'^SOT Leto IX, «t. 152 tr gotovini ^ ob 4. »Htfjt — gtane mesečno Dtn •S'-"! ** Din *cr— neobvezna. Oglasi po tarifu. ... V Uredništvo i Ljubil sna, Knaftov» ulica Ster. 5/L Tdcfan it. «07« to «804, ponoči tudi it. «034. j Bokoplsl s« ■»• vniai«. Ljubljana, nedelja 1. julija 1928 Cena 2 Din It. so ______t Ljubljana, Prcter« tU 4»r— Telefon to. t^ Dnevnik^za^gospodarstvo,^prosveto in politiko 1: Mioor, Akknm Ce^e, Aleksandrova cesu pri postnem Cek. zarodu t LM» it. 11A4S - Praha čisto 7&i*q Wlen,Rr. n$4«L * - j LJubljana, 30. J"1^3* Ko so prišle v Ljubljano prve vesti o strašnem umoru v Narodni skupščini, je tudi v vrstah SLS završalo Brezsrčni in zaslepljeni klerikalci ,nep"kf^° dajali duška svojemu vese^u- blla v parlamentu umorjen? dv,a P<>slanca KDK, trije pa težko ranem- Se celo premalo krvi se je zdele tem pokvarjenim patentiranim katoličanom. Bilo pa je v S'^ tudl trezmh mož» ljudi srčne kultne, ki so spontano izjavljali, da za sedaj ni drugega izhoda kakor takojšnja demisija dr. Korošca. Med i je bil tudi dr- BreJc'k! je takoj spoznal, da je nastopil veliki trenutek, fc> je za SLS dana prilika in dolžnost'spolne pregrupacije napram današnjimi vlastodržcem. Na eni strani je nezdružljivo z odgovornostjo stranke s katoliškim programom, da bi s svojimi jninistri vzdrževala krvavi režim, na drugi strani pa je boj med velesrb-sko hegemonijo in pravo državno mislijo enakopravnosti in poštenosti dosegel tako formo, da je v vitalnem interesu vseh državljanov, ki niso v širši ali ožji družbi beograjske cincarije, da se napravi temeljit konec revolverski politiki plačkašev. Razmere so tako daleč dozorele, da se vsem, ki jim je dolžnost brigati se za vitalne interese naroda, neodolj-ivo vsiljuje rešitev vprašanj, katerih nujnost se je pokazala tekom prvih desetih let Jugoslavije. Jasno je, da gre v tej situaciji za daleko-sežne odločitve, na katerih so Slovenci prav tako interesirani kakor Hrvati in Srbi, vsekako pa tako interesirani, da je od sedanje situacije odvisna vsa daljša bodočnost Slovencev kot celote. Toda apel treznih elementov v SLS Je bil zaman. Dr. Korošec je s svojim ožjim štabom ostal tudi sedaj zvest svoji nesposobnosti, ki mu jo je očital in dokazal med drugimi tudi dr. Šusteršič. Nele da ni takoj podal ostavke, s čemer bi energično odvrnil od sebe vse breme odgovornosti, ki je leglo na SLS z umorom v Narodni skupščini, temveč bolj in bolj je vidno, da je uprav dr. Korošec glavna sila v državi, ki še podalj-šuie in omogočuje danaSnji cincarski !?:■ vav.: i trenutek, ko bi dok- tor Korošec ch misijoniral, bi bilo konec Vukičevičeve vlade in brez dr. Korošca bi ne bil mogoč noben velesrbski režim več SLS ima zgodovinsko zaslugo, da igra tudi še po umoru prečanskih poslancev vlogo izdajalca prečanskih, torej tudi slovenskih interesov. SLS je slabša od politične organizacije muslimanov, ki so vsaj dali izraz nezadovoljstva nad krvavim dogodkom v skupščini. SLS je slabša od srbijanske Davi-dovičeve stranke, ki se vendarle resno peča z mislijo demisije demokratskih ministrov; SLS ie tudi grša kot centrum radikaiske stranke, ki odkrito izpoveduje, da krvavi režim ne more več obstojati. Menda prekašata SLS in doktor Korošec v naporu za ohranitev ve-lesrbskega režima celo samega g. Vu-kičeviča. Prokleta igra je to, ki jo lahko igra samo omejen in brezsrčen partizan, ki v slepi strankarski strasti pozablja na vse, kar bi mu moralo biti sveto. S strankarskega stališča nam bi moglo biti obnašanje dr. Korošca ob umoru prečanskih poslancev pogodu, kajti Če je še kaj razsodnosti in človeškega čuta v SLS, stališče vodstva te stranke napram krvavim dogodkom mora iztrebiti še tako vnetega pristaša doktorja Korošca. Kar ni zaslepljeno in do skrajnosti pokvarjeno, mora obrniti hrbet brezvestni in pogubni pokij^ Zavedajmo se, da v sedanjih C^sih ne' gre za uspehe kake stranke, marveč za bodočnost celokupne Slovenije, za boljše življenje vseh Slovencev v srečnejši Jugoslaviji. Baš zato ne moremo razumeti, da jt dr.^ Korošec, ki so ga njegovi najvne-tejši čestilci svojčas imenovali «očeta slovenskega naroda», popolnoma pozabil na ta ubogi in teptani narod. Strašna je misel, da je vodja največje slovenske stranke, ki nosi formalno odgovornost za vodstvo slovenskega ljudstva, tudi še po umoru prečanskih poslancev v Narodni skupščini, z dušo in telesom zapisan velesrbijanskim hege-monistom. Zgodovina bo dr. Korošcu in njegovi stranki strašen sodnik. Poslanci KDK za rodbine umorjenih žrtev Beograd, 30. junija- i. V smislu sklepa KDK, so danes poslanci koalicije izročili frdovam in rodbinam ubitih tovaršev Pavla Radiča n Gjura Basarička 160.000 Din, To svoto so darovali ooslanci, in sicer vsak po 2000 Din. Od 5. do 8. ure zvečer so bili pri Stepami Radiču v posetih Pribičevič, Gri-tog&io, Kosanovič, dr. Maček in Sekula Dr- ljevid Državna hipotekama banka ukinja posojila Beograd, 30. junija p. Državna hipotekam« banka je izdala službeno glasilo, da od 1. julija dalje ne sprejema več prijav za. posodila. Hflzordno igro hesemonistou g?d« » ku|isami? Vukičevičevci se ofresajo demokratov Hegemonisti se tepejo za oblast in portlelje, medtem pa grozi velika nevarnost našim financam in naši valuti ne skupščine podal v njej važno izjavo ter imel govor, v katerem bo označil svoje stališče in stališče širokih nepokvarjenih srbskih množic do zadnjih usodnih dogodkov v Narodni skupščini ter do splošnega političnega položaja. Politični dogodki včerajšnjega dne. - Vedno ostrejša borba med policajradikali in demokrati Beograd, 30. junija, p. Konture nove politične situacije postajajo vedno bolj jasne. Kartel Vukioevič-Spaho-Korošec se je odločil za hazardno politiko, ker vsi trije politiki uvidevajo, da je njihova usoda nerazdružljiva. Abstinenco KDK skušajo izkoristiti zase in pritiska jo s tem na demokrate, pri čemer spretno izrabljajo dejstvo, da zahteva dok tor Marinkovič ratifikacijo nettunskih konvencij, Davidovič in Grol pa demisijo vlade. G. Vukičevič se je odločil, da zahteva od demokratov popolno jasnost. Grozi jim, da bo otvorfl krizo in najpre ponudil KDK pet portfeljev, katerekolj si hoče izbrati. Pri tem pa seveda ve, da se KDK ž njim noče niti razgovar-jati. Policajradikali širijo tudi že vesti, da bo po izločitvi demokratov iz. vlade postal zunanji minister dr. Laza Marko-vič. Splošno je mišljenje, da bo, kakor doslej, tudi topot kapitulirala demokratska stranka in da se bo g. Davidovič umaknil. Skupščina se naj po načrtu vukičevičevoev sestane okoli 10. julija, zavrne najprej vse obtožbe proti dr. Subotiču, dr. Korošcu in dr. Periču, nato pa ratificira nettunske konvencije. Nova politična situacija je mnogo olajšala politično odgovornost KDK, Krivda za neizogibne usodne posledice, zlasti za še globlji razid med Zagrebom m Beogradom pade izključno na srbi lanske stranke in njihove zaveznike. Stvar se komplicira tudi s tem, da se v nevarni formi otvarja vprašanje državnih financ in državne valute. Sedaj je jasno, da tudi s predujmom na posojilo ni nič. S tem pa so rezerve v devizah, s katerimi razpolaga Narodna banka, omejene na devize od izvoza, ki je v tej dobi najmanjši, a dohodki izrednih dohodkov bodo šele septembra narasli. Tako bo v najtežjem momentu za kredit države in nacijonalno valuto na dnevnem redu troje vprašanj: sprememba ureditve države, državne finance in stanje valute. Državna oblast pa bo istočasno v rokah treh politikov, ki v tem momentu ne mislijo na ničesar drugega, kakor na utrditev svojega osebnega vpliva na škodo demokratov in na škodo pašičevcev, odnosno cen-trumašev v radikalni stranki. Beograd, 30. junija, i. Danes se z vso gotovostjo zatrjuje, da je sklep vlade, da ne poda demisije, posledica dogovora med dr. Marinkovičem, Veljo Vuki-čevičem, dr. Korošcem in dr. Spahom. Zunanji minister utemeljuje svoje stališče s tem, da mora Narodna skupščina rešiti še nekatere važne posle, ki jih nalaga mednarodni položaj naše države, predvsem pa ratificirati nettunske konvencije. Vladni krogi dalje dokazujejo, da mora vlada potom posebnega zakona stabilizirati valuto ter dobiti potrebno parlamentarno pooblastilo za najetje inozemskega posojila. Demokrati so imeli dopoldne krajšo konferenco, na kateri so sklenili, da od-lože razgovore do ponedeljka in da počakajo s svojim sklepom, dokler ne bodo znani sklepi radikalnega kluba, ki ima tudi v ponedeljek sejo. Zanimanje je vzbudilo v političnih krogih naznanilo Nastasa Petroviča, da bo v slučaju sklicanja sedanje Narod- Pašičevci so korajžni -v besedah Beograd, 30. junija p. Današnja pašlčev-sko »Oslobojenje« se postavlja v ostro nasprotje z vlado in Veljo Vukičevičemč V članku o cerski proslavi navaja, kako se Je istočasno s to proslavo vršila v Zagrebu maša zadušnica, ki bo imela morda enake posledice za Hrvate, kakor Kosovo za Srbe »Oslobodjenje« navaja Predavčev govor, ki naglaša, kako si stojita nasproti na eni strani KDK z občutkom dolžnosti in pravičnosti, na drugi srrani pa cinizem in tiranija. V isti številki napada »Oslobodjenje« predsednika Narodne skupščine dr. Periča, češ da bi moral po strašnem klanju poslancev KDK v Narodni skupščini že iz človeških ozirov zapustiti svoje sedanje mesto. List energično zahteva, naj poda dr. PeTič ostavko na predsedstvo Narodne skupščine. »Največja napaka" Beograd, 30. Junija, p. Nocojšnje »Novosti objavljajo pod naslovom »Fatalna pogre ška< uvodnik, v katerem naglašajo, da se lahko sedaj z vso sigurnostjo trdi, da je največja politična napaka, ki se je mogla zgoditi ta, da je vpliv v državi še vedno v rokah Vukičeviča, ker noben razlog ne more opravičiti zavlačevanja demisije vlade, ki nima več nikake moralne avtoritete in ki je velik del države sploh več ne priznava. Govoreč o politični situaciji piše list, da smo sedaj zopet v eri ministerijoznih kombinacij in ugibanj, zakaj Vukičevič ne poda ostavke. Članek korčui* s konstatacijo, da se vsa Javnost v državi začudena vprašuje, kaj naj to pomeni in kdo se tako lahkega srca igra z usodo države in z narodnim edinstvom. Narod je obupan, ker danes ne ve več, na koga naj naslovi svoj zadnji apel, ker gredo vsi, na katere ie še verjel, za svojimi ambicijami in zasledujejo samo svoje strankarske interese. KDK čaka... Zagreb, 30. junija, č. »Jutarnji list« prinaša iz vrst KDK informacijo, da hoče še nekaj časa počakati s svojo odločitvijo, dokler ne vidi, kaj bodo storili v Beogradu v svrho sanacije razmer. Ako ti skleipi ne bodo ugodni, se bo KDK vrnila v Zagreb ter sprejela zaključke, ki bi mogli biti zelo usodni za vso državo. V tem oziru še niso sprejeti nobeni sklepi, vendar pa smatra dopisnik »Jutarnjega lista« za možno, da bi se v Zagrebu proglasil Hrvatski sabor. Revizija ustave glavni pogoj Beograd, 30. junija, p. Podpredsednik KDK dr. Maček je dal danes novinarjem na vprašanje, kako stališče zavzema KDK glede nadaljevanja parlamentarnega dela,, sledečo izjavo: »Ni dvoma, da se s to skupščino ne more več delati. To Je menda popoinoma jasno. Jasno pa je tudi to, da mi ne moremo delati ne samo s to, nego tudi z nobeno drugo Narodno skupščino, (1 bi bila izvoljena na enak način, kakor je bila sedanja. Ureditve države brez revizije ustave nI več.c Beograjski list o neuspehu posojila f Beograd. 30. junija, p. Ugledni gospodarski lisf cPrivredni pregled*, ki izhaja v Beogradu, objavlja danes na celi prvi slra-članek pod naslovom: ica, v imena HSS Josi® _Piedavec, *_W£giu SDS inž. Dratfutki Ša# Kongres vinogradnikov Razprava o novem vinskem zakonu Zagreb, 30. funija n. Danes se k tukaj vršil kongres vinogradnikov. Slovenijo so zastopali • med dr. ravnatelj Andrej Žmavc iz Maribora, inž. Henrik Mohorčič iz Maribora, predsednik vinarskega društva za Slovenijo in mariborski oblastni odbornik Alotjzid Zupančič, v imenu ljubljanskega oblastnega odbora pa dr. Aoton Mila-vec in Vladimir Kuret. Prisotni so bili tudi mnogoštevilni delegati iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Kongres je otvoril prvi podpredsednik Zve« hrvatskih vinogradnikov Jurišan, ki je predlagaj za predsednika kongresa Hržiča, ta prvega podpredsednika inž. Gazzaria iz Splita, za drugega podpredsednika ravnatelja Zmavca iz Maribora. Na kongresu »o razpravljali « načrtu novec« vinskega zakona. Delegati iz Slovenije so zatote-vaK, naj bi se prepariran je vina ne dovoljevalo z onimi sredstvi in v toliki količini, kakor t« določa novi načrt vinskega zakona. Proti temo stališču Slovencev so nastopili delegati iz Dalmacije, ki so zahtevali, naj v načrtu ostan« dovoljen dodatek vinske kisline do največ 200 gramov na 100 1 in ne do naijveč 100 g kakor so zahtevali slovenski delegatje. Kongres je »prejel resolucijo, ki pravi, da je prvi kongres vinogradnikov kraljevin« SHS po poročilu zastopnika kmetijskega ministrstva prof. Hajšnerja o načrtu novega vinskega zakona in po splošni razpravi skJenil, naj Zveza hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu še nadalje vodi celotno akcijo za Izdelavo »o^ega enotnega vinskega rakona. Resolucija •"tenja nadalje, da se delegati niso mogli sporazumeti glede načrta tega zakona, radi česar je , btvo, 4a predstavniki vinogradništva iz vseh krajev y najkrajšem času prouče In sporoče svo- Beograd, 30. junija, p. Danes v razpletu krize na zunaj ni zabeležiti važnejših dogodkov. Tem živahneje pa je bilo za kulisami, kjer se je pričelo napeto natezanje med radikali vladne skupine in Davidovičevimi demokrati. Davidovičevci so tudi še danes zavzemali stališče, da je za razčiščenje skrajno napete politične situacije nujno potrebna demisija celokupne vlade, čemer pa se Vukičevič in dr. Korošec, ki bi morala po spremembi režima neminov-no izginiti s površja, trdovratno upirata. Podpredsednik radikalskega kluba Laloševič, s katerim je imel Vukičevič popoldne daljšo konferenco, je po tej konferenci izjavil novinarjem, da Vukičevič ne misli podati ostavke celokupne vlade, češ da zato ni nobenega razloga, ker vlada ni zakrivila dogodkov v Narodni skupščini. Ce pa nekateri demokrati žele demisijo. naj to sklene demokratski klub in naj demokratski ministri podajo ostavke, potem pa bo Vukičevič na podlagi nove situacije nadalje postopal. Iz najožje okolice g. Vukičeviča pa se doznava, da bi bila Vu-kičeviču ostavka demokratskih ministrov zelo dobrodošla. Vukičevičevci računajo s položajem, ki je nastal v Narodni skupščini po sklepu KDK, da se ne vrne več v skupščino in bi imeii tako tudi brez demokratov dovoljno večino. Konference in posvetovanja radika- lov in demokratov so se tudi danes ve» dan nadaljevala. Radikali se sestajajo v ministrskem predsedstvu, kjer je Vukičevič tudi danes ves dan razpravljal z radikalnimi ministri. Dopoldne od 10. do pol 1L je bil v avdijenci na dvoru. Na povratku je novinarjem kratko izjavil: «Ni nič novega, demisije vlade ni. Danes in jutri se greste lahko mirno kopat, če bo kaj, bomo videli šele v ponedeljek.* Istočasno so se posvetovali v demokratskem klubu demokratski ministri z g. Ljubo Davidovičem in drugimi prvaki demokratske stranke. Razpravljali so o tem, kako bi izsilili demisijo celokupne vlade, ne da bi ostali pri tem osamljeni, da bi jih mogel Vukičevič izigrati. Mnenja pa so bila tako različna. da ni prišlo do nikakega sklepa in so bila posvetovanja odgodena do ponedeljka, ko se sestane demokratski poslanski klub. Dr. Marinkovič je bil popoldne nad eno uro na dvoru. Napetost, ki je zavladala med demo: krati in radikali, je opažati tudi na pisavi demokratske «Pravde». Nocojšnja «Bravda» piše o političnem položaju sicer zelo rezervirano, priznava pa, da situacija za demokrate ni nič kaj ugodna. Med drugim tudi poroča, da se bo v kratkem izvršila tudi formalna fuzija SLS z radikali. Velevažna politična izjava Stepana Radiča Zločin v Narodni skupščini mora prinesti boljše čase Hrvatom v skupnosti s prečanskimi Srbi in Slovenci Beograd, 30. junija, r. Poslancu Caj-kovcu, ki je danes posetil Stepana Radiča, je podal Radič za »Narodni Val» sledečo izjavo: «Kadar ljudje česa ne razumejo, pravijo, da je bil slučaj. V mojem slučaju pa o tem ne more biti govora. V strašnih dogodkih dne 20. junija se čisto jasno vidi roka božje previdnosti. To se zrcali tudi iz vseh ostalih dogodkov, ki so sledili krvavemu umoru v Narodni skupščini, kar dokazuje, da tudi nad celokupnim hrvatskim narodom bdi božja previdnost. Sedaj se jasno vidi, da bomo mi Hrvati nerazdružno duhovno ujedinjenl z našimi (prečanskimi) Srbi in morda tudi s Slovenci, končno našli v javnem življenju ono pravico in tako svobodno področje mirnega dela in vsestranskega napredka, kakor smo jo že imeli tekom svoje slavne preteklosti fo kakor smo tudi tekom zadnjih 10 let s svojo narodno in človečansko politiko zaslužili.* Nato je govoril Stepan Radič o vlogi kirurgije in preventivne higijene v svetovni vojni, ko sta milijonom ranjencev rešili življenje. Govoreč o svojem zdravljenju je Radič naglasil, da jim država ne da na razpolago dovolinih sredstev, da bi se lahko svojemu znanju primerno udejstvovali in izpolnjevali. Končno je naglasil, da je uverjen, da bodo posledice krvavega zločina ostale samo na krivcih, hrvatski narod pa bo, mnogo bolj enoten kakor doslej, ob katerikoli priliki, združen z n a š i m i Srbi izvršil one naloge, ki mu jih je namenila božja previdnost Vdova Pavla Radiča pri ranjencih Stanje vseh treh ranjencev se trajno boljša. — Nastas Petrovič pri Stepanu Radrču. — Prva politična izjava Stepana Radiča po atentatu Beograd, 30. Junija, p. Davi le obiskala ranjena dr. Pernarja in Ivana Grandja vdova po pokojnem Pavlu Radiču. ki ie prispela v Beograd skupno z gospo dr. Per-narjevo. Sestanek med vdovo Pavla Radiča hi dr. Pernarjem je bil zelo ganljiv. Vsi prisorni so imeli soizne odi. Radičeva vdova ni odšla v sobo Stepana Radiča, ker se je bala, da bi mogel sestanek preveč vplivati na Radiča, ki globoko sočustvuje z udarcem, ki je zadel njo in njeno deoo. V tem času je Stjepan Radič rajutrkoval, nato pa je sprejel poslanca dr Cajkovca (HSS), kateremu je diktiral daljšo izjavo. V tej izjavi govori prvič tudi o političnih vprašanjih. Posl. Grandja se Je dopoldne šetal v parku bolnice ter se živahno razgovarjal z ostalimi bolniki in z novinarji. Proti poi-nevu je obiskal Stepana Radiča tudi posl. Nastas Petrovič, ki je ostal pri njem kakih 20 minut Po sestanku je Nastas Petrovič izjavil novinarjem, da o politiki nista govorila. Na vprašanje novinarjev, ali moro podati kakšno politično izjavo, je Nastas Petrovič odgovoril: »To nameravam storiti v Narodni skupščini, ako bodo res imeli pogum sklicati sedanjo skupščino.« Štiripetinska večina za Poincarejevo vlado Poincarejev ekspoze o aktualnih vprašanjih. — Izjemno stališče Alzacije. — Uradniški sindikati 1« stališ^ enotne«a vinskega zakona. Pariš, 80. junija, d. Na včerajšnji popoldanski seji zbornice j« najprej ministrski predsednik Poincarč odgovarjal na interpelacije ter branil vladno politiko. Predvsem je ugotovil, kako se je pred dvema letoma sestavila vlada nacijonalne unije. Ako bi zbornica želela rekonstrukcijo sedanje vlade, naj to pove. To je ravno naloga zbornice, ne pa ministrskega predsednika. Zbornica mora povedati, ali hoče vlado, ki je orijentiran« bolj na levo ali bolj na desno. Ni lažje naloge, kot najti kandidate za ministrske portlelje. Bil bi breadvooino nepričakovan dogodek v svetovni zgodovini, ako bi mamjkali kandidati za ministrske portlelje. Vlada hoče vladati z veliko večino, toda ostala bo zvesta onim, ki so ostali zvesti njej. Dejali so, da hočemo omejiti manjšino. To je nemogoče- Ne upam se, da bi postavil mejo ter izjavil: Tukaj se konča republika! (Odobravanje.) Zahtevam dnevni red, ki bo izrekel moji vladi zaupanje. Je pa stvar zbornice, da se izreče, ali hoče obdržati sedanjo vlado ali pa ne. V nadaljevanju svojega govora Je dejal Poincarš: Omeniti moram Se dve točki, in sicer alza-ško vprašanje in statut državnih uradnikov. Vlada je bila napadena, da ni uvedla zako-nodajstva lajikov ▼ Alzaciji. Ne sme »e po-I zabiti, da zakon o ločitvi cerkve od države v Alzaciji ni bil nikoli v veljavi in da je bil še leta 1870., ko se je Alzaeija ločila od Francije, sklenjen konkordat. Alzaeija, je dejal Poincarč, nam je dala dovolj dokazov lojalnosti. Ona zasluži, da moramo z njo postopati taktno in skrbno. Nikakor pa ne smemo kršiti tradicij Alzacije. Glede vprašanja statuta državnih uradni-vok je izjavil Poincarš. da ie vprašanje sindikatov državnih uradnikov zelo kočljivo. Vlada nikakor ne namerava odreči državnim uradnikom pravice glede ustanoviive sindikatov. Vendar pa ie noirebno natančno določiti pravice in dolžnosti državnih uradnikov. Svoj govor je končal z besedami: Poincarejev govor je bil sprejet z velikanskim odobravanjem. Pri glasovanju je bila isrečena Poinearčin unpnica 8 455 proti 126 glasovom. Večina 455 glasov, s katero je včeraj francoska zbornica sprejela resolucijo zaupanja, je največja večina, ki se ie kdaj dosegla pri Doiitičnih glasovanjih v francoski zbornici. Manjšina obstoji iz 12 komunistov. 100 soci-jalistov in nekaj socijalističnih republikancev in radikalov. 25 do 30 članov zadnjih dveh skupin se je vzdržalo glasovatiia. 100 do 125 radikalov je glasovalo za zaupnico. ) Po strmini navzdol? Značaj in pomen Račičevega zločina« - Ni enakopravnosti in ne varnosti za živi jen ja. - Usodna kratkovidnost viastodržcev Zagreb, 29. Junija. Nahajamo se ▼ državni krizi — v polnem smislu te besede Atentati »o bili In še bodo. Nikdar niso enak posebnega zdravja državnega in narodnega organizma. Toda po reakciji, ki sledi, po tem, kako organizem reagira na Škodljivca, na Infekcijo, se presoja njegovo rdravje Spomnimo se, kako Je država, kako je vsa naša javnost odgovorila na Stejidev atentat, pa kmalu nato na uboj Milorada Draškoviča. Reakcija je nastopila odločno in ostro. In zmanjkala je otrovna presajena bilka x enim zamahom roke. Evropa je priznala: Jugoslavija se zna obraniti povojnih bolezni, Jugoslavija je zdrava. ' Vlastodržci v Beogradu vsi po vrsti pravijo sedaj: Zločin (nekateri pravijo »ge-»ta«, ugreh«) Puniše Račifia je čisto individualni čin brezumnega človeka. Cemu to-Uko hrupa, zakaj naj vlada pade, zakaj naj se menja ustava? Ta hrup je zopet individualni čin drugega brezumnika, ki hoče izkoristiti kri... Zato — nadaljujmo po starem patu. Tako pojmovanje, taka reakcija pa dokazuje, da je kriza zelo globoka, da ni samo en Puniša, da jih je mnogo, da so omajani moralni temelji našega skupnega flvjenja. Čhn samo čin Puniše Račida ni pretresel V dno duše vse družbe, čim niso vsi »me-rodajni« uvideli, da se Je pred nami odprl prepad, ter takoj zasukali rokave, da ga »amaše, da operejo prelito kri ter zažgejo »nest« samo, kjer je tekla — je organizem bolan. Nevarno bolan. Težko mi je in fizično neprijetno ponavljati, kar se je dogodilo, ker o značaju tega dogodka ne bi smelo biti diskusije... Ubita sta dva narodna poslanca, trije pa ranjeni od drugega narodnega poslanca sredi Narodne skupščine. Ali se že v samem tem dejstvu ne vidi smrtonosni strel parlamentu samemu? BistTo parlamentarizma Ustanova parlamenta je ustvarjena prav raradi tega, da obračunavanje med nasprotnimi interesi razredov, ver, strank in klik ne bo v, znaku sekire, motike, puške. Parlament ima preprečiti državljansko vojno, borbo vseh proti vsem, on je ventil za vse strasti — on na podlagi utrjenih običajev, pravil, zakonov nudi vsem člauom ne samo jamstvo njihove fizične varnosti, varnosti za življenje in glavo, temveč tudi polno najširšo svobodo, nekaznivost v izvrševanju poslanskih dolžnosti. Zato Je temni te tno pravo y ustavi sami določeno, da oblasti ne morejo preganjati poslancev za to, kar govore in kako glasujejo v parlamentu — in niti za kazniva dejanja storjena izven parlamenta. Za taka dejanja jih skupščina mora šele izročiti, da se ne bi morda tudi v takih preganjanjih skrivala iikana oblasti, maščevanje za poslansko delo. Torej: Nikaka niti najtežja beseda, psovka, kleveta, niti napad na samega kralja, državo v, parlamentu samem nima nikakih posledic od strani zakonitih oblasti proti poslancem, — razen disciplinske kazni predsednika skupščine. Nikaka niti najhujša beseda ne more upravičiti silo proti poslancu, ker se druigače ubija sam princip parlamentarizma. Lažje pa je prenesti najhujšo besedo, kakor uničiti ustanovo. Korektura za neodmerjene izpade, besedne žalitve in druge inzulte se nahaja rudi v javnosti v prvih prihodnjih volitvah... in če je z ustavo in zakoni zajamčena nekaznivost zastopnikov naroda, — kako da bi Jim ne bila šele sigurna glava na vratu! Še pred stoletjem so dobivali predstavniki posameznih stanov od kralja sal-vum conduotum, t. j. pismeno Jamstvo za llvljenje in svobodo, da morejo priti na določeno mesto zborovanja. To je bil začetek parlamenta. Adresa Narodnega veča ln regentov od-fovor I. decembra in pozneje vidovdanska •stava predstavljajo častno zaobljubo za sastopnike vseh krajev države, da jim \ Beogradu ne bo padel niti las z glave... Zločin Puniše Račiča Zločin 20. junija se dviga do kulminaciie froze, ker je bil razen tega. da je bil storjen v p ar lam emu, 1. povsem očividno pripravljen; S. izvršen od člana vladne večine, ki ima V»o oblast v rokah, ki ne more svojega Člana spraviti v obup politične onemoglosti, ker razpolaga z vsemi možnostmi represa-llj napram manjšini; . 3. ker zločinec, poslanec večine ni stre-(al samo v dozdevnega žalitelja, temveč takoj v peterico voditeljev in prvakov opozicije; 4. ker Je strelja! na goloroke ljudi kakor Ba smrt obsojene; 5. ker se je nafto neovirano umaknil sredi stotine Hudi in šele 5 ur kasneje je prišel sam k ministru notranjih del; 6. ker je Srb ubil Hrvate... Usodne napake Gtai strašnejši je čin, tem hitrejša uspešnejša in odločnejša bi moralt. biti reakcija cd strani oblasti, strank in družbe. Morala bi se takoj izvesiti izolacija kakor pri pojavih kuge. Treba bi bilo na 100 načinov manifestirati, da je zločin delo osamljenega, h človeške družbe izključenega poedinca, oepereračunljivega izrodka. Medtem pa je službeni Beograd na svojo nesrečo vse storil, da dobi zločin Puniše Račiča značaj kolektivne krivde cele družbe, iz katere je vzniknil. Tudi predsednik Narodne skupščine že 10 dni sedi nepre- mično na svojem okrvavljenem mesto tn predsednik vlade ter obenem predsednik kluba, čegar član je ubil poslance naroda, ni smatraj za svojo prvo dolžnost, da s takojšnjo demdsijo da vsaj neko zadoščenje pravnemu in moralnemu čustovanju države in naroda da bi od sebe odvrnil težki sum odgovornosti za atentat Gredo še dalje. Glavna glasila vladajočih strank »Samouprava«, »Odjck« in »Slovenec« ne ostajajo pri obsodbi zločina samega, temveč ga tolmačijo, opravičujejo in branijo. Še napadajo skupino, ki v neenakem boju šteje dva svoja mrtva, nevarno ranjenega svojega voditelja in še dva ranjenca. Brezprimerna surovosit in divjaštvo vzdržuje dalje iz tajnih fondov, pamflet »Jedinstvo«, ki je Javno pozival na umor in ki sedaj pljuje tudi na mrtve in v krvoželjnih orgijah zahteva glavo tudi drugega voditelja. Da sta Puniša Račič in Jovanovič - Lune še vedno člana vladnih strank, da se ponašata z mandatoma, — to spada povsem v4 slog »izraza sožalja« oficijelnih krogov v Beogradu Evo, vsi ti pojavi po zločinu od 20. Junija nam odpirajo pogled v težko državno krizo, ki ji ne vidimo konca. Poleg vse fakučne podrejenosti, politične in materijalne smo izgubili vero tudi še v varnost glave. Ali naj enostavno nadaljujemo, kjer smo prekinili, aH naj za naše besede, in če bi bile še tako težke, obstoji odslej v Narodni skupščini tudi smrtna kazen, da pod grožnjo revolverja zmagovalca Luneta in njegovih tovarišev nadaljujemo »diskusijo*, da gremo preko trupel naših tovarišev enostavno na dnevni red? Z edino uteho in nado, da nam bo rodbina prejela pismeno kondolenco. poset v bolnici in pogreb na državne stroške... ★ »... Daj bog. da bi bila Pavlova glava zadnja žrtev za slogo In bodočnost Srbov in Hrvatov!