Stav. 85
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v torek 12. aprila 1921
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVI
Uhaja — Lzvzemši ponedeljek — viak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSilJaJo ured-hlit vil — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik IconsorclJ Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave 5tev, 11-57-
EDINOST
Posamezne številke v Trsta ia okolici po 20 stotink — Oglaii se računajo v filrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L t.—, oglasi denanlb zavodov' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglail.' naročnina In reklamacije se pošiljajo lakljnčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva ln uprava 11-57,
JUGOSLOVENI
goričkog, Istarskog I tršćanskog Izbornog okrnila I
Izbori u talijanski zastupnički sabor — prvi za nas osin naše braće u videm* skoj pokrajini — su raspisani na duhovs sku nedelju, dne 15. svibnja (maja) tek. rgodine.
Narodno suprotstvo najradje bi im prisilo značaj plebiscita. To mi odlučno poričemo, jer uprkos proporci j onaln om Sistemu ništa ne jamči, da se iskažu kod ovih izbora istinite prilike obiju naroda nos ti: previše se radilo i još će se raditi U protivnu svrhu.
Ne ide za plebiscit, nego u prvom redu za to, da pošaljemo u Rim muževe na* šeg nastojanja i naših čuvstava, naših pritužba 1 zahteva, da će se iz njihovih ustiju čuti nepatvoreni glas ovoga dela našeg naroda, kojemu je sudjeno živeti u med j ama talijanskog kraljestva.
Naši zastupnici će morati zahtevati, da se ispuni, što se u očigled čitavog ci« viliziranojj sveta u imenu Italije na naj* svečaniji način obećivalo i to onda, kada su radi drugih razloga zabacili narod: nosno načelo i pravo do samoodredjenja naroda. Ako se ta obećanja ne isoune,
ske i pokrajinske autonomije, koje će odgovarati zahtevama novog vremena i potrebama našeg vlastitog narodnog ži* vota, pa da se javna uprava što širem opsegu izruči muževima, koji poznaju naše pučanstvo i njegove potrebe i koji su izabrani od puka i njemu odgovorni za ono, što rade.
Za seljaka i njegove koristi će mo* rati naši zastupnici posebno ulagati sve svoje sile; ta naše počanstvo je po većini seljačko, koje potrebuje u tim pokraji* nama posebne potpore. Akoprem naši zastupnici ne će moći — kao ni naša ma» la pokrajina — uplivati na konačno re* šenje sviju pitanja, koja dosižu daleko 1 duboko u život čitavog kontinenta, naši će zastupnici ipak morati zato i prema svojim silama sudelovati na tome, da se čovečje društvo a s njime ujedno i naš mali narod krene prama pravednijem uredjenju socijalnih i gospodarskih pri= lika. Svakome članu našega naroda neka; pošljejo zavezniki se osigura mogućnost opstanka, koji je min. dostojan čoveku. Koji pošteno radi, taj ima pravo da zahteva barem toliko, ko*
Karla Habsburškega. Ta pogajanja bodo najbrže imela dober uspeh,
Avstrija
Na Štajerskem se bo vršilo ljudsko glasovanje o priključitvi k Nemčiji DUNAJ, 10. Štajerski deželni odbor je enoglasno sprejel predlog pangenna* nističnih poslancev, da se bo dne 20. nm» ja vršilo ljudsko glasovanje za priklju* čitev Štajerske k Nemčiji
»Temps« o pripravah za liudsko glaso* vanje na Tirolskem
PARIZ, 11. »Temps« piše, da se ljud* sko glasovanje za priključitev Tirolske k Nemčiji priredi proti volji deželne vlade s pomočjo organizacij, ki dobivajo denar iz Nepičije. Te organizacije na» stopajo očito proti določbam mirovnih pogodeb ter imajo skrivni namen pro* glasiti iznenada priključitev Tirolske k Nemčiji in s tem povzročiti mednarodne zapletljaje. Toda zavezniki ne mislijo zboljšati gospodarski Jpoložaj AVstrije, zato da bi se priključila k Nemčiji. Treba je torej — pravi list dalje —< da
Dunaju resen opo*
kako da se tumači ta naša žrtva ili da- liko potrebuje za sebe i svoju obitelj.
pače opravdava?
Naš se narodni život mora u svakom pogledu osigurati za nepretrgani opsia* jnak i nesmetani daljnji razvitak, tako da će biti tu na našoj rodnoj grudi, na Ikojoj boravi naš narod najmanje trides set stoleća, večito zajamčen. Jezikovno pravo, narodno školstvo, gojenje narod* ne kulture, štovanje narodnog značaja ljudstva i zemlje, nedotaknjivost naše narodne jedinstvenosti i zajednice sa či* ta vi m Jugoslovenstvom: to moramo dos segnuti.
Sa istom vatrenošću — kao za u zdrs žanje i razvitak našeg narodnog blv* stva — će se morati naši zastupnici zau* zimati za to, da se zacele strašne rane, •koje je zarezao toj nesretnoj pokrajini r^t, te da se poprave takodjer posledice lošeg gospodarstva za vreme okupacije •košto i Štete, koje je zadalo organizoe vano nasilje pojedincima, našim dru> .štvima i zavodima. Ratne štete neka se (konačno isplate, opustošeni kraji obno* ve, a kao preduvet za povratak norma!= nih prilika i za ponovno probudjenje -ljudskih energija neka se oživu općina
To neka bude misao voditeljica naših zastupnika.	#
Želja za socijalnom pravednoscu ce naći v sadašnjem času vrlo važno popu« njenje te svoj sadašnji vredni izražaj ravno u boju za soc. pravednost po kojoj hoćemo tražiti put do bolje budućnosti k najvišim ciljevima čovecanstva.
Jugosloveni! Uzdignite se na rad, zdrua žite se od Triglava do Jadrana u jedin* stvenoj organizaciji, okupite se svi oko Jugoslovenske narodne stranke l Ne zdvajajte, ne dajte se strašiti s nikakvim grožnjama ni s nijednim nasiljem! Ne dajte se zspeljavati sa slatkim! obeća* njima, koji Vam kusaju, kada ne mogu više zatajiti Vašeg opstanka, uzeti ono, što je najplemenitije i najsvetije kod svakog civiliziranog naroda: Vaš narod? ni značaj, Vaš jezik i Vaše ime. Osta* nite verni sebi i svojim narodnim idea= lima!
U Trstu, dne 8. travnja 1921.
Odbor Političkog društva »Edinost« kao Središnji izborni odbor Jugoslo= venske narodne stranke.
Jugoslavija
Ustavni odbor je svoje delo dovršil
BELGRAD, 7. Po burni razpravi o kancelparagra.fu je sprejel ustavotvorni ■odbor še ostale prehodne odredbe glede Stalnosti sodnikov, glede rešitve agrar? mega vprašanja in glede ustanovitve go* spoda.rskega sveta. S tem je dek> ustav? nega odbora dovršeno in težišče parla* mentarnega življenja se bo preneslo zo* pet v plenarne seje.
Zakonodajni odbor
BELGRAD, 7. Kor je ustavni odbor končal svoje delo za načrt ustave, ki se bo predložil skupščini za. sprejem, se je preustrojil v zakonodajni odbor, ki se •poveća za 18 članov. Ta odbor šteje 60 članov ter bo takoj začel svoje delo za zenačenje zakonov in uprave v jugoslo? venski državi.
