PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIIi. št. 208 (14.298)
Trst, torek, 8. septembra 1992
Po petkovem zvišanju eskomptne mere do rekordne stopnje kar 15 odstotkov
Lira zadihala, borza v stiski Banke že začele navijati obresti
Confindustria očita Amatovi vladi, da bo s takšno politiko zadavila proizvodni sistem Izvedenci menijo, da se mora Italija ne glede na Maastricht trdno vpreči v evropski voz
RIM — Lira je včeraj končno prišla do sape po kombiniranem učinku petkovega zvišanja eskomptne mere in vnovičnega zatrdila finančnih ministrov dvanajsterice v Bathu, da ni misliti na spremembo tečajnih razmerij znotraj evropskega denarnega sistema.
Povzdig eskomptne mere na 15% je torej okrepil liro tako nasproti marki (763,24 proti petkovemu višku 765,40) kot nasproti dolarju (1.071,985), je pa hkrati porazno vplival na milansko borzo, kjer je kazalnik MIB zdrknil za dobre 3%; zopetna podražitev denarja, kakršni v Evropi ni primere, je pač ljudi odvrnila od investicij (cveteli so le posli v gotovini), obenem pa narekovala bankam, da so že začele dvigovati primarne obresti (prime rate) na 17%, druge pa še više. Od tod razburjenje v Confindustrii, ki očita Banci d Italia oziroma vladi, da bo na ta način zadavila proizvodni sistem.
Guverner Ciampi je seveda zadovoljno ocenil vpliv lastne poteze na devizne trge, a je v isti sapi poudaril, da to ne rešuje bistvenih problemov, ki tarejo italijansko gospodarstvo, začenši z velikanskim javnim primanjkljajem. Podjetniki zahtevajo zdaj od vlade, da olajša učinke ponovnega pri vit j a obresti in to v sklopu gospodarskega ukrepanja za prihodnje leto.
Medtem se razvnemajo med gospodarskimi izvedenci polemike v zvezi z Maastrichtom, ki bo 20. septembra predmet referenduma v Franciji. Zadnja javnomnenjska raziskava kaže, da podpira maastrichtsko listino 58% Francozov, lahko pa se zgodi vse, tudi to, da jo bodo odklonili. V Italiji prevladuje prepričanje, da bo evropsko združevanje kljub temu nadaljevalo svojo pot in da se je treba vanj močno vpreči, ker je to edino sredstvo za izhod iz krize.
f -	*1-i
	mtm
,Se=3H3W-.'	
	0
	®§
	
	
	
	
	
	
	sv
	1
	
	
Takole je izgledal včerajšnji fiksing na milanski devizni borzi (Telefoto AP)
V Kalabriji za rešetkami večje število podjetnikov in politikov
REGGIO CALABRIA V Reg-gio Calabrii in nekaterih drugih mestih so karabinjerji včeraj aretirali več kot dvajset upraviteljev in podjetnikov. Aretacije niso bile nepričakovane, saj so več občinskih upraviteljev, vključno z županom, zaprli že julija, takoj zatem pa razpustili občinski svet. Najbolj »ugledne« žrtve včerajšnjih aretacij so dolgoletni župan Reg-gio Calabrie in bivši poslanec KD Pietro Battaglia, deželni odbornik Giovanni Palamara (PSI), deželni tajnik KD Franco Guattrone in pokrajinski tajnik PRI Giovanni Rizzica. Najbolj znano ime med podjetniki pa je predsednik istoimenskega gradbenega podjetja Vincenzo Lodigiani. Družba Lodi-giani je skupaj s Cogefarjem in družbe Italstrade med naj večjimi tovrstnimi podjetji v Italiji.
Več ljudi, zoper katere so izdali zaporni nalog, so v zaporu že od prej. Vsi so obtoženi korupcije.
V Ciskeju vojska v krvi zadušila pohod ANC
BISHO (JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA) — Najmanj 25 oseb je izgubilo življenje, skoraj 200 pe jih je bilo ranjenih, ko je vojske črnskega »homelanda« Ciske: odprla ogenj iz avtomatskege orožja na množico pripadniko\ Afriškega nacionalnega kongresa. Kakih 50 tisoč oseb je s pohodom na glavno mesto Ciskeje Bisho hotelo izsiliti odstop cis-kejskega voditelja generala Jos-hua Gguoza in razpustitev »ho-melandov«, teh umetnih paradržavnih tvorb, ki jih je ustanovi! rasistični režim iz Pretorie lete 1960. Do glavnega mesta pa nisc prišli, saj jih je ciskejska vojske prestregla že nekaj sto metro\ po prehodu meje in odprle ogenj.
Južnoafriški predsednik Fre-derik De Klerk je izrazil solidarnost svojcem žrtev, a je takoj pristavil, da Pretoria ni odgovorne za pokol, ker se je pripetil izver njenih meja. Afriški nacionaln: kongres pa je sinoči obtožil Pretorio, da je s potuho generale Gguozu odgovorna za včerajšnj: Pokol. Kot vedno ob takih krvavih dogodkih obstaja več verzij ANC navaja, da je vojska bre; nobenega povoda odprla ogenj Ciskejski obrambni minister Ma-rius Oelschig pa je včeraj navedel, da so njegovi vojaki odgovorili, potem ko jih je množica napadla s hladnim in strelnim orožjem. Južnoafriški notranji minister Hernus Kriel pa je po obiske v mestu King VVilliam Town, odkoder se je začel pohod, izjavil da so pohodniki prekoračili pooblastila sodstva iz Ciskeija, k: je manifestacijo pooblastilo. \ vsakem primeru pa se je ANC 5 včerajšnjo potezo podal v skrajno tvegan posel, ker bo rušenje desetih »homelandov« izredne nevarno, saj lahko zaneti še hujše plemenske in ideološke spopade od dosedanjih.
Začetek tedna v znamenju srditih spopadov na vseh bojiščih BiH
Včeraj v Pizi pogreb nesrečnih letalcev svetovna diplomacija pa stopnjuje napore
LJUBLJANA — Poveljnik 46. italijanske letalske brigade, general Lettero Pomponi, je na podlagi ugotovitev strokovnjakov izjavil, da je bilo italijansko transportno letalo, ki se je pred dnevi zrušilo blizu Konjiča v BiH, sestreljeno. Ostanki potrjujejo, da so izstrelki zadeli motor. Letalo je bilo zadeto z ročno vodeno raketo stringer ameriške izdelave ali z jugoslovansko različico sovjetske rakete sam 7. Vsekakor gre za raketo ze-mlja-zrak, ki jo vodi toplota letalskega motorja. Enega od motorjev ponesrečenega letala so namreč našli dober kilometer stran od razbitin. Še vedno tečejo raziskave o tem, katera od sprtih strani je to storila, uradni viri pa, kot poročajo, o tem še niso pripravljeni dati izjave. V Pizi so včeraj popoldne pokopali ponesrečene itali-
janske pilote, pripadnike sestave mirovnih sil OZN. Pogrebnih slovesnosti so se udeležili številni predstavniki italijanskega političnega življenja, med njimi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (na sliki AP). V vojni vihri v BiH so tako Italijani že drugič plačali krvni davek. Kljub temu pa je zunanji minister Co-lombo izjavil, da ne pride v poštev umik Italije iz mednarodne humanitarne akcije, a treba je preprečiti tveganja. S tem se strinja tudi italijanski obrambni minister Ando, ki se je v Rimu pogovarjal o zagotovitvi varnosti človekoljubnih poletov s kolegoma iz Španije in Francije.