« je vzdihnila nesrečna soproga Pavla Radiča. V času nepopisnega udarca usode se je znala toliko dvigniti, da je življenie svojega dragega Pavla postavila na oltar žrtve,nika sloge. In prejela je zato lep članek Izpod peresa Branislava Nušiča. Toda drugi, prepojeni z oblastjo, se niti takrat niso zdrznili, niso sprejeli dragocene žrtve, niso se streznili, niso obstali na strmini, da temeljito obračunajo z onim, kar je bilo, temveč nam nadalje govore o žalitvah, klevetah, o svoji žaljeni časti. In to nad mrtvimi žrtvami svojega zločina. Zdi se, da Pavlova žrtev žil ni bila zadnja. Bolezen je torej tako težka, da je treba zagrabiti še dalje in globlje Zato sem sklenil, da nanizam vtise Iz poslednjih zgodovinskih dogodkov, da navedem nekatera dejstva, ki široki javnosti niso znana, pa so važna za spoznanje stanja, v. katerem se nahajamo. A Nasilja ni? V. Vilder. Z Bleda nam pišejo: Preteklo nedeljo je sklicala sreska organizacija SKS sejo, ki naj bi se vršila na Bledu, z namenom, da se izvolijo člani v pripravljalni odbor za kmetski praznik, ki naj bi se. kakor vsako leto. vršil 8. septembra na Bledu. Ko sta se pripeljal" načelnik in leški župan Ivan Ažman in Franjo Vidic, jima je bilo sporočeno, da ju — po višjem nalogu — čaka orožništvo. Načelnik Ažm->n se je podal k orožnikoma in iima razodel namen seje. Orožnika sta njegovo izjavo te-lefonično javila komandantu na Bledu, ki pa io je odklonil in ni dopustil, da bi se seja vršila. Načelnik in oborniki so se seveda vdal višjemu ukazu in se razšli. Pred ponovitvijo pa so zbrali vsoto 70 Din in jo izročili načelniku Ažmanu z nalogom, da plača zaduinieo za pokojnima poslancema Pavlom Radičem in dr. Basaričkom. Maša naj se služi v Lescah pri oltarju sv. Antona Padovau-skega. Finančne nevan ti Tragična smrt mladega slovenskega oficirja Dubrovnik, 30. junija, č. V kotorski vojni bolnici je umrl včeraj po operaciji na sle« piču Ervin Grego, Slovenec iz Istre leto« šnji najboljši dijak III. razreda pomorske vojne akademije. Pred par dnevi je prišel v Kotor, kjer biva tudi njegova rodbina. Med potjo je obolel ter so ga prepeljali v vojno bolnico, kjer je bil operiran. Ko je admiral Priča na križarki »Dalmaciji® do* spel v gruško luko so mu predložili brzo* javko o težki bolezni mladega Grega. Ad« miral Priča je takoj odpotoval v Kotor ter je na smrtni postelji izročil Gregu ukaz o imenovanju za oficirja ter častno sabljo kot dar kralja, ki mu je bila podarjena kot letošnjemu najboljšemu učencu na akade« m i ji. Nocoj so s križarko »Dalmacijo* odpluli vsi gojenci in novi poročniki pomorske vojne akademije v Kotor, da prisostvujejo pogrebu svojega pokojnega tovariša. Finančna kriza beograjske občine Beograd, 30. Junija 1. Beograjska občina je prišla v težak finančni po'ožaj. Za velika investicijska dela so že porabljena vsa sredstva zadnjega dolarskega posojila. Zato ]e pred kratkim odpotoval župan dr. Ku-manudi v Pariz, da sklene novo Investicijsko posojilo, ki naj bi se uporabil za ureditev ulic in cest po noveni generalnem načrtu ter za kanalizacijska In vodovodna dela. To posojilo še ni uspelo Zato so morala biti te dni dela za razširjenje in izpopolnitev vodovoda »stavljena. V zadnjih dneh je bilo odpuščenih nad 50 dclavcev. Ako se ne najdejo novi krediti, bo morala beograjska/ občina ustaviti sploh vsa svoja dela. Beograd, 30. junija, p. Znan srbijanski politik, ki ne pripada hegemoniatičnim strankam, je izjavil danes našemu por oče* valcu o politični situaciji: S sedanjim po« ložajem mora biti vsakdo nezadovoljen, ki te misli patriotično. Ponovno je postavlje« no ustavno vprašanje, ki se bo moralo zno» va reševati v najneugodnejši atmosferi in v znaku splošnega nezaupanja. Tragična usoda je hotela, da se istočasno otvarja vprašanje finančnega ravnotežja in dinar0 ja. Ta tri vprašanja so sedaj postavljena na dnevni red naše države istočasno in v najneugodnejši obliki. Posojilo je propadlo. Devize iz nove žetve so še daleč. Viseči dolgovi so z vsakim dnem več/L Gospo« darske kroge skrbe Se druge težke stvari. V tem usodnem času biva finančni mini' »ter v Vichyu in je dejansko vodstvo v na» ši državi prešlo vsled nesposobnosti Vuki« čeviča na eksponenta dveh verskih strank. Kam plovemo? Ali je naš narod zaslužil, da izgubi svobodo, ki jo je plačal s toliko krvjo, zaradi neumnosti in megalomanije nekaterih pigmejev, ki so vzeli vso državo v zakup. Prihodnji tedni utegnejo prinesti najtežje razočaranje zlasti na finančnem polju.» Čičerin resno obolel Berlin, 30. junija d. »Tigliche Rundschau« Javila iz Moskve: Zdravstveno stanje Cičerina se Je tako poslabšalo, da ni mogel sprejeti nemškega poslanika. Cičerin bo koncem Junija odpotoval v nemško kopališče. Bela Kun je zadovoljen z obsodbo Dunaj, 30. Junija s. Bela Kun, ki ]e bil kakor znano obsojen na 3 mesece ječe in mora odse-deti še en mesec, le po svojem bramiteiju izjavi!, da se odreče vsakega pravnega sredstva proti obsodbi. Charles Hughes v Berlina Berlin, 30. Junija (be.) Danes Je prispel semkaj bivši ameriški državni tajnik Charles Hughes. Rabindranath Tagore pride na Madžarsko Budimpešta, 30. junija (be.) Kakor poročajo, bo prebil znani indijski pesnik Tagore poleti« v bližini mesta kot gost barona Moritza Kornielda. Neurje t Ameriki Newyork, 30. tu ni'j a (be.) V državi Kentiiclcy Je divjal strahovit vihar, ki je povzročil na nasadih velikansko škodo. Reka Kentucky Je prestopila bregove in poplavila veliko ozemlja. Škoda se ceni na 4 milijone dolarjev. Mussolini na mirenskem letališču, na Fortinu in na podgorski Kalvariji Gorica, 29. junija. Pred vojno so hodili visoki avstrijski vojaški dostojanstveniki na Sv. Genderco v Brdih, od koder je krasen razgled po goriški in furlanski ravnini in po višinah naokoli ter so tam študirali z zemljevi« dom v roki vojne načrte. Pogostoma je bil med njimi tudi kak nadvojvoda. Sedaj po vojni prihajajo na razne goriške višine italijanski oficirji. Avstrijci so gledali proti Italiji, Italijani se obračajo proti Jugosla* viji pri premotrivanju svojih načrtov. V torek je priletel iz Ravene na vojaško letališče na Velikih Rojcah ob mirenski ce«ti pri Gorici načelnik vlade Mussolini v spremstvu generala Cavallero in povelj« nika Pellegrinija. Vsi letalski častniki so bili navzoči in poveljnik Tokini je vdano pozdravil Mussolini j a, ki se je natančno informiral o letalski postaji in njenem de« lovanju. Z letališča se je odpeljal Mussolini na hrib Fortin na desnem bregu Soče, kjer ga je pričakal poveljnik videmskega ar» madnega zbora Mombelli in okoli sto viš» jih oficirjev vseh orožnih vrst. Tu se je izvršu «interesanten zemljevidni manever z neposrednimi kritičnimi opazkami instruk« torjev *ečaja», kakor naglaša službeno po« ročilo. Muisolini je bil zelo zadovoljen in je nohvalil oficirje, ki so uspešno izvršili svojo tečajno nalogo. Nato se je odpeljal Mussolini v Gorico in se je it 'dil na prefekturi več kot eno uro. Gospoda je razpravljala o raznih go« riških zadevah in brezdvomno o novih ukrepih proti slovenskemu ljudstvu, kate» ro treba iztrebiti, da bo v deželi prostora za italijanski živelj. Popoldne je *>osetiI Mussolini Podgoro. Na Kalvariii so bili zbrani častniki tretje« ga letnika vojne šole. Tu je bil izvršen s četami na terenu nov manever, ki ga je Mussoliniju razlagal Duca delle Puglie v krogu visokih vojaških dostojanstvenikov. Mussolini je bil tudi v Gradiški in Redi« pulji. Fašisti zadnje čase neprestano povsod govore o bližnji vojni z Jugoslavijo. S pri* hodom Mussolinija in navzočnostjo števil« nih generalov in drugih častnikov, ki so operirali na znanih bojnih višinah, se Se bolj utrjuje fašistična govorica o skoraj« šnjem naskoku na Jugoslavijo. p— Simetrično urejene italijanske napi* se zahtevajo sedaj fašisti na slovenskih hišah. Cela pročelja se morajo prebarvati, da bo italijanski napis čist in čeden. Doslej so zamazali slovenski del napisov. Vidi se nasilstvo in kulturna sramota kriči vsa« kemu tujcu v obraz. Zato pa hitijo oblast« niki z ukazom, da mora nemudoma izgini« ti vsaka sled slovenskega napisa in morajo biti Txrvsod v Julijski Krajini samo čisti italijanski napisu Pri trgovcu Valiču v Šturijah so fašisti Iz besede »rtrgovine* zbri* sali črki «t» m tako da je nastala tta« lijanska beseda «rovina», polom pomeni ▼ resnici fašistični režim, pa ne le za Julij« 9ko Krajino, marveč najbrže za celo dr« žavo. Pri Sv. Luciji je imel podeštat pod« pisati obrtnico nekemu Slovencu. Pozval ga je k sebi m mu rekel: Ako odstranite slovenski napis, vam podpišem obrtnico, drugače ne. Takih slučajev je bilo potem mnogo po raznih krajih. Če Slovenec pod pritiskom odstrani slovenski napis sam, po« ročajo fašistični listi, kako se dotičnikl zavedajo novih časov m spontano izbrisu« jejo preteklost. Sokole in sokolska društva opozarjamo na dobavljiteljico kompletnih sokoliskih Krojev in drugih potrebščin tvrdko DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Rešitev Nobilovih tovarišev vedno bolj ogrožena Vremenske prilike so «e zopet poslabšale. — Pospešena reševalna akcija. — O Amundsenu še vedno ni nobenega sleda Rim, 30. junija ». Od merodajne strani objavlja brezžična brzojavka »Citti dl Milano« pravi, da so bile tudi včeraj vremenske razmere za poizvedovalne polete trio neugodne. Vlgllerijevo skupino Je struja odnesla prod vzhodu. Trenutno se nahaja približno 9 morskih milj severno od Velikega otoka. Razmere ledu so se poslabšale, zdi se pa, da se Je vreme poboljšalo. Takoj ko bo dana možnost za pristanek v bližini VI-gllerijeve skupine, bo finsko letalo skušalo pristati. Prihod ledolomilca »Krasin« v morje Virgo se pričakuje za Jutri rvečer. Njegova momentana hitrost znaša samo 5 morskih milj na uro. Pamlk »Braganza« Je še vedno obkoljen od ledu ter se nahaja v bližini Severnega rta. Kapetan Sora, dan alpskega kluba in norveški vodja s sankami s pasjo vprego so nadaljevali svoja poizvedovanja po Marinovi skupini. 2e mesec dni se trudijo, da bi pripravili pot na kateri bi pustKi skladišča živil M Dano, 30. junija d. Iz poročila ruskega ledolomilca »Krasina« Izhaja, da Je na potovanju Iz TromsO na SjJitzberge brez u-speha poizvedoval po letalu Guilbauda in Amundsena. Letalski major Gram, vodja nove norveške pomožne ekspedicije, je iz-iavil uredniku »Corriere dela Sera«: »Pri iskanju letala »Lathan 47« se bomo dali voditi od značaja ln običajih Amundsena. Amundsen Je hotel kot prvi doseči Nobila, dočim je letalec Maddalena že pred njim zapustil Vadsfl. Zaradi tega Je podvzel znani dolgi polet k poziciji Nobila ter se Je pri tem zanašal na vztrajnost svojega letala. Amundsen je že večkrat dokazal neverjetno vztrajnost. Rim, 30. jun. d. »Citti dl Milano« Je včeraj brezžično javila, da so vzpostavljene zveze s skupino Viglieri. V četrtek zvečer se je ta skupina nahajala 80 stopinj 20 min. severne širine ln 28 stopinj 21 min. vzhodne dolžine. Berlin, 30. Junija s. Po brezžični brzojavki »Berliner Tageblatta« iz Kingsbaya Je Nobilov rešitelj poročnik Londberg, ki se nahaja pri ostalih 3 članih »Italie« brezžično Javil parniku »Citti di Milano«, da postajajo ledene razmere vedno slabše in da. je položaj za brodolomce zaradi tega ze!o kritičen. Posadke raznih ribiških ladij, ki so bile v bližini Medvedovega otoka, javljajo, da ni najti nobenega sledu o Amund-senovem letalu. MIlan, 30. junija s. Kakor JaviJa posebno poročevalec »Corriere dela Sera« na parniku »Citti di Milano«, zdravljenje Nobilo-ve noge dobro napreduje. Nobile že hodi po bergljah. Berlin, 30. JunfJa (be) Ruski ledotomilec »Krasin« Je dospel v Eisfjord na Spitzber-gih in Je takoj nadaljeval pot proti Sedmerim otokom, Berlin, 30. junija (be) Nemški tetalec Lu*-ser je odlete* Iz Maimoe na Spitzberge, da se udeleži rešilne ekspedicije za rešitev posadke zrakoplova »Italie«. Oslo, 30. Junija (be) Ribiči iz TromsS so sporočili, da so opazili 18. Junija Amundsena 100 km severzapadno od Bearisa, ko je lete! na Spitzberge. Norveška vlada je odredila, naj se preišče to ozemlje. London, 30. junija d. »Star« javlja, da J« Lundberg brezžično javil, da se pomika ledeni blok, na katerem se nahajajo tovariši Nobila, dokaj hitro proti Jugovzhodu ln da obstoji nevarnost, da se bo razdrobil v več kosov. Položaj je tembolj kočljiv, ker bi s tem prišlo v nevarnost mesto za pristajanje, ki se Je z velikimi težkočaml pripravilo za rešilna letala. Lundberg Je prosil, naj bi čimprej prišla letala, ki se nahajajo v TromsOu. Pred demisijo romunske vlade? Ker je stabilizacijsko posojilo propadlo, namerava vlada odstopiti. — Odločitev bo padla v torek Bukarešta. 30. junija, g. Včeraj je prispel semkaj generalni ravnatelj romunske Narodne banke Circescu, ki je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom. Davi so prinesli skoro vsi listi vest,da bo vlada najbrže že v torek demisiionirala. ker ne more skleniti do jeseni stabilizacijskega posojila. Zdi se, da je bil tretji član regentskega sveta patrijarh Mirom Christea telegrafično poklican iz Karlovih vari, kjer se sedaj nahaja; dalje se trdi, da je bil ministrski predsednik Bratianu po ministrskem svetu sprejet od regentskega sveta, katerega je informiral o sedanji situaciji ter mu obenem najavil demisijo vlade za torek V toku noči pa se je, kakor se zdi, položaj izpremenil- Davi so trdili nekateri člani vlade, da se je v Londonu dosegel sporazum med zastopniki angleške vlade m romunskimi poverjeniki in da se je danes celo podpisal pakt z angleško Narodno banko glede udeležbe pri stabilizacijskem posojilu. Z ozirom na to se bo, kakor se trdi, prihodnji leden končnoveljavno podpisalo stabilizacijsko posojilo ter to uradno sporočilo prebivalstvu. Obenem bo sklican parlament ter Delovni čas v trgovinskih in obrtnih obratovališčih Iz krogov privatnih nameščencev nam pišejo: K ministrski uredbi o odpiranju ln zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja v do-tičnih obratovalnicah pripravljata pravkar veliki županstvi ljubljanske in mariborske oblasti izvršilno uredbo. Tako delojemalci, ko; delodajalci so na izvršilni uredbi zelo zainteresirani, posebno ker daje ministrska uredba velikim županstvom pravico, da krajevnim razmeram odgovarjajoče predpišejo delovni čas v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah. Socijalne in gospodarske razmere so v mariborski in ljubljanski oblasti slične in ie zato absolutno ootrebno. da oba velika župana izdasta enako se glasečo Izvršilno uredbo. Tej prvi stvarni zahtevi se pridružuje še drusa. da le treba med zastopniki delojemalcev in delodajalcev doseči soglasno formulo, kako urediti enotno odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtniških obratov. Odstraniti je radikalne in nepo-mirljive zahteve z ene kot druge strani. Prav to bo pa najtežje doseči, ker so interesi obeh strani različni in ker pri nas v pogledu delovnega Časa še niso prodrli nazori, ki so samoobsebi razumljivi v zapad-nih državah. Ministrska uredba predvideva, da se delovni čas pomožnega osebia vjema s časom za odpiranje in zapiranje obratovalnic. Drugače tudi biti ne more. Kajti nemogoče je, da bi bile obratovalnice dalje časa odprte, kot bi bilo zaposleno pomožno osebje Ako bi bil to slučaj, bi bil v praksi za pomožno osebje podaljšan delovni čas. ker uslužbenec ne more preje prenehati z delom, kot njegov delodajalec. Posehno v obratovalnicah, kjer ,se streže odjemalcem je to nazorno dokazano. Po ministrski uredbi Je pomožno oseWe zaposleno v obratovalnicah oo deve-t ur t izjemo, ki Je predpisana za razne kategorije uslužbencev, ki delaa več kot dovolj svole moči v osmih urah. Tudi uslužbenci potrebujejo čas za ndoo čitek in čas. da se posvetijo svoji družini in zadoste raznim kulturnim in razvedrilnim potrebam. S prekomernim delom obremenjeni uslužbenec ne bo imel veseli* do dela in oškodovan bo delodnialec ki oo-grešno misli, da zveča nrrxbktivnost z navijanjem fizičnih tn duševnih sil svojih uslužbencev. Nihče naj ne misli, da bo kupna moč kon-sumentov padla če bi ne bile trgovine odprte od zore do nožne noči. Kunna moč ostane ista. kaiti potrebščine se ktmuieio v enakem obsegu tekom osem- al: d?setur-nega dela. Z enotnim in pravično ureienim poslovalnim časom obratovalnic se prenr-v či le umazana konkurenca in uvede red. ki i« nredipogod za gospodarski procvi* ši tiraji in ljudje Kako je Bil izvršen umor v Narodni skupščini Stalno nam prihajajo iz širokih krogov naših čitateljev želje, da bi podrobnejše popisali umor, ki ga je izvršil ra-dikalski posl. Puniša Račič v Narodni skupščini 20. junija t. 1. Zaprosili smo posl. dr. Kramarja, ki Je bil te dni od preiskovalnega sodnika zaslišan kot priča in ta nam je na podlagi skice, ki jo zgoraj priobčujemo naslikal dogodek takole: Skica nudi pregleden pogled na dvorano Narodne skupsčine. V ospredju ipod A se nahaja predsedništvo, s katerega je predsednik Peric (4) vodil uso-depolno sejo. Na levi in desni od pred-sedništva so ministrske klopi (B, B), pred katerimi se nahajata obe govorniški tribuni, desna HI in leva H2. Med obema tribunama je dolga miza za ste-nografe (G), okrog katere stojijo nizki stoli brez naslonjala. Klopi za poslance so razporedene amiiteatralično v treh glavnih sektorjih, med katerimi se nahajajo precej široki hodniki, ki vodijo v ozadje, kjer se nahaja več vrat, vo-dečih v skupščinske kuloarje. V desnem glavnem sektorju D so prostori za radikale, v centrumu E, v ospredju, sedijo poslanci KDK, in sicer v glavnem oni, ki pripadajo HSS, za njimi imajo svoja mesta muslimani, v ozadju sede klerikalni poslanci. V ospredju levega sektorja F imajo svoja mesta poslanci KDK, ki pripadajo SDS, za njimi sedijo demokrati, na skrajni levi pa so zemljo-radniki. V prvi klopi, v sredini, sedita stalno oba predsednika KDK Stepan Radič in Svetozar Pribičevič ter sta sedela tam tudi pri seji 20. junija. V usode-polnem trenutku so bile osebe, ki so v strašni drami igrale tragično vlogo, sledeče razporedene: Radikalni poslanec J^ačič (označen s št. 1) je pričel govoriti nI bilo nikogar na mostu, nakar ie napi-zadnie poslovilne besede Jn se nato v o!7Upu vrgel v oblem savskih vrtincev. Razstava srbskih narodnih » noš Razstavo jugoslovenskih narodnih noS ta Jrugih zanimivosti je odprl dane« v Jako* pičevem paviljonu v Ljubljani znani banat« »ki zbiralec narodopisnih m zgodovinskih predmetov g. Danilo Popovid iz Beograda. Kot potomec stare srbske družine iz Vel. Bečkereka je že po svojih prednikih spe* /c\ pravi muzej najrazličnejših antikvitet, ki ga je še sam izpopolnil tekom let. Svojo obsežno zbirko je imel razstavljeno Se na 172 razstavah v naših krajih ter je z našimi narodnimi nošami seznanil tudi ino» zemstvo na razstavah ▼ Parizu, Londonu In po Ameriki. Posebno pariška izložba ob mirovn;h pogajanjih je uplivala koristno na diplomate, ko so odločali o Bački in Banatu. V Ljubljano je navdušeni propagator ju« goslovenske ideje prepeljal nam najmanj znane etnografske predmete iz Bačke, Ba« nata, Srema, Srbije, Makedonije, Bosne, in južne Dalmacije. Neizčrpno bogastvo Vojvodine se pač nikjer ne izraža tako očitno, kakor ▼ narodnih nošah, po večini temnih barv, ki so pa vse najbogatejše okrašene s srebrno ali zlato vezenino. Nas bodo najbolj zanimale avbe^kape iz okoli* ce Vel Bečkereka z dolgimi v zlatu in sre« t/u vezenimi svilenimi trakovi. Celo bele košulje Banačank se lesketajo v zlatu in njih ornamentika večkrat spominja na naše peče, če vzamemo v obzir vsled materijala spremenjeni ornament. Zanimiva je tudi kolekcija vojvodinskih čilhnov. Banatskim podobne so pestre stvari iz Srema. Vse ftvari pa pričajo, kako zelo smo si sorodni. Sumadija že kaže skoro popolnoma ori» Jentalsko lice z uporabo z!ato«vezene tur» ike noše. naši »o le ornamenti z raznobarv* no volno vezeni ali tkani deli obleke. In tako je po vsej Srbiji in Makedoniji. Poglejte zlata gornja oblačila (jeleke, dola» me, diirke itd.) in prekrasne kosovske ko« lulje _ zlatare. Jelek je orijent, košulja pa* popolnoma naša. Enako je v Prizrenu, Dja» icovici. Pedi in Debru, ki ima poleg Cavtata ob Dubrovniku najlepše m najdovršenejše vezenine v državi in s tem bi skoraj rekli —- na »vetu. Ornamentalno bogastvo peškirjev (deko« rativne brisače), učkurjev (ženski pasovi, ki so a njimi prepasane pod košuljo), razne tkane pregače (predpasniki), elegantni zu» buni (paletoji) z najefektnejšo vezeno or« namentiko, čarape in vsi mogoči deli mo» ške in ženske obleke, so neizčrpni zakladi, na žalost še skoraj popolnoma neznani Za« to naj razstave nikdo ne zamudi, da se pre« veri, kakšen talent ima naš nešolani narod za umetniško ustvarjanje. Lastnoročna pisma Drage Mašin, srbskih vladarjev in znamenitih mož, starinsko orožje, zgodovinske gusle in slike raznih ruskih slikarjev so le dodatek k razstavi, ki za nas ni samo zanimiva temveč tudi skrajno potrebna, da se vsaj malo poučimo o nam popolnoma neznanih stvareh. ni. javna produkcija gojencev državnega konservatorija v Ljubljani (dne 23. junija t. 1.) je sestojala razen dveh samospevov iz klavirskih in violinskih točk. Mladi UroS Prevoršek je zaigral NovAk-Valdonovo uspavanko in Goe-isov Scherzo. V uspavanki je pokazal topel ton in sigurnost v intonaciji, v skercu pa precej lokove tehnike. Marta Valjalo je podala nekaj trčk iz Aleksandrovovih . Kot absolventka je v tehniki briljantna in tudi v prednašanju je vseskozi zadovoljila. Škoda, da niti Aleksandrov in Tajčevid nista napisala bogve kako močnih stvari. Božiča Novakovlč Je prednašala 5 točk iz Musorgskega , ki so kot najjačje skladbe tudi najjačje učinkovale. Zaigrala jih je sila temperamentno. Izvrstno je podal Pavel Sivic ftavrnanowsk«?a fantazijo op. 14.», ki je hvaležna že zaradi prekrasnega klavirskega sloga. Vse težkoče je Sivic premagal z lahkoto, tako, da se je lahko koncentriral na prednašanje. Vinko Su-šteršiž Je v izredno finem prednašanju zaigral Vieuxtempsov violinski koncert v D-tnolu, I. stavek ter pokazal globok smisel tudi kot solist. Gospa Josinina Sivec je zapela Szyma/nowskega in Stravinskega into-načno sigurno, kar pri teh dveh ni malenkost. Tudi je obe skladbi pravilno pojmovala in prednašala. Spremljal jo je na klavirju prof. Janko Ravnik, oba violinista pa kapelnik A. Balatka. — Spored se je odlikoval po sodobni orijentaciji ter nas seznanil z marsikatero novo skladbo. Slavko Ostere. BRASLOVČE. Sokolsko društvo vprizori današnjo nedeljo (1. iulija) zabavno komedijo »Nebesa na zemlji« na lastnem odru na Legantu Začetek ie ob 3. uri popoldne. Ker je to zadnja tovrstna prireditev v rej sezoni, se pričakuje lep obisk, kakor ie običajno pri vseh prireditvah na Lesantu. Opozarjamo tudi. da se igra ne bo ponavljala. 1214 PODKOREN. Korenci! Vsi na plesno veselico. ki jo priredi danes. 1. iulija. gasilno društvo v Podkorenu na Serčevem vrtu pod vodstvom požrtvovalnega načelnika k. Ivana Petraša. KAMNIK. Gasilska župa kamniška razvije v nedeljo 1. julija ob 2. uri Dopoldne prapor Slavnosrti bo sledila velika vrtna veselica v Mestnem parku v Kamniku. Vabijo se vsi prijatelji gasilstva. CERKNICA. Zelo razveseljivo le deistvo. kako lepo napreduje Notranjska v sokol-skem oziru. Cel niz sokolskih domov se že dviga ob naši državni meji oroti Italiji. In ti domovi so orave narodne trdniave. Iz njih Izhajajo najboljši in naismeleiši borci za čast napredek in svobodo naroda terv za obrambo naše države. Zato pa ie otvoritev vsakega sokolskega doma kjerkoli v državi gotovo iako važen ooiav. Sokolskim domovom v Soški dolini, na Rakeku, v Spodnjem in Zgornjem Logatcu se zdaj pridruži Sokolski dom v Cerknici, čigar slovesna otvoritev bo v nedeljo, dne 1. iulija z naslednjim programom: Ob 11. prome-nadni koncert, ob 1 skušnje za proste vale. ob dveh izlet gostov k Cerkniškemu iezeru. ob 5. slovesna otvoritev doma. združena s telovadnim nasttopom vseh oddelkov, do telovadbi prosta zabava, srečolov. godba, ples itd. Vabimo vse. od blizu in daleč, da prihite 1. julija k nam na našo slavnost, kjer se bodo brez dvoma kar najbolje razvedrili in zabavali. Oddaljenejše Dosetnike. zlasti Ljubljančane te one. ki bi v tel smeri nameravali napraviti kak izlet, opocar-jamo. da se jim obenem z obiskom naše prireditve nudi ugodna prilika, napraviti pešLzlet od Borovnice čez romantično sotesko »Pekel« na PokoiniSče ali Kožljek. odtod pa v Cerknico. Vsakogar mora zanimati naše prečudno. presihaioče. svetovno znano jezero, katero se bo ta dan lahko ogledalo. Iz Ljubljane proti Rakeku odhajajo naslednii vlaki: pošitni ob 6.10, brzi ob 4.57 in 5.26; iz Rakeka nroti Ljubljani pna: brzi ob 18.20 In ob 22.50. poštni Pa ob 20 40. Zveze z vlaki so torej ugodne. Deviza za nedeljo naj torej bo: Vsi v Cerknico! Izjava Naznanjam, da nisem plačnica za dolgo« ve svojega sina Rudolfa Strleta. Ljubljana, 30. junija 1928. JOŽEFA STOLE Šport Lahkoatletika Lahkoatletska prvenstvena tekmovanja LLAP Včeraj »o pričela lahkoatletska tekmova« nja za prvenstvo poedincev, ki se danes po» poldne nadaljujejo. Prireditev ae vrši na igrišču Primorja. Moramo takoj uvodom« povedati, da so letošnja tekmovanja pri« čela v dokaj sportnejši obliki, če se naj tako izrazimo, kot so se izvedla lanska. Organizacija prireditve je dobra, potek brezhiben, priprave na igrišču vzorne. Sre« di tekmovanja »e je pojavil savezni delegat g Kohn, ki pa ni imel povoda, da bi «po» Segel v dogodke*. Na startu so se pojavili poleg atletov Pri* morja in Ilirije — veselo presenečenje — tudi atleti SK Ptuj, po dolgem presledku torej vendar napredek, vaaj kvantitativen. V naslednjem rezultati, ki so v ostalem precej povprečni: 100 m: 1. Režek (I.) 11.5, 2. Stepišnik (I) za prsno širino. 3. Puc (Pr.) za dvojna pr« sa. Zelo simpatična otvoritev tekmovanj, borba med prvima dvema je bila vso progo zelo ostra, proti koncu se jima je močno približal Puc. Krogla: 1. Petkovšek (Pr.) 10.50, 2. Smer« su (I) 9.53. Skok v vls: 1. Medica (Pr.) 165, 2. Furlan (Pr.) 160, 3. Wallner (Pt.) 155. Zelo ostra in napeta borba za poedina mesta. Disk: 1. Petkovšek (Pr.) 3009. 1 Banko (I.) 29.47, 3 Smersu (I.) 28.26 Zelo zmerni rezultati, opažalo se je manjkanje nekaterih boljših moči. 400 m: 1. Habič (I) 55 sek.; 2. Junger (Pt) 3. Furlan (Pr.). Morda najzanimivejša toč« ka dneva. Borba je bila izredno huda in ostra, do par metrov pred koncem je si« gurno vodil Furlan. ki je nenadoma oma« g al, tako da sta ga dva konkurenta tik pred ciljem prehitela. Skok v dalj: 1. Režek (I) 6.32, izenačen podsavezni rekord, najboljši rezultat dne* va; Z Puc (Pr) 597.05, 3. Stepišnik (I) 594. 1500 m: 1. 2orga (Pr) 4:325. 2 Slapničar (Pr.), 3. Wallner (Pt). Tudi zelo zanimiva točka, borba na odprti progi je bila zelo dolgo izenačena, šele proti koncu je zma» gala rutina dvojice Primorjašev nad po« žrtvovalnostjo tekmovalcev. 4 X 100: 1. Ilirija (Režek, Paviič, Habič, Stepišnik) 45 štiri petine, 2. Primorje (Ja» nowsky, Perovič, Pu6, dr. Perpar) za 3 do 4 metre. 2e po svoji naravi zanimiva discip« lina; pri obeh moštvih slabe predaje, ven« dar odloči pri tretji predaji Ilirija borbo Zase. Rezultati, kakor omenjeno, niso najbolj« Si, moramo pa ponovno z veseljem povda« riti, da so tekmovanja potekla s pravo športno disciplino in v odkriti, pošteni bor« bi. In to je po lanskih dogodljajih v naši lahki atletiki tembolj razveseljiv pojav: do« kaz, da le gre, če je le nekaj dobre volje zraven. Publike je bilo precej, vendar mnogo manj, kot v časih, ko je pri nas lahka atle« tika bohotnejše procvitala. Prireditev sa« ma bi v resnici zaslužila mnogo več zani« manja in — poseta. Tekmovanja se danes popoldne nadalju« jejo na istem igrišču. Pričetek ob pol petih. Hazena Slavija (Praga) : Concor£;a 9 : 3 (4 s 1) Slaba tn nekoristna igra našega državnega prvaka. Na praznik 29. VI. je praška Slavija ab» solvirala tretjo tekmo v okvirju svoje tur« neje po Jugoslaviji. Po sigurnih zmagah v Jurski Soboti in Mariboru se je sestala v Zagrebu z našim državnim prvakom, kate« rega je po krasni, sicer preprosti, a jako ko« ristni igri odpravila z rezultatom 9 : 3. Po« raz Concordije znači poraz cele naše haze« ne. Splošno se je pričakovalo, da bo izšla iz tega boja kot zmagovalka Concordija, zlasti ako se upošteva, da je pred enim mesecem podlegla Slaviji na njenem last* nem igrišču v Pragi samo z dvema goloma diference ter da je Slavija lani v mnogo jačji postavi le s težavo porazila z enim golom našo Ilirijo. Slavija je s to svojo zmago ponovno dokazala, da spada med najboljše evropske družine. Družina Slavije je nastopila brez Solty« sove, katero je z uspehom nadomestila Du» silova. Svojo najjačjo oporo ima v napadu, kjer še vedno briljirata izkušeni internaci« jonalki Olmerova ki premišljeno in taktič« no izvrstno vodi svoj napad ter Galouska, znana češka lahkoatletska rekorderka. Na« pad goji enostavno kombinacijsko igro v poliu srednjevisokih dolgih pasov, pred go« lom pa visokih kratkih pasov. Posebna vr. lina Slavijinega napada je izredna brzina v streljanju in velika odločnost pred go« lom. Ogromno delo je opravila krilska vr» sta. ki je z uspehom razdirala vse nevarne napade Concordije. Izvrstno pokrivanje na» sprotnika in izredno sigurno odvzetkanje žoge priča o visoki formi, v kateri se Sla« vija nahaja. Zasluge na zmagi je deležna tudi vratarica. ki je za cel razred nadkri« ljevala zagrebško. Concordija, ki je nastopila brez Tonko« vičeve v krilski vrsti, je imela slab dan. Igrala je nervozno, brez sistema. Napad je v polju dobro in premišljeno kombiniral, pripravil si je nešteto zrelih pozicij pred nasprotnikovim golom, zaradi svoje neod* ločnosti pa jih ni znal izrabiti. Prehajal je pred golom v hiperkombinacije, kar je Sla« vijini obrambi le olajšalo delo. V kril« ski vrsti in ožji obrambi je zadovoljila le Flickova, kateri se ima Concordija zahva* liti, da ni odšla z igrišča še težje poraze« na. Vratarica Gršetičeva, znana kot zelo sigurna, je vse žoge dosledno odbijala, ta« ko da je s tem pogosto ustvarjala narav« nost kritične situacije pred golom. Igra je bila več ali manj otvorjena, le sem fer tja »e je zapazila rahla premoč Slavije. Igralo se je v prvem polčasu jako fair, v drugem polčasu pa je začela Concordija t ostro igro, ki pa ji ni prinesla koristi Za Slavijo so seortale: Olmerova 4, Ga« louskova 3, Duši lova 2. Za Concordijo: Ton kovič Zlata 2. Znidaršič 1. Sodnik g. Munder izvrsten. Slavija je odpotovali po tekmi ▼ Beo» grad, kjer igra dve tekmi Od tam ootuje v KragujevaC. nakar se vrne preko Budim* pešte v Prago. SK Ptuj • SK Ilirija Danes ob pol enajstih dopoldne se od« igra na igrišču Atene ob tivolskem drevo* redu prijateljčka hazenska tekma med dru« iinama Ptuja in Ilirije. Pri teaa bomo pr* vič imeli priliko gledati mlade agilne Ptuj« čanke, ki so v svojih zadnjih nastopih po« kazale izredno lep napredek, tako da je pri« čakovati, da po«tane Ptuj v kratkem prav resen konkurent za podsavezno prvenstvo. Ptujska družina goji lepo kombinacijsko igro ter je jako požrtvovalna. Svoje visoko znanje je pokazala zlasti ob priliki lanske« ga gostovanja Ilirije v Ptuju, ko je t lah« koto porazila našega prvaka z visokim seo« rom 13 : 5. Upamo, da bodo PtujČanke svoj dober sloves, katerega so si pridobile a sen« zacijonalno zmago nad Ilirijo, danes v pol« ni meri opravičile. Za Ilirijo je današnja tekma posebne važ* nosti, ker se ji nudi prilika, da se revan? žira za svoj lanski poraz v Ptuju. Ilirija pošlje zato v boj izredno močno sedmorico. Tudi Ptuj nastopi seveda v svoji najmoč« nejši postavi, tako da je pričakovati nape« te in ogorčene, vendar pa prijateljske tek« me. Vodstvo tekme je poverjeno g. Keresz« turiju. Nogomet F?