Grof Karoly v Ljubljani
LJUBLJANA, 10. V preteklem mc» secu so koroška oblastva aretirala v Be? lijaku grofa Karolvja. Vb led posredova? nja italijanske vlade mu je bilo od jugo* slovenske vlade dovoljeno, da sme pre? biVati v Jugoslaviji. Karoly je dospel v četrtek ob 7. uri zvečer z vlakom iz Bc? Ijaka v Ljubljano. Nastanil se je v ho* telu Lnion. V petek zjutraj se je javil pri predsedništvu deželne vlade za Slo? veni j o in isti večer je odpotoval v •spremstvu drja. Golje v Zagreb.
Slovenski list na Dunaju
LJUBLJANA, 10. Ker prilike v Ce? lovcu ne dopuščajo, da bi Slovenci spri? čo srdite nacionalistične nemške gonje izdajali tam nemoteno svoj časopis, so sklenili, da izdajo svoj list na Dunaju. Časopis bo zastopal koristi Slovencev, ki so priklopi j eni avstrijski republiki, fcn. se bo imenoval »Koroški Slovenec«.
Anton Kristan imenovan za upravitelja nad veleposestvom nadvojvode Friderika
LJUBLJANA, 10. Kakor javlja ljub? Ijansko »Jutro« iz Belgrada, je sklenil v sredo financijsko gospodarski odbor v Belgradu, da postavi za upravitelja veleposestva nadvojvode Friderika na* rodnega poslanca in bivšega socialno demokratskega ministra Antona Krista* na. Vsled tega misli Anton Kristan od« ložiti tekom tega meseca svoj poslanski mandat. Kristan je že odpotoval v Ba? ranjo, kjer se nahaja središče velepo* sestva. Kristan hoče ostati na tem mestu tri leta. Njegovo izpraznjeno mesto v ustavodajni skupščini bo zasedel stro? kovni tajnik Tokan iz Ljubljane.
ČeSkoslovaSka
Zdravje predsednika Masaryka
PRAGA, 11. Zdravje predsednika če* škoslo vaške republike Masaryka se je v itoliko zboljšalo* da bo poklical k sebi
politične voditelje in se bo ž njimi po? svetoval o sodobnih vprašanjih češko? slovaške politike. Te dni je sprejel pred* sednika narodne skupščine poslanca To« maska.
Vprašanje odredeb proti Nemčiji
PRAGA, 10. »Odbor petorice«, t. J. zastopniki petih glavnih čeških strank v narodni skupščini' so proučevali zadnje dni vprašanje češkoslovaških odTedeb proti Nemčijit Stališče socialnih demokratov je neodločno, dasi »v načelu« ni? so proti politiki dr. Beneša. Oni upajo, da bodo novi nemški koraki pripomogli da pride med Francijo in Nemčijo do sporazuma, tako da bodo te odredbe odveč. Komunisti in Nemci so proti od* redbam.
Pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo
PRAGA, 10. Minister Schuster, ki vodi delo gospodarsko * politične konference med Češkoslovaško in Avstrijo, je iz* javil uredništvu lista »Prager Presse«, da se bo v začetku pogajanj razprav* Ijalo o splošnih vprašanjih, predvsem o sklenitvi trgovinse pogodbe med Češko? slovaško in Avstrijo, dočim se bo seznam blaga za svobodno trgovino med obema deželama določil na posebnih pogaja* njih. Pogajanja pa bodo zadela na neka? tere težkoče, zakaj nekoliko vej češko? slovaške industrije se je izjavilo proti prostemu uvozu iz Avstrije.
Mednarodni dijaški shod zaključen
PRAGA, 10. Mednarodni dijaški shod v Pragi je bil pred včerajšnjim z a kiju= cen. Svečana zaključna seja je bila v mestnem domu. Praški župan dr. Baxa in rektor češkega vseučilišča dr. Mareš sta imela poslovilne govore. Nato je bilo sestavljeno poročilo o delovanju shoda. Praška občina je priredila gostom bo? gato pojedino.
Švica
Bivši cesar Karel si išče novo pribežališče
LUZERN, 10. Bivši kralj Karel je do? znal, da bi švicarska vlada rada videla, da bi zapustil Švico. Vsled tega se je bivši kralj začel pogajati z neko drugo državo, da bi ga sprejela.
Ogrska
Ogrski sosedi pripravljajo končno
odstranitev habsburške nevarnosti
PARIZ, 11. »Petit Parisien« trdi, da se vlade, ki so neposredno prizadete pri vprašanju Habsburžancrv, živo pogajajo med sebo-j o tem vprašanju. Te države so Italija in države malega sporazuma. Cilj tem pogajanjem je, da se točno do* polni besedilo uradne note od Ž. febr. 1921 in da se najde formula, s katero bi sosedje Ogrske za vedno preprečili na* stope kakor je bilo zadnje pustotovstvo
Francija
Francija in vprašanje Gornje Slezije
PARIZ, 10. »Malinu« poročajo iz Ion* donskih uradnih krogov, da bo Anglija podpirala Francijo, ako bi ta poslednja hotela Nemčijo prisiliti, da izpolni svoje obveze. Prisotnost generala Leronda v Parizu je v zvezi s pripravami medza^ vezniške komisije v Oppelnu za načrt razdelitve Gornje Šlezije. »Echo de Pa? ris« piše, da se je komisija v načelu že izrekla za razdelitev. Toda vprašanje, ah naj se industrijski kraj, kjer so imeli Po? Ijaki večino, razdeli ali ne, ni še bilo re» šeno. »Petit Parisien« piše, da postaja na podlagi številk o ljudskem glasova* nju čim dalje bolj jasno, da je treba prf? soditi Poljski ves industrijski okraj. List pravi, da je 200 poljskih rudarjev sklenilo, da rajši uničijo rudnike kot pridejo pod Nemčijo. »Petit Parisien« zaključuje, da bo Francija zagovarjala priključitev k Poljski vsega industrij? skega ozemlja, ki se nahaja na desnem bregu Odre. »Journal« poroča, da> se bo Francija odločno uprla namenu Nemčije, da bi vprašanje Gornje Šlezije sparila z vprašanjem povračil.
Grška
Zatišje na maloazijskem bojišču
ATENE, 10. Uradno poročilo od 9. aprila pravi: Na obeh frontah je položaj neizpremenj en.
Rusija
Zabajkalska republika
LONDON, 11. Ustavotvorna skup ščina ruske daljnovzhodne republike je enoglasno sklenila, da bo ozemlje repub? like tvorila zabajkalska in amurska po» krajina ter severna polovica otoka Sa? halina/Južna polovica je bila prepuščena Japonski vsled rusko? japonske vojne I. 1905). Vlada bo temeljila na demokratskih načeKh. Državljani bodo imeli svo? bodo tiska, vere in besede. Republika priznava delavcem pravico do stavke in svobodnega združenja v stanovske zve? ze. Zasebna last se bo spoštovala, toda zemlja bo podržavljena.
Glasom neke brzojavke iz Tokia ni japonska vlada nič kaj preveč z a dovolj na z novo repub loko, kateri očita, da je le nekaka sovjetska republika in nič dru gega. Japonsko prizadevanje gre v glav? nem za tem, da prepreči stike med to republiko in sosedno Kitajsko. Ni izklju? čeno, da bi znalo priti: do oboroženega spopada med tamkajšnjimi ruskimi če? tami in .japonskim zasednim oddelkom. Ruske čete se zbirajo pri I man sku in Habarovsku. Poveljnik japonskih zased nih čet je poslal ruskemu revolucionar? nemu odboru v Habarovsku pismo, v ka? terem zahteva, naj se te čete nemudoma odpustijo in dovažanje novih čet ustavi.