Med včerajšnjimi najpomembnejšimi dogodki v svetu, ki se nanašajo na razmere v Bosni in Her-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kljub zapletom nekoliko boljši izgledi za izglasovanje novega volilnega zakona
LJUBLJANA — Članom Ustavne komisije slovenske skupščine ni uspelo rešiti gordijskega vozla, ki bi utegnil blokirati sprejem svežnja volilnih zakonov, o katerih se bo parlament odločal to sredo. Gre za predlog referendumskega odločanja o volilni zakonodaji na čem že vztraja Narodno demokratska stranka in klub Demosovih poslancev.
Predsednik ustavne komisije France Bučar in več
članov komisije iz strank, ki podpirajo vladni predlog zakona o volitvah v državni zbor so menili, da bi referendumsko odločanje o volilnem sistemu ogrozilo izpeljavo parlamentarnih in predsedniških volitev do roka, ki ga določa nova ustava, torej do 23. decembra letos. Po mnenju predsednika Bučarja bi to pomenilo prehod v neustavno stanje, nelegalnost parlamenta in vlade ter razpad pravnega sistema. Razen tega je po mnenju tistih strank, ki podpirajo vladni predlog o volitvah v držanvi zbor pri protip-redlogu zakona, ki ga je na pobudo NDS in skupine poslancev sprejel Zbor občin, še nekaj nejasnosti. V
prvi vrsti gre za to ali njihovo besedilo obravnavati kot predlog, ki naj bi ga poslanci sprejeli po skrajšanem postopku in bi kot tak šel na referendumsko odločanje brez sprememb, v izivirni obliki, ker samo zagovarjajo, ali pa ga skupščina proceduralno šele mora določiti kot predlog zakona, kar daje možnosti za spremembo njegove vsebine.
V zvezi z podanim strokovnim mnenjem ministrstva za zakonodajo, da je pri izvedbi referenduma treba vpoštevati določbe stare ustave je Ludvik Toplak predlagal pobudo za spremembo le-teh, kar bi omogočilo, da bi parlament že v sredo razpisal referendum.
Z večino glasov pa so člani komisije ta predlog zavrnili. Predsednik Narodno demokratske stranke Rajko Pirnat je ugovarjal mnenju po katerem bi nespoštovanje ustavnih rokov za volitve pripeljalo do NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Neuvrščeni odločno obsodili ZR Jugoslavijo
DŽAKARTA — Na sklepnem sestanku jubilejnega, 10. vrha neuvrščenih v Džakarti je bilo včeraj izredno »vroče«. Sklepni dokument vrha je bil v indonezijskem glavnem mestu namreč sprejet z dopolnilom, ki ga je zahtevalo pet muslimanskih držav. V njem obsojajo agresijo Srbije v Bosni in Hercegovini, etnično čiščenje in nasilno prilaščanje ozemlja. Obenem so pozvali svet na hitro in učinkovito ukrepanje. Delegacija Srbije oziroma ZR Jugoslavije je bila, kot poročajo, zelo užaljena in je vložila protest na sklepni dokument.
V Bariju in Perugii so medtem prijeli še vrsto drugih mafijskih vodij in pomagačev
Pomeni Madonieva aretacija odločilen preobrat v preiskavah proti mafiji?
Stopnjevanje nasilja v ZRN buri duhove v nemški vladi
VICENZA Aretacija drugega moža sicilske Cose Nostre Giuseppeja Madonie (prijeli so ga v nedeljo v naselju Longare pri Vicenzi) je tudi včeraj odmevala v javnosti. Mnogi se sprašujejo, ali pomeni aretacija 46-letnega mafijskega kolovodje iz Gele (na sliki AP) odločilen preobrat v dosedanjih preiskavah zoper sicilsko hobotnico. Hkrati se tudi sprašujejo, ali bo aretacija končno naredila konec divjemu mafijskemu nasilju v Geli, nasilju, ki je v zadnjih 5 letih povzročilo 120 mrtvih.
Preiskovalci so si na edinem: aretacija Madonie je resda zelo pomembna (aretiranec je bil v 5-članskem vrhu sicilske mafije, t.i. kupoli, pomembnejši od njega je le neulovljivi Corleončan Toto Riina), vendar hobotnica še zdaleč ni obglavljena. Seznam mafijcev na begu je še zelo dolg, Madonieva aretacija je zato le člen v dolgi mafijski verigi. Osrednje vprašanje je, ali se bo Madonia poslužil olajšav, ki so zakonsko predvideni za skesance in s tem pomagal razkriti krvave mafijske posle (vključno torej atentate na sodnika Falconeja in Borsellina). Kakorkoli že, Madonieva aretacija pomeni moralno zmago za italijansko državo, saj je od Liggiove aretacije to prvič, da potisnejo za zapahe tako pomembnega mafijskega voditelja. To pa lahko ima ugodne učinke, saj — kot
trdi ravnatelj operativne službe Criminalpol Achille Serra lahko spodbudi k sodelovanju nove skesance.
Madonieva aretacija ni edini cvet na gumbnici italijanskih preiskovalcev v teh dneh. V Perugii so med soboto in nedeljo (vendar novico so sporočili šele včeraj) aretirali domnevnega mafijskega vodjo Carmela Caldariero. 38-letnega Caldariera so iskali zaradi številnih prekrškov, pripadal je mafijski družini Cursoti iz Catanie. Caldariera je bil prvič aretiran leta 1985, vpleten pa je bil v 5 umorov, številne kraje in združevanja v mafijske namene; obsojen je bil na dosmrtno ječo, iskali pa so ga približno 2 leti. Eden od skesancev iz njegove mafijske skupine ga je označil za neusmiljenega morilca.
Hud udarec so zadali tudi apulijski mafiji. V širokopotezni akciji so včeraj ponoči aretirali kar 39 ljudi, med njimi tudi 32-letnega kolovodjo Savina Pari-sija. Parisi je načeloval skupini, ki je nadzorovala tržišče z mamili v Bariju in okolici, imel pa je dobre zveze tudi v Milanu. V akciji je sodelovalo približno 400 pripadnikov sil javnega reda, operacijo je vodil kvestor v Bariju Nicola Giulitto. Večino aretirancev so prijeli v apulijskem glavnem mestu, ostale pa v Milanu.