*?de 7a me od m ookal LN?. Ilirija : Rapid (Maribor) danes ob 18. na igrišču Ilirije Na športnem prostoru Ilirije, nasproti gorenjskega kolodvora se srečata danes Ili« rija in Rapid v odločilnem boju za letošnje pokalno prvenstvo LNP. Oba kluba posta« vita v boj svoje najboljše moštvo, Ilirija nastopi v isti sestavi, ki je preteklo nede« Ijo v uspeli kombinacijski igri vrgla iz kon« kurence 2SK Hermesa z visokim rezulta« tom 8 : 1. Edino obolelega vratarja Miklav« čiča bo zamenjal Kreč, ki pa ne zaostaja za svojim starejšim tovarišem. Mariborski fi* nalist Rapid je moštvo, proti kateremu ima jo vodiJni ljubljanski klubi vedno težko stališče. Zlasti po svoji zmagi nad SK Ma« riborom v pokalnem semifinalu je smatrati Rapida za moštvo, ki gre v današnjo odlo« čilno tekmo s popolnoma realnimi izgledi Zadnja tekma med Ilirijo in Rapidom se je vtiila spomladi v Mariboru in je končala z zmago Rapida v razmerju 4 : 3. Vprašanje, kdo bo letošnji pokalni pr« vak, bo odločila boljša kondicija enega ali drugega moštva. Ako bi tekma v regular« nem času ostala neodločena, se jo podalj« ša za dvakrat 15 minut, nato odloča žreb. Zmagovalcu izroči predsednik LNPa pokal neposredno po tekmi na igrišču. Ako zma« ga Ilirija, postane srebrni prehodni pokal končnoveljavno njen, ker bo to njena tret« ja zaporedna zmaga. Ako zmaga Rapid, gre pokal za leto dni z njim v Maribor. Tekmo bo vodil g. Deržaj. Današnji finale je dvestota tekma Ladota Zupančiča in stota tekma Doberieta za bar« ve SK Ilirije. Prvi igra v I. moštvu Ilirije od leta 1923., in sicer večinoma kot stran« ski half, v sezoni 1924. je igral stalno cen« terhalfa; je eden naših najboljših halfov, tudi ako se ne upošteva samo ožjega kroga klubov LNPa. Doberlet je eden mlajših igralcev. Kakor Lado je tudi on izšel iz vrst lastnega klubovega naraščaja. Napredoval je v I. moštvo leta 1926 po odhodu Vidmajerja. Igral je sprva v levi zvezi, od lani igra na levem krilu in se je razvil v goalgetterja Ilirije. Oba jubilanta imata za seboj dolgo vrsto težkih mednarodnih te« kem, igrala sta zadnja leta skoro vse pod« savezne prvenstvene tekme, lani vse držav« ne prvenstvene tekme. Tudi v reprezentan« ci LNPa sta absolvirala važne tekme. Od« bor SK Ilirije hoče porabiti današnjo prili« ko, da obema zaslužnima igralcema čestita in jima izreče priznanje za posebno uspeš« no sodelovanje v klubu. Mednarodni teniški turnir v Rosraski Slatini Rogaška Slatina, 28. junija, V našem divnem zdravilišču je bil te dni zaključen L mednarodni teniški turnir za prvenstvo Rogaške Slatine 1928. Prireditev je v športnem kakor tudi družabnem oziru krasno uspela. Oživljenje predvojnih teni« ških turnirjev, ki so tvorili za zdravilišče vedno športno atrakcijo prve vrste, je pred vsem zasluga agilnega SK Maribora, ki je izvedel turnir organizatorno brezhibno. Vodstvo turnirja je bilo v najboljših ro» kah. Žal le, da so politični dogodki nepo« sredno pred začetkom turnirja znatno vpli« vali na poset igralcev iz Beograda in Za« greba ter inozemstva, ki so v zadnjem tre« nutku odpovedali sodelovanje. Kljub temu se je prijavilo preko 40 igralcev iz Maribo« ra, Ptuja, Ljubljane, Zagreba, Gradca in Berlina. Dne 22 junija ae je vrSil v restavracijski dvorani pozdravni večer, 26. t m. p« se je turnir zaključil s poslovilnim večerom in razdelitvijo daril. Važnejši rezultati posameznih konkurenc so bili naslednji: Naslov prvaka Rogaške Slatine za leto 1928. si je po izredno nape« tih in zanimivih borbah priboril znani naš rutinirani igralec za Davisov pokal g. Fra« njo Schaffei (Hašk) iz Zagreba Borba med njim ter mladim, nadarjenim in mnogo obetajočim Mariborčanom g. Karlom Hi« tzclom (Rapid), ki je zasedel II. mesto, je bila izredno napeta ter pokazala najboljši teniški šport. III. mesto si delrta v kon« kurenci gospodov g. Leon Gasparin (Mari* bor) ter g. Fred Halbarth (Rapid). Nič manj napeta in zanimiva je bila kon« kurenca dam, od katerih »i je po dovršeni tgri priborila naslov prvakinje Rogaške Sla. Ppš;te Kako »e more alkoholiku (pijancu) skrivaj oniejki ali popolnoma odvaditi ea alkoholnih pijač, tako da bolnik tega ne more niti opaziti. Vam sporoči zastonj in poštnine prosto tvrdka Hrome Company. Zagreb 6 deptrt Jtev. 8 Potenja, soinčarce n p g v as obvar -ie M B IDI Kožo Vam raiedi g ad o in ^ en v-o emo zsgore o. Dob se v vsfh ekarnah n dfogeiiuh. Droserija Gregeril Mu. faimin 5 Dane« ob 3, '/• 3, 6, V« 8 in 9 najbol Sa ruska filmska d va Olga Čehova v ve efiltnu »trasti in ljunavi 'a grandl;ozni ve efilm trpljenja » mura ogledati vsakdo v Clitaem Kinu Matica LJUDSKI Ki NO Nainižfe ceneF Hladna d orana! •••a «? f > ^ y* tine za leto 1928. ga. Vlasta Gostiša (ZKD Zagreb). IL mesto je zasedla gdč. Karla Hitzel (Rapid, Maribor) po izredno zanimi« vi in napeti borbi ter senzacijonalni zma« gi proti dosedanji prvakinji Jugoslavijo. III. mesto si delita ga. Schweighardt (ZKD Zagreb) ter ga. Rosenberg (SK Maribor). V konkurenci doublu gospodov zavze« mata L mesto gg. Schaffer*Hagenauer (Hašk, Zagreb), II. mesto gg. Bergant (SK Maribor) , Sakotnik (STK Ptuj), III. mesto pa gg. Halbarth F.-Kipach (Rapid, Maribor) in gg. BIei\veis*Dacar (Atena, Ljubljana). L mesto v mixed doublu sta si priborila ga. Gostiša (Zagreb) • g. Schaffer (Zagreb), II. mesto gdč. Hitzel « g Hitzel (Rapid), IIL mesto pa si delijo ga. Ravnikova • g. Bergant (Maribor) in gdč. Stergar » g. Hal« barth F. (Maribor). Konjska dirka v Št. Jerneju na Dolenjskem Na Petrovo je bil lep poletni dan in la» hek vetrič je blagodejno uplival na dirkače kakor tudi na gledalce, prijatelje konjereje. Na velikem dirkališču se je zbrala Dolenj« ska, pa tudi mnogo Gorenjcev rn Stajer« cev je prihitelo v lepi St. Jernej. Vsak, ki ima le količkaj zanimanja za povzdigo in procvit konjereje, je bil tamkaj. Rezultati glede hitrosti so bili prav lepi. Pri prvi dirki enovprežnih tri« do itiri« letnih kobil in žrebcev je prvo darilo dobil Janko Recelj iz St Jerneja z «Zoro» v času 5 min. 50 sek Drugo darilo je prejel Aloj« zij Žnidaršič iz Roj pri St. Jerneju s časom 5 min. 57 sek. in tretje darilo Ivan Vide, Stara vas, s časom 6 min. 4 sek. Druga dirka enovprežnih starejših konj od 5 let naprej je imela naslednje čase: Anton Udovič iz Gornjega Maharovca s «Furioso» 5 min. 30 sek., Janez Bobič, Gor* nje Gradišče, 5 min. 57 sek.; Alojzij Men« cin, Drama, 5 min. 47 sek. je bil zaradi ga« lopiranja postavljen na tretje mesto. Tretja dirka enovprežnih amerikancev: državni žrebec Martina Kocijana iz Mihov« ce je dosegel čas 4 min. 28 sek. Četrta dirka dvovprežnih jc bila naalod-nja: Anton Udovič, Gornji Maharovec, v času 6 min 25 sek.; Janez Bobič, Gradišče, 6 min. 23 sek. je bil zaradi galopiranja po« stavljen na drugo mesto; Jože Virant, Dol. Maharovec, 6 min. 48 sek. Peta jahalna dirka: Alojzij Menchi, Dra« ma, s «Pšedsvitom» 3 min. 28 sek., Martin Kocijan, Mihovca, s «Furioso» 3 min. 41 sek. Za vse dirke so bile predpisane tri runde v dolžini 2700 m. Zelo lep rekord se je dosegel v jahalni dirki, v kateri je zmagovalec pokazal, kaj lahko napravi moj« sterski jahalec z našim toplokrvnim konj« skim materijalom. Grdška Hertha v Ptufu. Na Vidov da je gostovala v Ptuju graška Hertha ter zmagala nad moštvom Ptuja »3:2. SK Svoboda v Beljaku. Ob priliki pro« slave lOletnice Arbeiter« Turn« und Šport« Vereina Villach v Beljaku igra danes ljub« ljanska SK Svoboda prijateljsko tekmo s Villacher^Athletik Sportklubom Villach v Beljaku. Z ozirom na zadnje nastope SK Svobode (s Hermesom 7 : 7 in Slovanom 4 : 0) je upati, da bo dobro zastopala naš delavski šport. Službene objave LLAP. Ker ao dospe« Ie Iahkoatletinje iz Ptuja, se prične danes prvenstveno tekmovanje za dame ob 15. uri. Moško prvenstvo se prične, kakor do« menjeno, ob 16.30. Gospodje savezni aod« niki in rediteljstvo se naprošajo, da pridejo na lice mesta ob 14.30. — Tajnik L SK Ilirija, nogometna sekcija. Igralci I. moštva se opozarjajo na objavo v član« ski knjigi v kavarni «rEvropa». Današnja tekma z Rapidom se prične zaradi odhoda Ladota na orožne vaje pred 18. uro; bodite v garderobi točno ob 17.15! — Načelnik. SK Jadran. Na avoji seji z dr.e 26. VL je upravni odbor sklenil pozvati vse igral« ce prvega, rezervnega in naraščajskega mo» štva, da vsi brez razlike oddajo popolno« ma vso opremo, ki pripada klubu v roko novemu gospodarju kapetanu Bončini. — Isti bo sprejemal opremo v četrtek dne 5. t. m. popoldne od 16. ure naprej v klu« bovi garderobi v Koleziji. — Tajnik. Klub slovenskih kolesarjev *Cet}e» prt redi dne 1. julija ob priliki športnega dne ▼ Laškem kolesarske dirke na progi Laško« Rimske topliccLaško (16 km) za moško skupino in damsko dirko na progi Laško« proti Rimskim toplicam « Laško (3 km), kakor tudi članski izlet v Laško. Start v Laškem ob 14.30. Skupen odhod iz Celja ob 12.30 izpred hotela Balkan. — Vabljeni vsi prijatelji koles, aporta. Prosi se mnogobroj« ne udeležbe, da izkažemo čast sosednemu našemu zelo agilnemu SK Laško. — Odbor. Klub slovanskih kolesarjev Celje spre« jema naraščaj od 6. do 14. let brez vpisnine in članarine. — Prijave sprejema g. A. Su« mer, Glavni trg 8., vsak dan in pa odbor vsak torek ob 20. v hotelu Balkan. Vsak prijavljenec mora prinesti s seboj dovolje« nje staršev odn. namestnikov. — Z ozirom na to, ker želi klub pod najstrožjim vod« jfvom fovežbati mladino v tem lepem spor« tu, naprošamo cenj. roditelje, da pripuste svoie male v čimvečjem številu k pristopu. Odbor. Motoklub Ljubifana naznanja, da se vn> Se v nedeljo, dne 8. julija t. 1. motocikli« stične dirke I. Hrvatskega motociklistiO« nega kluba v Zagrebu na dirkališču Černo« mereč. Vozači Motokluba Ljubljana se tem potom naprošajo, da se teh dirk polnošte« vilno udeleže. Prijave, kakor tudi propozi« ciie so na razpolago pri klubovem tajniku Gradišče 10, The Rex Co. KREMA KAKINAT CR€O0£ » ',/[§ navtu na najmodernejši ameriški način sestavljena kosme t ič. na specijaliteta, čisti in beli Ložo, hrani in oživlja kožne i celice, sveži muskuiaturo obraza, preprečuje in odstranjuje gube, zato jasni in pomlaja licu izraz. Na koži, pokvarjeni in ožgani po rabi dvomljivih mazil, zabriše zle posledice S svojimi poživljajočimi snovmi je prvovrstno sredstvo za ma» sažo telesa- ž njimi tudi uspešno regenerira muskulaturo otrok in odraslih, ki je zaostala vsled angleške bolezni — KREMA»KARNAT nima v sebi Drav nobenih kovin, ae živega srebra, ne svinca, ne cinka. n:ti ne drugih snovi, ki bi bile očem, zobovju ali obrvim na kvar. Karnat*krema ie kemično ta zdravnike proučena, priznana in pohvaljena kot izredno kosmetično «S!užbene Novine« je pripravnik Fran Savli imenovan za kontroloria mer v 4. skupini II. kategorie pri meroizkusnem »adzorništvu v Mariboru. * Kdo naj uči prav ceniti in ljubiti slovenski narod, če ne bomo imeli svojih domačih najvišjih učiteljev, ki so izšli iz naroda in zato naš narod tudi ljubijo in poznajo njegovo dušo, njegove potrebe? Pristopite k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena takole: podporni člani plačajo letno Dicn 20; redni člani letno 50 Din, oziroma juridične osebe Din 100 na leto; dobrotniki so oni, ki p'ačajo na leto Din 500 ali enkrat vsaj Din 5000; ustanovniki plačajo na leto 1C00 Din ali enkrat vsaj 10.000; pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vsaj Din 50.000. Naslov; Ljubljana, Univerza. Poštni ček. račun It. 12.368. ♦ Važno poročilo narodnega poslanca dr. Pivka 1. julija v Ivanjkovcih. Kakor smo že poročali, bo danes 1. julija od S. zjutraj naprej v Ivankovcih v dvorani g. Petovarja skupen sreski občni zbor vseh organizacii SDS iz okrajev Ptuj, Ormož. Ljutomer in Gor. Radgona. Kakor čujemo pridejo zastopniki sreskega odbora SDS iz Murske Sobote. Nar. posl. dr. Pivko bo ca zboru podal važna poročila. Opozarjamo na to še enkrat vse somišljenike in prijatelje navedenih okrajev. * Veliko reprezentativno razstavo slov. Cipkarstva priredi od 1. do 15 t- m. na Ble-du v šoli Državni osredmi zavod za žensko domačo obrt iz Ljubljane. + Italijani urejajo pomorsko bazo na La-stvu. Po vesteh iz Splita so Italijani na dalmatinskem otoku Lastvu. (ki je bil z mirovno pogodbo prisojen Italiji) začeli urejati bazo za stalno stacijoniranje enega oddelka vojne mornarice. Grade se tudi hangarji za hidroplane. * Demonstracije proti naši zastavi v Zadru. Jugoslovenski konzulat v Zadru je na Vidov dan razobesi! na konzulatu jugo-slovensko zastavo. Kmalu se je začela zbirati pred konzulatom skupina fašistov, ki so burno zahtevali, naj se zastava odstrani, češ da pomeni provokacijo. Konzul je o tem obvestil prefekta in ga prosil varstva, nakar je prišel pred poslopje oddelek kara-binjerjev in ostal tamkaj ves dan. Fašisti so ostali delj časa pred konzulatom ter beležili imena onih Jugoslovanov, ki so prišli čestitat ob priliki narodnega praznika ♦ Oklofutani italijanski provokaterji. Iz Splita poročajo; Pred trgovino Cuine v Splitu sta se v petek zvečer ustavila dva Italijana iz Italije ter motrila napis firme, ki je bil ob priliki zadnjih demonstracij razbit Lastnik tvrdke jima je pojasnil vzrok, na kar sta Italijana s povdarkom izjavila; »Potrpite še mesec aH dva, pa bo tudi vam zasijala svoboda«. Neke gospe-domačinke, ki so bile navzoče, so na to provokacijo oba Laha oklofutale. Provoka-torja sta se izgubila v Italijanski konzulat in ju ni bilo več na spregled. * Učiteljska ferijalna kolonija na Bolu v Dalmaciji. Odhod 8. julija iz Ljubljane (gl. kol.) ob 13.18 do Karlovca (via Novo mesto.) Štajerci naj potujejo tako, da se odpeljejo iz Zagreba 8. julija z brzovlakom št 1002 ob 20.25 Skupni odhod s srbskimi in hrvatskimi kolegi Iz Karlovca ob 21.21 Prihod v Split 9 julija ob 7.45 Ob 14. odhod s parobrodom na Bol. V lastnem interesu naj se vsak drži točnosti! Vozni listek kupi vsak sam. S seboj vzemite 2 rjuhi in 1 blazino poleg svoje toalete! Ie pozabite glasbenih instrumentov! Do veselega svidenja! Slavko Mrovlje, šef učiteljske kolonije. * Maturantje kranjske gimnazije (z redno in vojno maturo) iz leta 1918. proslave 10 letnico mature dne 4. avgusta v Kranju Sestanek ob 8. uri zvečer. Kdor se namerava udeležiti sestanka, naj se prijavi do 20. julija pri Do'fetn Rohrmanu ali Tonetu Štemoiharju, oba v Kranju. 1215 * Poroke. Poročila sta se včeraj v Ljub-Mani gospod Josip Pfeifer, sodnik in gdč. Vida Horvatov a, stud ohll — Na Vranskem se je 28 Junija poročfl g. Mihael Papež, preglednik fin. kontrole v Gornjem Cmureku, z gdč. Zdravko R uči gaje v o iz znane ugledne rodbine iz CepelJ nri Vranskem. Bi'o srečno! za gospode, «Knickebocker» modernih vzor« cev, izborno se prilegajoče — izberete samo pri tvrdki F. LUKIC, STRITARJEVA ULICA. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Anton Cizej, ugledni pekovski mojster v Zalokarjevi ulici. Ker je bil zvest član in somišljenik napred. polit, in gospod, društva za vodmatski okraj prosi odbor, da se vsi člani in somišljeniki udeleže njegovega pogreba, ki se bo vršil danes ob 17 iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu — V Spodnjih Gameljnah je včeraj po daljšem bolehaniu v cvetu mladostnih let umrl g. Martin Žagar, diplomirani pravnik in rezervni častnik. Pogreb se bo vršil futri ob pol 17. na župno pokopališče v Smart-nem pod Šmarno goro. V Gornjem Logatcu ie umrl dolgoletni občinski duga in gozdni varuh g. Franc R u p n I k. Dosegel je lepo starost 68 let in je užival splošno priljubljenost. Pokopali ga bodo Jutri ob 16 — — Na Kontovelju v zasedenem ozemlju je včeraj umrla mati politika Regenta, ki ie moral nedavno pobegniti pred konfinacijo preko meje v Jugoslavijo. — Pokojnim blag ^pomn. žalujočim naše iskreno sožalie! ♦ Kongres jugoslovenskega Saveza treznosti odložen. Za dni 6., 7. in 8. julija je bil v Sarajevu sklican kongres in glavna skupščina Jugosl. saveza treznosti. Glede na splošno razpoloženje v državi in zaradi težke politične atmosfere je upravni Odbor lugoslov. saveza treznosti na svoji seji dne 23. junija odgodil kongres in skupščino, ker smatra, da v današnjih razmerah ne bi mogle manifestacije za misel treznosti roditi potrebnega uspeha. * Konjiška podoficirska šola se fz Niša oreseli v Zemun. Po odredbi ministra voj- in mornarice se ie konjiška podoficirska gola iz Niša preselila te dni v Zemun pri Beogradu v prostore tamkajšnjega invalidskega doma. ♦ O šoferskih izpitih In Izkaznicah v Za-grebu. O tem vprašanju, o katerem se v zadnjem času toliko razpravlja v našem, zlasti pa v zagrebškem časopisju, nam je poslala Zveza šoferjev za Slovenijo daljši dopis, kj pravi med drugim: »Vedno iznova se pojavljajo v listih afere s šoferskimi legitimacijami, ki jih je izdala znana šoferska šola na Kaptolu v Zagrebu. Zdi se, da je imela ta šola že pri svoji ustanovitvi namen postati nekaka trgovSka poslovalnica za šoferske legitimacije. O strokovni izobrazbi na tej šoli m mogoče govoriti Učenci, ki so šolo zapuščali, so ttnelf v žepu sicer šofersko legitimacijo; v šofiranju samem pa so bili še vedno lajiki Kljub temu pa $o morali za pouk plačati seveda lepe zneske. Ko Je odbor Zveze šoferlev za §1o. venijo zvedel za to Škandalozno in nevarno postopanje. Je opozoril zagrebšk« tova. riše in jih prosil, naj skušalo to Čudno pro-duciranje šoferskega naraščaja urediti Dobil pa je odgovor* aa se ne da ničesar ukreniti, ker ima šoferska šola zel« vplivne zveze. Da prepreči nevarnosti, Id girorlj* Hotel Mm (M Luče v Savinjskih Alpah * Priporoča sobe za tujce pripravno za letoviščarje izborno kuhinjo, pristna štajerska vina _senčnati vrt_7750 prebivalstvu od neizkušenih Šoferjev zahteva odbor, da se vsaj v Sloveniji odvzamejo vse šoferske legitimacije, ki Jih Je izdala Kaptolska šoia tekom radnjih 2 let. V interesu javnosti opozarja odbor na to važno zadevo ljubljansko policijsko direkcijo in druge pristojne oblasti, na kateTe ob tej priliki tudi apelira, da polagajo sploh večjo pažnjo na vodnike avtomobilov in energično zabranijo vožnjo osebam, ki nimajo šoferskega izpita.« ♦ Dostava pošiljk na dom pri poštah ljubljanskega ravnateljstva. Vse pošte njenega področja bodo dostavljale od 1. Julija t. i. naprej na dom: I. V ožjem dostavnem okolišu: L navadne in priporočene pisemske pošiljke: 2. vrednostna pisma do vrednosti 1000 Din, a poŠte Celje, Čakovec. Ljubljana 1 in Maribor 2 pa vsa vrednostna pisma ne glede na označeno vrednost; 3. pakete do 3 kg in do vrednosti 1000 Din a pošte Celje, Čakovec, Ljubljana 1 in Maribor 2 vse pakete ne glede na težo In označeno vrednost. Vse poŠte bodo izplačevale na dom v ožjem dostavnem okolišu navadne telegrafske in odkupne poštne nakaznice ter čekovne nakaznice do zneska 5000 Din razen pošt v Medjimuriu. II. V širšem dostavnem okolišu, to je pri poštah kjer se vrši selska dostava, se bodo dostavljale na dom: 1. navadne in priporočene pisemske pošiljke: 2. vrednostna pisma do vrednosti 1000 dinarjev potem paketi do 3 kg in do vrednosti 1000 Din Vse poŠte bodo v širšem dostavnem okolišu izplačevali na domu navadne, odkupne in telegrafske poštne nakaznice te čekovne nakaznice do zneska 1000 Din. * Dve drobni poučni brošurtci je te dni izdal ljubljanski primarij g dr B. Dragaš Prva, »Samopomoč materi« dale nasvete pri naglem obolemu otrok v starosti do 14 leta. Druga, ki Je izšla včeraj z naslovom »Pravila za kopanje, zračenje in solnčenje< pa daje navodila za odrasle In otroke o fem, kar pove naslov sam. Cena prvi brošuri. ki obsega 18 strani, ie 2 Din; drugi obsegajoči 26 strani, pa 3 Din Obe brošuri-ci se dobita v Tiskovni zadrugi in ju naj-toplefe priporočamo. Dečva Žene in dekleta slovenska! Poslužujte se naše narodne poletne noše, Zahtevajte pri vseh trgovcih nagel no v o vzorčasto Dečvino blago. »412 Dečvo izvršu te piav Ino' + Ljudska samopomoč v Mariboru šteje v vseh oddelkih že nad 7000 članov. V oddelke B-I, C-I, in D-I se sprejmejo po sklepu zadnje odborove seje samo še do 31. julija t. 1. vse zdrave osebe do 60 leta. Za oddelek D-I je zdravniško spričevalo pogojno. 1217 • Pevski zbor učlteljstva UJU. Pevski tečaj, ki je bil nameravan in določen od 4. do 14. julija, se bo vršil samo za ženski zbor in sicer od 4. do 8 Julija, začetek 4 t m. ob 8. na moškem učiteljišču. Za mešani zbor se bo vršil tečaj nepreklicno v dneh •d 7. do 11. avgusta prav tam Dne 12 avg bo pevski koncert v Mariboru o priliki drž skupščine U.IU Več o tem bomn poročali v okrožnicah koncem tulila. — Odbor. Zobni »tel e Filipa Ogriča dentisia v Novem mes u fe do konca }u>lvali divizijski general g. Nedič z večjim štj/ilom višjih častnikov, številni člani pi /oslavne cerkvene občne, mestni župan di. Puc, trnovski župnik Finžgar, šenklav-iki župnik dr. Klinar ter muslimanski iman Ahmetanovič. Izrečenih je bilo več prisrčnih zdravic. Ves čas proslave je pevsko društvo Krakovo-Trnovo z lepo pesmijo povečevalo razpoloženje zbrane družbe. u— Zakaj morajo profesorji docirati? Glede na članek priobčen pod tem naslovom dne 17. t. m. nas prosi prosvetni inšpektor ljubljanske oblasti za naslednje pojasnilo: Ni res, kar trdi pisec dotičnega l :,nka, da je bila licejska knjižnica srednješolcem nedostopna, temveč res je, da je dostopna vsem srednješolcem, ki se izka-fejo s potrdilom razrednika ali ravnatelja. To je na vratih knjižnice nabito. Upravni-štvo licejske knjižnice je že pred leti uvedlo ta postopek zaradi tega, ker so čitalnični prostori zelo tesni in bi glede na to, da je gimnazija v hiši, bil obisk srednje-šc;leev prevelik, posebno v pavzah, ter bi se: oviralo znanstveno delo drugih obiskovalcev. Srednješolcem, ki se izkažejo s potrdili, upravništvo knjižnice ne dela nikakih zaprek. Na srednješolskih zavodih, kjer so dijaške knjižnice nezadostne, je dovoljena v poraba javnih knjižnic pod pogojem, da fc.iiige naročajo dijaki (na svoje ime) po ' r"isredovanju variha dijaške knjižnice, ki odobruje izposojo posameznih knjig. To je bilo razglašeno vsem šolam s tukajšnjim P. br. 7506 od 14. septembra 1927. u_ Slovo ruskega umetnika in umetnice. V torek 26. t. m. se je ruska ljublj. kolonija prisrčno posovila v restavraciji »Zvezdi« od člana ljubljanske opere, g. Holodko-va, angažiranega v Beogradu. Predsednik Je v genljivih besedah pozdravil slavljenca ki Je svojim prijateljem ponovno in krasno ;••*!. Obenem je zapustila naše mesto ruska umetnica ga. Davidova-Slatina, pevka ljubljanske opere. Gospa Davidova se Za adi raznih okoliščin ni mogla posloviti na odru od publike, zato pošilja tem potom vsem Ljubljančanom svoje iskrene in prisrčne pozdrave. u_ Vse Sokoistvu naklonjeno občinstvo raj se danes udeleži prireditve Sokola na Viču. Javna telovadba strumno izvežbanih oddelkov bo nudila pravi užitek, neprisiljena domača zabava pa najboljše razvedrilo Pričetek prireditve ob 3. popoldne na letnem telovadišču poleg viške šole. u— Akademska podružnica Jug. Matice organizira v treh dneh propagandno turnejo po južni Srbiji z namenom seznaniti ta-mošnje prebivalstvo s položajem naših zatiranih bratov pod Italijo potom predavanj v zvezi s skioptičnimi slikami, poleg tega i tudi s slovensko narodno pesmijo. Ude-ieženci turneje odpotujejo danes ob 17.40. u— Premišljuj, s čim se boš odkupil, če se ne udeležiš narodne prireditve proslave 170 letnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki se bo vršila ra nedeljo, 15 julija popoldne na pesniko-verr; rojstnem domu pri »Kamniti mizi« v 2'g. Šiški. u— «SočanM Danes prostovoljni izlet k Sv. Jakobu. Odhod z vlakom do Černuč ob Z. popoldne. u— Gasilstvu naklonjeno občinstvo se najvljudneje vabi v nedeljo 1. julija na proslavo 40 letnice v Spodnji Šiški. Vrtna veselica s plesom se bo vršila v restavraciji vinskega trgovca Petra Štepica. Za dobro kapljico in jedačo preskrbljeno. — Odbor. u_ Ljubljančane opozarjamo na današnji dopis iz Cerknice in jim priporočamo poset tamošnje sokolske slavnosti. u— Zadruga mesarjev in prekajevaicev v LJubljani naznanja, da se bo vršila preizkušnja mesarskih vajencev v torek dne 10. Julija 1928. dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se morajo vajenci, ki se podvržejo preizkušnji, v sredo dne 4. julija 1928 v zadružnih prostorih,' v palači Trgovske zbornice, Beethovnova ulica« popoldne ob 4. mi ter predložiti vse tozadevne dokumente. 1210 u— Vabljen! ste na ples, ki se bo vršil danes v nedeljo pri Cirilu v Zalogu. Velika prostorna in hladna dvorana bo služila edino za ples, med tem ko bodo prostori za goste na prostem. Za obilen obisk se priporoča lastnik Ciril Požar, gostilničar v Zalogu tik kolodvora. 1213 u— »Adresar mesta Ljubljane in okolice« zaključi s torkom 3. julija sprejemanje objav, ker pojdejo že zadnje pole v tisk. Ljubljančani! Danes vsi na Sokolovo na Vič u— PrimariJ dr. Demšar ordinira od 9. julija dalje. 1211 u_ Obiski v bolnici. Kakor znano, so v splošni bolnici dovoljeni obiski bolnikov od 12. do 15. vedar so bili nekateri obiskovalci preveč komodni in so, ker so prišli oozneje, skušali obiske zavleči preko določene ure. Uprava bolnice Je začela v tem pogledu postopati energičneje in odslej ne pripusti, da bi trajali obiski preko določene ure, kar je seveda popolnoma oprostljivo, ker se prično pozneje zdravniške vizite in morajo strežaji pospraviti sobe Dokaj ne-rodneje pa je za obiskovalce bolnic v ženski bolnici, ker je odrejen čas za posete samo od 13 do 15. Posebno Je to nerodno za posetnike z dežele, ki prihajajo v mesto z vlaki in z namenom, da si tudi kaj nakupijo. Čas od 12. do 13. Je zanje Izgubljen, zato je čuti od njih zaradi odredbe glede skrčenega časa za obiske v bolnici pritožbe. N karte mučiti deco z ribjim oliem, dajte jim raie okusni nrašek JEMALT, ki se tudi poleti jemlje s slastjo. u— Okraden potnik. Ko se Je v četrtek pe ljal francoski podanik Jean Bochory v vlaku iz Zagreba v Ljubljano, Je malo pred Ljubljano opazil, da mu je neznan tat odnese! iz kupeja skoro nov potovalni površnik, v katerem je imel zlato uro in listnico. V ukradeni listnici sta bili vdelani zlati črki J. B., v listnici sami pa se je nahajalo 600 frankov gotovine in več raznih dokumentov. Okradeni Francoz re navedel, da trpi okrog 5000 frankov škode Frie ier-ie a „Gsmma>c že po 2 — 3 kratu i porabi pierodi lase rw g'avi, firz'ius'a-i i '.o danje i»s, od-< rani prhljaj, k h*os' •as nmi;ganjke z* mu ne lase, ta<ie. Zdra* iiš o uspešno pre z uš .