Japonska
Japonska in vprašanje otoka Yapa
WASHINGTON, 10. Spričo protesta, ki ga je vlada Zedinjenih držav vložila radi prisoje otoka Yapa Japonski, je ob? javilo japonsko poslaništvo v Washing» tonu sledečo izjavo: Vprašanje otoka Yapa se ne tiče samo Zedinjenih držav in Japonske. Rešiti ga imajo vse zavez* niške in pridružene države. Ker je nota državnega tajnika Hughesa bila poslana tudi angleški vladi, ne moreta ne japon? sko poslaništvo ne japonska* vlada lo? čeno povedati svoje stališče z ozirom na to noto« ___
Italija
Delovanje anarhistov v Corregiu — Boji med anarhisti in orožniki
Iz Correggia prihajajo vesti, da je prišlo v mestu do spopada med anarhisti in orožniki Odkrila so se tudi anarhi* stični načrti, ki bi se bili morali izvršiti v nedeljo zvečer. Anarhisti in komu? nisti so hoteli razgnati v zrak različna poslopja, tako kinematografično gleda? lišče, kavarno Setti, bar Cogliumi in se? dež fašistovske organizacije.
Te načrte so baje odkrili fašisti in o?
rožniki, ki so pod vodstvom policijskega komisarja obkrožili hišo nekega Rovatti* j a, v kateri se je nahajala skupina ko? munistov in anarhistov. Ko so hoteli o> rožniki vdreti v hišo, so otvorili neka* teri anarhisti nanje ogenj iz samokresov. En orožnik je bil ranjen pri griu.
Končno se je orožnikom posrečilo, da so vdrii v hišo, kjer so aretirali 15 anarhistov, ki so imeli v žepih bombe, samokrese in bodala.
Požigi delavskih domov v okraju Ferrara
Fašisti so sežgali delavski dom v Con? trappu. Prej so uničili vse pohištvo, vse 9pise in knjige, nato so požgali poslopje. Škoda je ogromna.
V	Gualdu in v Vicinaru so znesli fa* šisti pohištvo iz delavskih domov na ce? sto in so ga tam požgali. Poslopjem so prizanseli, ker so stanovale v njih raz> lične družine.
Spopadi med fašisti in socialisti v Imoli — Dva ranjena
V	nedeljo so imeli fašisti v bolonj*ki pokrajini več shodov. V Imoli je prišlo med njimi in fašisti do spopada* pri ka? tereni je bil fašist ranjen z revolverjem. Ko so fašisti v Bologni doznali za slu? čaj, so poslali oddelek svojih ljudi v 1» molo, da se maščujejo. Dasi so bili glavni vhodi v mesto močno zastražen!, so fašisti vdrli vendar vanje. Do krvo? prolitja ni prišlo, ker socialisti niso pri? šli na ulico.
Fašisti ustavili vlak na železniški progi
Nekoliko članov bolonjske fašistov? ske zveze je priredilo v nedeljo v Dazzo blizu Bologne shod. Ko je šel skozi vas vlak iz Imole, je nekoliko socialistov mahalo z rdečimi robci proti zboroval? cem. Bili so socialisti. Zborovalcem so kričali: »Pridite v Imolo, ako si upate!« Nekoliko fašistov je tedaj skočilo na av? tomobil, s katerim so se bili pripeljali iz Bolonje, ter so se spustili po cesti za vlakom. Vlak so dotekli ter ga prisilili, da se je moral ustaviti. Nato so vlak preiskali, da bi našli dotične socialiste. Socialistov pa ni bilo več v vlaku, ker so bili pobegnili, čim se je vlak ustavil. Ne? katere so fašisti ulovili in jih natepli.
Dva mrtva in mnogo ranjenih v Ragusi na Siciliji
V	Ragusi se je v nedeljo vršilo volilno zborovanje, na katerem je prišlo med socialisti in fašisti do krvavih spopadov. Dva zborovalca sta bila ubita in mno? go jih je bilo težko ranjenih.
Boji med socialisti in fašisti v Pontelago?
scuro — Dva fašista težko ranjena
V	nedeljo je prišla gruča fašistov v Pontelagoscuro pri Ferrari. Čim so prišli
v mesto, so jih socialisti napadli in e» nega ranili. Gruča so je umeknila. Nekateri so šli telefonirat v Ferraro, naj jim tamkajšnja fa&istovska zveza pošlje pomoč. Iz Ferrare je prišlo kakili 500 fašistov. 2o blizu železniške postaje je padlo proti njim nekoliko strelov. Kljub temu so vdrli v mesto in tedaj je na* stala prava bitka. Delavci so streljali proti njim s puškami in so tudi metali ročne granate. Pet fašistov je bilo v a* njenih, med njimi dva smrtno. Iz ma» ščevanja so fašisti sežgali Delavsko zbornico in hišo nekega zasebnika.
Spopad med fašisti in komunisti v Arezzu — En mrtev
V	Arrezzu je prišlo v nedeljo zvečer do hudih izgredov in spopadov med fa< šisti in komunisti. Fašisti so streljali z revolverji proti komunistom. En komu* nist je bil ubit in šest drugih oseb je bilo ranjenih.
Napad fašistov na vas Krkovfe v Istri
V	nedeljo 10. t. m. popoldne je prišlo na dveh tovornih avtomobilih približno petdeset fašistov v vas Krkovče. ki leži v koprskem političnem okraju. Najprej so vdrli v župnišče ter dejansko napadli in tepli 601etnega gospoda kanonika in dekana Matevža Skrbca ter slepo streljali proti njemu. V župnišču so streljali ostro v stene in strop in pod nepresta* nimi grožnjami razmetali vse po sobah ter pobrali vse slovenske knjige, ki" so jih našli, in jih odnesli s seboj, dasi niso njihova last. Po napadu se pogreša v župnišču zlata ura. Gospodu dekanu so nevarno grozili in mu zapovedali, da od? slej ne sme več niti pridigati niti pouče? vati krščanskega nauka v slovenskem jeziku, siccr se povrnejo in ga ubijejo ter zažgejo župnišče. Nato so planili v vas in vdrli v nekatere kmetske hiše. Tudi kmetom so nevarno grozili in na? povedali, da se bodo v 10 dneh povrnili in jim zažgali hiše, njih pa ubili, ako no bodo pošiljali svojih otrok izključno lc v italijansko šolo. Nato so odšli in kri? čali: »Eja, eja alalaU in »viva Italial«
Vprašanje gospodu generalnemu civilnemu komisarju v Trstu in gospodu ci« vilnemu komisarju v Kopru. Občani va^l Krkovče, ki so vložili dne 7. novembra 1920 prošnjo, naj se otvori v Krkovcih slovenska ljudska šola, uljudno vprašajo gospoda generalnega civilnega komisarja v Trstu in gospoda civilncga komisarja v Kopru, ali je prošnja Že rešena ali ne.
Štiriintrideset očetov Soli podvrženih otrok vasi iCrkovč.