BERLIN — Nenehni ksenofobni in neonacistični izgredi so zamajali nemško zvezno vlado. O tem priča nenadna seja vladne koalicije, seja, na kateri so razpravljali o visokih izdatkih v bivši Vzhodni Nemčiji in o stopnjevanju neredov. Vodja liberalcev Otto Lambsdorff je zagrozil z vladno krizo, medtem ko sam kancler Kohl premišljuje o razširitvi sedanje vladne koalicije.
Zaskrbljeni so tudi v Jeruzalemu. Tu poteka živahna razprava o dogajanjih v Nemčiji, kot kaže pa se bo v prihodnjih dneh še bolj razvnela. Ministrski predsednik in vodja večinske laburistične stranke Jicak Rabin bi moral namreč prihodnji teden odpotovati v Nemčijo na sestanek Socialistične internacionale.
Do neonacističnega izpada je medtem prišlo tudi v Italiji. V San-remu so neznanci z nacističnimi gesli in znaki pomazali tamkajšnje židovsko pokopališče.
Težka misija Colomba med sprtimi v Somaliji
V Sloveniji čaka na začetek pouka več tisoč šoloobveznih beguncev
LJUBLJANA — Za skoraj vsakega dvajsetega šoloobveznega otoka, ki (začasno) bivajo v Sloveniji, se je prejšnje šolsko leto končalo mesec dni prej kot bi se sicer uradno moralo, po vsem sodeč pa bodo z veliko zamudo začeli tudi pouk v tekočem šolskem letu, če ga sploh bodo. Gre za dvanajst, ali pa neka-teirh ocenah, celo za osemnajst tisoč šolarjev-begun-cev iz Bosne in Hercegovine, ki so razmeščeni v begunske centre po vsej Sloveniji, ali pa bivajo pri sorodnikih in slovneskih družinah.
Če bi to bilo odvisno le od Slovenije bi tudi oni začeli s poukom. Rešitev tega vprašanje je v marsičem odvisna od izida pogovorov med slovenskimi in bosanskohecegovskimi oblastmi oziroma Slovenijo in ustreznimi mednarodni inštitucijami, predvsem s prdstavniki UNICEF-a. Slovenija namreč pričakuje pisno potrdilo vlade BiH, da bo le-ta priznala šolske programe za begunce, od UNICEF-a (in tujine) pa finančno podporo za izvajanje pouka in v tem sklopu verjetno tudi sofinansiranje opremljanja improvizira-
nih učilnic. Po besedah uradnega predstavnika ministrstva za šolstvo Slovenije Janeza Kreka, obstajajo indici, da je mednarodna skupnost pripravljena finančno podpreti ta projekt o tem pa še ni trdnih zagotovil.
Kakor koli že, izvedli bodo skrajšane šolske programe, ali pa, odvisno od izzida omenjenih pogovorov, le fakultativne učne aktivnosti, v begunskih centrih. Utegne se tudi zgoditi, da bi pouk za začasne begunce izvajali v posameznih šolah, ki naj bi se določile ali bi oddale svoje prostore. V tem primeru naj bi se pouk izvajal samo v popoldanskem času.
Za poučevanje začasnih beguncev se je v zandjih treh tednih prijavilo okrog 350 prostovoljcev, ki so v glanvem poklicni učitelji, bosanskohercegovski študentje... Poleg nespornega entuziazma in ustrezne šolske izobrazbe pa bodo vsi ti učitelji potrebovali tudi »licenco« oziroma ustrezno potrdilo slovenskih šolskih oblasti, je dejal Janez Krek. (NIA)
MOGADIŠ — V somalsko glavno mesto je včeraj prispel na obisk italijanski zunanji minister Emilio Colombo. Cilj obiska je najti izhod iz medetničnih spopadov, ki že 20 mesecev pretresajo Somalijo. V ta namen se je Colombo včeraj sestal z začasnim so-malskim predsednikom Mahdi-jem, danes pa ga čaka srečanje z Mahdijevim najresnejšim nasprotnikom generalom Aididom.
Razgovori med Mahdijem in Colombom so trajali več ur. Mah-di je poudaril, da je sedanja državljanska vojna v bistvu posledica diktatorske vladavine Siada Barreja. Aidida (le-ta nadzoruje približno tri četrtine somalskega ozemlja) je označil za novega samodržca, kljub temu pa se je zavzel za konferenco o spravi.
Colombo je pripomnil, da se Italija ne namerava postaviti na nobeno vojskujočo stran, da pa hkrati podpira načrt OZN za mirno rešitev spora. Prvi korak je politični dogovor med sprtimi stranmi, naslednja faza pa je razpis volitev in snovanje nove ustave. Med predlogi, ki jih proučujejo je dejal Emilio Colombo — je tudi načrt o federativni ureditvi države, sicer pa je ta možnost trenutno še zelo daleč. Najprej je potrebno zajamčiti prihod humanitarne pomoči in s tem preprečiti nadaljnjo morijo med civilisti (na sliki AP).
Posebni odposlanec OZN Mohamed Sahnun je razgovore med Colombom in Mahdijem označil pozitivno, sicer pa bo za mirovna pogajanja bržkone odločilen današnji dan. Colombo se bo namreč danes srečal s predstavniki ostalih vojskujočih plemen. V Barderi se bo srečal z generalom Aididom, v Džibutiju pa z voditelji drugih dveh plemen.
Spopadi v Somaliji so se začeli z odstavitvijo Siada Barreja januarja lani. V njih je doslej izgubilo življenje približno 40 tisoč ljudi.
• V Piv
cegovini, je bil vsekakor začetek izrednega zasedanja mednarodne mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji v Ženevi. Predsedujoča konference Vanče in Owen sta nanj povabila vse predstavnike republik bivše Jugoslavije in predstavnike mednarodnih humanitarnih organizacij. Tema zasedanja je namenjena vzpostavitvi mednarodnega zračnega mostu do Sarajeva, obnavljanju pošiljk pomoči BiH in okoliščinam nesreče italijanskega letala. Poleg tega je napovedan še sestanek dveh izvedenskih skupin, in sicer komisije, zadolžene za razdelitev jugoslovanske dediščine, in delovne skupine za krepitev zaupanja in varnosti, na katero so povabili tudi predstavnike vseh treh sprtih strani: Srbov, Hrvatov in Muslimanov.