-no v 600 si učil ii nripjročeno za ipoiabo. Uspeh go icv! Upoiabi enostavna. L)oDi se v vsnki lekarni in dro-^eriji; v ko i o je ne dobite, oorhte st n ghvno zastopstvo zi vso SHS, drogerna »Nad**, Kjlar i Gabrič, Subotica Telefon 637 "6 Vei ka stek'en'ca Din rra!a stek'. D'n lz Maribora a— Maturanti mariborskega učiteljišča iz let 1880., 1881. in 1882. Vspored sestanka v Slovenski Bistrici dne 7. in S. julija t. L obsega sledeče točke: A. V soboto pozdrav iz raznih krajev došlih tovarišev. — Zvečer ob 20. (8.) uri zabavni večer z običajnimi točkami (iz posebne prijaznosti tudi nastopi tamošnji odlični učit. orkester). B. V nedeljo zarano služba božja za naše pokojne tovarše in profesorje. — Predpoldan ogled mesta in bližnje okolice. Opoldan skupni obed. (Zabavni večer in skupni obed se vršita v prostornem hotelu Beograd). Za nameravan popoldanski izlet s posebnim mariborskim avtom v nedeljo v Rogaško Slatino in nazaj event. do Maribora (60) se mora vsak javiti takoj še posebej. K udeležbi so se priglasili še starejši člani. Prijave še nadalje sprejema Ant. Porekar, Maribor. a— Šolnina za izvenmariborske učence osnovnih in meščanskih šol. Izvenmaribor-ski učenci, ki hočejo posečati osnovne in meščanske šole v Mariboru, morajo položiti pred vpisovanjem v šolo t j. še pred 1. septembrom pri krajevnih šolskih odborih v Mariboru letno šolnino 200 Din. Kdor prosi za celotno ali delno oprostitev plačevanja, mora vložiti še tekom počitnic na krajevni šolski odbor v Mariboru kolkova-no prošnjo, opremljeno s premoženjskim izkazom. Ravnateljstva meščanskih in upra viteljstva osnovnih šol bodo vpisovala izven mariborske otroke v mestne šole šele tedaj, ko predlože njih starši potrdilo krajevnega šolskega odbora v Mariboru, da so ali šolnino plačali ali pa da so bili plačevanja oproščeni. a— Pot za Dravo. Prebivalci Studencev in Koroškega predmestja, ki so pri svojem poslu navezani na krajšo pot ob Dravi od brvi do Studencev, prosijo, da bi se ta pešpot čimpre popravila, ker Je postala zlasti v mraku uprav nevarna. a— Nalezljive bolezni je bilo po izkazu mestnega fizikata v minulem tednu le četvero in sicer dva primera davlce in po en primer škrlatinke in ošpic. a_ Srečen izid nevarnega karambola. V petek zjutraj se je na vogalu Ruške ceste in Trga kralja Petra neki kolesar zaletel v mimo vozeči avtomobil Trčenje Je bilo tako močno, da Je kolesarja vrglo, a je imel še toliko prisotnosti duha, da se J« med padcem oprijel avtomobila ter tako preprečil smrtno nevarni padec pod kolesa. Še več sreče pa je gotovo Imel šofer zagreb-šega avtomobila, o katerem smo že poročali, da Je zadnjič med Hočami in Slivnico podrl brzojavni drog Avto, ki je vozil z brzino 60 km na uro, je bil tako mak) poškodovan, da je še lahko nadaljeval vožnjo Šofer pa Je razen neznatnih prask, ki jih je dobil od razbitih šip, ostal fiv in zdrav. Iz Litije i— Hudi spiavarji. Ko se Je vozilo nekaj splavarjev iz Kresnic proti Zidanem mo» stu se je en splavar 5 splavom zaletel v pod porni drog, s katerim je podprt litijski most, katerega baš sedaj popravljajo. Spla» varji so si hitro pomagali iz zadrege: pod« pornik so kar odsekali, ne glede na varnost mostu. Neprevidne splavarje s« litijski orožniki zasledovali ob savskem toku, do» kler se jim ni posrečilo, da so jih iegiti« mirali. i— Poroka. V kamniških planinah sta se poročila g Lojze Bizjak in gdč. Marja Kra» fjeva, oba odlična sokolska delavca v Li» ti ji. Obilo sreče 1 i— Kresovanje Na kresni večer Je bilo v litijski okolici prav živahno. Precejšnja družba litijskih planinarjev je odšla na Kum, kamor so prišli kresovalci iz vsega Zasavja. S Kuma se je videlo letos s pro» stim očesom do 200 kresov, ki so ožarjali vso prostrano kumsko vznožje. /zbrala sam Pers//r Iz Zagorja z— Javna telovadba zagorskega Sokola. Danes 1. julija ob 14.30 uri se bo vršila javna telovadba Sokola. Nastopili bodo vsi oddelki s prostimi vajami in na orodju. Po telovadbi prosta zabava in srečolov. Svira* la bo domača rudniška godba. z— Zapeljive češnje. Na Cilenci to sple» zali na rudniške češnje trije odrasli fantje. Pri zobanju češenj niso opazili, da se pri« bližuje oskrbnik rudniškega posestva v ko* tredežu. Ovadeni so sodišču, da so napra« vili 300 Din škode pri lomljenju češnjevih vej. z— Šolske razstave. V nedeljo se je vr» šila razstava risb in raznih ročnih del učen« cev obrtne in osnovne šole v Toplicah, na praznik Sv Petra pa razstava izdelkov osnovne šole v Zagorju. Vse tri razstave so beležile številen obisk. Občinstvo ni štedi« lo s pohvalo. V to ga lahko vtem gospem najbolj* priporočam. Paziti je treba b na 3 stvart: t Penil raztopi v mrzli vodL 2. Perilo pristavi v mrzlo raztopino frt pasti po-časi zavreti, ura kuhanja zadostuje* 3. Potem temeljito £» peri, najprej v topU, za tem v mrzB vodi. Z malo truda cvetno* belo, »veieduhteče perilo! Iz Trbovelj t— Šahovski turnir. Med tukajšnjimi Iju* bitelji šaha je vladalo veliko zanimanje za šahovsko simultansko igro, ki jo je igral g. Ciril Vidmar iz Ljubljane proti 21 na« sprotnikom. G. Vidmar je dobil 19 partij, 2 pa izgubil. Eno partijo je dobil g. Julij Krasnik, drugo pa g. Vladko Crnkovič, Pr» vi si je igro častno priboril, dočim je pri drugem g Vidmar prezrl mat v zanj moč« nejši poziciji. Igri je prisostvovalo mnogo prijateljev šaha. t— Vidov dan. Praznovali smo ga kot običajno. Žalni službi božji je prisostvova« la med drugim šolska mladina z učitelj« stvom, g. župan Sitar s podžupanom g. Vo« duškom, rez. oficirji v uniformah, zastop« niki TPD in državnih uradov, oddelek po« žarne brambe z zastavo, orožništvo in fi« nančna kontrola. Po maši je šol. mladina proslavila ta dan s petjem, deklamacijami in nagovori. Rez. oficirji so se zbrali po« poldne na griču «Dunaj» pri pikniku, ki je potekel nad vse animirano. t— Ciril Metodova podružnica v Trbov» Ijah bo priredila 4. t. m. kresni večer, da počasti svoja slovenska apostola. t— Učenec izginil neznanokam. V Trbov« ljah je te dni izginil neznanokam Franc Prik. učenec I. razreda meščanske šole. Do« mnevajo, da je odšel v smrt zaradi slabe ocene v šoli. Nesrečniku je rudniška želez« niča odrezala nedavno desno nogo, zbog česar je nosil protezo. Kdor bi kaj vedel o njem, naj naznani župansvu ali orožniški postaji v Trbovljah. Iz Kočevja k—• Akademija drž. real. gimnazije. V sredo, 27. junija zvečer je priredila držav« na realna gimnazija v proslavo Vidovega dne akademijo z zelo pestrim sporedom. Občinstvo, kakor je to pokazala nabito polna dvorana, si želi takih prireditev. Pev« ske točke je tudi letos vodil prof. Iv. Sive, kateremu gre največja zahvala za krasen večer, koncertne pa učitelj Willitzer, ki se s svojim orkestrom zelo trudi in mu isto« tako gre velika zahvala. k— Učni uspehi na drž. realni gimnaziji. V letu 1927=28 je obiskovalo šolo 253 dija« kov, od teh 54 deklic. Odlionjakov je bilo 6. od teh dve deklici. S prav dobrim uspe« lom je zdelalo 23 dijakov, od teh 9 učenk, z dobrim 82 učencev in 13 učenk, z zadost« nim 74 dijakov in 13 učenk. Ponavljalnih izpitov je 64 pri dijakih in 14 pri dijaki« njah. Skupno je izdelalo 174 dijakov in 37 dijakinj Povprečen uspeh dijakov je dober. Sokol Sokolsko društvo ▼ Šiški priredi v nedeljo 8. julija (v slučaju slabega vremena pa 15. julija) javno telovadbo spojeno z delnim župnim zletom. Bratje načelniki in sesrnre načel niče obvezanih bratskih društev. ki so dolžni sodelovati pri zletu z vsemi svojimi oddelki, razen dece. prosimo, da pripeljejo kar največ telovadečih. Da bo moralni uspeh kar največji, ne okle-vajmo, pokažimo odločno in jasno našo moč in lepoto vsem. ki so še slepi za našo Idejo. Dopoldne ob 9. so skušnde popoldne ob 15. zibirališče bratskih društev v kroju s prapori pred Narodnim domom, nato po-vorka na letno telovadišče v Šiški. Bratje in sestre, do svidenja v Šiški. Zdravo. — Prednjaški zbor. Sokolsko društvo v Po.1u priredi svoj letošnji iavni nastop v nedeljo 8. t m. ob pol 16. na svojem novem letnem telovadišču v Polju. Nastopijo oddelki s prostim! vajami in na orodju. Po javni telovadbi se bo vršila narodna veselica z najrazličnejšim sporedom in ob sodelovanju godbe Sokola I. Društvo si je zgradilo lani svoj dom. letos pa je ogradilo svoie letno telovadišče z lepo novo ograjo Opozarjamo ! občinstvo da je odhod z vlakom Iz Ljub- , ljane ob 14.10 na postajališče v D. M. v Polju. Odhod pa ob 18. ali 23. uri. Sokoistvu naklonjeno javnost vabi Sokol v Polju. da poseti prireditev v kar največjem Stevtf' 20-letnica in razvitje prapora Sokola II. Ob najlepšem vremenu je proslavil agilni Sokol II. preteklo nedeljo svojo dvajsetletnico z razvitjem prapora, javno telovadbo ic večerno telovadno akademijo. Po telovadnih skušnjah, ki so trajale skoraj vse -iapjl-dne, se je zbralo mnogoštevilno članstvo bratskih sokolskih društev in jubilant Sokol II. v lepo okrašeni telovadnici na realki. Slavnostni občni zbor j« otvoril starosta br. dr. Milan Šubic, ki je po pozdravu gostov na kratko orisal početke Sokola II., vso njegovo burno in težko pori v 201etnem obstoju. Spominjal se je umrlih bratov in dobrotnikov in pozival živeče brate in sestre, da po še trdneje oklenejo Sokola, da bodo uspehi še lepši. Br. Parcer je podal poročilo o zgodovini Sokola II- od ustanovitve do danes. Zelo vestno in natančno sestavljeno poročilo je želo dolgotrajno odobravanje- Starosta je nato precital pismene čestitke, med katerimi je bila tudi čestitka avstrijskega konzula gosp. dr. Plinerta, z burnim aplavzom sprejeta je bila čestitka narodn ?ga svečenika, župnika gosp. Ivana Vrhovnika. V imenu Saveza in Liubljanskeea Sokola je čestital podstarosta JSS br. Kajzelj, za župno starešinstvo starosta br. Marolt, za Sokola I. starosta br. dr. Pestotnik in za velikega župana svet. g. Mencinger. Pokroviletju Sokola kralju Aleksandru je bila poslana pozdravna brzojavka. Popoldne ob 8. se je pričelo zbirati na dvorišču realke članstvo ljubljanskih in >ko-liških sokolskih društev za povorko, ki je odšla točno ob pol 4. po glavnih mestnih ulicah na telovadišče na Prulah. V povorki je bila tudi pestra skupina žen In deklet v narodnih nošah. Po prihodu na lepo okrašeno telovadišče 6e je vršilo slavnostno razvitje novega prapora ob ogromni udeležbi Sokolu naklonjenega občinstva. Slavnost je otvoril z lepim nagovorom starosta dr. Su-bie, ki je pozdravil zastopnike vojaških in civilnih oblasti, zlasti pa kumico g. Puhovo. Razvil je nato prapor in ga izročil praporščaku br. Tonetu Petrovčiču. Kumica s. Pu-hova je s kratkim nagovorom pripela na prapor moder trak, praporščak je položil sokolsko prisego. Sledile so čestitke naprednih in narodnih organizacij. Ob pol 5. popoldne je dal načelnik brat Trček znamenje za javno telovadbo, ki je obsegala osem točk. Prva je prikorakala na telovadišče moška (82) in ženska deca (28), ki je skupno izvajala prav ljubko in skladno župne proste vaje. Najmlajši Sokoliči so bili pri odhodu s telovadišča živahno pozdravljeni. Da je ženski naraščaj (36) izvedel proste vaje s kiji gracijozno in precizno, ni treba posebej povdarjati. Nastop je bil vseskozi vzoren, kritje prav dobro. Istotako se je postavil moški naraščaj (53) z župnimi prostimi vajami. Krepki in zagoreli dečki so svojo nalogo izvršili nrav častno Orodna telovadba in igre ženskih oddelkov so vzbudile veliko zanimanje občinstva. Nastopile so tri vrste: članice Ljubljanskega Sokola na bradlji. Sokola II. na krogih, ženski naraščaj na dveh gredah in ženska deca * igrami. Pri orodni telovadbi moških oddelkov je nastopilo pet vrst: člani Ljubljanskega Sokola na bradlji, moški naraščaj Ljubljanskega Sokola na drogu, člani Sokola II. na krogih in moški naraščaj na bradlji. Moška deca je nastopila v skokih čez konja in v štafetnem teku. Vse vrste so pokazale prav lepo in dobro izvedene vaje. Po orodni telovadbi je nastopilo 62 članic s skopljan-skimi prostimi vajami, ki so bile skoro brezhibno izvedene in so občinstvu Izredno ugajale: pa tudi Člani (44) so prav dobro in skladno izvedli zletne proste vaje, ki bodo v masi dosegle popoln uspeh. Lepo uspelo javno telovadbo so zaključile članice Ljubljanskega Sokola (16) z raialnimi vajami. Po telovadbi se je vršila nato prijetna ljudska veselica. Ko Je legel prvi mrak na zemljo in je telovadišče zažarelo v kra«ni iluminacifi, ki io ie preskrbela tvrdVa Mi-helčiS brezplačno, se je zernilo na telovadišču ponovno mnogoštevilno občinstvo. Ob 9. zvečer je prikorakalo ob sviranju godbe na telovadišče 6 naraščajnic, ki so prav do-vrSeno izvajale ritmične in rajalne ^J®* Morda najlepša točka le bil nastop fl nara- ščajnikov, ki »o izvajali skupinske prost« vaje po koračnici . Lep je bil nastop članic (15) e palicami in v črn h oblekah. Član so izvajali Erb3novo cDeseto-rico>. Vaje, ki so precej dolge in utrudljive, so bile prav zadovoljivo izvedene. S tem je bila ofieijelna proslava 201etnice končana, nakar je sledila zopet zabava. Aranžman prireditve je bil vzoren, cene zelo zmerne in je bilo občinstvo izredno »ado-voljno. Prireditev je uspela v moralnem in gmotnem oziru povoljno, za kar gre zahvala vsem društvenim odsekam in vsem dobrotnikom društva. Glavobol vseeno ali kot posledica prehlada, razburjenosti, napornega dela, ali pa jreobilo zavžitega alkohola in niko-lina, se lahko ublaži in odstrani Vzemite priznane Aspirin tablete in kmalu začutite blagodejen vpliv. Pri zobobolu, trganju v ušesih, in-fluenci, revmatizmu, nevralgiji in vročini so Aspirin-tablete slavnoznane. Zahtevale vedno originalni omot z modro-belo-rudečo varst- veno znamko. Kadio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw in K.onigbWustcrhau« sen 1250 m 20 kw), FRANKFL RT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 14 kw), STUTTGART (380 m 4 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw). BU« D1MPEŠTA (557 m 14 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), PRAGA (349 m 5 kw), RIM 448 m 12 kw), DUNAJ (517 m 14 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw) Nedelja, 1. Julija. fRANKTURT 19: Koncert na orgie. Nato koncert solistov in orkestra. — LANGENBERG 18.30: Evaazelskt nabožna glasba. (Prenos t razstav« »Pressa*). — 20.15: Opera »Marta«. — STUTTGART 17: Koncert orkestra in »o listov — 20.15: MeSan večer. (Orkester .solisti, komedije itd.) — ZAGREB 20.35: Koncert lahkt večerne rlasbe. — BRNO 18: Odlomki k Waenerie-vih oiper. — 20: Koncert orkestra in solistov. — BUDIMPEŠTA 17: Koncert ciganskega orkestra. Nato dTamatskl večer. — PRAGA 18: Koncert orkestra in solistov. — 19: Prenos opere rt gledališča na Vinohradih. — RIM 21: Jntrumentalni koncert. — DUNAJ 10.15: Pevski koncert. (S3n-reTknaben). Nato koncert dim. stmt. orkestra — 10: Arije in »verture iz oper. — 20.15: Rosegger-Jeva ljudska Igra »Na fran sodbe«. Ponedeljek, 2 julija. LANOENBERG 18: Koncert orkestra tn solistov 20.15: Koncert voiaške godbe. - ZAGREB 20.30: Prenos mednarodnega koncerta te Prage — LONDON 19.45: Orkestralen koncert laiikr glasbe — 21.35: Koncert komorne glasbe na starih instrumentih. — PRAGA 20.30: Mednarodni koncert. — L Smetana: Odlomki te simfonične pesnitve »MoJa domovina« in te opere Poljub. — 2. DvoFakove skladbe. -- 3. Foerster: »Moja mladost«. — 4 Novak! Serenada v P-duru. za mali orkester. — 5. Suk: Dramatična uvertura. — RIM 21: Koncert lahke giasbe. — DUNAJ 16.15-Popoldanski koncert orkestra. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta te Prage. — VARŠAVA 2030; Prenos mednarodnega koacecfe fcr Frrr 7 Nedelja f, Ril, 1928 ;,lfa!!s" in sedem mož posadke je uničil ogenj Amundsen, Gibaud in Lundborg žrtve Nobilovega površnega poročanja. — Veliko ogorčenje v svetu, ker so dosedanje generalove izjave zamolčavale pravi potek katastrofe. O «Lathamu», Amundsenu in Gil* baudu še vedno ni vesti. Poročite, ki govore, da se je raziskovalec izkrcal jia Medvedjem otoku, so ne^ontroli« rana ter izhajajo od ribičev in lovcev, ki se mudijo v teh krajih. Govorice ?a imajo ob takih priložnostih odprto iroko pot in čestokrat poraja fanta« zija dogodke, katerih ni mogoče do* kazati. Šele sedaj prihaja na dan, da je zra* koplov «Italio» in sedem mož po sad* ke, ki so ostali v njem, pokončal ogenj. Kobile je, dokler ni bil rešen, pošiljal namenoma v fvet dvoumna poročila, iz katerih ni Z>iIo razvidno, kakšen je bil konec «Jcalie» in kaj je prav za prav s possdko, ki je ostala v drugi gondoli zrikoplova. Zdaj ko je rešen, je podal nekoliko točnejšo resnico. *ltalia» se je potem, ko je padla gon» dola z Nobilom in tovariši na tla, po* novno dvignila, toda ne 30 km daleč, ampak samo kakih 10 km, Nobilovi tovariši so videli, kako se je dvignil proti nebu velikanski ognjen jezik, za njim pa steber dima. Zrakoplov se je vnel, ker so v njem eksplodirali mo* torji in zaloge bencina. «Italia» je zgo. rela in z njo vred je bila pokončana tudi sedmorica, ki se je nahajala na hodniku. Nobile je torej poročal zelo »vito in je prikrival dejansko pogubo »rakoplova. Zdaj ko so ga rešili, od* kriva zopet zelo zvito dogodek za do* jgodkom. Te vesti, ki se smatrajo za prve Iz avtentičnega vira, so vzbudile širom »veta strašno ogorčenje. Saj je jasno, cu so se formirale vse pomožne eks* pedicije samo na podlagi Nobilovih radiogramov. Tudi ni dvoma, da je šel Amundsen z «Lathamom» iskat pogre* š&no sedmorico Nobilove ekspedicije na podlagi vesti, ki so jih Italijani raz* Sirili po svetu. Vse žrtve «Italie» so torej žrtve Nobila. Svetovni tisk se rgraža nad tem dejstvom, kajti nobe* na tajnost ni, da stanejo ekspedicije poleg človeških žrtev tudi ogromno de* narja, s katerim ni noben evropski na* rod tako založen, da bi ga lahko metal proč na ljubo potvorjenim vestem. Poročnik Lundborg je zašel v nesre* £o na prigovarjanje, naj reši posadko «Italie» do zadnjega moža. Ker se je eelo žuril. si rti privoščil niti urice po* čitka in to je rodilo zanj slabe in ne* ugodne posledice. Dve noči ni zatisnil očesa in ko je drugič pristal na ledu, je bil od napora tako izmučen, da ni več obvladal situacije. Letalo se mu je prekucnilo in moral je s svojimi so* potniki vred ostati na ledu, kjer deli sedaj žalostno usodo zapuščene Nobi* love ekspedicije. Ni treba k temu pri* pominjati, da je skrb za ponesrečen* ce, odk..r je bil rešen Nobile, prav ma* lenkostna in da s. Italijani s svojimi letali sploh ne približajo siromakom na ledu. Menda je tudi to v skladu s po* vel j i, ki so prišla iz Rima in ki zahte* vajo največjo opreznost, da ne bo «no* vih žrtev». Seveda imajo pri tem v mis* lih samo italijanska žrtve, kajti drugi narodi se ne bodo pokorili fašističnim poveljem in bodo še naprej delali, da rešijo ponesrečence po človeškem sr* cu in vesti. Junaki in »Junaki" «Prager Tagblatt» priobčuje članek k vesti, da je bil general Nobile rešen in pravi v kratkem sledeče: Niso bile vse ekspedicije, o katerih so potem rekli, da so jih izvršili iz idealnih razlogov, izvršene v resnici takšnim namenom. Kakšna razlika je med Lindberghom in Chamberlinom, med Amundsenom in Nobilom! Nobi* le je poletel s politično«propagandistič* nim namenom. Ko se je njegova «Ita* lia» raztreščila, je zavpil: «Živela več* na Italija«, to se pravi, ta domnevani vzklik je brzojavil v svet. In sedaj smo zvedeli, da je za njegovo prošnjo «Po-šljite nam sveže akumulatorje® isto* tako fašistični propagandni značaj te« ga poleta. To prošnjo bi si lahko pri* hranil, da ni bilo neumnega nacijonal* nega častihlepja, ki je hotel dati eks* pediciji «čisto italijansko« obiležje in se je zato na «Italiji» poslužil nepri* mernih laških svinčenih baterij name* sto švedskih ali norveških, ki jim sun* ki in mraz ne škoduje. Nobila so dalje smatrali za junaka, a niti to ni. Kadar je ladja v nevar* nosti, je prastara navada, da jo zapusti kapitan šele za zadnjim možem. Raje naj se utopi, nego da bi se prehitro re* šil. General Nobile je to dolžnost pre* lomil! Dal se je rešiti kot prvi in edini, a tovarišem, ki so ostali na ledu, je zaklical: «Bodite brez skrbi, ne izgu* bite poguma!« In njihove matere in žene je «potolažil» celo z lepo lavre* tansko madono, ki naj bi čuvala ostav* Ijene tovariše! Amundsen pa, stari, si* volasi mož, ki se je z Nobilom spri, se je dvignil, da ga poišče — in je izginil... Samo da Nobile živi, drugi so nežna* ni vojaki... Dva vodja švedskih rešilnih ekspedicij Na lerl poročnik Lundborg, ki ]e reSfl generala Nobila, na desni korvetnJ kapitan Tornberg, vodja švedskih ekspedicij, ki ]e kot takšen prvi opazil Nobiiovo skupino. Bela Kun, bivši madžarski komunistični diktator, Id so ga prijeli pred nedavnim na Dunaju, je bil te dni obsojen na 3 mesece ječe, od katerih mora odse-detl še mesec dni, na kar ga bodo Izgnali Iz Avstrije, a bržkone ne na Madžarsko, kjer bi se Horthy]ev režim iz srca rad ž njim »pomenil«. Ker so avstrijskemu pravosodnemu ministru dr. Dinghofeiiu njegovi lastni pristaši za zlo vzeli, da ga kot političnega hudodelca m' hotel Izročiti Madžarom, je svojo ministrsko funkcijo odložil. Jap< Radio v severni puščavi M tomerf ladtopcoU* ra Šplcbergfh, Id «o m trudile, da M ajefe sporočila, H Jih Notsfi®. Na deari pogled v brzojavno kabino oporiščae ladje »CittS di Milane«, ki j« bila v »talni rvezl t Izgubljeno posadko In z Rimom. goesadka, ki »e Je izgubila pri reševalne« delo. Od leve proti desni, člani «Lathamove» izgubljene posadke, fotografirani pred poletom v Bergen: podčastnik Valette, ladijski poročnik de CuvervaUe, foomandattt Gialfoamd in nieiha«. onslie ujme Japonski otok Kijušiju je obiskalo grozovito neurje, ki je v kratkem čas su preplavilo nad 7000 hiš, pretrgalo vse železniške zveze in odneslo nešteto mostov. Nad 110.000 ljudi je ostalo brez strehe, število mrtvecev še ni zna« no, a računajo, da jih bo več sto. Re* šilno moštvo, ki je štelo 26 oseb, je ho* telo n. pr. rešiti družino 4 članov, a zemeljski plaz ga je pokopal. Takšnih slučajev je bilo še več. Steklenica na potovanju Dne 22. maja prošlega leta je plul parnik «President Roosevelt« na At* lantskem oceanu proti Ameriki. Tedaj je prejel brzojavko o posrečenem pri« Stanku Lindberghovega letala na fran* coskih tleh. Na parniku je zavladalo seveda veliko navdušenje in nekateri potniki so predlagali, naj bi za spomin na ta dogodek vrgli v morje stekleni* co, v katero bi zaprli listek s kratkim napisom in s podpisi vseh. To se je tudi zgodilo. Kot zadnji pa se je podpi* sal zobozdravnik Štefan Hatvani iz Berlina, ki je pristavil, da bo izplačal tistemu, ki bi našel to steklenico, ne* koliko dolarjev. Meseci so tekli in Hatvani je bil na dogodek že čisto pozabil. Tedaj je prejel iz maroškega mesta Saffija na obali Atlantika v francoščini pisano pismo z datumom letošnjega 8. maja, v katerem mu je neka tamošnja modistka sporočila, da je našla na sprehodu ob morju to stek* lenico in da mu jo pošlje, če hoče dr* žati svojo obljubo. Hatvani je to ob* ljubo seveda z veseljem izpolnil in je sedaj prejel zanimivi spomin na Lind* berghov polet po poštnem letalu. Stek* lenica je rabila celo leto manj 15 dni, da je priplula do maroške obalil Umor za šalo Pred hišo kmeta Kottla v MOslu pri Welsu je sedela po blagoslovu njegova celokupna siužrnčad in zbijala dovtipe. Kottlov sin si je vzel na piko deklo Terezijo Hagerjevo, o kateri je bilo znano, da se strelnega orožja grozno boji Slučajno je šel mimo neki lovec in tega je naprosil, naj mu posodi puško, češ da bi deklo rad »ozdravil neumnega strahu.* Cim je puško dobil, je Hagerjeva zbežala v svojo sobo in jo zaklenila od znotraj, »dovtipnež« pa ji je .sledil in zagrozil, da vlomi vrata, če nuu sama ne odpre. Lovcu se je zdela šala pre-neurona in mu je puško vzel; Kottl pa je stopili v sobo svojega deda in si sposodil njegovo lovsko puško. S to se je vrnil k Hagerjevi, razbil vrata in jo nameril na revo, ki je hotela v svojem strahu skočiti skozi okno. Tedaj se je puška sprožila, dekla je padla na tla. Obra;z ji je bil grozno razmesarjen. Ko ie videl Kottl. kaj je napravil, je zbežal, Hagerjevo pa so odpeljali smrtno ianie-**> v (boln išnico. Umazane roke umiti cd olja je navadno zelo tesko. — Naj-t | Lažje re, in poleg tega za roke oopolnoma ne* škcdi/ivo, če se vzame Schichf -ov Ominol Spomenik izumitelju poštne dopisnice Na meidlinškem pokopališču na Dunaju so odkrili te dni spomenik profe sorju dr. Herrmannu, izumitelju poštnih dopisnic in razglednic. Prof. Herrmann je bil pred pol stoletja znan gospodarstvenik in tudi njegov izum je bil v tesni zvezi z njegovimi gospodarskimi idejami. Odveč bi bilo, če bi hoteli razpravljati o tem, kakšno uslugo je storil človeštvu s to svojo idejo. Že v sami mali Avstriji porabijo danes na leto več nego 100 milijonov korespondenčnih kart, da navedemo en sam primer. — Herrmannovo delo je našlo najširše razumevanje že za njegovega življenja, na izumitelja samega pa so pozabili, kakor se to dogaja običajno. Šele danes se je spomnila dunajska občina nanj in mu postavila lep nagrobnik za spomin. Ker mu niso povišali plače V Burianovi tovarni za čevlje v Pros-nicah na Češkem je siopii natrkan delavec k fabrikantu in zahteval, naj mu zviša plačo. Tovarnar mu je zahtevo odklonil, češ naj pride tedaj, ko se iz-trezni. To je delavca tako razkačilo, da je pograbil poleno in mu ga zagnal z vso silo v glavo. Tovarnar je padel resno ranjen na tla. V sosedni sobi je v istem času opravljal svoje delo tovarnarjev brat z neko kontoristinjo. Delavec je zagrozil, da ju ubije. Oba sta nato zabarikadirala vrata pisarne, a togotnež se je spravil s sekiro nanja. Tisti čas je stopila v pisarno mati obeh fabrikantov z otrokom v naročju. Delavec jo je udaril s sekiro po desni rami, da se je zgrudila na tla. Sele stražnikom je uspelo, da so divjaku preprečili nadaljevanje grozodejstev. Po dolgem boju so ga odvedli uklenjenega. Švicarski nazori V švicarskem parlamentu je naslovil neki poslanec interpelacijo na vojnega ministra, češ da postaja antimilitaristič-na propaganda vedno močnejša, a vojno ministrstvo ne ukrene ničesar proti njej. Na to je odgovoril minister, da smatra takšno propagando za duševen boj, proti kateremu ne zaležejo kazni nič. Glavno je, da se armada zaveda svojih dolžnosti. Švicarska vlada se postavlja brezpogojno za to armado, po drugi strani pa izvršuje svojo moralno dolžnost razorožitve. «Ne zahtevamo nobene tuje dežele in nobenega tujega ljudstva,* je zaključil minister svoj odgovor, «a hočemo tudi, da nam drugi dado mir. Ce bi vse vlade tako misl e in delale, ne bi bilo treba nove arma s več.» Lloyd George bo opustil žurnalistiko Lloyd George je izjavil, da bo prenehal novinariti, ker hoče zastaviti vse svoje sile za obnovo liberalne stranke še pred prihodnjimi volitvami. Ker ga vežejo še razne pogodbe, mu bo težko izvesti to namero pred koncem tekočega leta. Lloyd George je menda najbolje plačani žurnalist na svetu, saj je zaslužil v zadnjih letih za svoje članke kakšnih 125.000 funtov, ki jih je porabil večinoma za gradnjo svojega velikega posestva na deželi. K požaru na Lidu Kopališče na Lidu pri Benetkah, o katerem smo včeraj poročali, da je zgorelo, menijo Italijani zgraditi zno» va, in sicer v najkrajšem času, ker se boje, da ne bi tujski promet preveč trpel. Žrtev plamenov je postalo 600 kabin za moške in 400 za ženske, po* leg tega kopališka restavracija, vse prodajalne galanterije v zgradbi in ve« lika terasa z razgledom na morje. Vse to je bilo uničeno v manj nego uri ča» sa, ker je bil gradbeni materijal sam les. Gasilci niso mogli ničesar rešiti, še dobro, da so utegnili omejiti požar na kopališče. Veliko število gostov je izgubilo obleko. Nepomljivo je, da so se Italijani tako malo pobrigali za var» nostne priprave proti požaru. Iz Berlina v Ozako V Moskvi so izdelali načrt za preko-sibirsko zračno progo, ki se bo priključila že obstoječim progam. Uporabljali bodo potniške zrakoplove. Vožnja bo trajala pet dni in bo vodila iz Berlina v Ljeningrad, od tam v Suruhansk, Olekminsk, Harbin ali Habarovsk in v Ozako na Japonskem. Ce si hotel do danes prepotovati to progo, deloma z železnico, deloma s parnikom, si se zamudil celih šestnajst dni. Zrakoplovne lope bodo zgradili v Berlinu, Ljenin-gradu in v Ozaki, povsod drugod pa pristajalne jambore. llrar in modroslovec, ki Je prerodil človeka K 150 obletnici smrti J. J. Rousseaua. Nedavno smo ilavili VoMaireor Jubilej in urno pokazali, kako mogočno je vplival njegov duh na mišljenje Evrope in 18. stoletja. S tem večjo pravico pišemo danes o Rous-«eauu, ki ima kot oblikovalec duhovnega obraza 18. stoletja in sledečih časov še večje zasluge kakor Voltaire- Rousseau se je rodil 28. junija 1712 ▼ Ženevi, umrl pa ;e 2. julija 1778 v Ermenoovilleu. 2e družinske razmere, iz katerih Je izšel, so mu določile posebno nalogo in poslanstvo v življenju. Njegova mati je bil* h« evangeljskega propovednika in j« umrla ob rojstvu Jeana Jacqueea- Njegov oče, po poklicu urar in plesni učitelj, se ni mogel intenzivno posvetiti vzgoji sina. Prepustil ga je naključju in svoji dokaj veliki knjižnici, kjer se je začel Rosseau U kot mlad deček izobraževati sam. Obenem je moral pomagati očetu pri njegovi obrti. Izučil se je urarstva, katerega pa ni smatral za svoj poklic. Knjige so mu bile najboljši prijatelji. Njim in peresu je ostal zveet do svojega zadnjega diha. Mali Rousaeau je bil romantično nadah-njen, k čemer niso baš v mali meri pripomogle knjige, ki jih je našel v očetovi knjižnici. Z velikansko naslado je požiral romane 17. stoletja, zelo ljubi pa so mu bili tudi Plutarhovi življenjepisi. Vplivam od teh knjig je najprej vstopil v pisarno nekega advokata za pisarja, potem se je lotil grafične obrti. Vendar mladec ni mogel kr.