Prokleto rokodelstvo
Obrekuj vztrajno, ker nekaj vsikdar obvisi. To je eno najbolj priljubljenih gesel tržaških listov. Le malo je izjem. Po njihovem mnenju je to geslo zelo potrebno. Ubogi Slovani, prisojeni I ta* liji, nastopajo pač tako vzgledno pošteno, da bi tudi tisti, ki prav nalašč išče, težko našel česa, kar bi jim mogel opravičeno očitati. In tako bi se moglo zgoditi, da bi tudi kak Italijan, ki nas doslej m po? znal in ki je bil že od početka zavzet proti nam in nam sovražen, jel misliti, da je tista prav nečloveška gonja, ki se vprizarja proti našemu narodu, neopravičena in krivična. Končno bi mogli priti do takega mnenja tudi ljudje v osr? čju Italije, ki imajo včasih druge skrbi, nego oni pri nas. In v tem slučaju bi — po mnenju naših tržaiških listov— prišla nevarnost za — državo! In tako nastaja tista njihova »patriotična dolžnost« r glavni »movens« vsega delovanja laških lisov. Ta »dolžnost« nalaga seveda, da se ne opušča nobena, še tako brezpo? membna prilika, da nc bi' kazali, kako su> rov, divji in nevaren živel j da smo ml Jugosloveni na tem ozemlju.
To svojo »patriotično dolžnost« izva* jajo dosledno in temeljito razen slavne »Ere«, — ki rada tekmuje z naj s t are j? šimi glasili — tudi naš stari dobri zna> nec, lojalni' »Piccolo«.
Znano je, da je »Piccolo« pred malo dnevi iznenadal tržaško javnost s hrup* ntm poročilom, da so oblastva zasledila v Rojanu tajno, nevarno slovensko ko? munistično zaroto. Zarotniki da so se redno shajali. Oblastveni organi da so jih zalotili v živahnem razgovoru. Itak razgrete glave so morale — ko so preči? tale grobno vest v »Piccoiu« — misliti, da so zarotniki ravno tedaj snovali kak strašen atentat, vsaj sličen onemu, ki je bil izvršen proti gledališču »Diana« v Milanu!
Seveda je prišlo nemudoma grenko razočaranje za tiste, ki so pričakovali še nadaljnih razkritij o slovensko ? komunistični zaroti v Rojanu. Prišlo je sicer res še neko razkritje, ki pa je moglo senzacionelno učinkovati le na tiste, ki Piccola«, njegovih metod in njegove prošlosti — ne poznajo! Mi pa smo se smejali in za vsakogca*, ki pozna »Pic? cola«, ni bil rojanski dogodek nikaka senzacija, ker se je zgodilo zopet, kar je pri tem listu v navadi: obrekoval je!
Res je sicer, da je »Piccolo« nasled? njega dne nastopil umik. Preklical je.
Ali — kako!! Prvo vest o razkriti »komunistični1 zaroti« je moral citati vnakdo, ker jo je »Piccolo« priobčil na prvi stra* ni, torej na vidnem mestu, m s kričečim naslovom!! Popravka, oziroma pojasnila pa gotovo ni čital niti vsak deseti čl? tatelj, kajti potisnjen je bil previdno med ostalo gradiva* da ga ni bilo lahko opaziti!
In tako ostane —* je računal »Piccolo« — vendar v večini čitateljev prepriča* nje, da so Slovenci nevarni in zahrbtni zarotniki!
Pojdimo dalje! V isti številki »Picco? la« je bilo čitati o napadih Hrvatov, ki da se z orožjem upirajo aneksiji vkljvfe temu, da je prišlo do aneksije na te* melju prijateljskega sporazuma z Jugo* slavijo. Nočemo opravičevati nobenih napadov (če so se res zgodili). Vpra£a« mo pa »Pic col a«, ali mu res m nič zna^ no o napadih »bojevnikov« na naše mir* ne vasi po Istri in drugih kraiih Prt? morja?! Ali se »Piccoiu« res rič ne do? zdeva, kako morejo taki dogodki vpil« vati- na duševno razpoloženje našega ljudstva?! To ljudstvo vidi, da ga no ščiti noben zakon, niti ne njegovi javni organi, da veljajo mesto zakonov le dr* znost in surova sila. Mari ni to najhujša šola za naše ljudstvo?! Da ni to naše ljudstvo tako neizmerno dobro in — ci« vilizirano, bi morala taka početja pri? nesti še vse drugačne sadove! Ali za »Piccola« ne obstoje ta dejstva, marveč mu je pred očmi le namen, da bi kazal svetu, kako nevaren rn divji narod smo mi. V dosego tega namena mu je dobro? došla vsaka, tudi najneznatnejša prilika, da kuje svoja obrekovanja.
Nekoč je v dunajskem parlamentu nc? ki odlični parlamentarec rekel o listu »Neue Frele Presse«, da vrši »prokleto rokodelstvo«. To pa zato, ker v dozdev* no mirni obliki dan na dan meče strup v javno življenje in ker z neprestanim obrekovanjem ščuva proti nenemškim narodom. Tako nalogo vrše danes na tem ozemlju »Piccolo« in sorodni mu listi!
Ne bi se bili tako razsežno bavili z gornjima zgledoma tega rokodelstva, če ne bi bila tipična. Kajti, kakor delajo rečeni listi v zadnjih časih, so delaU vedno: zavestno in preračunjeno. Ali je to rokodelstvo koristilo Italijanom in državi? Dogodki so dali jasen in izčrpen odgovor. Italijanska javnost in odloču* joči činitelji naj bi resno o tem ra** mišljaH!
Volilni shodi
Iz pogovora, ki ga je imel predsednik /»Pol. društva »Edinost« po nalogu zad* njega občnega zbora z generalnim civil* nim komisarjem, se jc pokazalo, da stoji oblastvo glede zborovalne pravice na fctališču, da je njepo vršenje popolnoma fevobodno v mejah zakona. Zm javna zbo? rovanja zadostuje, da se pristojnemu oblastvu pravočasno naznanijo, za vo* 1ilne shode pa niti tega ni treba. Samo za zborovanja pod milim nebom booi v volilne bodi v dru^e svrhe je potrebno tudi oblastveno dovoljenje, dokler se namesto avstrijskega zakona o zborom valni pravici se uvede italijanski zakon o javni varnosti od 30. junija 1889., ki ne dela razlike med zborovanji v po* kritih nrostorih in zborovanji pod milim nebom. Rok za prijavo shodov (ne vo* lilnih, ki so kakor rečeno prosti te ob* veznosti), je po veljavnem avstrijskem zakonu tri dni, po italijanskem, ki se morda kmalu raztegne na Nove pokra* jine, samo 24 ur.
Kar se tiče varstva zborovalne pra* vice nasproti nasilnemu motenju, je ge* neralni civilni komisar zagotavljal, da sc bo od strani oblastev skrbelo za to, da se prepreči vsako nasilje od katerekoli strani.
Predsednrk našega pol. društva jc po* rabil priložnost, da opozori na to, kako naše ljudstvo ne želi drugega, kakor da nemoteno in svobodno zbere svoje za? stopnikc, vkljub vsemu, kar bo na poti sorazmernemu uveljavljanju njigovega resničnega števila, posebno tudi radi ne» zakonitosti; ki so jih oblastva zagrešila v volilnih pripravah.
Domače v@sfi
Smrtna kosa. V nedeljo \z umrl v tukajšnji mestni bolnišnici ladjedelniški delavec Kari Zežlina. Pogreb se vrši danes, 12. t. m., ob 2'30 popoldne iz mrtvašnice mestne bolnišnice.
Jugoslovenske liste tu- in onstran državne meje prosimo, da ponatisnejo v 84. številki s Edinosti« objavljeno domačo vest: Razpisana učiteljska mesta v Istri.