Razveseljivo je, da poznavalci razmer ocenjujejo, da naj bi se po obisku Marracka Gouldinga v BiH diplomacija zavrtela hitreje. Po prihodu iz Zagreba v Ženevo minuli konec tedna je Goulding namreč takoj poročal v Palači narodov. Sopredsedujoča konference o Jugoslaviji, Cyrus Vanče in lord Owen, sta voditelja Srbov v BiH Radovana Karadžiča pozvala, naj najkasneje do 12. septembra opoldne izroči vse težko orožje v štirih mestih -v okolici Sarajeva, Jajca, Goražda in Bihača. Obveščeni viri navajajo, da je mirovna konferenca pred težavno nalogo, kako sprtim stranem v BiH pokazati hudo nejevoljo spričo napadov na zahodna letala s človekoljubno pomočjo, ne da bi pri tem dvigovala temperaturo med temi stranmi in da bi utegnila vplivati na prekinitev dovoza pomoči, kar bi znova ogrozilo na tisoče življenj. V ženevskih krogih ne govorijo o sankcijah, če se Karadžič ne bi držal postavljenega roka. Je pa tudi vprašanje, o kakšnih sankcijah bi v Ženevi sploh lahko govorili, saj kaže, da kljub sestreljenemu letalu in prekinjeni humanitarni pomoči glede močnejšega vojaškega poseganja niso nič bolj navdušeni kot pred dnevi. Goulding je izjavil, da se OZN ne bodo bolj vojaško angažirali pri spremljanju človekoljubnih poletov do bo-sansko-hercegovskega glavnega mes-
ta. Tiskovni predstavnik Vancea in Owna, Erchardt, ki je bil do sobote tiskovni predstavnik Unproforja v Sarajevu, je bil v izjavah nenavadno zadržan. Med drugim pa je izjavil, da interpretacije, da gre pri Karadžiču za ultimat, kratko malo ne držijo. Kot je poudaril, gre le za obojestranski dogovor uresničitve predloga Karadžiča na londonski konferenci, ki so ga s sugestijami OZN dopolnili z novimi vrstami orožja.
Medtem je v nedeljo iz Velike Britanije v Bosno in Hercegovino krenil konvoj 30 vozil s 140 tonami • hrane, obleke in zdravil.
Na obisku v Rusiji se je mudil sekretar svetovne organizacije Butros Gali, ki je na tiskovni konferenci govoril tudi o jugoslovanski krizi. Gali je zavrnil srbske očitke, da se OZN zatekajo k taktiki dvojnih meril. Spomnil je, da so bili londonski sklepi sprejeti soglasno in ob navzočnosti vseh bivših jugo-subjektov. Poudaril je članstvo BiH v OZN in se zavzel za njeno ozemeljsko celovitost. Danes naj bi v New Yorku Gali sklical sestanek posebnega delovnega komiteja, v katerem so tudi odposlanci, ki so se pravkar vrnili iz bivše Jugoslavije ter BiH. Sprejeli naj bi nove, konkretne sklepe o okrepljeni zaščiti dostave pomoči. Gali je tudi pozval tuje sile, ki jih ni imenoval, naj zapustijo bosansko ozemlje. OZN pa menda proučujejo novo resolucijo, ki naj bi omogočila okrepitev enot iz sestave mirovnih sil na mejah BiH.
In medtem, ko kolesje svetovne diplomacije in politike melje po svoje, se boji in agresija v Bosni in Hercegovini nadaljujeta. Zdaj je skorajda že pravilo, da s tamkajšnjih bojišč ob koncih tedna sprva prihajajo poročila, da se je nedelja začela in »skoraj« končala dokaj mirno, proti večeru in v noči na ponedeljek pa se napadi in spopadi silovito okrepijo. Tako je bilo tudi minuli konec in začetek tega tedna. Po Sarajevu so ponovno odmevale eksplozije granat, ponoči so napadalci obstreljevali vse dele mesta, vključno s Centrom in Baščaršijo, prebivalci pa so doživeli vse - od močnih napadov z vsemi orožji do pehotnih konfliktov. Sicer pa v Sarajevu zelo primanjkuje vode in elektrike. Številni prebivalci
so pili vodo iz okuženih izvirov, tako da se kakih 1500 Sarajevčanov zaradi nalezljivih in črevesnih bolezni zdaj zdravi v bolnišnicah in na klinikah, ki so same prav tako brez vode. Težav z elektriko nimajo v Jajcu, skrbi pa jih to, da četniški agresor okrog vsega mesta zbira močne pehotne in oklepne sile. Topniški napadi so se zopet zvrstili na Goražde, Bosanski Brod, Bi-hač, Maglaj, Gračanico, Tomislavgrad, Gradačac. Srbska letala so napadla Vi-šegrad in Tešanj. V Bosanski Posavini so včeraj zjutraj razglasili nevarnost zračnega napada, saj sta z banjaluške-ga letališča proti Modriči, Gradačcu, Derventi in Bosanskem Brodu poleteli dve skupini srbskih letal. Mirneje je bilo v Livnu in Kupresu. Radio Bosne in Hercegovine je prek svojih valov objavil poziv domači in svetovni javnosti, naj pomagata prebivalcem Ro-gatice, kjer so razmere katastrofalne, od tam pa naj bi, kot poročajo, odšlo že kakih 15 tisoč muslimanov.
Reka beguncev iz nesrečne države pa teče naprej. Tako je 124 beguncev iz BiH, med njimi matere z otroki in vojaški obvezniki, v nedeljo zvečer zaprlo mejni prehod Jelšane ob cesti med Ilirsko Bistrico in Reko. Tam jih je zadržala obmejna policija, saj večina prebežnikov nima ustreznih dokumentov, zlasti pa ne za Nemčijo, kamor so namenjeni nekateri med njimi. Nekaj jih je mejo skušalo prestopiti nasilno, vendar so kasneje ostali na sami meji. Včeraj sefih je nekaj napotilo na hrvaško stran k sorodnikom ali da bi si priskrbeli dokumente oziroma dovoljenja. Za vse pa je poskrbel Rdeči križ.
Tudi na hrvaški strani se spopadi nočejo in nočejo nehati. V Karlovcu je, kot poročajo, prišlo do novih izzivanj srbske vojske, enako naj bi bilo v Slavonski Posavini in Slavonskem Brodu. Kljub dogovoru se jugoslovanska vojska še vedno ni umaknila s predela južno od Dubrovnika, kjer je ključnega pomena Prevlaka na vhodu v Boko Kotorsko.
V Zagrebu se je včeraj začela konstitutivna seja poslanskega zbora hrvaškega sabora, ki bo trajala tri dni. Na seji, ki se je začela s slovesno zaprisego poslancev, so bile na dvenem redu volitve novega predsednika tega
zbora, za mesto katerega je bil kandidat Stipe Mesič, in tri podpredsednike. Na dnevnem redu je bila še nezaupnica hrvaški vladi in nekaj vladnih predlogov za sprejetje zakonov po hitrem postopku. Med njimi sta zakon o obrambi in zakon o republiški vladi.
Po skoraj celodnevni razpravi so se poslanci sabora z 99 glasovi »za« in tremi »proti« odločili, da bo predsednik zbora in obenem sabora vendarle Stipe Mesič. Le-ta se je v svojih besedah zahvale posebej zahvalil predsedniku Tudjmanu, ki je, kot je dejal Mesič, ustvaril pogoje, da Hrvaška po devetih stoletjih postane samostojna- in mednarodno priznana država. (NIA)
• Boljši izgledi
razpada pravnega sistema, rekoč da je mendat sedanjih poslancev v skupščini 4-letni, k temu pa že obstaja tudi rezervna varianta, po kateri se volitve lahko izpeljajo po stari zakonodaji.
