marec ANGELČEK 1933/34 -št,- Alojzij Košmerlj: Dragi Marijini otroci! Ko je bil clobri Jezus s svojimi učenci v getzemaii-skt*ni vrtu na Oljski gori, jih je railo opominjal: C ujte in molitc, da ne pridete v skuŠnjavo!« Sara je tnalil mecl krvavimi solzumi. trikrat je ponavljal svoje (irošnje do nebeškega Očetii. Učenci pa so zaspali in na molitev pozabMi. Kaj se jim jc zgodilo? Ko je prisla ttvka ura prcizkušnjo, so Jeziisa zapusiili iit zbežali. Molili niso, zato niso vztrajali. Kdor ne nioli, ta m* iiunc ostati sianovitoi. Bri-z molitvc Bog nc cla milosti, da bi raogii skušnjave premagati. V svctem postneni času, ko mislimo na trpecega /vfličarja. bomo svojc vsakflanjc raolitve Se posebiio lt'po in pobožno opravljaii. 1'obožno rnoliti ni prav lahko. Ciovek se tako hitro viiztrese. Vsepovsotl st* razbežijo naše miali, samo k Roffu ne gredo. Tndi božji svctniki so iožili, da ne Tiiorejo biti popolnoma zbrani. Ljudje smo slabi. Naša molitev je icsto samo na nstih, dusa in srce pa o njej niČ ne vesta. Potruditi pa se moraino vedno znova, da bo uasa inulitcv topla in prifercna. Topla pa je molitev tukrat. ko se čutirao blizu Boga. ko sc prav po otroŠko z dobrirn Bojrtun pogovarjamo. Povt-dul vam bom. kaj poiuaga za pobožno moli-W\: m i s e I n a B o g a . k i j e povsoci p r i (* u - 1 97 j o č. Saj veste: Bog ni samo v nebesih; tudi na zemlji je in na vsakem kraju. Bog je pri nas in okoli nas in v nas. Ne vidimo ga, ker je najčistejši duh: Bog pa vse vidi. vse slisi in vse v<\ Vsako našo misel pozna: vsako našo besedo sliši: vsako nase dejanje vidi. Kako lepa je ta resnica: Bog je povsod. Kclor se tega živo zaveda. teniu nc bo težko pobožno moliti. Vsi se boste sporanili pravičnega Noeta. ki se je ob vesoljnem potopu resi! v ladji. Sredi hudobaih Ijudi je bil Noe pobožen in bogabojcč mož, ki ga je bil Bog srčno vesel. Drugi ljudje so noreli po veselicah in zn-bavah, pijančevali so in nečistovali; Noe pa je bil naj-rajŠi doma pri svoji družini, veliko je mislil na Boga in veliko je raolil. S\eto pismo pravi o njem: >Noc ,je hodil 7. Bogom.« Karaor je Šel in kjer je bil. povsod je videl v duhn pred seboj Boga. ki je povsod prieujoč. Zato se jc obvaroval greha in je ostal dober; zato je bila njegova molitev tako polx>žna in iskrcna. ila sc nni je Bog sam prikazal in z njim govoril, kakor go-vori oče s svojim otrokom ali prijatelj s prijateljem. Otroci Marijini! O NtK?tu vam pripovedujeun pa Marije ne smem pozabiti. Saj vestc. kako ji jc povoril nadaugcl Gabricl: Zdrava, milosti polna. Gospod jc s teboj...« Ali ste že kdaj premislili besede: Gospod je s teboj? Bog in Marija sta bila v najbolj tcsni zvczi. Mi bi rekli: kakor ena duša in eno srce. Zato jo bilo vse Marijino življenje kakor ena sama prelepa molitev. Tudi naše življenje bodi kakor vedna molitev. Svcto pismo pravi: »Mojc oči so vedno na Gospoda obmjcue.« — sBog me vidi!« >Bog je pri meni!