>tili svojih romantičnih nagnenj. Ne pisarna ne mala delavnica mu nista bili povšeč. Podal se je po svetu. Zapustil je Ženevo in je prišel v roke nekega katoliškega duhovnika, ki ga je priporočil gospe Warensovi, mladi, ljubem ji vi, dobrosrčni In »razočarani« c!a mi, ki je »preobračala ljudi k katoličanstvu. Skušala je protestantizmu odtujiti jedva 16-letnega Rosseaua- Mladi Rosseau ji je bil naravnost pokoren. Živel je z njo več let v jlepši harmoniji, študiral je angleške, francoske in nemške filozofe, vadil se je v 1 \jščini in matematiki. Kmalu pa se je i e^eril, da gospa Warensova ne poklanja ? ;ih srčnih čustev samo njemu, ampak xraven njega še nekomu drugemu. Ne da bi ji to zameril, je vzel slovo od nje ter se je napotil v Pariz, kjer je skušal uveljaviti svoj nov sistem izražanja števil in sekiric za note. Predložil je svoje tozadevno delo francoski akademiji, ki ga pa je zavrnila. Videč, da nima uspeha, je jtopil r službo pri francoskem poslaniku v Be-neikah, kjer pa je ostal komaj poldrueo leto. Potem se je vrnil v Pariz Navezal je stike s slavnimi možmi tedanje dobe, z Dide-rotom, Grimmom. D'Allembertom, Holbah-hom in z gospo Epinavevo. V tej družbi je veljal za izredno duhovitega, a tudi za nerednega človeka. Vendar so ga imeli vsi radi. V tem času se Je seznanil tudi s Terezijo Levasseourovo, navadno delavko brez Selške naobrazbe in s tako pičlo inteligenco, da Prašek za vitkost NeusmiKena moda zahteva sle i ko c ei vitko Dostavo Neštevilne debe-5 ine dame. večkrat oerrožaio svoie zdravie. ker se zateka io k škodliivim »čudežnim sredstvom« ali oa k oretira-sii zmernosti ali k stezniku, da hi ostale vitke. Za te modne mučenice nrihaia zda i radostna vest iz Švedske. Inženjer AecMund je izumil novo sijajno sredstvo, ki je baje tudi zdravstveno neooorečno. Poseben nrašek. ki ga je imenoval izumitelj »Osmosbaad«. se strese v kooeli. Toola voda izloča potem zeornio nlast oodko?.ne maščobe, ki se dobesedno stooi Po 15-mi-«vni kooelii izeubf kooalec do 1 in nol /cer teže. Zdravniki so že oreizkusili novo zdravilo in doseeti v dveh do treh tednih baine usoehe Izum se zda i »atentira in to orodan v Ameriko. Zagonetna pota Neka ruska berunka ie dobila v se-iiji službo v Cannesu in je ogledovala leDo mesto Nenadoma ie snoznala v izložbi nekeea zlataria draeoceno biserno oerlico. ki ie bila nekdai niena last. Kunila io ie v Parizu na ootova-niii 1 1905. za 40.000 Dredvoinih frankov. Ko ie Dobeenila nred boliševiki iz Rusiie. ie zakoDala draeulie na vrtu v svoiem domu. DraeuMar ie rekel, da ie kuDil nakit za 500.000 frankov letos v Lyonu. Lyonska tvrdka je dala zopet neki Dariški naslov. Zdai noskuša francoska Doliciia ueotoviti doleo not. katero so naredili biseri iz ruskega nod-zemnejra skrivališča do Pariza. Nekda-nia lastnica bo morala oač še dolsro :akati na novrnitev biserov aH vsai na odškodnino... Raketni avto v Londonu Navzlic nezgodi, ki se je pripetil« pri zadnjem poskusu z raketnim av. tom, nadaljujejo Oplove delavnice čvrsto s svojim delom. Zastopnik teh delavnic se je zglasil te dni v Londo. nu pri oblastih, ki odločajo o dirkah z motornimi vozili in se je domenil s njimi za obnovitev poskusa pred an. gleškim občinstvom. Stvar se bo izvr. lila na broaklandskem dirkališču pri Londonu in vlada zanjo seveda veli« kansko zanimanje. •i ni mogla zapomniti nM Imen mesece^, denarja pa ie celo ni poznala. Ta ženska mu Je gospodinjila več nego četrt stoletja in po 25 letih skupnega življenja jo je ielo vzel za ženo. Rodila mu je petero dece, katere so vzgajali v najdenišnici. Medtem je postal Rousseau slaven mož Napisal je razpravo o kvarnih vplivih izobrazbe ter jo je poslal Francoski akademiji t Dijon. Prejel je zanjo nagrado. To odlikovanje mu je dalo pogum, da se je posih-mal s vsemi silami boril zoper civilizacijo in vse, kar Je s njo v zvezi. Zaničeval je tudi pisateljevanje ter se je preživljal s prepisovanjem not. Bil je pa izredno mnogostran-ski in je dosegel velik uspeh tuii v gledališču s neko opero. Potem je izdal knjigo o muziki, ki Je vzbudila mnogo protestov. Kakor • prvim spisom o kvarnosti Izo-biazbe, je uspel tudi a svojo drugo razpravo o vzrokih neenakosti ljudi. V tem spisu je napadel družbo, kateri je očital vse mo-f.oče napake. Potem se je preselil v Ženevo. Sprejeli so ga zelo slavnostno, njegovega katoličanstva pa je bilo konec, ker se je pridružil kalvincem. Živel je v samoti, v divni naravi in je bil zelo srečen, njegova strastna nrav pa je zopet bruhala na dan, da je moral pretrgati zveze z najboljšimi prijatelji. Zapustil je Ženevo in se je preselil v Montmorenoy, kjer mu je dal stanovanje luseoburški vojvoda- Tu je nauisal slovito >Novo He!izo<, »Emila ali knjigo o vzgoji« ter je položil temelje razpravi o družabni pogodbi. Vsi ti spisi so mu prinesli novo slavo, a tudi nove sovražnike. Francoski parlament je sklenil sežgati celo naklado 2>Emila< in je dekretiral izgon pisatelja iz Francije. Tako se je moral naseliti Rousseau v Neuchatelu, kjer ga je pokroviteljski sprejel guverner deželice, maršal George Keith. V novem zatočišču je napisal Rousseau svojo filipiko zoper pariškega škofa in pa svoje »lovite , kjer je propovedoval svobodo mišljenja napram cerkvi in varnostnim oblastim. V svojem poznejšem življenju je Rousseau doživel še veliko Časti in slave ki je fegla tudi na Angleško, kamoT so ga vabili, da bi se naselil. Toda tudi prijatelji so mu za čeli greniti življenje, k Čemur ni baš nalo pripomoglo njegovo razmerje t že prej omenjeno nepismeno Terezijo. V starih letih je začel pisati mane »Izpovedi«, kjer je raz ložil svoje življenje brez najmanjše olep šave. Hodil j« okrog v armenskih oblačilih, bavil se je z muziko in botaniko, preživljal pa se je zopet s prepisovanjem not Rousseau Je bil oster mislec, ognjevit pisatelj in je z genijaIno brez »bzimastjo trgal maske s obrazov ljudem in navadam svojega časa. Načelo, da je človek po naturi dober, je njegovo; niegov je tudi klic: . Zanikal ni ne religije, ne Boga. Principe družbe in političnega ti-stema je razvil v svoji »Družabni pogodbi«, kjer je zagovarjal svobodo človeka. Skupna volja mu je bila naivišii zakon Slava njegovim idejam in njegovemu delu I — Boljševiki posnemajo buržuje Svet ljudskih komisarjev Je predlo« žil predsedstvu osrednjega izvršilnega odbora Sovjetske zveze zakonski na* Črt, ki ustanavlja poseben «Red rde* čega praporja za delo« Ta red bo naj* višje odlikovanje za zasluge v področ= iu produkcije, znanstev in narazličnej^ šega dela. Prejmejo ga lahko posamez* niki kakor tudi celi obrati, ustanove in tako dalje. Odlikovanci bodo uživali posebno pokojnino. Pravilna prehrana Ljudje se dandanes veliko zanimajo za vprašanje, kako bi ušli premnogim in večinoma nevarnim boleznim, ki so v tesni zvezi s prehrano, n. pr.. sladkorni bolezni, revmatizmom, tolšči. kamnom v obistih in žolču itd. A po navadi ne vedo, da je najhujši sovražnik njihovega zdravja snedenost in nepravilna prehrana. Ziasti prva je vzrok čim dalje bolj razširjenih bolezni v zvezi z izmenjavo snovi, ki se pojavljajo v povojni dobi, dočim jih je biro med vojno baš radi pomanjkanja živil veliko manj. Drugi vzrok pa temelji v Čisto napačnih nazorih, ki jih imajo ljudje o vrednosti mesne in beijakovinaste hrane. Preveč mesa vodi do poapnenja žil, revmatizmov in raka. 20 dkg mesa na dan zadostuje odraslemu človeku popolnoma. Namesto tega pa opažamo, da snejo ljudje 25 do 30 dk-g in še več vsakokrat, ko sedejo k mizi in če se to ne zgodi po dvakrat in še večkrat na dan, se samim sebi ne zde dovolj »nobel«. Takšna požrešnost se mora potem naravno da maščevati. Želodec je kakor tisti skopuhi: čim več jim daš, tem bolj so nezadovoljni, tem več bi radi In edina obramba proti temu dejstvu je stroga in daljša dijeta po zdravniških navodilih, najbolje doma. Dijetna zdravljenja po raznih letoviščih in zdraviliščih po navadi ne pomagajo dosti, ker jih je prekmalu konec in želodec ne dobi prilike, da bi se dovolj odvadil preobile hrane. Pri fotografu. «Prosim, napravite prav prijazen obraz...» Isto tako kakor z mesom pa ljudje grešijo proti sebi tudi s preobilim za-uživanjem beijakovinaste hrane. Za čisto natančno se je izkazalo mnenje nekih fizijologov, da mora odrasel človek použita vsak dan vsaj 120 g beljakovin; vsak človek vzdrži različno količino beljakovin, manj nego 25 g na dan mu gotovo ni treba, a več nego 78 g tudi ne. Kar je več, se v telesu spremeni v tolščo ali v gnilost Seveda ni potrebno, da bi si primemo količino beljakovine vsak dan sproti odtehtali. So gotovi znaki, ki nam kažejo, kdaj smo se je preobjedli in kdaj ne. Najboljši znak je občutek zdravja ali bo-lehnosti Za mesno hrano velja gori navedena količina, a z rastlinsko ni nevarnosti, da bi je snedii preveč, ker se nam po neki " zaužiti količini sama upre. Sploh je rastlinska hrana v vsakem oziru boljša nego mesna. Vzemimo za primero kitajskega kulija, ki živi skoraj od samega riža, in našega delavca mesojedca, pa bomo opazili takoj, da zmore oni več dela nego ta. Zmerna, ozir. pravilna količina beijakovinaste hrane podaljša življenje in brani boleznim v telo, preveč beljakovine pa povzroča nasprotne učinke in vpliva kvarno tudi zato, ker vodi do uživanja raznih dražil, začimb in mamil, ki so telesu strup. Sploh če hočemo dolgo in zdravo življenje, velja načelo, da ne živimo za to, da bi jedli, temveč jemo za to, da bomo živeli. Katero je najbolj razširjeno mesto na svetu? Doslej Je ugotavljal berlinski mestni statistični urad lahko s ponosom, da je nemška prestolnica po številu prebivalcev sicer za Newyorkom in Londonom, po razsežnosti pa prednjači vsem drugim mestom Saj je merila njegova površina 878 km1, a vključenih ji je bilo 8 mestnih občin, 59 deželskih občin in 27 posestnih okrajev. Sedaj pa poročajo, da meri površina Los Angelesa še več nego površina Velikega Berlina. Po številu prebivalcev pa je Berlin še vedno tretje največje mesto. Podkupljeni vojaški zdravnik Voiaško Dovelistvo v Przemvslu ie odkrilo veliko sleparsko afero. Številni civilni in voiaški zdravniki, med niimi vodia voiaške bolnišnice oolk. Zmieies-ki, so se dali podkupiti in so vojake suoerarbitrirali nod Dretvezo raznih bolezni, ki jih ni bilo. Prišlo je do mno-cih aretacii. Strela treščila v skupino turistov Med divk) nevihto na Tamlschbach-turmu nad Tieflauom ie treščila strela štirikrat zanoredoma v skuoino štirih delavskih turistov, eneea ubila, tri na težko ožeala. Rešftrta eksoediciia iih ie soravila v dolino, kier so ubitega no-konali. ranience na oddali v bolnico. Med fotografiranjem padla v prepad Zobozdravnik dr. Petmard Iz Lvona se ie odpravil s svoio ženo in nekim Driiateliem na vrh masiva Belledomie. Tam iu ie hotel nriiateli fotografirati, toda med to oroceduro ie izsrubila Ree-nardova ravnotežie. onriiela se ie moža in oba sta strmoelavila v 20"l m elo-bok nreoad Niiiu trunli ie našla rešilna eksoediciia oonolnoma raztreščeni. Hatvany obsojen Proces proti znanemu madžarskemu publicistu in nasprotniku Horthyjevega režima baronu Ludoviku Hatvanyju se je v Budimpešti pravkar končal. Hat-vany je bil obtožen, da je v tujini s svojimi članki vzbujal mržnjo proti Madžarski in zlasti proti sedanjemu režimu. Sicer se je sam javil sodišču, a so ga vseeno obsodili na strogo kazen 18 mesecev ječe. 150.000 pengov »odškodnine* in na 5 let izgube vseh poslov in državljanskih pravic. Križanka „List" Pomen besed. Vodoravno: 1. časovni vernik; S. del drevesa; 5. plemiška členica; 6. kvarta; 8. pomožni glagol; 9. veznik; 11. pesnitev; 13-svetopisemska oseba; 15. bližnji sorodnik; 16. Capkova drama; 17. evropski ognjenik; 19. osebni zaimek; 20. osebni zaimek. Navpično: 1. oziralni zaimek; 2. del kolesa; 3. prislov načina; 4. kazalni zaimek; predlog; 7. povratni H»imek; a revščina; J. predlog; 10. predlog; 12. nasad; 13- r«l? 14. bajao bitje; 18. (od spodaj navzgor) riba. ReHtev krilarke cLuna>. Vodoravno: 1. luna; 2. R- R -9. aneu; 10. Krek; 12. j?od; 14, Sonja; 16. k. k.; 18. razen; 20. Mara. — ^P'*"0; 2-Uran; 3. Artur; 5. ro; 7. nekdo: 8. nikdar; 9. A. E. G.; 11. Eljen; 13. Oskar; 15. nje; 16. kra; 19. za. Janko /. SrlmSek: (K zidanju Sokolskega doma v Cerknici pod JavornikL) (Konec.) Nedelja. Od Marofa do Grahovega in TA* rovnice se vleče cesta, s solucem in vročino in prahom posuta. Marica: »Meni je vsega tega dosti. Delo za narodov blagor je res lepo, ampak grenko. — Baba me je czmer« jaia. Pod noge nam je vrgla krono. Pripogniti sem se morala.« Tudi mi smo culi, kar nam gre in ne gre, Marical Potrpi!« »Še Žirovnico obredemo. Samo 2A* rovnico. Za njo nikamor več!« »Dobro!« Ponekod so nas žalili. Ponekod ob« žalovali. Ponekod se dobrohotno sme* jali. Vpisovali se v nabiralno polo in nam dajali. Tri krone — Pet — Dvet* ko — Dve — Deset — Pred Maričinem domom smo postali ob vrnitvi. »Ali ti je žal, Marica?« »Ni! Vesela sem!« * Društveni odbornik je biL »Kdaj se je to sklenilo na seji? Kdo vas je poblastil? Ničesar ne dam.« Stopnice so bile strms do njego« vega stanovanja. Še strmejše so bile od njegovega stanovanja do vežnih dun in čez njihov prag----r Drugi je dejal: »K meni ste prišli? Res? Ali ste trapastil Kaj vam morem dati? Siro* mak sem. Tu! Vzemite petdeset kron! Kupite deske! Samo pri meni nikar! Lesni trgovec sem. Trg je trg. Kupčija je kupčija. Morebiti bi bile pri meni najdražje.« Dekle, ki je bilo z nami, se me je pomenljivo doteknilo s prstom. »Vrni mu! In še petdeset dodaj, da bo imel sto!« »Ne!« Vzeli smo z bridkostjo in brez hva* ležnosti. * Spet Gospodov dan. »Gospodična! Prijavite nas!« »Pa gospa sedi pri kosilu. Ne vznes mirjajte!« »Ne bo nam ?amerila.« »Na vašo odgovornost?« »Prosin.o « V čmu cblfčcna gospa je v hotelsKi sobi odložila žlico in nož in vilice in je stopila na ulico. »Želite, gospodje?« »»Pisali smo pismo — Odgovora ni bilo — Izvedeli smo, da ste se pripe» ljali — Oprostite!« »Nič! Nič! Kar povejte, kar vam je na srcu.« »Nov oder postavljamo v telovad* niči — Gledališki oder — Potrebuje« mo —« »Deske, kaj ne? Koliko?« »Oh, gospa!« »Pošto sem prejela, da! Moj čas je drag — Nisem vam utegnila sporočiti — Koliko moram dati?« »Morate, gospa?« »Ej, pa — tako!« »Ničesar ne morate. Samo po srcu. gospa, in iz dobrih rok! Recite — in hvala najiskrenejša!« »Koliko potrebujete?« »Mnogo.« »Pomenim se z delovodjo.« »Gospa! Kako povrnemo dobrot«)?« »To je moja dolžnost!« Ampak ni bila njena dolžnost. Ne tako in ne podobna. Pri moji duši, da n» bila! Fantje moji! Vsi vi moji, vsi vi naši fantje! Za pričo bodite! »Gospod Krašovec vam pove. Z bo» gom, gospodje!« * In Krašovec Joško, mlade, ▼ črno oblečene gospe poslovodja, je v pon« deljek dopoldne dejal: »Zaprezite! Na skladišče pridite. Gospa je zapovedala, naj vam odmerim, kolikor vam manjka.« Odpeljali smo desak dva zvrhana voza. S parom konj zaprežena. Za na§ oder. Za naš novi oder — Gospod Tone je zarobantil ob vinu: »Tramove zahtevate? Po čem pla» čate meter? Kubični meter? — No, kaj se razburjate! Brez metra in teht« niče vam naložim. Plačali boste, če bo» ste plačati mogli. Ako ne, se obrišem pod nosom. Sedite, da izpraznimo li» ter!« In je nagnil kupico do dna... * Delalo se je s polno paro. šupo po« leg telovadnice smo na pol podrli in na njenem mestu je naš novi oder do* bival svoje prve poteze. Brat Rude je oblal, tesal, zabijal žreblje, vpil in za» povedoval na vse strani: «Poprimi tu — pridrži tam! Ne razbijaj tako! Še oglušil bom! Deska ti bo počila pod tako debelim čavljem! Ali nisem re* kel? Pusti! Žago. vzemi! Prereži oni komad na tri enake dele! Pečico za. kuril Klej mi zgrejte!» , Veselje in navdušenje naše Je bilo neskončno. «5e malo. — Samo še par dni. ~ Vse bo gotovo!» smo se radovali nalik otro kom, mencali z dlanmi in se zadovolj* no in srečno trepljali po ramah. «Tiči smo! Tiči, da nam ga ni para!» Za račune in dolgove po trških tr« govinah ni izpraševal nihče. Trčali smo od štacune do štacune in jemali, je. mali, jemali! Vse na kredo.. f O, vragal Eden je bil, ki je neštetokrat zavpil za nami: «Ne nosite nepotrebnih stva-ril In potrebne samo za potrebo!« Tajnik in blagajnik društveni. «Kaj mislite, da imam doma kokos, ki nese cekine? Kredit je že zdavnaj izčrpan. Kdo mi bo odobril račune? Če bi bil za tak denar kupil telovadno orodje, bi se lahko branil Takole pa — tako« le —». Zmerjal je in zmerjal strašansko. Iz trhlih plank je pulil rjave žeblje in jih ravnal, da mu je znoj oblival čelo... Mizar, brat Rude, se je rotil in pri* segal na Kristove rane: »Berači sakramenski! Zakaj mi ni« ste prej povedali! Ničesar nimate! — Gospod blagajnik! Za odrovo ospredje potrebujem dve deski — colaricL Ako mi jih nabavite, dobro za vas in za mene. Ako ne, glejte sami! Če bi bil vedel za vse to, se nikoli ne bi bil lotil posla!» Jožek, blagajnik in tajnik društveni, je spustil zavihane rokave in oblekel suknjič. «Naj bo! Ali je to zadnji iz. datek! Pri meni je s to uro blagajna zaklenjena.* Nekje koncem vasi je Jožek kupil dve deski colarici. Za odrovo ospred« je. In jih je na grbi pricijazil v telo. vadnico ves moker. «Zadnji Mohika* nec!» je bruhnil in pogledal mizarja in nas kot bi prosil miloščine. «Hvala, gospod blagajnik!* je rekel Rude, mizar... Preklete colarice! Prvi prizor prve. ga dejanja Detelovih «Dobrodušnih ljudi* je na pozornici zahteval malo vrtno klop. Iz dna peklenskega brezna se je pri. klatil vrag v srce, ko so vsi odšli kosit, in me je obiskal... «Ne bodi prismojen! Naredi! Saj znaš!» Poslušal sem ga. Verjel sem mu ... In sem vzel oblič in kladivo in žago in še zeleno barvo, pa sem iz tistih dveh colaric — izmojstroval klopico. Klopico lepo in udobno, da jo je bilo radost pogledati in dve in tri radosti sesti na njo... Tovariši so se čudili in čudili umetnosti moji — Rude, mi* zar in brat, se je krohotal — krohotal. Jožek, blagajnik? Naprej ne povem... Gospod Milan je bil v poletni vroči, ni odložil suknjič in telovnik in legel V poletno senco smrek na prostranem vrtu. Zaprl je knjigo, ki jo je čital in nas zavzeto pogledal: «Kaj ste na glavo padli? Režiser naj vam bom? Neumnost!* »Pridni bomo, gospod doktor. Na. učili se bomo kot le kaj. Nič vas ne bomo jezili.* «Ti — ravno ti si pravi! Govoriš in govoriš, poznam te pa še iz gimnazije. Lenuh si bil med lenuhi največji.» «Nisem več! Saj vidite, da sem z mi« turo postal — občinski tajnik.» «Karijera in pol — no nisi sam kriv — Tudi mene je vojna vrgla iz tira. Lahko si v roke seževa!» je dejal. «To« da otroci! Kako naj vam bom režiser, ko o teh stvareh ničesar ne razumem?» «Šlo bo, gospod doktor! Ne bojte se! Čeprav smo zapustili šolske klopi in slekli soldaško suknjo, študentje smo še zmiraj —» je rekel Kristenov. «In za trud in skrbi, verjemite, go. spod profesor, vam bodo zanamci vsaj toliko hvaležni kot mi! Še bolj!» je dodal Mehon in Viko je prikimal. «Študentje! — Študentje! — Dobro, fantje! Vaš sem! Ves sem vaš!» je go. spod profesor vstal z zelene livade in nam po vrsti ponudil dlan. «Kdaj bo prva predstava?* «Na Veliko Gospojno.* «Prva skušnja?* «Jutri zvečer ob devetih. Na program mu sta «Kmečka osveta* in »Dobro, dušni ljudje*. Prinesli smo vse s seboj, da pregledate, gospod doktor. Tudi razdelitev vlog je tu.» «Velja! Rečem vam pa in povem; ako ne boste ubogali, vas zlasam vse po vrsti. Zapomnite si!* «Zdravo. gospod doktor!* •Zdravo! Zdravo, fantje!* Povesti iz tistih časov so dolge. Ka. dar začneš, ne veš, kako bi nehal. Zdi se mi, da sploh nimajo konca. Iz leta v leto se pleto. Iz srca v srce se veže. jo. Rod jih predaja rodu. Mislite, da ne? Ako sodite, da ni tako, pojdite tja kjer se pod Javorniki in Slivnico na brežancu razpenja naša vas! Vprašaj, te pri prvi ali zadnji bajti in povedali vam bodo, da se motite... UREDITE SVOJO PKCbAVO IN IZGI NILE BODO VASE BOLEČINE. Botefiia« v fetodca to Jrovesfc. cape*« Ciavobot, naval fcrri v tfavo, nervozno« atspaole, hejneraidi »U<> tek imajo »vo) izvoc v sUM prebavi (Jredke *vo<}o prebavo i pretokuSeotoi eHksirotn »PlOOL« 3a bodo misU« VaS* bolečine .FIOOL« eliksir urejaj« prebavo ki Vam pevro« zdravje. »PlOOL« todelofe to poSiUa pc ooStl proti povzetju t navodilom o ttpo raM lekanu <' 1 Dr. 8EMELIC. DUBROVNIK S, OrttfnataJ «avoKek 3 gtefcleoic. s ovojem ta poStmoo rred Din 105.—. 8 Kekleok Dto I steklenica Dto 40— VlnoeoStevane tabvatae telave dohaja* /tak 4an « dd^vanlo »Pigola« Kraljestvo mode Pestrobarvna moda za poletje L« poredkoma se primeri, da M kakina aovost trveljavi s tako lahkoto kakor se le to zgodilo pri pestrih svilah. To dejstvo Je tembolj značilno, ker so bile že lani trgovske hiše bogato založene z barvastimi bla-tovi, Jd so ostali večinoma v skladiščih. Mondena dama, kateri postaja pestro-barvnost sodobne mode ie Imperativna Pt>- kazuje model te vrste raven fusnper hi ozko plisirano krilo. K taki obleki se nosi gladek plašč iz mrke svile, ki Je podložen z enakim blagom, kakor ga uporabljamo za ob Ieko. Obleko izpopolnjuje ovratna ruta, ki J® praviloma iz istovrstnega blaga kakor obleka. Kako originalno učinkuje enobarvna svila UR DELA MANJ če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht ŽENSKA HVALA raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo Jutro pa se vzame za IzkuhavanJe perila SCHICHTOVO TERPENTIN MILO Za na pot Je posebno hvaležna hi prikladna moda pletenih oblek. Garniture so v tem primeru zelo mnogovrstne tn zanimive. Ovratne rute h-eba, se Je že letos pozimi pripravila na nove vzorce, ki žanjejo sedaj povsod vel/ko IrvaJo. 2e v spomladanskih mesecih so modni saloni spravili a trg pestre materijalije, liz česar se Je dalo sklepati, da bodo pisanj biagovi letos zmagali nad drugimi. Bogastvo barv je sedaj tako veliko, da se »ploh ne da postaviti nobena osnovna barva, ki bi imela prednost pred drugo. Barve izginjajo druga v drugi. Pravilo Je, da uporabljaj za poletno obleko tri ali štiribarvne hlagove, Iz česar nastane bujna prekipevajoča pisanost, ki vpliva fascinujoče na nosilca in gledalca. Dejstvo samo, da prevladuje ▼ sodobni mod! bogatost barv, se It Izreka zoper komplicirane oblike, ki prenašajo jedva pli-sirane efekte ali pa gube, katerim dajemo povdarek s kombinacijo enobarvnih svil onrkega značaja. Svile same na sebi so seveda zelo raznolike. V rabi so tenke, močno bleščeče svile n. pr. pongis in foulard, dalje mrk materl-jal, na priliko kitajski krep hi mongolski krep. Slednji je potiskan. In končno težka, pestra, bleščeča svila, kot je n. pr. krepov satin, ki pa sega že v začetek Jeseni In se uporablja bolj pri kompaktnih materijalijah. Za poletne večere pa so zelo prikladne svile iz gaze ki ne učinkujejo samo mladostno, ampak tudi zelo estetično. K pestri obleki se vedno prilega temen plašč, ki učinkuje nekako pomirljivo. Podloga mu je praviloma pestra. Ogrtači se dandanes izdelujejo tudi v načinu, ki dovoljuje, da se ta kos garderobe nosi prav in narobe. Zunanjost je v tem primeru temnejša, notranjost pa pestro de-»nkana. Notranji del obrnjen navzven se nosi posebno v letoviščih in kopališčih. Taki plašči ali ogrtači so dokaj enostavni, kakor kaže naša prva slika, na kateri vidimo paletot iz svile s širokimi reverji, podlo žen s pestrim matetijalom, prikladen za no lo na oba načina. Iz sličnega materijala, kakor Je narejena podloga tega plašča, je ttrtj obleka na drugI skici. Ta obleka se nosi poioldne in zvečer ter Je v zgornji partiji zelo priprosta ln enostavna. Izrez za vrat je t»tverokoten. Krilo je zvončasto, volani so obiobljeni ter ob straneh podaljšani. Prav tako enostavni so pestri himt>eri, ki učinkujejo posebno apartno, če so kombinirani s svilo. Tretja skica na naši sliki pri» s pestro potiskanim satlnastim kTepom, vidimo na predzadnji sliki. Ovratnik in rokavi so temni, kakor tudi pas modela in spodnji del krila, ki Je nekoliko okrašen Efekti se ločijo v lokih ter so prllagodeni nazobčanim volanom plašča. Ta je znotraj podložen s pestrim materijalom obleke, iz kakršnega blaga je tudi ruta, katero ovijemo okrog vratu. Vse te slike kažejo, kako poživljajo pestre svile dnevno modo in kako velik je uspeh, ki so ga modni saloni dosegli z uvedbo teh novosti. so fantastične v barvah, popotne čepice so v zadnjem času garnirane celo s pasovi iz usnja. Tudi rokavice se morajo skladati z ostalo popotno garderobo in so v ta namen dekorirane z motivi, ki odgovarjajo vezeninam. Jopica za sprehod na pečini žldržlVStV© Poleg kopalnega kostuma si modna dama r.abavi za kopališče kostum, ki sestoji iz hlač dopetač ln kratke jopice Iz barvastega frotirja. Vrhu nje nosimo ogrinjalo iz svile ali pa iz blaga, ki je okrašeno z vezeninami Klobuk Je stožčaste oblike, visok, ter ima zelo široke krajce. nakupijo lahko za mal denar nalepše molerne oblek', bluze in prepasnikt pri tvrdki feelihar & Velepič LJUBLJANA Mestni trg. ■■•HiiiiiMmiiiiiiimMiiiii Zdravniška posvetovalnica G. L B. v K. Ce so vsi vaši ljudje trpeli na sličnih boleznih, bo pač sklep opravičen, da izvira bolezen iz konstitucijonal-ne slabosti prizadetih organov. Ne da bi mogli brez osebne preiskave kaj točnega povedati, se nam vidi, da trpite na atoniji prebavil z vsemi posledicami obolenja. V kritiko diagnoz se principielno ne spuščamo; vsaj si ne glede na vse drugo lahko sami mislite, da mora ena sama strokovna preiskava več žaleči, kot sto razgovorov po posvetovalnicah, katerih namen je v prvi vrsti poučiti, kaj malega razložiti. napačna naziranja popraševaicev popravljati ali ovreči, in nasvetovati kako malenkost, ki utegne samo koristiti, nikoli pa ne škodovati. Modrikavost rok in nosu je verjetno konstitucijonalnega izvora; seveda so tudi lahko drugi vzroki, česar pa ni moči dognati brez osebne preiskave — Faradizacija bi verjtno ne bila neumestna. prav tako ne masaža, če je eno in drugo strokovno izvedeno — Rontgeniza-cija časih odkrije zadrgo, časih ne. Vsekakor je pa kot pripomoček k diagnozi indi-cirana. — Vsa trajno uporabljena sredstva !el;ko okvarijo organizem, če se iih iemlje slepo in brez premisleka, v prvi vrsti pa ne pod zdravnikovim nadzorstvom. — Mrzle vode ne uporabljajte, pač oa vodo. ki ima po 20—22° C, s katero se umivajte vsak večer in katero potom frotaže s kako grobo otiračo v kožo. — G. P. T. v L. Proti hiperpigmentaciji te vrste, kot jo opisujete, se z matoli nič ne opravi. Hcttih provzročenih po verjitno !ako različnih faktorjih, v možganih in v živ če-ju v obče. Navadno izginejo prej ali pozneje Da se v poteku nevristemjs, posebno jvt endogenega izvora, pogosto prikazujejo, je znana stvar. Posebne terapiie zanje nI. Vzemite za poskus Yi ure predno ležete 1 —2 gra.na r.atni«vega .>r>mata. zbof če sar vam morda neprii *tnost odleže — G. V. P. v K. Da bi bila opisana krvavitev v zvezi s kilo, je neveri i Vio. Pač so morda bolečine v trebuhu v zvezi ž njo. Vsekakor se nam vidi potrebno, da se obrnite v zadevi krvavenja na kakesa urologa. Svariii bi vas pred tem, da bi s-var uma lova?,evali m jo zanemarili. Brez take preiskave, je nasvet nemogoč. — Tatcih žensk ie mnogo. Krče in bolečine povzroča navadno prekomerno zakrvljenje. so pa lahko tudi drugi vzroki. Bolnica naj pije vroč kamel-čin čaj; na mesto bolečin naj polaga v topli vodi namočene obkladke. Ce oi se pa bolečine le vztrajno po.iav;Jale in dalj časa trajale, ali rnstile neznosne, ie treba bolnico dati strokovno preiskati. Navadno seveda stvar ni nevarna. - i i C. v O. Brez osebnee preiskave ni »noči povedati določenega nič. Morda so kake sklerotične izpremembe krive poiavom, o katerih tožite. - a T. R. t S. o. S. Vašemu zdravniku pač ne morete ničesar očitati. Storil Je vse, kar se je dalo storiti. Umiraio pa seveda cesarji, in še več. — zdravniki sami. — G. B. K. v R. To lahko ugotovi točno samo mikr oskopična preiskava. — G. M. š. r Š. Kile ni moči odpraviti s zdravili. Edino operativnim potom Je odpravljiva. — G. D. M. v D. M. t P. Vaše bolečine so lahko revmatičnega ali perio-stitičnega Izvora. V obeh primerih vam ne bo škodovalo, če jemljete, kedar se zopet pojavijo, nekaj dni zaporedoma po par gramov salicilovega natrija in si nadrgnite kožo z 20% jothion-Ianolinom. — G. T. V. v P. Namažite si razmehurieno kožo r 2—3% borovim vazelinom. katerega dobite v vsaki lekarni. — G. V. R. ▼ P. Proti počrnenju zob pri kadilcih pomaga po naših izpušnjah še nafbolj klorodont. če ga pravilno in točno uporabljate. — Zabni praški, ki sestoje iz oglja, če še tako drobno zmletega. niso priporočljivi. Tudi prepogosto drgnenje s katerimikoli praški škoduje steklovini (emajlu) na zobeh. — G. L. B. t š. p. K. Pojav, ki ga ie opazovati pogosto pri anemičnih, skrofuioznih in rahotičnih otrocih. Pravi vzrok ni dognan. domneva se pa razno. Sredstava za odpravo: okrepitev zdravstvenega stanja in nadzorstvo. Golša in pitna voda Običajna teorija je ta, da nastaja golša :ad: slabe pitne vode. Vendar do-*ed?nia gf-oiogična in kemična raziskovanja še niso dala povoljnega odgovora nit; i, vzrokih te bolezni nrti o načinu. kako bi se pitna voda pred temi 'zreki zaščitila. Rdi-no gotovo je to, da se drž' golša nekih pokrajin stalno in tu so drgnali. da ne pomaga čisto nič, če eskrbije njih prebivalce z »zdravo« vodo iz pet.apadenih pokrajin, kakor ne mor,'io hide-m iz zdravih pokrajin na- Narciso Ouintavalle: Njen mož mu je vse razkril. »Alj poslušaš? »Poslušam.