Predsednik Bučar je v nadaljevanju seje vztrajal pri mnenju, da skupščina mora v sredo določiti, če je zakonski predlog Narodnih demokratov in skupine poslacev kvalificiran za to da bo obravnavan kot predlog v zadnji fazi ali pa naj gre v redno skupščinsko proceduro.
Tako zaradi potrebne dvotretjinske večine pri sprejemu glavnih volilnih zakonov vprašanje volitve do konca leta - da ali ne, še vedno ostaja uganka, ki se bo najbrž rešila sredi tedna. Zdi se, da glavni vzvodi, s katerimi bodo vladneh stranke poskušale omehčati opozicijo, tičijo v zahtevanih zakonskih dopolnilih glede ohlapnej-ših pravil za glasovanje slovenskih izseljencev, obveznega domicila kandidatov v volilni enoti in znamenitega »Udbovskega amandmaja« oziroma izjave o nesodelovanju s tajnimi službami. Ker so krščanski demokrati že izjavili, da bodo glasovali za vladni predlog zakona o volitvah tudi če udbovski amandma ne bo sprejet, je že sedaj jasno, da v opozicijskem bloku so razpoke in da volilna zakonodaja, ob primerni udeležbi pozicijskih strank in brez večjih opstrukcijskih zapletov s strani opozicije, utegne ta teden biti sprejeta. (NIA)
S štiridnevne konference v Padovi
Ustaviti vojno
Evropski parlament naj sprejme politične ukrepe
PADOVA Konference »evropske skupine za proučevanje družbenih problemov«, na kateri so v preteklih dneh v Padovi razpravljali o vprašanjih državljanstva, človeških pravic in manjšinskih pravic, se je udeležila tudi podpredsednika deželne skupščine FJK Augušta De Piero Barbina, ki je predložila razpravljalcem listino o dogajanju na tleh bivše Jugoslavije.
Listina, ki so jo na konferenci soglasno podprli in seveda tudi odobrili, poziva evropski parlament, naj nemudoma sproži vsako možno pobudo politične narave, ki bi utegnila zaustaviti vojaške spopade v Bosni in Hercegovini ter obenem ustrezno zaščititi tamkajšnje narode in narodne manjšine.
Z druge strani listina apelira na vlade posameznih evropskih držav, da sprejmejo določeno število beguncev z vojnih pri-
zorišč in tako olajšajo breme, ki ga morata v zdaj že nevzdržnih razmerah prenašati republiki Slovenija in Hrvatska.
Pomenljiv je bil tudi predlog Barbinove, naj bi vlade neposredno podprle tudi takšne posamezne državljane in krajevne ustanove, ki ši v duhu solidarnosti prizadevajo za sprejetje čim večjega števila beguncev.
Na štiridnevni konferenci, med katero so obravnavali trenutno najbolj aktualna vprašanja, s katerimi se spopada Evropa, so priredili tudi okroglo mizo o »podtalnih silah, tajnih službah, krizi demokracije in sodnijskem sistemu«. Uvedla sta jo predsednika združenj žrtev iz Bologne in Ustice, pozornost pa je šla zlasti sodnikom Nunziati, Palombariniju in Cas-sonu, ki so mnogim, kakor je znano, bodeč trn v peti.
Na podlagi ustreznega sporazuma z vodstvom Italijanske unije
Uradi INCA/CGIL v Istri
Poslovali bodo tako na sedežih Obalne sindikalne organizacije kot pri Ul V kratkem bo temu sledilo še odprtje podobnega patronata v Novi Gorici
TRST - Tragično dogajanje na tleh bivše Jugoslavije, stopnjevanje vojaških spopadov, smrt in nedopovedljivo trpljenje, beg desettisočev beguncev, nastanek dveh novih neodvisnih republik, Slovenije in Hrvaške - vse to ima velikanske družbeno-politične razsežnosti in terja vzpostavitev novih oblik vzajemne pomoči in človeške solidarnosti ter sodelovanje na socialnem in gospodarskem področju med italijanskimi delavci in njihovimi vrstniki v novo rojenih neodvisnih republikah. Tako se začenja tiskovno sporočilo deželnega patronata INCA/CGIL za Furla-nijo-Julijsko krajino o novih sporazumih med sindikatom CGIL, Obalno sindikalno organizacijo ter Italijansko unijo za Istro in Reko, ki temeljijo sicer tudi na že utrjenih prijateljskih stikih.
V okvir teh dogovorov, ki jih je podpisal tudi sam generalni tajnik CGIL Bruno Trentin, sodi sklep, po katerem bo patronat INCA/CGIL odprl v Slovenski in Hrvaški Istri lastne urade, ki naj bi ščitili socialne in skrbstvene »pravice« tamkajšnjih državljanov, prizadetih zaradi vojnih razmer. Urade bodo odprli na sedežih Obalne sindikalne organizacije in Italijanske unije (Pulj, Buje in Reka), poslovati pa bodo začeli še ta mesec. Uradi bodo imeli moderne kompjuterje, fakse, fotokopirne aparate ipd., k čemur je specifično prispeval sam INCA/CGIL. V njih bodo delali tako krajevno osebje kakor specializirani funkcionarji tr-
žaškega patronata INČA, ki bodo nudili ustrezno tehnično, informativno in izobraževalno zaslombo.
Kmalu pa bodo takšen urad odprli tudi v Novi Gorici, kar bo sad sodelovanja med goriškim patronatom INČA in novogoriško sindikalno organizacijo.
Vse omenjene patronatne enote bodo posvečale posebno skrb seveda patronatski dejavnosti kot taki oziroma seznanjanju ljudi onkraj italijanske meje s pravicami, ki izhajajo iz zakonov o skrbstvu in ki zadevajo naslednje probleme: pokojnine na podlagi mednarodne konvencije; priznanje in odkup »mešanih« delovnih dob; priznanje figurativnih prispevkov in dobe služenja vojaškega roka.
Tistim, ki so se izselili, ki hodijo v službo čez mejo oziroma onim, ki se nameravajo priseliti v Italijo, bo patronat INČA pomagal pri reševanju problemov, ki zadevajo: dovoljenje za začasno bivanje in vpis v sezname oseb, ki iščejo delo; sindikalne pravice in zavarovanje (družinska doklada, nezgodno zavarovanje, bolezenska odškodnina, doklada za nosečnice, za brezposelnost idr.); stanovanje in šolanje.
Deželno vodstvo patronata INCA/CGIL meni, da na ta način ne bo prispevalo samo k uveljavljanju sindikalnih in drugih pravic, ki pritičejo delavcem in siceršnjemu prebivalstvu, pač pa tudi k utrjevanju in rasti demokracije.