Tržaške volitve in Jat*osIoveni. V laških listih nadaljuje prerekanje o tem, ali je možno, da bi prišli Jugoslovcni do enega mandata v Trstu! Mnenja so si navskrižna. Eni menijo da, drugi ne! Med prve spada neki * meščan« ki opozarja na državnozborske volitve v letu 1911, ko je italijanska narodna lista dobila 14315, socialistična 10237, slovanska pa 10654 glasov. Res je sicer — pravi — da se je prebivalstvo od tedaj pomnožilo, da se je število Slovanov zmanjšalo, in da je računati, da bo: med 50.000 volilcev le 8000 slovanske narodnosti. Vendar svari Italijane, naj ne prezirajo nevarnosti. Dr. P. Jacchia svari Italijane s statistiko v roki. Če se računa, da bo na prihodnjih volitvah glasovalo 80 od sto, bo stalo 33.600 italijanskih volilcev proti 6400 slovanskim. Računa pa tudi, da se bodo italijanski glasovi cepili, ker bodo socialisti, komunisti in republičani samostojno glasovali. Razmerje bo prilično tako le: 19.200 narodnih volilcev proti 12'SOG socialističnim. Če socialisti in komunisti ne bodo skupno glasovali, dobi ena teh dveh list manjše število glasov kakor slovanska. V tem slučaju bi dobil italijanski narodni blok dva, socialisti in Slovani pa po en mandat. Da se prepreči ta nevarnost, je potrebno, da italijanski volilci prihite še v večjem številu na volišče nego v letu 1911, da dobi narodni blok nad 20.000 glasov in A tako zagotovi tri mandate. Republičani pa da bi morali glasovati ali za socialiste, ali komuniste, da ostane slovanska lista v ozadju. Če bi se pa italijanske stranke ne združile v blok, bi bila nevarnost še večja, da zmaga kak slovanski kandidat. — Seveda so to le ugibanja, oprta na statistiko volitev iz leta 1911, torej stoje na zelo dvomljivi podlagi. Eno dejstvo pa izhaja za nas iz teh ugibanj — to je zelo važno dejstvo — da jih je namreč sila pritisnila, da priznavajo naš obstanek v tem mestu. Na to dejstvo moramo mi oslanjati naše nade za bodočnost, pa naj sedanje volitve izpadejo kakor hočejo!
»Večne žrtve«. Jugosloveni na tem ozemlju hočejo sami biti po a'sej sili »večne Žrlve*! Tako je trdil list *Nazione< te dni. Povoda za to mu je dal govor dra. Wilfana na občnem zboru političnega društva rEdinost< v Divači. Rečeni list bi hotel trditi, da so bila govornikova izvajanja v protislovju med seboj. Protislovje naj bi obstajalo v tem, da je na eni strani slovesno izjavljal, da hočemo spoštovati zakone, da se hočemo na podlagi zakona in ustave boriti za svoje prava, na drugi pa da je trdil, da obstoji možna organizacija, ki je proglasila geslo, da ne sme noben jugosloven-ski zastopnik priti v rimski parlament! — Kje je tu, za božjo voljo, kako protislovje? Nasprotno! Izjava, da hočemo v parlament, in obžalovanje nad tem, da obstoji organizacija, ki nam hoče to preprečiti — sta v polnem skladu med seboj in se le medsebojno izpopol-nujeta. Mari pa bi hotela »Nazione« potajiti, da ni oficijclno glasilo ^bojevniko v izdalo o-nega gesla, proti kateremu se je bil uprl dr. Wilfan?!! Ni torej res, da hočemo mi po vsej sili biti »večne žrtve«, marveč dokazuje Wil-fanova ugotovitev dejstva, da smo v resnici
žrtve po volji in vsled nasprotstva drugih! Mari ni nesrečna žrtev državljan, ki se hoče opirati na zakon, a mu hočejo drugi kratiti, kar mu ta zakon dovoljuje in zagotavlja?! »Nazione« bi hotela izpodbiti Wilfarova izvajanja s trditvijo, da so nam Jugoslovenom zagotovljene celo udobnosti in prednosti. Resnica pa je ta, da vsi italijanski nacionalistični listi izrekajo te dni nado, da daje Salatova porazdelitev volilnih okrajev možnost zmage nad vpemi »sovražniki države«. In menda šteje med te sovražnike tudi nas! Mari ne?!!
Italijanske stranke ▼ Trstu ustanavljajo narodni blok. — Republikanska in ljudska stranka se ne pridružita. V nedeljo zvečer so se sestale v prostorih »Društva bivših bojevnikov« v ulici Sv. Jurija št. 3 zastopniki različnih italijanskih strank, da sklepajo z ozirom na bližajoče se volitve o ustanovitvi enotnega narodnega bloka. Prisostvovali so zastopniki' italijanske socialistične reformističke stranke, j stranke narodne obnove, narodne reformne i stranke, italijanske ljudske stranke, zveze fa- i šistov, bivših vojakov iz Dalmacije, skupine Filipa Corridonija, pohabljencev in vojnih invalidov.
Razmotrivali so, kakor poročajo listi, izčrp- ■ no o političnem položaju in končno sklenili.! da ustano\-e narodni blok. Blok se je sestavil i še tekom istega sestanka. Včlanjene so vsej skupine, ki so prisotvovale posvetovanju. Le j reformisti, republikanci in ljudska stranka se! niso hoteli priklopiti.	_ j
Zastopnik reformistične stranke je stavil nekatere pogoje, ki se niso mogli pri posvetovanju sprejeti. O pogojih se vršijo pogajanja. Če se sprejmejo, pristopijo k bloku tudi reformisti.
Republikanska stranka se je obnašala zelo nepopustljivo. Odločena je iti samostojno v volilni boj.
Ljudska stranka je stavila zahteve, ki ne sloje baje v nobenem razmerju z njeno močjo v Trstu. Ljudska stranka ni stopila v blok.
Vet. Tis. šola v Zagrebu. Vsi shišatelji IV. ( semestra naj se takoj povrnejo v Zagreb, ker i se IV. semester preseli na Dunaj. Odhod dne 13. m. s transportom iz Zagreba. Toliko mi je javil klub iz Zagreba. — Mirko Legiša.
Fašisti preiskali socialistični kulturni krožek v Rocolu. Pretekli večer je preiskala skupina fašistov soc. kulturni krožek v Rocolu. Mislili so, da bodo našli v krožku orožje in boljševiške spise. Ali v krožku niso našli nič sumljivega. V krožek so prišli slučajno orožniki, ki so fašiste ali bojevnike razgnali.
Kdo ve kaj? Izginila sta Otokar Bajec in Fran Omerza, trinajstletna dijaka drugega gimnazijskega razreda v Ptuju. Beg se je izvršil v četrtek, dne 17. marca t. 1. in sicer na prav čuden način. Pobegla dečka sla se najprej skrila in počakala noči, tedaj šele sta na skrivaj odvezala ob Dravi čoln, da bi se odpeljala po Dravi in Donavi na morje in od tam v daljni svet na Kitajsko. K sreči je bila Drava majhna in kakih 10 km od Ptuja sta morala čoln zapustiti in iti na suho. Toliko se je dognalo do sedaj; izginil je vsak sled za njima. OtoTtar Bajec nosi na obleki (na perilu) štev. 38, njegov tovariš Omerza pa 52. Ako je komu kaj znano o ubežnikih, naj izvoli to naznaniti ali Dijaškemu domu v Ptuj ali pa obupanemu očetu, ki ima naslov: Alojzij Bajec, učitelj na mesti šoli v Ljutomeru. — Ker se do danes še nista našla v Jugoslaviji, je mogoče, da sta se podala preko meje k morju. Ni izključeno, da \c hotel Bajec poiskati svojo mater, ki živi v Julijski Benečiji. Prosimo vljudno občinstvo, ki bo čitalo te vrstice, da nam gre človekoljubno na roko.