« »Torej si jo poznal?« »Sem.« »Bila je lepa . . •« »Prekrasna . . .« »Visoka.« »Svetlolasa.« »Oči je imela skoro zelene . . .« »Bil je je sam temperament in nosila se je elegantno.« »Torej si jo res poznal.« »Saj sem ti že povedal . . .€ Robert Neri se je zagledal v tla. Dotaknil se je s kazalcem cigarete, da je stresel pepel na koncu, potegnil še enkrat, se nervozno nasmehnil in suni! s koncem čevlja stol, ki mu je bil na poti. »Hm, zdi se mi, da kljub temu ne veš natanko vsega ... Ali veš, da sem prebil deset mesecev v ječi?« »To vem; povedali so mi prijatelji, takoj ko sem prišel v Benetke. V listih pa nisem čital o tem. Kdo bi tudi opazil vsako vest, ko se toliko piše! Obžalujem tvoj primer. Skoro ne morem verjeti, da bi bilo kaj takega mogoče.« »Rad ti verjamem. Tudi jaz sem misli,1, da ni mogoče. Slep sem taval po svetu in nisem vedel, da me vara. To ti je bil labirint njene ljubezni! Ona je znala za pot, jaz pa sem sledil samo njenemu vonju, ustnicam, njenemu telesu .. . Šel sem za barvo njenih oči. Ljubil sem na nji vse, kar je imela na sebi jn v sebi: njene radosti in bolesti, njen0 vhičenost in njeno tegobo. Vsaka njena gesta me je omamila. Jaz nisem bil vet jaz »A zakaj si jo umoril?« »Zakaj! Ker me je varala.« »Zares?« »In ne bi bil storil tega, da se nI našel nekdo, ki mi je odprl oči.« »Čudno, da te niso obsodili na dosmrtno ječo.« »Nič čudnega. Proglasili so me za nepreračunljivega, pa je bilo.« Robert Neri ie zmečkal cigareto v pepelniku. Raztegnil je roke. se vzpel na prste in stresel z glavo Ozrl sem se vanj. V njegovih kovinsko lesketajočih se očeh so bili Še jasno vidni sledovi kesanja. To je bila senca tistega nemira, ki žene, tira človeka v obup ter ga privede do samomora, lo je bila tudi senca nespečnosti. Spoznal sem, da bi ml rad nekai p0-nje. vedal. Nad njim je ležalo težko mol£a-nje. V malem salonu sva sedela sama. Beneško popoldne me je navdajalo z ne-opredeijivo naslado. Le kdaj pa kdaj je minil človek po cesti. Začel je tiho govoriti. Molk se je trgal. iz besed je zadehtela preteklost, strupena in žalostna obenem. »Ali veš, kdo mi je odprl oči? Nihče drugi kakor njen mož. Saj ti bo znano: Luciia Westerjeva je imela moža. In še kakšnega! Kavaiirja, pametnega, na-obraženega, otmenega, aristokratskega. Samo siromak je bil. Duševno ubit in zastrupljen. Nekega večera smo sedeli v kavarni »Excelsior«. Bila sva si soseda. Videl sem, kako ga grize bolest. Cinizmu je dajal duška s preziranjem in mržnjo. Govoril je zlobno, ogorčeno, pa je postal spet ravnodušen. 0. celo usmiljen je postal kdaj pa kdaj. Govoril mi je: »Vem. predobro vem, da jo ljubite. In vas obžalujem, ker trpite. Kako se je obrusila, obrabila vaša, nekdanja osebnost! Že davno niste več pnosebljenost liubezni in sile. talenta in energije. Tudi vas ie zlomila, ubila.« Nasmehnil se ie vnovič. »Ali ste res slepi? Ali ne vidite. da vas vara?« Bal sem se. da ne bi zakričal od strahu. »Vedite, da vas vara. kakor ie varala mene. Oh. ona zna te stvari! Ne?no. nrenredeno. elegantno! Toda np delaite s? skrbi! Tudi sem trnel vaše muke. Blaznel sem. Le polagoma sem se pomiril z usodo in *ern ozdravel. Skušajte to doseči i vi. Skoda vas je, ker ste verjeli v srečo, a namesto nje ste živeli v iluziji. Ce ne verjamete mojim besedam — prosim! Skrijte se v sobo za zastor in prepričali se boste na svoje oči!« s»Ne.« sem kriknil, »ne morem. Nikoli!« »Kakor vam drago . . . Hotel sem vam samo povedati . . .« »Glejte, jaz ne smem položiti roke nanjo, ker ni več moja. Prebolel sem to izgubo že davno. A vi, vi, ki jo ljubite, vi imate pravico do tega! Jaz bi na vašem mestu storil skrajni korak. Ne le zaradi sebe — zaradi moških vobče. Odstranil bi pogubo za vse, ki utegnejo nriti za vami . . .« Buljil sem vanj. »Samo če človek ljubi kakor vi — ima pravico, da ubija!« »Dovolj!« sem kriknil, »dovolj, Jaz ne prenesem daljei« Njen mož me je pogledal, se nasmehnil, mi pokimal in mi stisnil roko. Med nama je bilo vse jasno. »Tn potem?« »Potem? Sem šel in sem Jo povabil v gondolo. Začela sva govoriti. Opazila je moie razburjenje in me je skušala prepričati o nasprotnem. Jaz pa sem ostal pri svoiem: potegnil sem samokres in trikrat ustrelil nanjo. Zeodilo se ie v gondoli . . . blizu Svetega Nikolaja na Lidu . . .« prtiti golše s »pokvarjeno« vodo iz ogolšemh krajev. Znanost pravi, da nastaja ta bolezen radi pomanjkanja joda v telesu. Toda v tem primeru voda in tudi najboljša ne pride v poštev, ker nje količina jodove primesi je silno majhna in odločuje samo tisti jod, ki pride v telo s hrano, predvsem z rastlinsko hrano. Dalo bi se domnevati torej tudi to, da -nastaja golša v takšnih krajih, čijih rastlinstvo vsebuje premalo joda. Nekateri učenjaki so mnenja, da ima golša svojega povzročitelja v kakšnem še neznanem mikroorganizmu in domnevajo, da igrajo takšni mikroorganizmi neko ulogo tudi pri infekcijah v črevesju, kjer odjemliejo hrani iod in tako posredno tudi zaščitni žlezi, ki se mora povečati in povzročiti golšo, če ji kri dovaja premalo joda. Z< sofnčenje naibojša ,,Sclan creme" v tutnh. Dobi se v drogtriji A. Kane sinova, Židovska ul. Radioemanacijsko termalno kopališče 36° do 3S* Cdsija, Dolenjske Toplice (Toplice pri Novem mestu), postaj* Straža - Top lice dolenjske železnic«, ozdravijo sigurno revmatizem, nevral-rio (ishias), ženske bolezni, ostarelo« i. t. d. Vsaika tukajšnja kura čvrsti in pomlajuje. Uspehe te*a že stoletja starega zdravljenja ne doseže nobeaa druga terapija. — V predsezonl znatno znižane cenc — 20 dni, z vsem pav-Salom 1200 Din Sezona od maja do oktobra. ZelezniSni popust. — Fina restavracija. — Z ahteva J te pro s p ek t e I Konzerviranje vkuhanega sadja Dane«, ko opažamo v vseh življenskTh panogah devizo: nazaj k naravi!, se opravičeno posveča tudi naravni prebrani večja pozornost. Medicinska veda je v poslednjih letih dognala, da je vzrok marsikatere doslej nepojasnjene bolezni nepravilna in nenaravna prehrana. Le ta vsebuje namreč snovi, ki so za organizem oeobhodno potrebne in katerih pomanjkanje pozroča gotove bolezni, n. pr. angleško bolezen. Te snovi imenujemo vitamine. O njih se je v zadnjem času dovolj pisalo. Sveže sadje ima največ teh snovi, vsled tega ga ni mogoče dovolj priporočati. Razen vitaminov pa vsebuje 6adje še druge tvarine: različne mineralne soli in kisline, ki so ravnotako potrebne za preosnovo ▼ človeškem telesu. Zalibog pa je sveže sadje samo bogatašem celo leto na razpolago in je razumljivo, da se poskuša ohraniti ga tudi preko zime. To se zgodi potom vkuhavanja. pri tem se pa uničijo vitamini. Ta nedostatek je odpravila moderna kemična industrija s tem, da se ji je posrečilo, vitamine izolirati, ki se dobe pod imenom Vigantol v vsaki lekarni. Drugi, baš tako važen del svežega sadja, mineralne soli in kisline pa ostanejo pri vkuhanju neizpremenjene Kmalu pa se je izkazalo, da kuhanje trenotno sicer vniči bakterije in druge povzročitelje gnilobe, ,da pa ni v stanu, preprečiti poznejšega razkrajanja. Trebalo je torej, iskati sredstev, ki se pridenejo sadju in ki so v stanu, trajno obvarovati sadje gnilobe. 2e od nekdaj <*e je uporabljala v to svrho salicilna kiselina, k< pa mora biti seveda kemično popolnoma čista in najboljše kakovosti. Te prednosti so pogosto manjkale in tako konservirano sadje je postalo vsled slabega okusa neužitno. Da se temu zlu odpomore. se je znamenita tovarna >Bayer<, ki izdeluje tudi znane aspirinove tablete, odločila, staviti najčistejšo salicilno kislino v malih zavojih ▼ promet, tako, da si sedai lahko vsi sloji a par dinarji sigurno in neškodljivo konser-virajo sadje. Dr. Leo Trannei Najboljše, najtrajnefše, zato 13 aajcenejšeJ Brlog pod stopnicami starinske hiše v Florijanski ulici v Ljubljani. V taki temni obokani luknji je vzdihoval sv. Aleš. Ta pa je še hujša, ker je razbeljena kakor peč, preden vsade kruh. V maii železni peči gori neprestano od 5. zjutraj pa do 11. zvečer oglje, da so vedno razbeljene velike klešče, ki jih ne da iz rok mlad kodrast Arnavt z žarečimi, črnimi očmi. Težke klešče so na koncu razširjene kakor štirioglata lopata: spodaj je 16 stožcastih vdolbin, ki se vanje vjema ravno toliko stožcev zgornjega dela. Iz čiste kanglice nalije Ismail kakor mleko redkega testa v vdolbino, stisne razbeljene klešče in jih drži nad žerjavico kaki 2 minuti. Ko klešče odpre, pobere s stožcev vroče škrniclje, jim z visokim, okroglim mo- Prodajaiec vamKjinega sladoleda na Borneu. CelSkom poreže robove, kakor režejo ob žegnanju testo za bob. Po oblatove odrezke pridejo otroci celo iz Trnovega, ker je ni tako skrite dobre stvari, da bi jo sladkosnedi otroci ne izvohali. Saj se tudi izplača, ker je Ismail tako dober, da za dinar da največji škrniceij oblatov. Oblati pa morajo biti lepo rjavo zapečeni, da hrustajo in se sami tope v ustih. Mnogo boljši so kakor beli obrezki hostij, ki se z njimi sladkajo ,in bahajo bledični ministranti. In tudi ®a ves dan hrustanja jih je dosti za en dinar. Ministranti skoparijo in odirajo z oblati, ker imajo trdo srce, da se lahko gredo dobrote učit k mohamedan-skemu Ismailu. Ta zmeša fino belo moko z vodo in oljem, da so škrniclji tudi mastni in redini, pa tudi klešče večkrat namaže z oljem, da se ne primejo pečeni škrniclji. Tako jih napeče od zgodnjega jutra do pozne noči 2500 in dobi za nje od sladoledarja ravno 100 Din. Pa tudi na drobno jih da nadležnim otrokom po 25 za dinar. Ali je še kaj cenejšega na svetu? Trpljenje ob peči je strašno, zaslužek pa tako boren, i!a je komaj za živež. Sicer so pa Makedonci skromni, ker so vajeni pomanjkanja in bede. Ko je t ila turška država še mogočna, «o paše in begi nagnali vso živino v plitke, počasi tekoče reke. Živino so gnali po reki navzdol, da se je dvignilo blato in je ■talog odnesla voda proti morju. Ko pa je jela Turčija pešati, je j'bilo vedno manj živine in nikdo se ni'; več brigal za blato po rekah. Od leta do leta ga Je bilo več, da so se reke zamočvirile in zarasfle z vodnimi rastlinami. V teh močvirjih so se zaredile strupene zeleno spreminjaste mušice, ki njih pik povzroča mrzlico, grozno malarijo, da poleti ni obstanka človeku v teh krajih. Kdor ima mrzlico, rad zapade jefciki. Tako je smrt opustošila bogato deželo. Zaslužka ni nikoder in moški morajo »na pečalbo«, t j. na delo v daljino tujino. Amerika je njih druga domovina, v Solunu prenašajo težke tovore, v Beogradu in po vseh večjih mestih so »hamali«, t j. nosači in postreščki iz Makedonije. Na hrbtu imajo lesena nosila, da nese posameznik tudi največjo omaro in najtežjo vrečo od enega kraja meista na drugi. Če zvedo, da se bo zidala železnica, so kmalu tam, in kjer se koplje prekop .delajo v mrzli vodi za najnižjo plačo. Ti evropski kuliji se hranijo po večini le s kruhom, surovim »patližanom« (paradižnikom), papriko in slivami, če so po ceni. Od ust prifergane prihranke pa pošiljajo domov družinam. Ne mnogo boljše se godi slaščičarjem in sladoledarjem. Dolgi posti muslimanske in pravoslavne vere, ko je prepovedana vsaka mast in celo olje ter jajca, so prisilili vernike, da se preživljajo s sladkimi jedili. Tako se je v orijentu razvilo slaščičarstvo kakor nikjer drugje. V Makedoniji in v Srbiji zna vsaka kmečka žena pripraviti najdelikat-nejšo torto in speči vse polno drugih slaščic, ki so se jih naučile po večini od Turkov, mnogo pa tudi od dunajskih slaščičarjev. Tudi različne bonbone izdelujejo mali obrtniki »bonbodžije«. Po vsem Balkanu prodajajo Makedonci po ulicah plehko »božo«, ki jo pripravljajo iz koruze. Drugi točijo hladilno limonado in sladki malinovec, da si prebivalstvo gasi žejo v silni vročini. Iz sladkorja, jajc in mleka pripravljajo sladko »belo alvo« in še finejšo »četano alvo«, iz sladkorja, želatine in mandeljnov ali orehov pa že tudi Pri nas znani »rahat-luk«. Čez vse pa je sladka »baklava«, ki jo je sam sultan in se z njo sladkajo zveličani ob Preroku na onem svetu. V baklavi je zmešano vse, kar je sladkega in dobrega na svetu. To je orijental-ska ambrozija. Znajo pa delati iz oblatov, čokolade, orehov in sladkorja tudi »čokolade«, ki jih pri nas poznamo pod tovarniškim imenom »rezine z Adrije«. Seveda pa ti preprosti obrtniki znajo peči tudi najčudovitejše, pri nas nepoznane torte in piškote, izdelovati celo vrsto bonbonov in slaščic, da se človeku cedijo sline že ob spominu na te iztočne sladkosti. Pri nas pa Makedonce najbolj poznamo po sladoledu, ker od zgodnje pomladi do zime krote z njim vročino odraslim in slade dneve deci po vsej državi. Kakor ni bilo nekdaj žegnanja in cerkvenega shoda brez štanta z medenimi štrukiji, tako ni zadnja leta več slavnosti, sejma, žegnanja in ne romanja brez sladoledarjevega vozička. Odkar so pri nas sladoledarji z one strani Save, je sladoled postal narodna slaščica in okrepčilo v vročini. Pred vojno so ga poznali le tako zva-ni višji krogi, kli so rahajali v kavarne. Na cesti ga boljši človek ni smel kupiti, ker je bil ta sladoled namenjen le nižjim slojem in njih deci. In še nekaj! Na deželi so ga izdelovale le kavarne in slaščičarne. Tam so se otroci boljših hiš sladkali z njim le po procesiji na Reš-nje telo in po prvem obhajilu, ker je še nedavno ta užitek pomenil višek gospo-ščine. Danes pa sladoled pozna vsako kmečko dete ob veliki cesti in si ga lahko tudi privošči, ker porcija stane le en dinar. Ta nizka cena je slaščico razširila in jo napravila splošno dostopno. Zasluga ljubljanskega zdravstvenega urada je pa, da je sladoled v resnici tudi čeden, ravno tako čeden, kakor bi ga pripravljale nune v špitalu. S tem, da šef urada g. dr. Rus skoraj vsak dan pregleda kakega sladoledarja do kože in mu obrne voziček na osi, je občinstvo dobilo zaupanje v snago balkan- Sezonski prodajalci jfe levi: prodajalec ledenih pflaC g Kal«; de«*? ( Carigradu) skfh sladoledarjev, ki smo bili prej o njih čisto drugače poučeni. Občinstvo naj torej ne dvomi o snagi tudi zato, ker muslimanom predpisuje vera večkratno umivanje na dan, poleg tega je pa tudi znano, da se svojih verskih predpisov drže mnogo natančneje kakor mi. Že opisani brlog izdelovalca oblatovih škrnicljev za sladoled je ves obit s čistim belim papirjem in mladi Ismail je kljub dimu vedno bel, kakor ko sezono, shajajo sladoledarji pač tako kakor hotelirji po naših letoviščih. Tudi najsijajnejša sezona redko zadostuje za zimo, za davke pa nikoli. SpToh so naše fronkarije najbolj optimistične institucije v deželi in že ob snegu je nad njimi razpet večno novi parazol. Pod tem parazolom pa zmrzuje tujski promet. In vse ter vsi. Sama Ljubljana ima po izjavah sladoledarjev kakih 100 prodajaln slado- Po tu joči sladoledar v Tonkingu po vseh pravilih kozmetike kultivirana dama. Za vzgled si vzemimo divjega Arnavta, ker je vedno vsak dan gladko obrit in ima vedno čiste nohte. Še nosljajo ne Arnavti, kakor so nekdaj morale vse lectarice in kavarnarice. Glavni stan sladoledarjev je v Ulici na grad in daleč doli na Viču na Tržaški cesti. Tu se izdeluje sladoled na debelo, da ga ima dosti Ljubljana in nje bližnja in daljna okolica. V večjih krajih s stalnimi konzumenti so se pa že tudi etablirali posamezni producenti in razpečevalci obenem. V Ljubljani to ni kar tako. Samo dva ga izdelujeta, prodajalci z vozički so pa njuni uslužbenci ali odjemalci. Konkurenca je tako huda med posameznimi vozički, da se dobita ob slabih časih tudi po dva škr-niclja za dinar. »Samo da se pazari!« Vozički ob slabem vremenu seveda razpečajo le malo sladkega ledu. Tako se pripeti, da zasluži sladoledar, če je vročina, dober prostor in konjunktura sploh, tudi 50 Din na dan. Če pa pomislimo, na visoke številke meseca, hladno in deževno vreme, zlasti pa na krat- leda, vštevši vozičke, kavarne in slaščičarne. Voziček ga ob hudi pripeki raz-peča kakih 10 litrov in lahko trdimo, da se ob nedeljah Ljubljana ohlaja s 1000 litri sladoleda najrazličnejših vrst: z vanilijo, čokolado, jagodami, malinami, citrono, marelicami, hruškami, breskvami, kavo, pomarančami, kakaom i. dr. aromatičnimi pritiklinami. Največ ga pripravijo sladoledarji za vozičke, ki jih je po Sloveniji raztresenih gotovo že čez 200 Ti kupujejo sladoled od mojstra po 40 Din liter, dobe pa 25% provizije. Razpečajo ga tako množino, da mislijo na motorni pogon stroja, ki v njem sladka masa zmrzne. Potem se bodo Ismailu. Eštrefu, Fejimu, Elesu, Muharemu, Kadriju, Alirizi, Dželilu pridružila še druga eksotična imena in navadili se jih bomo, kakor smo se privadili drugih, mnogo glasnejših in nemirnejših priseljencev. Z več tisoč litri sladoleda kroti vročino v Sloveniji ženski svet in otroci. Malenkost, če pomislimo, kakšna reka penečega se piva steče po grlih prepotenih možakarjev. Pavlova in ples (Iz pogovora Ane Pavlove z dopisnikom francoskega večerni- ka Intransigeanta.) Atn Pavlova mi pripoveduje o (ptičih na svo-}am pasestivu v Londonu. Ali ni tudi ona sama kaikotr ptič, s svojo odlično oblikovano glavo, velikimi črnimi očmi in rokami, ki s« zde kaikor da z brezmejno nežnostjo kot perorti božajo zrak kasdar govori, s svojim tenkim in vitkim telesom, vsem presojenim z melodijo; z vsem, kar ustvari iz te ženske najčistejšo podobo plesa; plesne umetnosti, najlepše med vsemi umetnostmi. Oovori mi o svojih ptičih z rokami, z očmi; toomai] da čujem njene besede, .prav kakor tudi komat] slišim daljno in pozabljeno godbo, ki spremlja njene plese. »Ljubim ptfce kaikoT ljubim svojega bližnjega. Gledam jih, pitam jih; ne poznam jih po imenu in ijih ne razvrščam, ker tuja mi je učenosit. Opazujem svoje veličastne labode na vodi, ffammge na trati z dolgimi plešočimi nogami in prhtftafočinri "krnili, alfi pa moje drobne mnogo/barvne ptice flutramijih dežel, ki preletajo in cvrče po bkrtki. Včasih odkrijem kak gib ipri njih, zapomnim si ga an ga sikuSam izraziti v plesu, toda ne zasledujem jih. Naiključje mi pokaže njihov gib, kakor tudi naiključje tvori vso njihovo lepoto. Pn živalih ni nič narejenega, premišljenega. Njihovo življenje je podobno plesu in ob tem, da opazu-ijemo, motrimo cvetlice in poslušamo večerni veter šumeti skozi vejevje, ob tem spoznamo, kaj je ritem in melodija. Ljubim gibanja nairaive, bolj kaikor vsa gibanja današnje dobe: hrup strojev, vreščanje motorja alij na primer jazz, element mehanike, ki ga skušajo sedaj uvesti v modemi balet. Vse to mi je zoper no, ker je izumetničeno. Iskati v njih nove oblike plesa je nepotrebno in prazno, kaj ni kakor da hi hotel človeka izpremeuiti s tem, da ga drugače oblečeš. Iščemo iples v spoju nažih najglobljih čuvstev M glasbo on kretnjami in i« , , g aH je rec to. Kakor prvi dan, mi je ples vedno ostal skrivnosten; a čutila sem v sebi, ne da bi si mogla razložiti. Ali vem, kako delujejo oči? Imam jih in mi služijo, da vidim. Človek mora biti rojen za ples. Jaz ne verujem v nobeno tehniko. Ce jo pripuščam, jo pripuščam kot nekaj neizmerno majhnega, postranskega. Tehnika, šola — vse to so človeške iznajdbe in neznatne spričo narave. V tej veri sem si že nekoč trdno obljubila, da se umaknem še tiistj dan, ko začutim v plesu samo to, kar sem se naučila. Ta dan pride zame, kakor je 'prišel za toliko drugih, ne bom ga videla, kako se približuje niti v zrcalu niti v ploskanju množice, ampak drugod: naenkrat začutiš praznoto v d/nu svoje zavesti. Ples se oddalji nekega dne neusmiljeno kakor dnevi, ki minevajo. Ne druži se niti z mladostjo niti z lepoto. Ce.mu poskušati nemogoče, da bi ga zadržal! Alii boš podaljšal s tem tremotek odhoda? Nič bolj klavrnega ne poznaim kakor umetnika, ki oslepljen od svoje že davno ugasle slave, na stare dni nevede smeši svojo postavo. Bodimo pravični in se ne siUmo; kadar pride konec, ga sprejmimo brez žalosti, polni hvaležnosti in spoštovanja smo vselej služili. To je bilo vse naše življenje; ugasne nam. In ali nam na treba koncem koncev spoznati, da je genij iiz-ven človeške narave in nad njo in da si le za nekaj časa izbere človeka za svoje bivališče? M. P. Zapomni si 00 da dobiš modne kamgarne, ševjote in suk» no za moške obleke, klobuke, razno perilo, gradi za žimnice itd. najcenejše pri tvrdki IVAN KROŠEU Kette Murnov a (Martinova) c. 15. Izdelujejo se tudi moške obleko po meri Reform steklenice so za konzerviranje sadja in oovrtnin naibolišč in najcenejše. Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki LOTOO PETOVAR, Ivanjkovci. Istotani se dobi Zupanc-eva knjiga: Konserviranje sadja i® vsakovrstnih I»vrtniin za domačo uporabo _ConiM na zahtevo Slovanska Epopeja Alfonza Mucke Slavni češki slikar Alfonz Mucha, čigar ime je še pred svetovno vojno zasijalo v Franciji kot prekrasen komet in čigar delo je še v časih avstrijskega suženjstva pridobilo Cehom slavo, dela že deset let na ogromnem ciklu »Slovanska Epopeja«. O tem Muchovem delu so že ne-kolikokrat pisali vsi češki listi, iz katerih so posnemali vesti o Mučni ln njegovi umetnosti tudi listi ostalih slovanskih narodov. Umetniki in ljubitelji umetnosti iz vseh slovanskih dežel prihajajo občudovat živ-ljensko delo češkega mojstra. Naprosil sem avtorja, da mi po v« nekaj o »Slovanski Epopeji« za »Jutro«. Muchova Slovanska Epopeja je ciklus 20 siik, predstavi j a jočih najznamenitejše dogodke iz slovanske zgodovine. Osemnajst ji'h je dovršenih; na dveh poslednjih mojster še izpopolnjuje detajle. Alfonz Mucha si je izbral važne momente iz zgodovine raznih slovanskih plemen in je tako tudi s čopičem upodobil zgodovino Slovanstva. Kronološko obsega Epopeja sledeče slike: 1. Slovani v skupni pradomovini; 2. Svetovitova slavnost na Ruiani; 3. Sv. Metod po povratku iz Rima v Ve-lehrad čita knezu Svetopolku in nemškim škofom papeževo bulo, ki dovoljuje slovanski obredni jezik; 4. Bolgarski car Simeon na prestolu sr^ di svoje akademije; 5. Slovanska koalicija Precev, kateri iščejo le zanesljivi 6-cilinderski voz, izberejo PONTIAC-a. Vedo, da ima edino-le PONTIAC Izmed vseh vozov Iste kategorije tako dovršeno konstrukcijo, toliko lepo zu- nanjost in bogato opremo In vse to prj skrajno nizki ceni. Oglejte si samo ta voz! Opazili boste takoj izredno linijo, izbrane barve, najboljšo notranjo opremo in skrajno dovršenost najmodernejšega motornega vozila. Ugotovili boste vse te prednosti pri raznoličnih odprtih in zaprtih modelih tega voza. Naš avtoriziran zastopnik Vam bo na Vašo željo radevolje pred-vedel ta voz. Zahtevajte poskuš-no vožnjo s tem vozom z nižjo šasijo in teborno Fisherjevo karoserijo, ki Vam nudi skrajno udobnost PONTIAC SIX PROIZVOD GENERAL MOTORSA Glavno zastopstvo In zaloga rezervnih delov V. & M. BAREŠiČ & Co. ZAGREB Kraljice Marije ulica 34. — Tel. 27-44 LJUBLJANA Dunalska cesta 12. — Tel. 2292 lovama POHIŠTVA I. L NAGLAS, Turjaški trg št 6 prtooroCt trojo veliko zalogo vsakovrstnega oohlštvt m naiaižfll* -enah. 183 t*-£ v Ljubljani, dobro idoča in splošno znana se odda radi družinskih razmer takoj v najem proti primerni najemnini. Oziralo se bo le na ponudbe dobro vpeljanih. priljubljenih in kavcije zmožnih gostilničarjev. Cenjene ponudbe na ogl oddelek lista pod ..Prvovrstna gostilna". Z 2. julijem 1928 otvorim V hiši g. Pogačnika (nasproti gostilne Kergič) v SPODNJI ŠIŠKI, CELOVŠKA CESTA 34. Postregel bom z najboljšimi domačimi vini, ca katerih pristnost popolnoma jamčim. Na izbiro bodo: dolenjska, štajerska, slavonska in dal* matmska vina. Priporočam se za odjem. Podboršek Peter. Br. 4081/28. Jadranska Straža liatječaj. Jadranska Straža u Splitu raspisuje natječaj za izradu kice za Pomorski Muzej u Splitu. Pravo sudjelovama imaju svi arhitekti i inženjeri državljani Kraljevine SHS kao i arhitekti i inženjeri slavenskih država koji stalno borave u granicama Kraljevine. Članov/ ocjenjivačkog suda: 1. Dr. Ivo Tartaglia, načelnik, 2. Budislav Stipanovič, direktor pomorske direkcije saobračaja, 3. Ing. Arh. Edo GhOn, prot tehn. fckole u Zagrebu 4. Ing. Arh. Ivan Ivačid, inšpektor tehn. srednje škole u Zagrebu, 5. Ing. Vorih Matkovič, direktor tehn. srednje škole u Splitu. Njihovi zamjenid: 1. Dr. Ivo Stalio, 2. Dr. Ivo Rubid 3. Ing. Arh. Fabjan Kaliterna, 4. Ing. Vjekoslav Ivaniševič, 5. Ing. Dane Matošič. Nagrade su: I. Din 16.00o— H. Din 12.000'— III. Din 3000'— Rok proda e je 1. septembra zaključivo u 12 sati Sekretarijatu Jadranske Straže u Splitu, Ban Jelačičeva ulica 1. II. kat. ili naj bližjo j pošti. Svi potrebiti poiaci za ovaj natječaj mogu se dobiti na tfsmenu «li pismenu zamolbu svakog radnog dana u 9 do 12 sat u kancelariji SeKretanjala Jadranske Straže uz ciienu od Din 100-— U Splitu, dne 20. juna 1928. iz Uprave Jadranske Straže u Splitu = Letni kongres naših gospodar, korporacij. Udruženje izvoznikov. Centrala indu atrijskih korporaaij, Trgovska zbornica. Obrtna zbornica in Industrijska zbornica v Beogradu eo sklenile, da se bo letošnji kongres naših gospodarskih korporacij vršil 8 in 9. septembra t. 1. v Beogradu. Dnevni red konusa bo naslednji: 1.) Cenitev našega izroz-i za razdrbje od 1. septembra 1928 do 81 avgusta 1929. 2.) Poročilo sklicateljev o rezultatih dosedanjih kongresov. 3.) Naš iz-voz (pregled naše izvozne trgovine v zadnji izvozni seziji, vpliv onsivnih krajev na naš Izvoz, stanje fn pospeševanje našega perut-ninarstva). 4.) Gospodarski svet. 5.) Naše sodjalno zakonodaiftvo. 6.) Pospeševanje in zaščita domače produkcije. Cenitev Izvoza živil je poverjena novosadski zbornici, cenitev izvoza sadja, živine in živinskih proizvodov Udružonju izvoznikov, cenitev izvoza lesa in rud Zvezam in ductrijcev v Zagrebu ln Ljubljani, cenitev izvoza industrijskih in obrtnih proizvodov pa Centrali industrijskih korporacij. = Uradni tečaji ta julij. Finan&ni mini- Ffer je za julij odredil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 219 Din, 1 zlata turška lira 247.5, 1 angleški funt 277.2, 1 dolar 56.8, 1 kanadski dolar 56.5, 1 nemška marka 1-58. 1 poljski zlat 6.37, 1 avstrijski šiling »• 1 belga 7.94. 1 madžarska penga 9.97. 100 francoskih frankov 223.3, 100 švicarskih frankov 1094.8, 100 italijanskih lir 298.7, 100 nolandskih goldinarjev 2290.5, 100 romun- - £.akoa » puo»jaujii J. skib kužnih bolezni, ki je bil sprejet v Narodni skupščini 12. maja t. 1., je objavljen v 144. številki tSlužbenih Novin> od 26. t. m. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. julija ponudbe glede dobave 400 steklenic čistila cSidob in 1000 doz čistilne paste . Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. julija ponudbe glede dobave 2000 litrov denaturiranega špirita in konop-nenih vrvic ter motvoza. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5 julija ponudbe glede dobave -bnlat jermen, do 9. julija glede dobave ležajev za električne lokomotive, do 11. fuliia elede dobave 1 centrifugalne sesalke. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 7 julija ponudbe gled« dobave 10 tisoč kg kalcijevega karbida. (Predmetni po-?oji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Liubliani-) Dne 13. julija se bo vršila pri komandi 32. artilerijskega polka v Mariboru ofertalna lifi tacija glede dobave živil (fižol, riž, testenine, zdrob, olje, kava, sladkor -td.> Pocoji po na vpogled pri isti komandi. Dne 14. julija se bo vršila pri 16. artilerijskem polku v Ljubljani ofertalna licitacija gi<*de dobave živil (krompir, fižol, riž, zdrob. čebula, olje, kis, sladkor itd.; pogoji so na vpogled pri istem polku.) -tiia holjiMJelska od 19 — 19.5 na 18.5 (zaključki), Hipotekarna se je pri čvrsti tendenci trgovala nespremenjeno po 59 — 59.5. Srpska po po 145. Praštediona se je ves teden trgovala nespremenjeno no 950. V «*ta Iem so se tekom tedna trgovale Kreditna po 85, Jugobanka po 88.5, Žemaljska Sarajevo po 146 in Narodna po 6800 — 6900. Na tržišču industriislefb vrednot je bili zelo mal<> prometa. Trbovlje w> nekoliko popustile ter so se trgovale po 489 — 495. Šečerana Osi-iek pa se je no odbitku kupona (28 Din) trgovala po 459. Polona? na nalih borzah Devizni promet na ljubljanski borzi 20.14 milijona Din. Vojna škoda se je zopet okrepila. Ljubljana. 80. Junija. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet precef živahen- Navzlic dejstvu, da ie borza zaradi praznikov poslovala le 4 dni, je skinmi tedenski devizni promet «r»j»šal 20.14 milijona Din napram 18.95. 18.6, 23.1 in 15.7 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Majvečji je bil promet v devizah na Curih in Dunaj- Koncem tedna so se vse deviz® nekoliko okrepile. Narodna banka je v ponedeljek opustila svojo dosedanjo stabilizacijsko politiko. Od januarja je držala nespremenjen lečaf dinarja napram švicarskemu franku na višini 1095. V pon24.3, 100 norveških kron 1521, 100 ši«n-8kih pezet 938. IfiO drahem 74.2, 100 češkoslovaških kron lt>8.3 Dij> slab. Investicil--covalo še po 90. v sr*do pa zopet P° yi Zasebne vrednote so bile ves teden bolj zanemarjene. Med bančnimi papirji je popu- 30 Junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz se niso napram včeraj bistveno spremenili, edino deviza na London je popustila na 277.25 Potrebo v devizah n« Trst bi Newyork je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču Je bil danes promet slab. Tečaji Vojne škode so ostali v glavnem nespremenjeni. Zabeležen je bil samo zaključek v Vojni škodi za julij po 48 in v investicijskem po 90.5. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Poljo-delski po 18. v Jugobanki po 885. in v Srp ski po 145, med industrijskimi vrednotami pa v Gutmannu po 215 in v Slavoniji po 12. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.90, Berlin 0 — 18.5875, Bruselj 0 — 7.94, Budimpešta 0 — 9.9165, Curih 1094.1 _ 1097.1 (1095 6). Dunaj 7.993 — 8.023 (8.008). London 27#8R do 277.65 (277.25). Newyork 56.74 — 56.94 (56.84), Pariz 0 — 223.3, Praga 168.1—168.9 (168.5), Trst 298 - 300 (299). Dunaj. Beograd 12.47875 — 12.51875, Berlin 169.37 — 169. 87, London 34.5625 do 34.6625. Newvork 708.55 _ 711.05. Milan 37.27 - 37.37,' Pariz 27.8425 — 27.9425. Praga 20.9950 — 21.0750. Curih 136.60 — 137.10; dinarii 12.47 — 12.53. Curih. Beograd 9.13125, Berlin 123.975. Newyork 518.75, London 25.30, Pariz 20.38. Milan 27.28. Budimpešta £>185. Pukarešta 3.18, Sofija 3.745, Var5ava 58.15, Dunaj 73.075. Trst. Beograd 88.55 — 83.65, Dunaj 265 do 271, Praea 56.2250 — 56.5250, Pariz 74.57 do 74.87, London 92.60 — 92.80, Newyork 18.95 do 19.01 Curih 365.75—367 75; dinarji 33.35 io 33.85. Devica Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.14. v Berlinu 7 360. Efekti. LJubljana. Celjska 158 d en, Ljubljansk< kreditna 128 den.. Kreditni zavod K'5—175 Vevče 105 den.. Ruše 280 — 300, Stavbna *i6 den., ^ešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda __ 44f,.5. kasa 444 — 445.5. za julij 44(i do 448, za december 469—472, investicijsko 90.5 — 91, agrarne 57 — 0; bančne vredno- te: Poljo 18 - 18.25, Kreditna 85-0. Hi-po 59 _ 59.5, Jugo 88.5 — 89, Ljubljanska kreditna 126 — 0, Narodna 0 — 6850, Praštediona 950 — 960. Srpska 145 — 147, Ze-maljska Sarajevo 140 _ 142; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Našička 0 — 2000. Gutmanm 215 — 220, Slavonija 11-5 — 12, Danica 142 _ 0, Drava 380 do 185. Šečerana 460 — 465, Tvomica vagonov 95 — 98, Vevče 106 — 106, Isis 0 — 82, Du-brovačka 0 — 488, Trboveljska 480 — 490. Ljubljanska blagovna bona (80. t m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 nagoni trdih drv, 10 % okroglic, fco vagon naklad, postaja po 17. Deielni pridel-k i: Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 90 dni): baška, promptna, 78/79 ks 395 — 897.5. baška. nova. jzančno blaeo. brez doplačila, za julij po 820 — 322.5, za avgust po 317.5 — 820; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): ba-ška, promptna po 320 — 322.5, činkvantin po 835 — 837.5; oves: baški, zdrav, reše-tan po 800 — 305; moka: <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 — 535. Novosadska blagovna borza (30. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 63 vagonov pšenice, 3 vag. ovsa, 58 vag. turščice, 7 y, vag. moke in 1 y* vag. otrobov. Cena turščici se je nekoliko okrepila. Pšenica: baška, 77/78 kg 350 — 352.5; baška, 7S/79 kg 352.5 — 355; gomjebanaška, 78/79 347.5 do 350. O v e a: baški ln sremski 260- 2(35. Turščica: baška in Vemska 278 — 280; banaška 272.6 — 277.5. Moka: baška <0g» in c0gg> 465 — 475; c2> 450 — 460; c5> 440 do 450; «6» 420 — 430; <7> 850 _ 360. Otrobi: baški in banaški 215 — 220. Vremensko poročilo Meteorološki eavod » MitMimu 30 junija 1928. ViSfn« I Kraj Cas i Temper Oi -S- Smer vetra in brzina v metrih Oblačno 0—10 Padavine opazovanja i Vr v nun do T. are Ljubljana . . Maribor . .. Zagreb , , , . Beograd . , . Sarajevo ... Skoplje .... Dubrovnik . . Split ..... 8. 767-4 768-0 7b7"9 ^665 766-4 765-7 765*3 IO 18 18 20 17 23 24 23 >2 75 66 65 43 45 56 £ 4 mirno SE 2 SW 1 mimo trimo N 4 ME 4 V/ 0 0 0 0 2 0 0 7. oMincr v znaj» od sanaja oo iyj>i, in na vu Najnižja temperatura danes v Ljubljani 10.7 C r I .-"'! Les>o, mirno vreme s velike vročino te nadaljuje z majhnimi presledki, toda omejen« Je v glavnem na >ožno polovico Evrope. Severni predeli ima^j .-piKjigo bol) nemirno vreme, s mnogo nižjo temperaturo, večjimi množinami dežja ln večjim Številom oblačnih ter vetrovnih dni. Pri na* it le vreme nekotiko poslabšalo samo dvakrat. 2e na severni strani Alp pa m imeti večkrat del is nevihte-1 mm>»o ve«iml nalivi Prva nwtnjava.)e nastopil« ie r sedeKo ia ponedeljek. dasi »e Je uveljavite čim dalje na Jas; • d alpskih grebenov v tem mattJSi mefl. Povero-iila Jo Je depresija, ki !e potovala od Ati«Hje v smeri prott severovzhod n, a ker se le oddaljevala naglo od Alp, Je sprožila tu le manjše nevihte; v nedeljo popoldne le bRa fe T naSih platinah znatnejša nevihta, dočim se v l^obljanl niti kaplje niso ookazale Visok Mak Je motel obvladati sJ-r-uaci(k> in zasiguraH lepo vreme Se nadalje. Nova depresija se le pojavil* Se v ponedeljek zjutraj nad Atlantskim oceana rarvadno «d Irske, se prestavila s svojim srediSCem do torka zjutrai nad An^o, do srede nad Daasko in Južno Skandinavijo, a v četrtek Je bila že nad se- vernim BaMSrfra morjem. Potovala fe toda« dovolj oddaje no od nas, aH njen vpffiv Je segel daleč na hg. Na zapadoi straol odhajajoče depresije j« planil proti Jugu hladen trak s severa, preplavil zapadoo in potem srednjo Evropo in že tekom sreU« drl do Alp. V noči od srede na četrtek Je dospel čez Alpe in sprožil velike nevihte in na«ve; tekom četrtka Je preplavil Dinarsko to revije In plani! v obliki močne depresije na Jadran in dalje proti Italiji. Dočim Je bila v četrtek zjutraj v Alpah In severno odtod temperatura 12 do 15® C, Je rnaSala nad Italijo 5e v-dno 24 do 27" C; razttmljhro, da Je mešanje tako različno toplega zrak« sprožite na mnogiH krajih hude nevihte; v Sloveniji pa Je povečini osrato brez večjih neurij. Toda pod vplivom hladnejšega traka se Je zrač. af tlak brž močno dvignil In koncem tedna se Je vreme zopet nstaHJo. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Menjajoče še oblačno, nevihto, temperatura bo padla. Tržaška vremenska »»»poved za nedeljo. Lahni vetrovi iz drugega 'cvadranu, nebo večinoma Jasno, temperatura od 19 do 26 stoninL morJe m črno »JUTRO* SF. 152 TZ Nedelj« t. mi. Pokončava filitro in temeljito v. uhe. kom?rje, molje, stenice, bolhe rke, • e, uši in vse druge škodljiv- mictse ter niihova jajčeca, tbiva se v vseh boljših trgovinah. Anglo - Jugaslovenska pstmlejska d. i I Ljubljana, Kral a Petra trg 2. Rešite svoj na.esši teras, svoie lase I Toda z zares zanesllivlm In preizkušenim sredstvom za lase i ANA CflLAG-pomado Cilat oomado aporabllai« že nad 50 let do vsem svecu mlliioni ilud z naiboHšim uspehom In bo tudi Vam oo mazala. Velik! lončič Din 60— dvolnat Din 90.—. K temu notrebulete: sneclialn-šampon za 20-kratno umivanle las Din 25 Poštnina oosebei — Adresiralte svoio na ročbo točno; ».4URORA« odd 16 NOVI SAD Železnička 47. 12 lili novi kiii izomi! John Buli" bencinske tablete ss avtomobile, motorna kolesa, bencinski motorje. — Prednosti: Na bencinu se pri= itedi 25—30 % (na 5 I bencina 1 tableta) svečice ostanejo brez saj, stene cilindrov čiste, ventili lažje tunkcijonirajo,. polna kompresija. motor se lažje požene. — Cens dozi s 100 tabletami Din 160.—. „]oiin Buli" zaščita za steklo v s avtomobile, zrcala, zdravniška zrcala C ala, izložbe. — Prednosti: ščiti steklo, da me zamegli pri dežju, od sopare, snega, me g'e. Steklo, zrcalo ostane popolnoma pr» lorno čisto. — Cena škatljici Din 32.—■. John Buli" masa za (Dichtungsmasse). — Prednosti: Vijaki nt popuščajo, ker se spoji masa trdo s kovi. no in otrdi po montaži ter ne ostane ela> stična. — Cena dozi Din 84.—. Glavno zastopstvo tvrdke JOHN BULL Ljubljana, poštni predal 286. Zastopniki s kavcijami za ljubljansko tri mariborsko oblast se '?<*e /o 143s 110 n za strooe naročajte le v tvornici, katera edina izdemje to blago iz najboljšega materija in prodaja najceneje. Jos. R. Puh. Ljubljana Gradaška ulica 22. Telefon 2513 Rast brade pri damah 10 vse nadležne dlačice oa tiln> ku pod oazdubo to aa ob raz d odstranite »a ml oa aalprtpro-stelft na&lm t molim preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompleti* sam« Din 60 tranka ako oofflete denar naprel. Rosm laboratorii 41 W. ECKHARDT. Auzsbur*. Dentschland. Rn»»n«i>nrppr«tr 12 93 Strokovnjaki so si edini v tem, da so ..WECK" taie in aparati sa vkuha* van e najzanesljivejši. Tovarniška zaloga ,Weck' pri tvrdk „FRUCTU$", LjubPana, Krekov trg 10/1. Celje: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ. Ako izstopiš na postaji Gozdt Stavbeni odbor na Logu. Obnavljamo našo akcijo cene prodaje, s katero smo imeli v zimski seziji najpopolnejši uspeh. Nudimo Vam: 3 m modernega blaga za damske olašče s Ia podlogo do ■ ■ bajno nizki ceni Din 396-— o in to na šestmesečne obroke! Oblačilnica ,.ILIRIJA" I- Ljubljana, Mestni trg štev. 17-1. telet 2825 ■■■■■■■■■■■■■■i Pozor I Pozor! Cenjenemu občinstvu naznanim, da bom v nedeljo, 1. julija otvorli gostilno v Židovski stezi štev. 4. Točil bom prisina dalmatinska v na, če? ulico popust. Poleg tega bom vodil rndi primorsko kuhinjo ter se priporočam najtopleje cenj. občinstvu za obilen obisk 791 Benedikt Radonid. Za restavracijo velikega industri-jalnega podjetja se išče W lil IV Vpoštevajo se samo takšni, kateri so že več let kot gostilničarji delovali. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na ogl. odd. Jutra pod 712. 7931 Kadar najbolj ereto vrstice ▼ loncih, *o tudi najbolj potrebne hrane. Najbolj priporočljivo j«, da hranite VaSe evetice • KANIPOS rastlinsko »oljo po priključenih navodilih. Omot 12.60 is 42 Din. Naprodaj t lekarnah in dro-gorijah ter trgovinah »e-men. Po povzetja razpošilja Z. SUM A KER. kem in far. laboratorij, Crvenka, SHS. Brez kakrinekolt Izgube na gojenjn perjadi ie 40 let uporabljajo pripoznani »Koko« praiek za iivino. Ce ga le malo pridenete redni brani, ie boste imeli uppeh. Kuretlna te odebeli in tudi bolje ne*e. Je tndi najsigurnejie zdravilo proti raznim boleznim. Univerzalni n&inefk Je pravi blagoslov na dvorišču. — Omot 10-40 ali 115 Din. Lepota lica! Crame Kose Gentifolla J* tedanji ideal v take modni' da^ne. Krema daje trap&ntm ljubki tn delni t#n. lice po ttane zamamljlvo, mladenj iko in čarobno, ter * *vo jim miomiri#om pobndjujf iptoSno zavidnott Skriva V«e yre8ke, najboljka pod toga *a ondftt ia nenado meniji va ta frieat In pro menado 60 Din COi.D CBEAM. originalna anglrtk* mastna oočna kremo, ki proderc popolnoma v por« lica in jih hrani ter dnevno pomlajuj* koio. napravlja jod jo elastično Nenadoknadiva ta viako damo. ke> ^precava prerano starost in odstranjuje perfektno vse nečistočo lica Din 50 — (Vntifoli* ko«m«t zavod /.agreb, [lica 87 Zahtevajte brezplačne ilastrovane pro ipcktel U1 VELIKO IZBIRO Izbranlb vrst VINA po oaln god veli) c*ai. ter žganih pijač 3c o udi Vam PIVNIČARSTVO »OPSKRBA« D. D Zagreb. Pranltopaatka oL 12. Ako ootrebaj«*« tzvolfce Ogledati aale kleti » v»ktis'tJ vrst« »res sbvete u kapčtio ne ordinira radi študijskega potovanja v inozemstvo 7906 od 30. junija 1.1. do 1. januarja 1929. t« m industrija „ Veliki Zdenci, Hrvatska nudi najpovoljneje v v>aki količini svoje prvorazredne prozvode: Čajni masiec »Zdenka', Trapist- Edamer-Gouda-Ro-madur-Bne- in Cammemberts sire z zaščitnim znakom „Zdenka". Za večje kraje se iščejo zastopniki. Zahtevajte cenovni ke. 7828 iuugliulilu uLOJt lUDLorooDODmorT: Češko sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki ALOJZ Hi, CELJE samo Glavni trs it. 9 Ostanki za polovično ceno. Naznanjam vljudno, da sem prevzela danes kavarno v Radovljici v hiši g. Ftlisa >er a, ter se priporočam p. n. gosiom in izletnikom za cenjeni obisk. Poslu ila bom s prvovrstn mi okrep-čili in pijačami. Ana Počivalnik, najemnica Kavarne. e o e o « < Vsem cenj. gostom vljudno naznan ava. da sva pievzela s 1. julijem staro znano gostilno prS »Starem Mayrjufl v Kranja nasproti glavne cerkve. Vsem se zahvaljujeva za dosedanjo naklonjenost in se za nadalje priporočava. Točila bova kot dozdaj prvovrstna vina in razpolagala z dobro Kuhinjo. Janko in Pavla Bidovec, gost i..a Mavril Mayr, Kram. 30 -i I B r MAKULATURNEGA PAPIRJA „SPECTRUM" d. d. Ini. Koplsta, Dubsky In Kr$ti6. tvomlca ogledal in brušenega stekla, LJubljana Vil. Medvedova al. 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osfek, Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portaloo steklo, maSta-sko steklo S—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih hi oblikah, kakor tudi brušene prozorne Šipe, Izbočene plošCe. vsteklevanie v med Fina. navadna ogledala Dobro blago, prijazna postrežba! Nizke cene! MARIJA ROGELJ dobro znana, že 20 let obstofeča manu-ia k turna trgovina v LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA št 26 vliudno naznanja, da je preiela «.« poletno sezijo veliko izoiio raznovrstnega blaga, kakor svilo, etamin batiit oefir oksfort Nadalje piiporočam veliko zalogo silona :ele raodie Id rujave kontenine platna za nune, zgo ovi eu h oblek, predpatuik >v, krasnih bluz, rokavic in ogavic pavole in drugih v mauuUhtumo stroko >pads oi ih stvari. - Imam udi lepo blago za narodne noše. Ker ie moja za oga povečana in ker jc moje načelo oilo že od .ekdaj .cenjene odjemalce t dobrim blagom in pa z majhnim dobitKom dostred". sem prepričana, da ii.de vsakdo pri m>.ni kunii kdoi bo posetil m >jo trgovi-to — Kd<.r ie ni moi od effl lee, nai se o vsem orepriče ' Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo 4 Din v • v« večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Veletrgovina vina išče sposobnega povsem zanesljivega ler uvedenega 7926 zastopnika za prodajo vina na veliko. - Ponudbe z navedbo pogo ev tei prepisi spiičeval pnd .Marljiv i ppuzdan P-1050« na BInterreklaraa d. d., Zagreb. Marovska 28. Kuna očesa Najboljše s -Jstvo oroti kurjim očesom CLAVEN i« mast Skladišče v lek&rnah ali drogerijah ali na» ravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjafe r lekarnar SISAFC m \ Vsak kupec dobi! pri naVup'i enegs para moških ali ženskih čevljev 2 p?ra gumipeta. Pri n^k pu ofl dveh parov pa še en par vezalk n en katjo kieme zastonj. Velja za čas od 30. VI. pa no 15 VII. ti. Raze.i tega pa še znižamo ce o i eka er m d sortiran m preostal m spimladanskm vrstam čevljev ia sicer: Moški šimi boks po čevlji ..................Din 100'— Moški „ „ visoki...............•„ 120"— Elegantne spom adanske v raznih fin h barvah Ženske polcevlje na špango z leseno j.eto . . # . . . . , 130 — Ženske polčtvlje ^merkanske oblike ••••••••• „ 90*— Ženske špangerje črne al tu ave.............80-— Platne ii sivi in beli, elegantni, garantirano dobro blago , e>5*— Fantovski šimi................... „ 100*— DeKlišKi šimi toks, čr «i..................„ 40 — rujavi................50'— lakasti •••••••••••••• ,, 60"—— O kvaliteti naše robe Vam ni treba govoiiti. Velik promet je na(boljši dokaz. Sandale razne vrste preostalih velikosti Din 40'— Detajlna prodaja tov. CARL POLLAK d. d. Dunajska o. 23. na dvor. Ljubljana« 8444a Star zobni atelje " z vsem inventarjem in lepim stanovanjem prodam radi odhoda v pokoj. Oopise na oglasni oddehk Juti a" pod .Lepa eksistenca" Knjigovodja perfekten, z gimn. maturo ter večletno bančno in hras nilnično prakso v tu» in inozemstvu, z najboljšimi spri. čevali in referencami, verziran v vseh pisarniških poslih, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in angle. ščine, strojepisja in stenografije — išče primernega na» meščenja: ere tudi na deželo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Samostojen knjigovodja*. 7923 PLAN Prve velike stvarne loteriie hrv. Invalidov Zveze Invalidskih organizacij za zagrebško oblast in mesto Zagreb v korist zgradbe invalidskega doma v Zagrebu z dvema žrebanja v Zagrebu Dne 19. velikega srpana (avgusta) 1928 žrebajo se sledeči dobitki: 1 avtomobil, 2 motocikla, 5 dvoko- 3 lic, 5 šivalnih strojev, 1 jedilnica (je- I dilna soba), 1 spalnica (spalna soba), 1 1 glasovir, 2 gramofona, 20 moških in i ženskih zlatih ur, 10 moških srebrnih ur, 10 kom. obveznic Ratne štete (vojne škode). Dne 23. grudna (decembra) 1928 žrebajo se stedeči dobitki: 8 avtomobilov, 16 motociklov, 90 dvokolic, 90 šivalnih strojev, 9 spalnic, 16 gramofonov, 4 glasoviTji, 10 kuhinj, 80 moških zlatih ur, SO ženskih zlatih ur, 140 moških srebrnih ur, 90 obveznic Ratne štete, 9 jedilnic, 8 pianinov, 9 samopisnih strojev in 7000 komadov raznih dragocenosti kot utešni dobitki. Vrednost dobitkov: 3,000.000 Din Žrebanja so neodložna Cena srečke 10 d?narjev za vsa žrebanja brez nadaljnjega doplačila. Srečke razpošilja samo po povzetju alli plačljive v naprej Glavno zastopstvo za vso Slovenijo MENJALNICA Re:cher & Ywrk LJUBLJANA Prešernova ul. 44, 46. NAJCEMEDšA " ZABAV ^ // so lepe povesti Naročite: TOLSTOJ: Rodbinska SrC £ Krnirao. 1 Broš Din 26.—. vez. Din 34.—. KERSNIK J.: Testament. Povest. — BroS. Din 18.—. vez Din 26__ KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE _v Ljubljani in M a rlboru. Razprodaja špecerijskega blaga na Rimski cesti b se vrši samo še 2., 3., in 4. juiija 1.1. po globoko znižanih cenah. Trgovska oprava skoraj popolnoma nova se istotam proda. 84 4 Slavnemu občinstvu naznanjam d3 bodem dne 2. julija 1928 odprSa mlekarno na Tržaški c 28 v Produkcifi. Prodajala bodem vse vrste mlekarskih izdelkov in sadje. Uljudno se priporočam za obilen obisk 1 Razi ^abiek Zahvala IVsem, ki so spremili na nje« govi zadnji poti mojega Ijub» Ijenega soproga Franca Pravsta se tem potom najprisrčnejše zahvaljujem, osobito zahvalo sem dolžna g. evangelskemu pastorju za krasen nagrobni govor in gg. pevcem delavske« ga društva za ganljive žalen stinke ob preranem grobu po« kojnika. Vsem plačaj Bog stotero 1 ŽALUJOČA SOPROGA. Zadruga peno® v Ljubljani javlja iužno vest, da je njen do goletni član in bivši pred sedtiik Anton CizeJ pekovski moister po dolgi murni bolezni preminul Pogreb nepozabnega in zaslužnega pokojnika se bo vršil v Ljubljani z mrtvašnice splošne bolnice 1. julija 1928 ob 17. uri popoldne. Predsedništvo zadruge pekovskih mojstrov v Ljubljani. $tanley Weyman: 58 deca kokarda Roman. Padajočega sem ga prestregel v naročje, toda kri mu je že lila iz odprte rane na strani vratu. Še je zavil oči proti meni in napel vse moči, da bi izpregovoril. Ujel sem dve besedi: »Ne pozabite . « Nato mu je kri zadušila g<'as in njegove trepalnice so se i»časi zaprle. Smrt ga je objela, še preden je priskočil ranocelnik — da, še preden 9em ga utegnil položiti v travo. Ves prepaden od nenadnostf katastrofe, sem nekaj trenutkov fJečal ob njem; kakor v blodnji sem gledal ranocelnika, ko mu je tipal žilo in srce in izkušal s palcem zamašiti rano. Za minuto ali dve se je strnil ves moj svet v to svinčeno obličje in v drgetajoče trepalnice, ki sem jih videl pred seboj. Kar verjeti nisem mogel, da bi bila kapetanova 'irabra duša že ubežala iz telesa in da bi bil krepki mož, ki si je bil tako naglo osvojil moje spoštovanje, že mrlič — ta mrlič, č!gar obraz je pokrivala bledica smrti, med tem ko so golobje krrzili nad mojo glavo in so vrabci čivkali in je vodomet cvrkot2J v solnčni bleščavi. »Menda ni nrtev?« sem vzkliknil ofoupno. »Saj nI mogoče, da bi bil tako nrttfo umrl!« »Na žalost je mrtev, gospod vikont,« Je odvrnil ranocelnik in spustil njegovo glavo na okrvavljeno travo. »Za takšno rano je ni pomoči.« Vstal je; Jaz pa sem klečal, pogreznjen v svojo bol, in strme! r te steklene oči, ki so bile še pred nekaj minutami polne življenja. in ognia. Nato sem z drgetom groze spustil pogled po sebi Ves sern bil oblit s krvjo; imel sem jo na pršili, na rokah in na suknji. Tec?aj sem se spomnil Saintalaiških in sem se ozrl, da vidim, ali sita Se na licu mesta. Ali tisti mah me je pretreslo. Turoben klenk zvona je stresel ozračje; in ko mi Je njegov žalni trepet še brnel v ušesu, so se približali nagli koraki in za mojim hrbtom se je oglasil rezek vzklik: »Ali, tristo peklenščkov, to je zaseda! Pobili nas bodo!« Obrnil sem se. Tisti, ki je tako tarnal, je bM du Marc, široko-usti du Marc, ki me je malo prej zaman poizkušal izzvati. Sainta-laiška in ranocelnik so bili z niim; vsa četvorica se je vračala od vrat, skozi katera smo bili prišli. Minili so me, odvračaje oči, in naglo krenili proti ozkim stranskim vratom ob znožju starega stolpa, ki so vodila na obzidje. Ko so mi izginili za pomolom zidu, je spet preteče zaklenkalo plat zvona. Šele tedaj sem se osvestil resničnosti. Začul sem rjovenje besnih glasov na trgu in hrumenje množice, ki se je bližala stolnici in kričala: »Na svetilnik! Na svetilnik!« Z galerij katedrale, skozi okna kupo! in vse ostale odprtine mogočne in mrke zgradbe, ki je štrlela nad menoj, so se sklanjali ljudje ter mahali in kazali z rokami in iztezali pesti proti meni ali pa nemr proti truplu, ki je ležalo pred menoj. A v tem sem spet začul korake, in ko sem se ozrl, sem iznova zagledal one štiri. Saintalaiškima, čeprav sta bila bleda in prepaden, so se svetile oči; tod izzivač je bil bel kakor prt in pogled mu je plašno begal na desno in levo. »-Prekleto!« je kričal z ostrim glasom, »obkoljeni smo! Pobili nas bodo. Joj, ta sodrga nas bo pobila! . . . Vsi ste priče, da je bil časten boj! Tudi vi ste priča, gospod vikont . . .« »Res dosti nam bo pomagalo, če on to prizna.« je porogljivo rekel Saint-Alais. »Oh, če bi bi3 vsaj doma . . .« »Da, a kako naj pridemo k vam?« je javka! du Marc, ki ni mogel brzdati svoje groze. »Slišite,« se je vekaje obrnil k meni, »pobiti nas hočejo! Ali ni drugega izhoda? Oh, naj mi kdo odgovori! Dajte, povejte!« N Njegov stfrah nI vdrajal v meni nikakega sočutja. Niti s prstom ne bi bil trenil v njegovo rešitev. Tem bolj pa me je ganil pogled na brata Saintalaiška, ki sta bleda in neodločna stala pred menoj, med tem ko Je postajalo besnenje množice vsk trenutek bolj glasno in bolj srdito, nekaj hipov in tolpa je morala pridreti do nas; kdo je vedel, ali nas v svojem gnevu ne bo pohodila vseh brez razlike? Ječanje vrat, do katerih so bili že prišli, me Je potrdilo v tej domnevi Skoro nehote sem viknil, da so še ena vrata — samo če so odprta. Ne da bi se oziral, ali gredo za menoj, sem stekel po travi proti stolnici, kažoč jim pot. Množica Je tisti mah že drla na trato, toda skupina dreves nas je skrila njenim očem; tako smo dospeli do nizkih vrat v zidu ab-side, ki so vodila v zakristijo in iz nje v kripto. Moje upanje, da jih najdem odprta, je bilo tako neznatno, da bi bilo izginilo, če bi se bil le količkaj ustavil, da ga pretehtam. Toda ko smo pritekli do vrat, so se odprla na našo radost sama od sebe in svečenik, ki je izza njih pomolil svoje ostriženo teme, nam je mignil, naj se podvizamo. Še trenutek in smo bili pri njem. Zapahi so zarožljali za nami. Do nadaljnega smo bili rešeni! Spet smo mirneje zasopli. Bili smo v polmračni, dolgi in ozki obokani dvorani, ki ii je trojica lin nadomeščala okna. Du Marcu se je prvemu razvezal jezik. »Bog nebeški!« je zastokal in si potegnil z roko po čelu, ki je bilo v tej mrzli polsvetlobi še bolj ostudno bledo nego zunaj. »Komaj smo odnesli pete... Zdaj srno ...« »Še daleč od tega, da bi bili rešeni,« je resno odvrnil ranocelnik, »čeprav imamo dovolj razloga, da se zahvalimo gospodu v$-kontu. Videli so nas, Evo jih!« Ljudje na strehi so nas bili najbrže videli in povedali drugim, kam smo se skrili, zakaj med tem, ko je ranocelnik govoril, slo za-Čuli topot korakov, udarci so zagrmeli ob vrata in v razpokah lin se je pojavila da dvajsetorica llrkih obrazov, ki so tuleč buljili na nas in nas obsipali s psovkami. Na srečo so bila hrastova, z žele-zol okovana srednjeveška vrata očividno nalašč napravljena za tak primer in so nam obetala vsaj za nekaj časa varstvo pred neprija-teljl Vendar pa zato ni bilo manj strašno poslušati kričanje množice, čutiti jo tako blizu sebe in leriti njeno sovraštvo po tem, kako so besneži razbijali po kamenitem zidu, kakor da ga hočejo porušiti z golilli rokami; česa se nam je bilo šele bati, če bi jim pali v roke! tovarna čokolade v Hočah po požaru 787<> zopet obratuje opremljena z najmodernejšimi stroji -I Ob E A U Edina voda za usta, ki je na Pariški zdravniški aKademiji priznana Higijensko antiseptična VODA ZA USTA Botot 84 S najbolje sredstvo za osve ževanje ust, osobito prijetno poleti. i ki krepi in rsui želotL, je edino R. Vlaho* odlikovan na vseh svetovnih izložbah Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. 258 v Čuvajte se ponarejanj ! mmm\\ P.Sttr migu, RmsKa cesta Sf. JI Spechalna mehanična delavnica za popravo vseh pisalnih, račun skih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenhurtrova ui b/i. Tei 29M0 MaLi MlLu je sestavljeno iz najbuliših snovi V svrho da se občinstvo spozna s tem milom, dobi vsak kupec Dri od.iemu tucata Hamilton-mila lepo dobro namizno uro Kupci do komadih dobe kupon in pri nakupu 12 og komadov dobe namizno aro 1 tucat 120 Din 1 komad tO Din. Generalno zastopstvo in skladišče za ^MS r> MAKSO WF!SS ZAOPFP PALMOTIČFVA UL W 7.% ..'S^lf" mr»e+n «nrB''>'<»' < l/rn»M n«* Veletrgovina z vinom v Ljuaijan« išče za taftojšeo nastop prvovrstnega M38 Prosilec mora dokazati, da je dovršil kletarsko šolo in tudi že dalje časa praktično izvrševal kletarstvo, razumeti se mora tudi na razna vina. Več;e družinsko stanovanje pri tvrdki na razpolago. Ponudbe na upravo „Jutra" nod šiiro: ,,Prvovrsten kletar" Vsak oaj čita fvornica ustanovljena leta (• 6t> Ostalo od LliibiimKini aeieseimn j Pristne perzijske preurose le izbrani komadi se poceni oddajo. Preproge so od tvrdke F. H ADJIMAN iz Ki>nstsnf.mopia, posestnika trgovine preprog „Zum Turken" v Gracu, katere se lahko le za kratek čas ogeda pri tvrdki WEKA, MARIBOR, Aleksandrova cesta 15. Na žel;o pošlje brezplačno z lastnim avtom tudi izven Mčirbora na izbiro. — Dovoli se tudi eventuelne plačilne olajšave. Nikake prašne nadloge več. Vporabllajte s katerim odstranite s ceste prah, zlasti kjer je velik avtomobilski promet N;ma duha, je poceni in trajno učinkuje. Vprašati: Tvornica tanina Sisak d. d. podružnica Medvode. Bogata žetva se v Banatu bliža, kupujte žito od kmetov sami, ne dajte se odirati od žitnih špekulantov. Posreduje in informacije daje Gospodarska pisarna „Drirara", Periez, Ugodno se velika, dobro vpeljana (z Ringofen), ročni pogon Handschiagbe-trieb) — velika možnost razoečavanja, ker je v bližini večje mesto — surovine za več let Vprašati: pri dr. FR1D. zangger, odvetniku v Celju. 783., .. .v- , ^vtr* Prava pol za zopetne pridobitev zdravih živcev! Bolni, onemogli Jlvc! zagrene življenje, povzročajo mnogo trpljenja Kot bodeče in trgajoče bolečine, omotico, bojazen, šumenje v ušesih, motenje prebave, nespanje. nedelavnost in druge neprijetne pojave. Oa v>ega \w tr jI en a Vas reti edino le pristni Kola Lecith n. hranivo. ki vsebuje največ vitaminov za vse človeštvo vir dobrote ki na čudovit način pospešuje telesne funkcije, okrepi rcrntnl mozeg in možgane, ojač) miiiee In ude. daje moč in nov pogum do življenja. Pristni Kola Lecfthin dela često čudež«, prevede prave redllne snovi do skrajnih kotičkov, kjer se deln <alom,, sices-M ogLast. /u.prtobafcr TdJjifarh sUudka, 24 g 2 i tu Učenca Sprejme ▼ Špecerijsko trto v .„, Vid Murk«. Maribor. Majska cesta tt 24 21819 12 dobro izurjen: '»mi S ta Sakat. i i* m ključni io dru;;t- za u.< ▼adne stroje, sprejme ua koj pletarna M. Vezjak, Maribor, Splavarska 5t 6 -Vetrinjaba 17. 22052 2 mizar, pomočnika samostojna stavbna delavca in krepkega vajenca •prejmem Naslo-v ▼ oglas. •ddelku »Jutra*. 21892 > - Urar. pomočnika ■a Dubrovnik išče za takoj Josip Krilid. urar Dubrov nik, Trg Kralja Petra 21894 I— - čevljar, pomočnika dobro izvežbanega sprejme ▼ trajno delo čevljarna ffabjan, Črnomelj. 21992 Deklico »taro okrog 13 let. sprejmem v učenje v trgovino usnja, čevljev, čevljar-kih potrebščin in v učenje izdelave gornjih delov V slučaju potrebe ji dam vso ■f>s*crbo. Z zajamčeno pošte 7ins*;o. Naslov v oglasnnm odcielt«: »Jutra*. 21991 Perfektno pletiljo izvežbano v pletenju in Šivanju, sprejme takoj Marija Debevc, trg.. Stara Vrhnika, pošta Vrhnika. 22200 Intelig. strojepisko išče književnik za Hterar. diktat ▼ jutranjih, dopol-danskih ali večernih urah Komingtoc XII. Ponudbe zahtevki (za 1 uro. do kancel. strani) pod Šifro V L.» na oglasni oddelek Jutra*. 22205-a Vajenko '.a kroja št vo sprejmem — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22252 Učenca za krojaško obrt sprejme takoj J Kurilj, modni salon za gospode, Turjaški trg 1, Breg. 22253 Vajenca 7.3 soboslikarsko obrt sprejmem takoj, najraje z dežele. Hrana in stanovanje v hiši Več po dogovoru — Frane Klemenčič. Glince — cesta II. St. 2. pošta Vič pri Ljubljani. 22257 Vajenca :n avtot^petni^a iieri-s'. /h sprejme t c L' -■-:..< Sušteršič, sedlar -i- vozov. Ljub- ljana, Dunaj, k,- cesta 41. 