K »reševalni akciji« bo denarno prispevala tudi rimska vlada
Ugodna znamenja zu italijansko šolo Leonardo da Vinci v Bujah
BUJE — V zadnjih dneh so se temni oblaki nad višjo srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom Leonardo da Vinci v Bujah, v katero zaradi bližine, kvalitete poučevanja in nekaterih specifičnih usmeritev, Prihaja tudi veliko število učencev s Koprskega, nekoliko razkadili. Najbolj ohrabrujoča vest je prišla iz Zagreba, kjer je poslanec Istrskega demokratskega zbora Dino Debeljuh o težavah šole obširno poročal hrvaški ministrici za kulturo Vesni Girardi-Jurkič in drugim osebnostim, ki so neposredno zainteresirane za rešitev krize.
Do rešitve položaja na Leonardu da Vinciju bi lahko prišlo zaradi ponovne uvedbe posebnega dodatka učiteljem, ki učijo na šolah manjšine. Gre za 20-odstotni dodatek zaradi specifičnosti pouka na teh šolah, ta dodatek pa so v preteklosti italijanski učitelji v Istri, na Reki in na Koprskem že dobivali, ker so hiorali poleg italijanščine popolnoma obvladati tudi srbohrvaščino oziroma slovenščino. Toda resnično rešitev za šolo v Bujah lahko prinese odločitev, da se z začetkom šolskega leta plače v vseh šolah na Hrvaškem povečajo za 80 odstotkov, kar naj bi vsem učete-Ijem - ne glede na njihovo narodnostno pripadnost -omogočilo dostojno življenje.
Poleg tega pa je z Reke prišla še ena pozitivna vest, ki lahko vrne optimizem tako učiteljem na Leo-
nardu da Vinciju v Bujah kot tudi vsem ostalim učiteljem na italijanskih šolah v hrvaški Istri in na Reki. Odbor Italijanske unije je zahvaljujoč pomoči italijanske vlade in Ljudske univerze iz Trsta predlagal, da naj bi vsakemu italijanskemu učitelju v Istri in na Reki dodelili po milijon lir za izredno strokovno izpopolnjevanje. Za to »reševalno akcijo« italijanskih šol bo vlada v Rimu odobrila približno pol milijarde lir. Pri tem pa je bilo iz vrst Italijanske unije tudi slišati pripombo, da gre tudi pri tem le za trenutno blažilo težav in da bodo zaradi te pol milijarde prikrajšane druge dejavnosti Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Vendar pa dokončne rešitve za šolo Leonardo da Vinci v Bujah najbrž ne bodo prinesli ne 80-odstotno povišanje učiteljskih plač, ne posebni dodatek za italijanske učitelje in ne dodelitev milijona lir. Enajst izkušenih profesorjev je namreč že pred časom dalo odpoved in si našlo druge zaposlitve, do 14. septembra, ko se začne novo šolsko leto, pa je skoraj nemogoče, da bi vodstvu šole uspelo najti ustrezne zamenjave. Zato kljub številnim »reševalnim pasovom«, ki so jih vrgli v zadnjem času, ostaja glavni problem še daleč od konkretne in predvsem učinkovite rešitve.
ENNIO OPASSI
Tiziano Venier na proslavi v Povolettu
»Zdaj potrebno novo osvobodilno gibanje«
POVOLETTO — V tem furlanskem kraju je bila preteklo nedeljo slovesnost, na kateri so se spomnili odločilne bitke partizanskih formacij Garibaldi in Osoppo, ki so 5. septembra leta 1944 zadale poslednji udarec nacifašističnim silam.
Srditi boji so zahtevali veliko žrtev, nanje pa danes spominja spomenik sredi Povoletta na Trgu Svobode.
Nedeljska slovesnost se je začela z verskim obredom, kasneje pa je pred spomenikom padlih župan iz Povoletta Pietro Clocchiatti v priložnostnem nagovoru poudaril pomembnost takratnih dogodkov in vlogo partizanskih edinic pri zagotavljanju svobode.
Pokrajinski predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI Federico Vincenti je v svojem nagovoru spo-
mnil na velik krvni davek, ki so ga tudi furlanski partizani dali za svobodo in demokracijo. Ob tej priložnosti je izročil spominsko ploščo Micheleju Zeffi-nu iz Manzana, ki je septembra 1944. leta vodil enega od partizanskih bataljonov.
Slavnostni govornik na nedeljski slovesnosti v Povolettu pa je bil predsednik videmske Pokrajine Tiziano Venier, ki je podčrtal vrednote osvobodilnega gibanja, o katerih je treba posebej seznaniti šolske generacije, ki o tem vedo malo ali nič. Venier je ugotovil, da zdajšnji položaj v državi zahteva »novo osvobodilno gibanje«, tokrat brez orožja, a z istimi ideali, ki so prevevali takrat ljudstvom, ko se je opredelilo proti nazadnjaštvu in fašizmu.
RUDI PAVŠIČ
V zvezi s še ne docela razčiščeno afero zaradi podkupnin
Župan v Svet Lenartu Simaz zavrača sleherno odgovornost
SVET LENART — V zvezi s pre-
iskavo o možnih podkupninah podjetnika Del Fabro iz Pordenona, ki naj bi v svoje nedovoljene posle vpletel tudi občinsko upravo iz Svet Lenarta v Benečiji, je župan te občine Renato Simaz poslal pismo, v katerem obrazložuje svoje stališče.
Simaz poudarja, da ni od nikogar dobil podkupnine in da obisk finančnih stražnikov na sedežu občine 9re pripisati le dejstvu, da je ta občina svojčas sklenila pogodbo s podjetjem Del Fabro za nakup opre-tne. Zaradi tega se je županu in samemu občinskemu tajniku zdelo umestno, da preiskovalcem nudi vso dokumentacijo sklenjene pogodbe, ki je po novem zakonu za krajevne uprave vsakomur na ogled.
Toliko župan Renato Simaz. K temu pa gre dodati pisno zahtevo Po takojšnjem sklicu občinskega sveta v Svet Lenartu, ki so jo podpi-sali trije predstavniki manjšine in trije predstavniki KD, ki so izstopili iz večinske koalicije.
Skupina šestih občinskih odbornikov želi, da bi jim župan poročal glede preiskave finančnih stražnikov. Ob tem - tako ugotavljajo - bi kazalo tudi v občinskem svetu spregovoriti o nekaterih zadevah, ki neposredno zanimajo občinsko upravo v Svet Lenartu in o katerih svetovalci niso bili v zadostni meri ob-Mteni.
Predstavili so graški sejem
VIDEM - V Vidmu so včeraj predstavili graški mednarodni jesenski sejem, najvažnejšo sejemsko prireditev glavnega mesta Štajerske, ki se bo odvijala od 26. septembra do 4. oktobra. Na 80.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora se bo predstavilo preko 2000 podjetij s celega sveta, med temi tudi številna iz Slovenije in Italije.