Uradne vesti
Izvoz olja. Generalni civilni komisariat za Julijsko Benečijo javlja: Na predlog generalnega kemisariata za aprovizacijo in konsum in po nasvetu posvetovalnega odbora se z današnjim dnem pooblastijo carinarne, da do nove odredbe neposredno dovoljujejo izvoz olivnega olja. — Carinarne morajo vsakih petnajst dni javiti nara\nost uradu za izvoz pri gen. civ. komisariatu, koliko olja se je izvozilo. — Rim, 9. aprila 1921. — Za generalnega ravnatelja; Pugliesi.
Iz tržaškega življenla
Popravek, V 79. štev. smo v kroniki poročali pod naslovom »Krvavi pretep v Žavljah. — Eden mrtev in eden ranjen«, da so trije bratje, Marijan, Franc in Just Cijak napadli po izdelanem načrtu Grandusovo hišo v Javljah, pri čemer je bil eden izmed bratov ranjen a eden ubit. Poročali smo, da so se hoteli bratje nad Grandusom maščevati ter da se je pri napadu streljajo na obeh straneh. Sedaj pa doznamo, da je prišlo pred neko gostilno v Žavljah do pretepa med imenovanimi tremi brati na eni in Grandusom ter nekim Poropa-lom na drugi strani vsled Poropatovega izzivanja. Posledica pretepa pred krčmo so bili vznemirljivi dogodki pred Grandusovo hišo, v katerih poteku je nastopila tudi vojaška pa-trula, ki je streljala, enega brata Čača (ne Cijak) ranila, enega pa usmrtila. Vojaki so nstopili nepremišljeno in bodo zato odgovarjali. Ranjenemu Marijanu Čaču gre že na bolje in upati je, da bo kmalu okreval. Iz tega sledi, da imenovani trije bratje niso nastopili preračunjeno po načrtu in z maščevalnim namenom. Tudi ni res, da so streljali Cačevi, Grandus in Poropat, kakor smo pomotoma poročali, temveč streljali so samo vojaki.
Smrtna nesreča z orožjem. 151etni Albert Juriševič, stanujoč v ulici Guliani št. 26, je v nedeljo v družbi prijatelja popravljal samokres. Med popravljanjem se je samokres, ki je bil nabasan, sprožil jp kroglja je zadela Juri-
ševiča. Ubogi fant se je zgrudil mrtev na tla, Kroglja ga je sadela v lice. Zdravnik rešilne postaje ni mogel drugega ugotoviti nego smrt. Na lice mesta so prišli tudi orožniki, da bi aretirali Juriševičevega prijatelja. Ta je pa že pobegnil, ko je videl, da se je zgrudil prijatelj na tla. Policija ga zasleduje.
Nepošten zobozdravniski pomcČnik. Dne 14. marca se je predstavil zobozdravniku Josipu Zorziju, ki ima svoj atelje v ulici Bo-schetto št. 13, mladenič po imenu Oton Vouk. K zobozdravniku je prišel iskat službe. Ker je potreboval Zorzi pomočnika, ga je sprejel v službe. Nekaj dni pozneje je vprašal Vouk zobozdravnika, naj mu posodi 500 lir do 1. aprila. G. Zorzi mu jih je dal. Vouk je ostal še nekaj dni v službi, da bi se ne zdel lastniku sumljiv. Končno pa je pobegnil in ni ga bilo nazaj. Zobozdravnik ga je čakal in čakal. Ko je pa videl, da fanta od nikoder ni, ga je naznanil policiji, ki ga zasleduje.
Samomor ali nesreča? Včeraj zjutraj so našli nekateri železniški čuvaji na travniku Tar-taiani ob železniški progi Trst—Pula moža, ki je bil ranjen na glavi. Možu je bila že zadnja ura, kajti imel je prebito Črepinjo, iz katere jc tekla kar curkoma kri. Čuvaji so pozvali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Zdravnik je ugotovil, da je neznanec pred par minutami izdihnil. Kakor se je dognalo po krvi, je moral mož pasti po nesreči na tračnicah ali pa se je vrgel na tir s samomorilnim namenom. Ko mu je preiskal zdravniški strež-naik žepe, je našel pri njem brezplačno vozno izkaznico Pula — Benetke, glasečo se na ime Roman Vianello iz Benetk. Truplo je bilo od-peljamo v mrtvašnico pri sv. Justu.
škofu, je poslala duhovščina gradiščanskega dekanata svojemu nadpastirju sledeče pismo: Ekscelenca!
Proti podlemu, neciviliziranemu in krivičnemu žaljenju, ki so ga na socialnem banketu aneksijske slavnosti v Ogleju dne 29. t. m., prizadejali Vaši sveti osebi predrzni, od prenapetega nacionalizma zaslepljeni ljudje, ki so s tem očitno kršili najnavadnejše predpise gostoljubnosti, dvigamo podpisani v popolni solidarnosti z Vašo Ekscelenco, našim spoštovanim pastirjem, s tem spisom glas odločnega protesta in živega ogorčenja. Pri tej priliki potrjujemo in izražamo čustva sinovskega spoštovanja in iskrene vdanosti. Naše geslo je: Vselej z Vami, vselej za Vas.
Duhovščina gradiščanskega dekanata.
1. aprila 1921,
Slede podpisi.
Vesti iz Notranjske
Iz Selc pri Št. Petru na Krasu. »Edinost < od
6. aprila je prinesla dopis iz Selc, ki je opisoval pretep v gostilni »pri Brnetu«. Dopsinik opisuje ta dogodek lažnjivo in dela najhujšo krivico železničarju Slavcu, ker ga opisuje kot pravega razbojnika, dočim je bil v resnici on žrtev. Dogodek sc je zvršil tako-le: V go-sledovih' s*ilni )c prišlo do prepira z nekim ^šepavim Tonetom«, ki je provzročil Že veliko neprilik v vasi. Sprvega smo smatrali vse skupaj za šalo. Ali »Šepavi Tone« je nadaljeval prepir s
Porotno sodišče
Zanimiva pravda proti bivšemu avstrijskemu polkovniku Reimaanu
MEDENE postelje o lepe, ! Geppa 17, skladišče.
s kovinasio v/metitv nove, jako lepe, se prodajo po L 680*—. Viu"
(601)'
GOSTILNA, združena z mesnico na deželi, se da v najem spretnemu gostilničarju, ki izvršuje obenem mesarsko obrt. Ponudbe pod »Kavcija« na upravništvo.	(592)
CEPLJENE (stratificirane) kolči refošk, prodaja do 20. t. m. Franc Tavčar, Kreplje, postaja Dutovljc.	(593)
KOLO najfinejše vrste in čevljarski stro; pru dam. Via Ruggero Manna 3, pritličje. (j97) 25 glav ovac prodam. Jakob Magajna, Dolnje Vreme pri Divači št, 14,	(598)
JURIST išče takojšnjega mesta v kaki pisarni ali banki. Naslov pri upravništvu. (595J
PRODAJAM dnevno vzmeti po L 110'—, dimnice po L 100'— vse novo; Singcrjev šivalni stroj. Kupujem cunje, čiste, bele in barvane. Uiica Solitario 1,	(599)
SOBO, če mogoče s prostim \ hodom pri mali družini, išče gospodična. Plača 100—120 L mesečno. Ponudbe pod »Snaga na uprav-ništvo.	(591)
SPALNO SOBO in kuhinjo kakor tudi postelje, vzmeti, Chiffoniers in žimnicc prodam po zmernih cenah, Solitario 2, II, nad. (600)
železnine in špecerijske stroke se takoj sprejme: Ant. Križaj, Ajdovščina. I594J
Naši cenj. Čitatelji se gotovo Še spominjajo človeka, ki je bil nezavesten, so obdolžili, da one grozne družinske žaloigre, ki se je od- i« treščil dojenčka ob tla. Vsakdo si lahKo igrala v noči 19. avgusta I. 1. v ulici Felice Ve-1 misli, kaj bi bilo iz oojenčka, ce bi bilo to res! nezian št. 17. V številki »Edinosti« z dne 21.1	brata Slavčevega Gasparja obdolzujejo.