22278 Učenca ■a pekovsko obrt. pridnega In poštenega, iz boljše hiše •prejme Juliju* Katziam-r, Elovenjgradec. 22060 Čevljar, vajenca prejme takoj A. T u r k, (poleg vile Dunajska c: Šivilj, pomočnico prvovrstno, samo starejšo moč sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 22258 Pletilje sprejme Franjo Ahlin. Ljubljana VII. 22172 Šoferja ki je zanesljiv, trezen, do-her vozač in dober auto-monter, sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani 22228 Učenca s S razredi srednje Sole -■prejmem takoj v trgovino z mešanim blagom Hrana izven hiše. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod • Cčenec*. 22199 F«n {tio^ni sn'nn sprejme spretno Šiviljsko učenko, ki zna že nekoliko šivati Naslov v ogla-m m oddelku »Jutra*. 22274 22126 Prodajalko Xa črgv.vin o mešanega blaga ppr».;»i\a takoj Hrana in stanov:-. Me v hiši Bitj moti :>r;dn. ;n poštena Na-5-io" »oT9 oglasni oddelek -»Jatrv*. 22127 Dobro pletiljo ss. i-iii' 6 in moške noga-T.-rfjine proti tedenski r-a4i SO D-1, stanovanju in inko Kra.pec. Za-P-.jaf. vičev trg 12. 22124 Kletarja V < •'<• ' •"< ia išče za takoj i i' veletrgovina z »iEtss v Ljubljani Prosilec mora okazati, da je « •—-!' kletarako šolo iu t-.- 'i re -li«?}e časa priktič-»o ititš'-.- , kletarstvo ra-fc-meti it. mora tudi na virj. Večje družinah o »ta c o vanje pri tvrdki Bi razpolago Ponndbe na »glasni oddelek »Jutra* pod iifro »Prvovrsten kletar* 22118 Vajenko hči železničarja. sprejm»m ■v trgovino galanterijskega blaga in delikates. Hrana in stanovanje v hiši — Pismene ponudbe na oglas cdiflok »Jutra* pod šifro ePožtcBa deklica*. 22014 Učenko ali praktikantinjo »prejme špecerijska trgovina v Ljubljani Event brano in stanovanjem Pismene ponudbe z navedbo Izobrazbe na oglasni odde iek »Jutra* pod »špeceriia* 22141 Vajenca sdravega in krepkega, poltenih staršev, sprejmem za slaščičarsko in medičarsko obrt. Hrana in stanovanje V hiši. Ponudbe pod šifro »Vika* na ogla-sni oddelek •Jutra*. 22194 Slaščičarski in me* dičarski pomočnik popolnoma samostojen delavec, dobro izurjen v izdelavi peciva (k; je že delal v vež jem obratu, ima prednost) dobi stalno mesto kot poslovodja Oferte C navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače pod »Vi'Va» na oglasni oddelek »Jutra*. 22193 ' Kmečko dekle polteno in zdravo, takoj »prejmem za učenje gostilniške obrti. Poštenje predpogoj. Anton Maver, Ljubljana, Ahacljeva cesta 5. 22184 Natakarico ki zna nekaj kuhati in položi 2000 Din kavcije, ta-koi --prejmem Na.slov pove Oglasni oddelek »Jutra* 22183 2 učenki ca Upravlteljstvo hiš .posestev) v meatn ali ok6-lici prevzame t Ljubljani stanujoči vpokojen uradnik — ki opravlja tudi »odne prisilne uprave Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* oo'i »Vestno 1928» 77 Lahko delo velik zaslužek! 200 Din zamorete dnevno prj nas zaslužiti. — Iščemo agilne zastopnike (ce) ta prodajo dobro idočih predmetov Zumbuiovič Ljnb Ijana. Aleksandrova cesta 2202S Šivanje volnenih telovnikov oddam Sprejmem pa tudi na dom šiviljo za telovnike. Eožna dolina 5/19 22192 Absolventinja trgovskega tečaja, vešča vseh del in domačih opra vil (šivanja in ročnega de la) bi šla brezplačno k nemški rodbini čez počitnice da ie priuči nemščini Ponudbe na oglas oddelek Jutra* pod »Rada delam vse* 22115 Dvoranski mojster '.a tkalnico v vsakem delu •opolnoma izurjen — želi talno mesto — Tudi kot monter za tkalne stole navadne ter avtomatične Cenj ponudbe na oglas oddelek Jutra* pod šifro »U R * 21824 Šofer zučen ključavničar, trezen in pošten, išče službo k to vornemu ali osebnemu a v tomobiln — Na-slov- Maks Mlakar. Prihova. Slovenske Konjice. 22082 Ekonom absolvent kmetijske gole — izurjen gospodar. speci ja list v poljedelstvu vinogradništvu in gospodarstvu. ;Ste službo samostojnega oskrbnika Nastop po dogovoru Cenjene ponudbe iia podružnico »Jutra* Celju pod značko »Maribor ali Celje». 21970 Vrtnarski delavec srednjih let. neoienjen. trezen in marljiv, išče službo za takoj ali s 15 julijem Strokovne pTakse ima čez 15 iet Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dolgoletna praksa 22125 Mesarski pomočnik š6e službe Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 21378 Kot korespondent v francoskem in nemškem jeziku, iščem zaposlenja v iiojioldanskih. event dopol-ianskih urah Cenjene po-uidhe n« oglasni oddelek «Jutra* pod šifro «D»lo» 22150 Kontorlstinja samostojna in z večletno prakso zmožna slovenščine. nemščine, srbohrvaščine. slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, šče službe, event samo za nekaj ui dnevno Ponudbe pod »Samostojna 46* aa oglasni oddelek »Jutra* 22146 Prims šivilja iohra aranžerka. z jako finim okusom v izvrševanju ajfinejših ohlek in perila bi sprejela par dohrih dam. refl»ktirajo na prvovrstno moč na dom Ponudbe na oglasn' oddelek »Jutra* >od šifro »La mode* 22148 Pošteno dekle z dobr" hiše. staro 17 let, bi se šlo rado učit v trgovino NhsIot v oglasnem oddelku »Jutra*. 22001 Takojšnji za-služek ■■e nudi potnikom ki ob isknjejo in prodajajo pri vatnim odjemalcem v meetu in na deželi Sezijske no vosti! Pojasnila vsak dan od 3 do 5 ure V Kovač, Sv. Petra nasip 17 19801 Več potnikov poštenih in agilnih sprejmem brez kavcije Nudi se jim izvrsten zaslužek od •S—5000 Din mesečno Dobra provizija Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 22117 Potnike 7ani»«ljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pi iač Ponudbe pod značko iZane^ljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*. 22238 Potniku ki bi začetkom julija prepotoval Hrvatsko Primorje in Da-lmacijo. damo sezijski predmet za hotelirje in gostilničarje seboj, proti proviziji Ponudbe pod šifro »Sezona* na oglasni oddelek »Jutra*. 22248 Trg. potnika s katerim bj imela avto za potovanje v družahništvu. iščem Avto je v popolnoma dobrem stanju Potreben kapital 8000 Din Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Potovanje avtom*. 22208 Abiturijentka poučuje vse gimnazijske predmete, zlasti matematiko in francoščino Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22182 Inštrukc'je iz predmetov srednjih gol, za ponavljalne izpite sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sestošolec*. 22162 Jecljanja s« temeljito in trajno odvadite. NajboljSa priznanja in reference od zdravnikov in privatnikov Med irueiml; »Potrjujem Vam. da sem ;e tekom štiritedenskega vsfraineg* vežbanja po Vaši metodi docela rešil go vorilTie hibe * Ljubljana, 21 junija 1928 Edvard T Prijav* vsakj dan od 2 do 8 ure. Panla Kovač, špecijalistinja za govorilno gimnastiko, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. 141 Frizerska vajenka tara 18 let, ki se je le "čila doma in zDa briti ter nekoliko ondolirati, žel mesta za nadaljevanje uč" nja, « h.-ano in stanova njem Na.slov v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro »Frizerka*. 22072 Učenca zdravega in močnega, i najmanj dvorazredno mešč šolo, sprejme trgovina z mešanim blagom Ivan Ban Brežice. 2206i Ključavničar mtogenski (varilec, prvovr sten, želi spremeniti službo Predpogoj je stalna služba Ponudbe na npravo »Jutra* v Mariboru pod »Samostojen delaveo. 22062 Knjigovodja korespondent želi službo Po potrebi na zahtevo večja kavcija Ponudbe prosim pod značko ♦ Vsestranski* na oglasni oddelek »Jutra*. 22021 Starejši moški trezen in zanesljiv, inteligenten, zmožen slovenšči ne, nemščine in srbohrv . želi primerne službe ali dela Nastopi lahko takoj; gre tudi izven T.juhljane p0. nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Inteligenten« 22123 Mlada gospa s prim izobrazbo, bi se rada osvobodila Desrečnih družinskih razmer in išče zaposlitve kot prodajalka, blagajnižarka ali pisarniška moč, event na deželi Cenj ponudbe pod »Ločena* na oglasni oddelek »Jutra* 21952 Vpokojen poduradnlk iznSen vrtnar išče službo sluge, skladiščnika, inka-santa »li kaj -"ličnega — Zmožen je vlomiti kavcijo Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Vrtnar 19* 21619 Skladiščnik lesne stroke, z dolgoletnimi spričevali in dobrimi referencami, strokovnjak pri nakupovanju stoječega ie--a. zmožen vodstva parne žage. želj spremeniti d ose danjo službo s 1 avgustom Cenjene dopise TKI podružnico »Jutra* v Celju pod značko »Zanesljiva moč* 21967 Mesarski pomočnik dobro izurjen, prost vojaščine, želi službo za ta-Vdi Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 22131 Boljša gosnodlSna i5Se mesta gospodinje Sre tudi k vdovcu t otroci — Ponudbe na oglas od lelek »Jutra* pod značko »Marljivost 20*. 22120 Službo trg. sluge ali kaj sličnega želi za takoj vojaščine prost. 25 let star mladenič Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 22132 Strojevodja zprašan trezen, sposoben vseh popravil pri parnih strojih in polnojarmenikih. 'eli premeniti službo takoj " Slovenijo — Dolgoletna pričevala na razpo'ago — Vatlov Leopold B e g u š. Stična. 22174 Pek. pomočnik mlad. vajen vseh v stroko ■padajočih del. želi službo H Iiajeenele » uajvrAll mu m * Jugt*su vlji 1 oviro* ®otvot» is rrv»rna d 1 ♦ro»uptjf or* Ljubli»nl -Komisijska talog* Pr»n< PMme Ljubi iana liuspv >vntaka *Mta T — '">1 j» •nkarjeTa 1 ts Ivlhni Koroška 8 «6' češko platno novo. za naslanjati- Streck fauteuil) ugodno orodam Ponudbe na jgla* oddelek »Jutra* pod šifro «45 «m» 22100 2 benc motorj.9 prvi prevozni 46 PH in drugi Stabilni. 6 PH oa prodaj Interesenti tahte vajte »lik« od njih Vpra šania na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Motorji* 22077 Pllsirn! stroj najnovejši sistem, popolnoma nov. prodam Dela pa' sto različnih vzorcev Električni pogon Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 21997 Parkete iz parjene bukovine. vseh mer po 88 Din za m» do bavi lesna industrija Naročila na oglasni oddelek »Jutra* pod »Parketi* 21993 _i____ Akumulatorska baterija i pa 1—6. sistema »Tudor» >0 elementov, v dobrem tanju ujodno na prodaj, los. i. Rus in drug. Dom-iale. 21042 šofer trezen in zanesljiv zmožen vseh popravil išče stalnega mesta. Cenj ponudbe pod ■Šofer* na oglasni oddelek ;Jutra*. 22206 Absolventinja 4. razr ž r. £ in trg tečaja istotam. išče primerni- služIl« — Naslov v ogla.-nem oddelku »Jutra* pod šifro »Absolventinja 22203 Vzgojiteljica vestna in zanesljiva, išče nesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22204 Absolventinja trgovskega tečaja na liceju išče službo v pisarni. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek sJutra* pod »Začetnica* 22213 Službo h kontem v trgovini ali kaj primer nega sprejme takoj vojaščine prost mladenič Ponudbe na oglas oddelek sJutra* pod »Delaven*. 22233 Trg. pomočnik vojaščine prost, vešč špecerijske trgovina, išče službo za takoj — čenjeue po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Julij* 22225 Mesto blagainičarke za takoi ali pozneje išče prodajalka — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vestna 2* 22265 Prodajalka z večletno prakso., želi premer,iti službo, najraje v Ljubljani ali kakem večjem kraju na deželi Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Marljiva in poštena 103*. 22242 Kontorlstinja z večletno prakso perfekt-nira znanjem slov., hrvaškega in nemškega jezik«, hrvaške in nemške stenografije ter vseh pisarniških del, išče službe. Cenj ponudbe pod »Samostojna sila* na ogl. oddelek Jutra. 22246 Starinske predmete razne, proda Albin Hrast, Stična-Vir. 21885 Vsakovrstno zlato u|mir po oajvigjit ienn C e r n e — juvellr tubi lana Wolfova ulica i Srebrne krone zlatnike m različno »lato kupni* t Čuden. Preger nova ulica L .809 «Germisan» najbolj razširjeno in pre-zkušeno sredstvo za namakanje (iuženje) žita se dobiva pri dr. A Jenčiču, Maribor, Kopitarjeva št. 6. 220.'.7 Motor 30 HP, na plin in dinamo 105 voltov. 40 amperjev. s tikalno desko, v najboljšem stanju prodam. Naslov se izvi- v trgovini Lepi pot št 3. Ljubljana. 22106 Kosllnl stroj zelo dobro ohranjen proda Po dogovoru • ekonomija Turjak, pošta Turjak 22121 Sabljo poceni prodam. Tavčarjeva ulica štev. 3/III, VTata 8 22154 Izdalo vatel ji copat' Več sto kilogramov vtcč r>o 2 Din kg proda Mirko Mlakar. Ljubliana, Slomškova ulica 11. 22205 Autotakso in voz v dobrem stanjn pod zelo ugodnimi pogoji prodam Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Priložnost*. 22113 Vse dele Ford avtomobila, rabljeno pnev matiko. Bosch magnet ali tudi kompletni motor po nizki ceni proda Ruiolf Smolej. Maribor. Ruška c št 2. 22(184 Pozor! izvrstno ohranjen osebni »Ford* avto ta 5 oseb, ki se lahko preuredi za tovornega z elektr razsvetljavo in samopogonom zami-njaro '.a stavbni les, drva. motorno kolo s prikolico itd Ponudbe na poštni predal št 218, Ljubljana 21918 Steyer-avto tvpa VII šjKirtni blok. najnovejša zadnja os. s 7 sedeži. popolnoma nov, telo eleganten proda di. Scher-haum, Maribor. 21673 Austro Deimler 35 HP, v dobrem stanju, z Boschovo napravo proda Rudolf Vidmar. Maribor, Aleksandrova cesta št 77. 22080 Motorno kolo lndi?n polic Scout, 750 ccm s prikolico in elektr raz svetljavo. skoraj novo. pro 'a dr Novo^eljskv Sv Marjeta pri Moškanjcih 22086 Tovorni avto Fiat ter l^tonski, 50 km brzine, v zelo dobrem staniu takoj po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22134 Motorno kolo BSA, 350 cm*, skoraj popolnoma novo. s sociusom in karbidno razsvetljavo, zelo ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddebk »Jutra*. 22188 Malinov sok »rtsten dobite pri Lovro 4-b-niV Ljuhljana Kn*>i va ulica. 22236 Oglje • lepo efteportno blago. 5 vagonov prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod oslenju Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod Šifro »Resnost 75*. 22020 Tiho družabnieo z nekolik gotovine, izuče.no delikatesni trgovini, želim. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra*. 22280 Moška obleka nova. še nerabljena, ceno naprodaj v Streliški ul 32. 22138 Usniato žensko jooo športno, garnituro: vezene juhe in blazine ugodno prodam Naslov pove oglas., oddelek »Jutra*. 22270 Hlode orehove in črešnjeve kupu jem vsako množino — Po nudbe na oglasni oddelek Jutra* pod »Lepa roba* 22002 Hrastove hloda leske in frizp kupujem pro-i takojšnjemu plačilu — ivan Šiška tovarna parket parna žaga. Metelkova ulica 4, Ljubljana 19344 Otroški voziček športni, prodam Naslov v "glasnem oddelku »Jutra* 22156 Voz parizar v dobrem stanju prodam po nizki ceni Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 22181 Otroški voziček dobro ohranjen, proda Antonija Hribernik. Zvonar ska ulica St. 9. 22085 Spalno opravo za eno sobo, prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodno* 22099 Novo pohištvo iz črešnjevega lesa. lepo tn ^olidno izde ano. po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasmem oddelku Jutra 22061 Dve omari obleko prodam Ogledati -6. Naslov v oglasnem za 3—6, naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22266 Trg. opravo. za Specerijo in delikateso kupim takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovina*. 22207 Hladilne omare izolirane s plutovino za gospodinjstvo, delikates* in mesarje izdeluie »Veha* v Ljubljani, Gosposvetska e *t- 8. 22249 Lepo spalnico za samca, pisalno mizo in st-ensko uro poceni prodam. Naslov r (jglasnem oddelku »Jutra*. Črešnove deske suhe. v bouls rezane, od 30 cm široke in od 2 m na prej dolge, 40—100 mm debele. okoli 15 m' prodam Ponudbe na poštni pTedal 21 Brežice. 21680 Malinovec m 12 vrst drugih priznano najboljših sokov nudi »Brez-ilkoholna produkcija* i LjublianL Poljanski nasip št 10'b 21872 Pristni malinovec »t(K.Silja po 17 Din kg \ndrej Cufer. Jesenice — forenjsko 21966 Arnika cvetje lipovo cvetje fer podleskovo seme tu Kupujem oo najvišjih inevnih cenah Iščem na 66 2 mlajša dijaka z boljše hiSe sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 21986 Dtiakinje sprejme na stanovanje U hrano Gorup, Maribor -» Aleksandrova cesta 44/11, •JUTRO* It 152 15 Nedelja T. TO. W28 « 'iti Prazno sobo H osebnim vbodom oddam tr^o< ▼ HreeoTi mlioi IS. »on Opremljeno sobo no. veliko in lepo, i t&koj na. Poljic-ki t «t{ 20/n, desno. 22040 Sostanovalca ; 'ejroe i tbo oekrbo Po-8t. J*kob. trg 5. 21905 v Opremljeno sobo I rasrl«dom na Kongresni tr? o«1dajn s 1. julijam — NmIot t oglasnem oddelkm «Jutr»». 22060 Sostanovalca ^»rejmem Naelor y ogla«, •ddelku «Jntr»». 22061 Sobo • ,«eebn. 221^2 d l 4 Drž. uradnik « Tisokoiol**« ■«»««>•. želi r »TThJ « revno, «n»8*l®o, pridno b Uabo tenko, bl»-ee h, T<*»1« naravi, prikupne I0*uijo&ii, po mogoino-a.ti ouiikalno Dopis« pod «B 41» s« oglasni oddelek Jatra». 22266 Dpremljeno s oto fa> veliko, t bo na Rimekl cesti 2fII 22155 Sobo odčvn »olidnamu jrospodu T«. 3r. Petru nasipu 71/1. ievo. 22173 Trg. pomočnik star 27 let, • «ednjim kt-pitalom, ižSe gospodiCno avrho ženitv«. ki poseduje koncesijo trg. obrti. Prednost v starosti od 18—24 let Ce je mogoč« poslati sliko, eveat. se na lahtevo ista vrne Ponudbe na oddelek «Jutra> pod cBreftna bodo&nost*. , OfJ Hfr ro Gospodična srednjih let, IJfce solidnega -preialjevalca ali spremljevalko ca ta* 14dnevnega dopusta, ki bi ga rada preživela ▼ drugi polovici ju-lya T planinskem »vetu. — Neanommn« dopise prosi »od »aačko (Clara pacta boni amici> na podružnico « Ju.tra» t Mariboru. 22081 3 boljši gospodi« želijo resnega dopisovanja z enakimi goepodiSnami od 17 do 21 let starosti Dopise s »lik« ca oglasni oddelek «Jutra» pod fcifro •Labud, Golobftek, Metuljček.. 22119 j Opremljeno sobo It posebnim vhodom oddam £Mpodu ali gospodični — I ^oizve te v trgovini: 8re-aina 11 (Prnle). 221TO Sobo » dobro hrano Ižčeta solidni eosondičnj rH ■'"»H, ne bi iskais taslužbs r ■rani. Pismeno na oglasni Melek «Jutra» pod šifro s"00>. 22195 Opremljeno sobico i elektriko in oosebnlm vhodom oddam blizu *od-rije. Naslov v oglasnem cidelku «Jutra*. 22147 Sobo rvetlo. blim kavam« »Evropa* oddam takoj Naslov pova oglasni oddelek Jutra 22202 1826 Hrepenim po »videnj«, wto čakaj do petka pisma — Vrote poljube Te ljubeča. 22158 Znanja želim « Tdoro bre« otrok, srednje rtarostl Dopise polnim naslovom n* ogli odd9lek «Jutra» pod šifro »Trgovec 81>. 22197 6. Vse po starem Pridi kot doeovorjenol — PiM: leto- višiS«/ Zdravi Gdč. MIcI Meden roj. 6. marca 1907 ▼ Cirk-niči. okraj Logate«. prosim la se »gla«n radi nekega pričevanja na naslov: Anton Maver, Ljubljana — Ahacljeva cesta 5. 22185 2 opremljeni sobi t potrežbo. v I. nad str. c idaia » 1. julijem v^ako ri 25i) Din Poizve se v Kolodvorski ulici štev 26 (trgovira Orehek). 22186 Sobico '•ddam takoj t Flori jonski and »t. 5. £2180 Heprostega gospoda -rejmein sa stanovanj«. — aslov v oglasnem oddelku •■Jutra*. 22177 Kot sostanovalko sprejmem gojpodiino. Našle v pove oglasni oddelek »Jutra*. 22220 Malo čedno soblcc l vso oskrbo oddam ta 650 Din mesečno v 2idovski ul. it. 6/1. 22167 Lepo sobo •rore^lj^no, parketiran«. t električno razsvetljavo, oddam 2 osebama v Kolodvorski ulici 31/n. de-^no. £2259 C premljeno sobico s ,»osebnim vhodom In elektriko takoj oddam Naslov * oglasnem oddelku Jutra 22214 t- - -- 2 skupni sob'c! opremljeni. Iščeta 2 solidni go -podičr.1 v centru mesta Ponudbe na oo''l'c mu-urice neb rrst Ceniki o* azpolago. lB4-» 1» H b O A A L V » 'S -Jk. 4»108l O "»snih brtosivalnii Jtrojev oajDu,^. rl tnajclbf mooen). it-linike N« t* «tro' liv«t> jjopoluom« snootavn« r«« Hovrstni olago našitke a jipk* t elkcak ilvom v«, tete rerenine. gumb» a ^umiimee Pouk v vezenju brezplačen - Prodaja tu^i aa obroke Ceniki Jmnko .Iribnna* J B L.. Ljub ijaJia, Karlovska eesta ^ ifaiPfil! » » » » » oriporoča svojo v državi SHS prtpoznano. nafboliSe vpeljano ln vremen«ko najbolj odporno laporit strešno m 2 dno opeko prvovrstne kakovosti »h Iti zaradi svoje ?iM>ke žgalne temperature aadkriijuje navad* 00 ilovnato opeito io sicer v najmanj dvojnem obstanka Ia laporit zarezna strelna opeka sistem Inž »Steinbrflck«; prešana opeka sistem Wlenerher«;er; dvojno zarezana prešana opeka, sistem Lelters-berjt: bobrovcl (stranz) z dveml nosovi; strojna zidna opeha. 184 kg pritiska na cma; radia! in votla zidna opeka Ltd. Za kvadratni meter se aporabi 15 komadov zarezne strešne opeke, ali preSane opeke v težini 32 do 35 kz. ali pa 30 komadov bobrovcev v teži ca 45 kz Lf;a i\\m »a ur m lonMi. Na lOtonski vagon se natovori 2500 komadov zidne, odnosno 4500 komadov zarezane strešne ali 4000 komadov prešane (Wienerberger) ter 500b dvoino zarezane Prešane opeke (Leitersherger) ali pa 6000 komadov bobrovcev Dobre zastopnike sprejmem. Z odličnim spoštovaniem Franc Des*wuschek mestni stavbeni mojster in posestnik lejterberške opekarne pri Mariboru. Mnoznene zdravilišča . in odpociiiiiiiscii. PentijonatL internati. Domovi ta riefke lo deklice. lena u celo penzijc «a otroke 14(1 Str ea odrasle 150 8fr, k) >elja ca 4 cdravili^a pri leieri: St Raphael Cannes. Mizza* Juanie^ Pins Monte-Carin »lenton V Angliji London* Cnmbrid^e* Rrigthon Folkstone V Italiji: ^aD Ramo* Nervi Ren^lke Rordighera. Opatij« ftlccioDe. Rim* Naapel* Paleruio M^ran V Avstriji: Wien* -'.eli am Zee, Linz* Incbrurk* Saizburg* V Nemčiji: Berlin* v Belgiji: Ostende V Afriki: Algir Tunia Z * caznamovanl kraj) ao stalni Internati domovi ca dePve n deklice (tudi ea odrasle) odprti vse leto Dnifri penzijonal' ' tdraviliSiib so odprti le v Juliju avgustu tn septembru Poto 'anje v družbi popust (25 R0%) direktni ekstra Pullmannov 'agoni Cene intprnalov v šolskem letu (od 15 septembra dalje' ,,n $fr na mnsee ■ > ^^ ijpopolnejšl Stoewer šivalni stroji n Shrilje. krojače in čevljarje ter sa vsak dom. Preden al nabavite stroj, oglejte si to izrednoet pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubliana ŠslMbargova ulica 6/L IrazsMan pouk 15-tetne garaacOs Telefon St 980. » Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da J« naS ljubljeni, soprog, brat in avak, gospod Anton Cizej pekovski molster dne 30. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mimo v Gospodu zaspal Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 1. julija 1 L ob 5. uri popoldne i« mrtvašnice splošne bolnice na poko» paliSče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 30. }unlja 1928. Žalujoča soproga Minka Cizej in ostali sorodniki Po volji Vsemogočnega nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin in brat, gospod MARTIN ŽAGAR dipl. pravnik in rezervni častnik ki je danes po mučnem trplienju, v cvetu let previden s sv. zakramenti, zatisnil svoje trudne oči. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, ob pol 5. pop. iz Sp. Gameljnov na župno pokopališče v Šmar no pod Šmarno goro. Prosimo tihega sožalja. Sp. Gameljne, dne 3C Martin ln Ivana, stariši, H £455 ija, Francka, Lojze, Rezlka. Stanko, bratje in sestre. Županstvo občine Gornji Logatec javlja žalostno vest, da je njega dolgoletni in vestni uradni sluga in občinski gozdni varuh, gospod danes v starosti 68 let nagloma preminul. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, 2. julija 1928. ob 4. pop. Gornji Logatec, dne 30. junija 1928. Zahvala. Ob priliki prebridke izgube naše drage mamice, sestre, tete in svakinje, gospe Zofije Zupan vdove viš. činovnika drž. žel. izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so jo tolažili v njeni bolezni, vsem darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči ostali. Zahvala. 00 >u »tv Vsem, k! ao nam stali ob težki izgubi naSe dobre so« proge, nepozabne mamice, edine hčerke, gospe Elice Kastelic ob strani, z nami sočustvovali ter poklonili dragi pokoj« niči vencev in cvetja in jo spremili na njeni poslednji poti, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Zlasti pa velja naša zahvala vsem sorodnikom, službenim gg. predstojnikom, tovarišem in prijateljem, in vsem našim sosedom iz Trate, ki so prihiteli na njeno poslednjo pot. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 2. julija ob 8. uri zjutraj v Frančiškanski cerkvi Ljubijana-Škcfja laka, dne 28 junija 1928. Ivan Kastelic ronrogz otroci, Amalija Klander, irat: o Peč »Monolit" © naJoeeeJSa, oaJIilatncIS*. Zaloga Lfftaavflj peS INt OUZELJ, LJUBLJANA VII. JerneJev a c. S. Ravnotan Volthore male tarbine ia Com-ovI T d. 3252 elektromotorji. 143 državne razredne loterije Srečke kupite tako] pri L. PEVALEK, Židovska ulica. ZELO ZNIŽANE CENE l>-ok.oleM. no« mode« U»vtorjl, otroški a t*r»«nl roiittl, aajnorejii »Ivami »troji ta pnev®ati iT* Micbelln Pow>b»n »TRIBUNA« P. B. L. tovarna dvokoles hi otročkih vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta itev. 4 >♦41 790i LOKOMOB1LE MATAnil OIE56LOVI IN NA rlUTUKJi SESAN) PLIN 3AREMNIKI kom^A« Povodni plačilni pogoll Braca Fischer d. d. ZAGREB. GunduliCeva ui. 36 Do sedaj najcenejia ivrdka w državi I Skladišče IME8NEL & HEROLD Tovarna glasbil giamoionov in Harmonik R. Lorger MARIBOR fct. 101-A Violine od L>in ao-- a Ročne naimonike od Din Str-Tambunce od Din 98-- d uramoioni od Din 346'— Zahtevajte naš veliki katalog, kate- roga vam oošHemo brezoiacno. iatifevsijte Orezpln^n' CčNom UstanovVeno let. 1880 Telefon Interurb. *37® IVAN Z A K O T N I K mestni tesarski mojster LJUBLJANA Pisarna na Dunajsd cesti 46 Tovarna furnirja Kobar dska c sta 4 j Parna žaga f Izvršuje solidno v a v tesar ko obrt spadajoča dela. Ima v zalogi nznov sten kuhan in presuše • rdi l :s za mi- .. Z3 je. Lo arie, sodarj , kiparj , izdelovat^ instrumentov itd. Spreema od stran* vsakovrsten les, tudi nad 1 m debel ne v ra^žaganje obdelavo na stro ih k hanjs in s .tenje pioti t rimerni odškodnini. Špik 2.472 m S Špika » 1000 slikami' A KIFFMANN Manhoi %t. Pri švicarski fv>rrrici ttr Lastno izdelovanje okrovjj in sestavljanje ar (remoo taža). lin ara na sidro (ankertca), aekaliko bol!5e Izvršitve 65 — 3-letni isjnstvo Ure: Omcga, Joxa in dr. iiiamKe cenejše nege drugje — Zdiavo! — Odkod pa Vi prijatelj? — S Špika. — Pa koliko ste potrebovali? — 5 ur. — Pa ni mogoče! Jaz potrebujem 6-6'/,, čeiudi sem tre- niran in bil že 3 krat na njem. Tudi jaz sem preje pjtrebo val toliko časa, ali odkar jemljem redno Ovomaltine potrebujem samo 5 ur, a počutim se kot bi plezal samo 6 ure. je nalbeljii izvor telesne energije! -- Izrežite in pošljite nam: Din 64 - s enim tvoncem, c 2 evoncema Din _ fi9 —• 3letno jamstvo PoSiljam po po Ž vzel ju. Za n«oigova rja jn?.e vrnen rez nož8 ali britve. Bodite prepričani, da sv. Roka sol za noge noge popolnoma obnovt Oprosti Vas različnih motitev noge. Hodite lahko kolikor le hočete po cele ure lahko stojite na enem mestu pa ne boste občutili niti najmanjšega občutka utrujenosti. Velik zavoj soli sv. Roka stane 16'— Din. Dobiva se po vesli lekarnah in drogerijah. Ako bi ie k,ts ne imen, obrnile se na drogerijo Oregonč, Liubljana. Mil preselitve prodaj'am ure, zlatnino, sre-brnino, briijante, stenske ure, budilke itd. s 25% popustom 8443 Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20 ■v Trgovina se preseli 1. avgusta pred Škofijo 15 Zgoraj naslikano otroško JEDILNO ORODJE V TOKU dobite z as ton« od družbe Nes.Ič, ako pošijete na spodnji naslov 50 belih etiket v francoskem besedilu, opremljenih s tvorniško znamko ,G Maši O O" ki so nalepljen,, na vs?ki žkailjtci MESTLE-je*e CTROŠkL »sokc. Prosimo obenem za navedbo krstnega imena Vašega ljubljenčka, ki se bo brezplačno graviralo v nož, vilice in žlico. 142 a Gen. zast. za kralj. SHS. NESTLE Martičeva ul. 11 ZAGREB, Pošt pretinac 371 Stalnega in na(bol,e vpeljanega v špecerijskih trgovinah iščem. Ponudbe s Curr-cuium v tae na upravo ,Jutra" DOd Izkušen po nik". Prave goiser Roditelji, ne poičalte dece bose! Živahno dete se lahko rani. Rana na nos) okuži celo telo. Kupite ded naše čev!je z gumo, ker so silno trpežni, poceni in praktični. Prihranili boste na zdravlieniu in skrbi. PLANINKA tdravilnl čaj prenavlja, čisti in osvežuje krt Izboljša slabo prebavo, sla bttno delovanje £re ves. napihovanje, objienja (notračiie kisline, letet, žolča ta jiolčoi kamen Vzpodbuja apetit In (zborno učinkuje p r arteriosklerozi •Planlnka« C a J h pristen v plombiranih oaketib po Din 20 t napisom profzvalalca Lekarna Bahovec Ljubljana, Kon«. trs (Dabi se v vseb le kamah.) športne Sevlje vseh rr»< lsijelnje ZALOKAR Gospoeveteka ceeta St 8. •jove m rabljene raei vrat iet uto za embalaž'. .na vedno T aaluL- VliRKO MLAKAh Ljubljana 1 ležalne stole a Din 150' — oo povzetju D n 160*— matracel. mreiei, S»"1»-ID» OOH"l.lt ^slotljve), it»>mane. Jivane ui tai»«t-aiškc tidelke nudi najceneje Rudoit Radovan tapetnik Krekov trg itev. 7 ■olfg MRftnp^a doma. 80 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 50,000.000*— Skupne rezerve ca: Din 10,000.000'— Urejuje Darom. tUvljeo. " CENTRALA s LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA OSMflPHM PODRUŽNIC Ci ---" Brežice* Celje, Črnomelj, Kranj* Maribor, Meikovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, »takek, Sarajevo, S1, 2413, 2502 in 2503. se Driporou za vse um poste konzorcij «Juu*. Adoli &ibmk»c. Z. Nmvkum) 4. 4. kBH mtmuLK JLm Z* r»tni dot leodgovoroo Aiojiij ©