Prav Italijani so letos popestrili svojo prisotnost, tako da so za Nemci najbolj številčna tuja delegacija. Med italijanskimi podjetji jih bo dobra desetina iz naše dežele, po tradiciji predvsem iz Furlanije.
Podjetja, ki delujejo pod oznako Made in Friuli so vedno bila številčno prisotna na spomladanskem graškem sejmu, v zadnjih letih pa se pojavljajo tudi na jesenski izvedbi, kar dokazuje pomembnost tega sejma kot odlična mednarodna izložba naših proizvodov, predvsem zaradi velikega obiska operaterjev iz Češkoslovaške in Madžarske. (AWS)
V špetrskem dvojezičnem centru kmalu spet živ žav
ČEDAD — Novo šolsko leto trka na duri tudi za otroke iz Beneške Slovenije, ki obiskujejo dvojezični center v Špetru (na sliki). Kakor smo zapisali že predvčerajšnjim, bo prvič prestopilo njegov prag - in torej poskrbelo za vrvež v otroškem vrtcu - dvanajst malčkov. Še zlasti razveseljiva pa je okoliščina, da bo imel center letos rekordno število prvošolčkov in sicer kar trinajst. To je spodbudno znamenje, ki kaže, kako se med našimi ljudmi v Benečiji postopoma, a neprestano utrjuje narodna zavest. Nenehna množitev kajpak še bolj zaostruje probleme, ki jih postavlja odgovornim huda prostorska stiska, nedvomno pa je, da bodo te probleme znali rešiti.
Zaradi čedalje naraščajočega pritiska za zmanjševanje socialnih pravic njim samim in starejšim na splošno
Invalidi obalno kraške regije močno zaskrbljeni
SEŽANA — Društvo invalidov občine Sežana je tudi letos organiziralo tradicionalno srečanje invalidov obalno kraške regije. Številni invalidi iz občin Postojna, Koper, Izola in Piran ter Sežana so se zbrali pred sežanskim domom upokojencev. Po uradnem delu so se invalidi pomerili v raznih športnih disciplinah (šahu, streljanju in balinanju), nakar se je razvilo prijetno družabno srečanje.
Navzoče je pozdravil Avgust Tavčar, predsednik sežanskega društva invalidov, in dejal, da se je sežansko društvo ustanovilo 1987. leta kot zadnje društvo v Sloveniji. Od takrat dalje so se srečevali s kadrovskimi in prostorskimi težavami. V letošnjem letu pa so dobili nove prostore in opremo v stavbi občinske skupščine, za kar gre zasluga predvsem Zvezi društev invalidov
Slovenije. Invalidi so humanitarna organizacija, saj se zavzemajo za reševanje pravic invalidov v skladu z resolucijo Organizacije združenih narodov in drugimi deklaracijami in konvencijami. Prisotne je pozdravil tudi župan sežanske občinske skupščine Ivan Vodopivec, ki se je dotaknil strankarskega življenja in demokracije v njem. Poudaril je, da je v zadnjem času čutiti veliko pritiskov na zmanjševanje socialnih pravic starejše populacije in invalidov.
V družabnem delu so si invalidi izmenjali izkušnje, manjkalo pa ni tudi glasbe, plesa in pesmi. V kulturnem programu pa sta nastopila harmonikar Veselko Hočevar s pevko Milko Skok.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V nedeljo osrednja proslava ob 62-letnici usmrtitve bazoviških junakov
Bazoviški spomenik je lahko vodilo za izhod iz današnje stiske Trsta
Spominski poklon štirim junakom, trajen opomin nam vsem, nenehna spodbuda k samoizpraše-vanju: tako lahko dandanes doživljamo kamniti spomenik na ba-zovski gmajni postavljen v spomin na Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, ki so že leta 1930 padli pod fašističnimi svinčenkami. In prav tako mnogoplastno je lahko tolmačenje vsakoletnih proslav ob obletnici njihove usmrtitve, ki jih prireja Odbor za proslavo bazoviških žrtev. Tokratni govorniki -Dušan Jelinčič, Fausto Monfalcon in Ivan Peterlin- so k dogodku, predvsem pa k današnjemu pomenu proslave pristopili z različnih vidikov. Za Dušana Jelinčiča je bila to priložnost za sanjsko srečanje z mrtvim očetom Zorkom in za namišljen (a zelo realističen) razgovor o včerajšnjih in današnjih dogodkih; za Fausta Monfalcona je svečanost predvsem srečanje, s katerim potrditi veljavnost »starih« antifašističnih idealov in bolečo aktualnost obvez po medet-ničnem sožitju v Trstu in po vsestranskem sodelovanju med sosedi; Ivan Peterlin pa je sodelovanje na spominski svečanosti doživljal tudi kot nujo-obvezo, da spregovori o svojih tesnobnih in vihravih občutkih vezanih na današnji trenutek Slovencev v Trstu. Pred popoldanskim osrednjim delom proslave so se dopoldne oziroma v prejšnjih dneh iztekle druge pobude, ki so bile prav tako vezane na proslavljanje 62-obletnice usmrtitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Kot je v imenu Odbora za proslavo bazoviških žrtev številnim zbranim pred kamnitim spomenikom na bazovski gmajni povedal Filibert Benedetič, je bila na predvečer proslave v bazoviški cerkvi maša zadušnica, v nedeljo dopoldne so na grob Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča na glavnem tržaškem pokopališču položili venec, zjutraj pa je izpred spomenila NOB sredi vasi že enajstič na desetine udeležencev krenilo na Spominski pohod Bazoviški junaki, ki ga organizira planinski odsek domačega športnega društva Sloga. Prav prihod udeležencev pohoda, ki so se s Kokoši spustili na gmajno pri spomeniku, je sprožil začetek osrednje proslave. Pred govori pa so razne delegacije na obeležje, ob katerem so v častni straži stali člani slovenske skavtske organizacije in tabornikov Rodu modrega vala, položili vence in cvetje.
Razmišljanje Dušana Jelinčiča pred obeležjem, ki spominja na žr-
tev »veselega Ferda, umirjenega Alojza, urejenega Zvoneta in dinamičnega Franeta« (tako jih je v namišljenem razgovoru s sinom označil Zorko Jelinčič), je bilo seveda zelo intimno zastavljeno in je kot tako izvenelo tiho, žal tudi zaradi slabega ozvočenja. V njem pa je avtor sebi in svojemu očetu, predvsem pa nam vsem zastavil temeljno vprašanje: »Se je žrtev štirih bazoviških junakov Spačala?« Neizprosnost vprašanja je Jelinčič takoj zabrisal z optimistično noto v »žareče sonce, ki posije po še tako temni noči«. Iz žrtve Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča je zrasel odpor, je za Jelinčičem zatrdil Fausto Monfalcon, ki pa je opozoril na zastrašujoč pojav ponovnega spodbujanja k sovraštvu med slovenskimi in italijanskimi prebivalci Trsta, za kar ima še največ »zaslug« stranka MSI, ki je pravoverna naslednica tistih fašistov, ki so organizirali posebna
sodišča in ubijali slovenske in italijanske demokrate. Poziv za strpnost in sožitje pa seveda v današnjem času velja tudi Bosni oziroma celotnemu področju bivše Jugoslavije.