avgusta 1920 smo obširno poročali, da je pre-jKo je Slavec ležal v nezavesti pred hišo, so rezal bivši avstrijski polkovnik Friderik Rei-|šle nekatere osebe povedat temu poslednje-mann svoji ženi Idi vrat z britvijo. Reimanno- j mu, kaj se je zgodilo z bratom. Ko je Gaspar va žena je bila odpeljana v mestno bolnišnico, j P"šel na lice mesta je hotel pomagati bratu kjer je kmalu potem izdihnila. Čitateljem je i na noge in ko je videl, da poškodovanec nuna tudi znano, da si je hotel polkovnik končati ne klobuka ne suknje, je prosil suroveze, naj življenje s tem, da si je prerezal žile na rokah. Plešejo te stvari in naj mu pomagajo spra-Odpcljali so ga v bolnišnico, kjer je po dolgem I viti brata od hiše. Mesto tega pa ga ,e Anton
Slavcem, ki se je končal s tem, da jc krčmar TRGOVSKI POMOČNIK z dobrimi spričevali iznenada zadal Slavcu s kolom 7 cm dolgo' " 1 rano na glavL Resnica pa je tudi ta, da se krčmar Ostanek ni nikdar držal predpisov oblastev, sicer ne bi bil s kolom naznanjal gostom policijske ure. Dopisnik pravi, da je. Slavec, ko so ga postavili pred vrata, začel bombardirati s kamenjem gostilno. Kako neki, leo je bil težko poškodovan in v nezavesti?! In
POROČNA soba za L 2200'— chifonier, omara s štirimi predali, postelje, mizice in stolice se prodajo. Campo Belvedere 1, Semolich.
času popolnoma okreval.
« « *
Dne 7. t. m. so pripeljali v porotno dvorano moža s povešeno glavo in z resnim obrazom. Odkazano mesto mu je bilo na zatožni klopi. Obdolžen je, da je umoril v noči 19. avgusta 1. 1. svojo ženo.
Porotna dvorana je polna radovednega občinstva. V dvorani je bilo posebno mnogo žensk.
Reimann govori italijansko, toda slabo. Trdi, da je nedolžen, temveč njegova žena se je sama umorila radi revščine, v katero je zabredla dmžina. V nadaljnem svojem govoru pripoveduje, da se je seznanil leta 1896 s hčerjo veletržca na Dunaju. Z njo se je tudi poročil. Ali njun zakon je bil nesrečen: ločila sta se »od mize in postelje«. Vzroka ločitve noče povedati. Na predsednikovo vprašanje, kje da je spoznal pokojno ženo Ido, je odgovoril z nižjim glasom:
»Leta 1913. sem se nahajal na Dunaju. Tistega leta sem se bavil z glasbo. K lekcijam glasovirja sem hodil k Idi, ki je postala potem moja žena. K njej sem zahajal pogostoma. Izvedel sem tudi, da ima enoletnega otroka. Ker je bila revna, sem vzel k sebi na dom: njo in njenega otroka. Z njo sem se poročil 6. oktobra 1919 na Dunaju. Prišel sem tudi v Trst, da bi od tu odplul z parnikom proti Kairu. S seboj sem prinesel 10.000 kron, ki sem jih izmenjal v Trbižu: 100 kron za 40 lir. V Trstu sem se nastanil v ulici Felice Vene-zian. Za robo sem plačeval 140 lir mesečno. Denar mi je pošel in zabredel sem v veliko stisko. Primoran sem bil prodati več dragocenosti ., •
Kako se je odigrala žaloigra Preds.: -Preidimo na dan 19. avgusta.t Frid.: »Tistega usodnega večera sem šel z ženo v kavarno »Tocimaso«. Na ženinem o-brazu sem bral obup. Okoli 10 ure sva šla domov. Ko sva šla z ženo v spalnico, je zagrabila za brivno britev, ki je ležala na mizi, ter si prerezala z njo vrat. Tudi jaz sem imel isti namen. Ko sem videl, da se zviva žena v mlaki krvi, sem popolnoma obupal: zagrabil sem za nož ter si prerezal z njim žile na rokah.«
Ko je izustil Reimann te pretresljive besede, se je spustil v jok. Jokal je kot otrok.. • In Reimann je govoril dalje: ;:Ko sem videl, da je žena že mrtva . . . sem se zabodel z nožem v grlo ter se zgrudil nezavesten na tla. Kaj se je zgodilo kasneje z menoj, se ne spominjam... «
Obravnava se je končala predvčerajšnjim popoldne. Reimannov branitelj je bil dr. Robba. Ker je bilo 8 glasov z »ne« in 4 glacovi z »da*, je bil Reimann oproščen. Nekaj gospodov je nabralo za Reimanna 1000 lir, da si bo pomagal iz revščine.	_
Vesti Iz Goriške
Protest italijanskih duhovnikov proti žalitvi knezonadškoia drja Sedeja v Ogleju. List »Idea del Popolo«, ki izhaja v Gorici, je priobčil v svoji !5. številki na prvi strani sledečo izjavo.
*Da bi protestirala proti žalitvi, ki jo je izgovoril Graziani pri aneksijski slavnosti v Ogleju proti Njegovi Ekscelenci knezonad-
PODLISTEK
V. F. B.
V malem svetu
ti S)
Dvajset let se je mučila inr obotala kot suženj, občevaje edino le s temi purgaricami, katerih poprej, dokler je bila pri svojem očetu, niti pogledala ne bi bila — pak je čas, da bodi konec tega. In potem: otroci rasejo; še kak dan in začeti jim bo novo bodočnost. A kako bodočnost morejo začeti iz te butike? Kdo naj pride semkaj po dekleti? Kramarji — ali tem jih ne da niti za živo glavo. Ne dopušča, da bi se bodočnost in sreča njenih otrok izpostavljala golemu slučaju in negotovosti. Samo tisti, ki ima imetja, velikega imetja, ali uradnik z lepo plačo si je sme predstaviti na vrtaih kot prosilec.
0a pa taki ljudje — iz bolje družbe sploh .— izvedo, da njeni hčeri živite, treba jim dali prilike, da se seznanijo ž njima, treba ju uvesti v boljšo družbo. To pa ni možno, dokler jim oče, poznani »gospod Janko« — kramar, ki mu govori »ti« vsak krčmar.
■— Da, kako je to možno? — je vprašal j Janko porogljivo, nekoliko žualjen v svojem ponosu in zelo radoveden, kaj neki pride sedaj na dan iz razgrete glave njegove žene.
—	Tako, kakor jaz svetujem že leta in leta — je odgovorila ona vsa razgreta od živahnega razgovora. Če že nočeš, ali ne moreš ustvariti sebi kakega večjega položaja v družbi, pa bodi vsaj v svoji stroki kaj boljšega. Odpri v srdišču mesta veliko trgovino mirodij, uredi svojo prodajalno sijajno, velemestno, tako, da se tvojima bodočima zetoma ne bo treba sramovati, zahajati vanjo, ko bodo hoteli govoriti s svojim tastom....
—	Pa saj morem to staro prodajalno polepšati, obnoviti...
■— Iz tega s ene da nič napraviti. Krama-rija ostaja kramarija, pa če bi jo tudi oblepil z zlatom,.,
—	Veliko, sijajno prodajalno, da, to so bile vedno tudi moje sanje, ali to stane denarja, veliko denarja...
—	mlaš ga, drugi nimajo niti polovico tega, kolikor imaš ti, pa koliko hrupa delajo,
—	Res je, ali, na drugi strani pa je zopet boljše, držati v pesti, nego vlagati v negotova
podjetja -t- je rekel Krivošić, in pomižikal s svojimi malimi očmi.
Žena je postala nestrpljiva. Jezila se je že, da mora tako dolgo braniti in opravičevati stvar, ki si ji je zdela kakor na dlani. Trda Jankova glava jo je itak že dovolj najezUa, a, kar je najhujše, dela on in ji nasprotuje iz kljubovalnosti, dočim je poprej tudi on sam često mislil in govoril, kako lepo bi bilo sedeti v veliki, sijajni prodajalni, kakor n. pr, Dolovčak, pak vsakega večera spravljati v blagajno po tri- štiristo goldinarjev! Sedaj pa odreka, ali le zato, da njo jezi, ali pa, ker res nima poguma, da bi kaj započe!,
—	Ti si kramar in ostaješ kramar... vidi se, da si kmet! — je rekla povsem razdražena.
No, te besede so zapekle tudi njega.
—	Bil sem ti dober, ko si me vzela, menda zato, ker nisi mogla najti »gospoda ! — je odvrnil jezno, a vsa močna polna glava mu je zardela do las in žile na čelu so se mu napele.
Toda, hitro se je pokesal teh besed, čim je opazil, kako si ji solze udarile v oči. Preklical bi jih bil, ali ona, zadeta v živo in razjarjena, je že zalopnila vrata ter odšla iz sobe.
(Paliel.
Kristan napadel z nožem in ga ranil v lice in rokol... Taka je resnica o tem pretepu. Oblastva pa bi prosili, naj bi nekoliko bolje pazila na tisto gostlino.
Borzna ogolila,
Tečajh
V Trstu, dne 11. aprila 192L
Jadranska bani«.............. 390
Cosuiich . • ................
Dalmatla . . • ...............330
Gerolimich ............. , . . , 2070
Libera Triestina ...••••.••*•. Lloyd Lusslno Martinollch Oceania Premuda
Tripcovich ■•*•«••••••••»*
A m pel en ...•••*••••«••••
Cement Dalmatia .••••*•.••«•
Cement Spalato .............
Taja valu i rt na t r žal k era trgu*
V Trstu, dne 11. aprila 1921.
610 1700 1200 250 410 440 402 600
372
373
Neprepečatene krone avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone .......
dinarji	» « •
le j I
marke •.•*•••••••• *
dolarji
francoski franki Švicarski franki angleški fanti papirnati angleški funti, zlati rubli ....»..»...••.
napoleoni . ...........
Švicarski tčČaji 2ENEVA, 9. Zakasnelo. Lira 25'225, marka 9'355, avstr. krona 1*515, an^l. funt 22'325, fr. frank 4071, dolar 575.
4.--5,
3.73— 4.—
31.- 31 50
64.-- 65,—
33.- 33.50
36.75— 37 25
22.- 22.15
IGO.--161.—
384.--386,—
87.50 88.—
104.--106.—
12.--13.-
85.-- 88.—
HALI 0 d LASI
LEPE KUHINJE, nove, popolne s ccdilniUI itd., belo lakirane, s prodajo za nizko ceno. Via Geppa 17, skladišče.	5/7
NOVE BLAGAJNE, prvovrstne znamke, š!. X L 1300 —, št. 1 L 1420'—, št. 2 L 1580'— itd. Via Geppa 17, skladišče.	576
POROČNA SOBA masivna, hrastova, moderna s psiho, in kristalnimi ogledali, se proda zix L 3400'—. Na ogled v via Geppa 17, skladišče, tudi od 12 - 14,	573
NOVA OBEDNA SOBA. hrastova, se proda za L 4300'—. Na ogled od 12- 14 v ulici Gepp* 17, skladišče.	571
SPALNE SOBE, nove, solidne z umivalniki, miza, dve stolici. Redka prilika, L 1250" —. Na ogled od 12 - 14 v ulici Geppa 17, skladišče.	5 < 5
KOLESA »Puch Apolo Bianchi < proaaja .1 600 L trgovina dvokoles in šivalnih strojev na OpČinah.	551
KROJAČNICA Avgust Stular, u J. S. Francem® D'Assisi St. 34. III. nad, jo edina dobroznan« krojačnica v Trstu.	23
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drufl kupci. Albert Povb, urar, Ma7zini 46 (v bližini drvenega trga).	25
ŠTEDILNIKE za. vzidanje, vsake veliko^!, eoliu o domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalnica Štedilnikov, tKran|ee l u-dovik, Trnovo pri II. Bistrici.	381
POZOR! Srebrne krone po najvišjih cenah plutu}® edini grosist Belelli Vito, via Madonnina 10, I. 389
POUK: Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija) trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14.	451
SOBNO SLIKARSKI in pleskarski pomočnik se sprejme v trajno delo. Miro \ iČiČ, Postojna.	545
HIŠA z vinogradom in precej obdelanega zemljišča, se proda. Scala Santa 314.	554
SVEŽE MASLO kupim vsako množino po tržnih cenah. Via Rossetti 37, Eliza Ba:-sl.
582
HITRO FRANCOSKI potom konverzacije in slovnice nauči učitelj, ki občuje že 30 let s Francozi. Pride tudi na dom. Cene jako zmerne. Naslov pri upravništvu.	(602)
OSI za vozove in vzmeti prodam. Mihevčič, Via S. Francesco 10.	-87
DOBRA SLU2KINJA se išče. Via Rossetti 8, IV., desno.	590
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naša ljubljena mati, stara mati in svakinja
Marija vd. PmMi
po pok. fin. revidentu
dne 11. aprila 1921. po kratki bolezni v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se bo vršil danes, 12. t. m., ob iz hiše žalosti v ulici Fabio Se vero št. 12. na pokopališče k sv. TRST, 12. aprila 1921.	^
Žalujoči ostali.
3 popoldne Ani.
Samo na debelo za preprodajalce!
Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Eda, Lift, različni glavniki, špaga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir 1. t. d. S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S. Nico O 19
ŠIRITE „EDINOST"
plača vedno par cent. več nego vsak drugi — kupec, edinole — Alofzii Povh,
trgovina Pia^za Ga-ribaldl St. 3, tel. 3-29 (prej trg Barriera) (14
plinov toke, druti za peti in štedilnike
Podpisani naznanjam, da sem na novo odprl
HIRODILHSCG U NABREŽIHI
291	(na trgu)
ter da imam veliko zalogo oljnatih barv, barv v prahu, čopičev, barvnega olja, cementa, žvepla, pralnega mila in sode, oetove kisline, mineralne vode, toaletnih potrebščin itd Priporočam se R. Ferluga, lastnik
strešniki, navadna opeka, cement Portland I. vrste
MM Mlin, M
29
ZALOGI:
Vio Coroneo 25 telefon 13-06 Viole XX. settemfcre 94 telef. 241