Na vzpon skrajnega desničarstva pri nas in na splošno v Evropi in na krutust vojne, ki strahovito vihra nedaleč proč od nas, je opozarjal tudi Ivan Peterlin. Ugotavljal je, da se »po dolgih letih potrpežljivih stremljenj, da bi med slovenskim in italijanskim človekom vzpostavili dialog, danes soočamo z zakrknjenim ozračjem prežetim z mržnjo do slovenske stvarnosti«. Vendar nam izhod iz stiske kot kažipot pokaže ta skromni kamniti, že neštetokrat oskrunjeni spomenik na bazovski gmajni, ki nenehno opozarja na trdoživo kljubovalnost slovenskega človeka.	BREDA PAHOR
Na sliki (foto Križmančič) Dušan Jelinčič govori zbranim.
Naša društva pripravljajo delovne načrte
Zbori in glasbene šole začenjajo novo sezono
Naša kulturna društva, od katerih so mnoga v poletnih mesecih organizirala domače praznike in šagre, se sedaj pripravljajo na začetek redne sezone. Tista, ki imajo v sklopu svoje dejavnosti pevske zbore, bodo obudila to dejavnost, druga bodo ponovno začela z drugimi dejavnostmi, kot je na primer organiziranje glasbenih šol, odsekov za ritmično telovadbo in drugo.
Jutri bo imel prvo vajo v letošnji sezoni ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja. Vaja bo ob 20.30 v društvenih prostorih; vodstvo zbora vabi nove pevke, da bi se mu pridružile.
Sinoči je imel prvo vajo v tej sezoni moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela. Tudi tu ima zbor lepe načrte za prihodnjo sezono, da bo le število pevcev (predvsem mladih) ustrezalo tej dejavnosti.
V svoj krog vabi nove pevke in pevce tudi Mešani pevski zbor Primorec - Tabor. Gre za enega naših najboljših mešanih zborov. Zato bi bilo prav, da bi poziv naletel na dober odmev.
Tudi Glasbena šola ricmanjske godbe začenja s svojim delovanjem. Vpisuje gojence od petega leta starosti dalje za tečaje trobil, pihal, tolkal in klavirja. Prve vaje so že včeraj stekle v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih ter se bodo nadaljevale še v sredo in soboto. Nekatere vaje bodo v večernih, druge v popoldanskih urah. Šola vpisuje gojence tudi pri odbornikih KD Lipa v Bazovici, kot pri KD Rovte-Kolonkovec.
Tudi podružnice šole Glasbene matice začenjajo z vpisovanjem novih gojencev. Na Proseku bo v prostorih KD od 18. do 19. ure vpisovanje za ure klavirja, trobil, pihal in harmonike. V Boljuncu bo vpisovanje v ponedeljek, 14. t.m.,
in sicer v prostorih gledališča F. Prešeren od 16. do 18. ure. Tu bo potekal pouk klavirja, kitare in harmonike. V Nabrežini bo vpisovanje v prostorih stare podružnice v torek, 15. t.m., od 17. do 19. ure. Na šoli bo stekel pouk klavirja, violine, trobil in harmonike.
To je le delni pregled delovanja naših društev, ki bodo imela v prihodnjih dneh sestanke in seje, da napravijo načrte za bodočo dejavnost, (ni)
Častna diploma MIB predsedniku ENEL Viezzoliju
Predsednik elektriške družbe ENEL Franco Viezzoli bo prvi prejel častno diplomo po-stuniverzitetne šole za šolanje manadžerjev Master in International Business pri tržaški univerzi. Slovesno mu jo bodo podelili v ponedeljek, 21. septembra, ko bodo izročili diplome tudi šestnajstim tečajnikom ob zaključku drugega enoletnega tečaja.
Franco Viezzoli bo prejel diplomo »honoris causa« zaradi zaslug, ki si jih je pridobil v svoji dolgi karieri v državnem gospodarskem sektorju, zlasti pa kot predsednik družbe Finmeccanica in zdaj kot predsednik ENEL. Pristaviti pa velja, da izhaja iz istrske rodbine in da je vedno ostal blizu Trstu in sploh Furlani j i-Julijski krajini. Tako je bil svetovalec deželne finančne družbe Friulia in zdaj je tudi član upravnega sveta Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina.
V nedeljo se je v Finžgarjevem domu na Opčinah zaključila letošnja Draga
»Noben Slovenec nima pravice biti ničla«
V nedeljo se je na Dragi dnevna politika spet umaknila s prizorišča in prepustila prostor bolj kulturnemu, čeprav ne nepolitičnemu razmišljanju s prispevki Edvarda Kovača in Franca Rodeta. Predavatelja sta se v marsičem dopolnjevala, čeprav njuni predavanji nista bili vselej in povsem v sozvočju, saj sta v izvajanjih prišla do izraza različna temperamenta.
Edvard Kovač, teolog in profesor na katoliški univerzi v Toulousu, je izhajajoč iz izročila nakazal slovenskim kristjanom možne poti v prihodnost, pri tem pa opozoril tudi na možne nevarnosti. Rode, prav tako teolog, tajnik papeškega sveta za dialog z neverujočimi in član še drugih papeških svetov, pa je v svojem prispevku bolj izpostavil slovenstvo, čeprav je pri tem prav tako izhajal iz krščanskega izročila.
Uvod v Kovačevo razmišljanje je bilo dejstvo, da je konec avgusta bila stoletnica (ki je šla dokaj neopazno mimo, kar so nekateri disku-tanti dokaj vehementno grajali) prvega slovenskega katoliškega shoda, ki je bil skoraj sočasno s podobnimi shodi v Avstriji in Italiji. Tisti shod je bil odraz želje po kristjanovem nastopanju v družbi, po shodu pa se je povečala vloga krščanskih laikov. Ob pomenu dogodka pa je Kovač opozoril tudi na nevarnost tedanjega zgrešenega
tolmačenja izročila. Po tem shodu pa je slovensko katolištvo skoraj 50 let ostalo na istih stališčih in se ni odprlo novim tokovom. Danes slovensko krščanstvo doživlja po besedah Edvarda Kovača prelomni trenutek, saj mora po prisilni in nasilni sekularizaciji v prejšnjem režimu nadoknatiti zamujeno in se odločiti za prihodnost. Pri tem je opozoril na nevarnost, da bi slovenska cerkev regredirala na to, kar je bila pred 50 leti, obenem pa izrazil prepričanje, da bo znalo katolištvo najti primerne poti v prihodnost. Med temi je nakazal strpnost in sprejemanje razlik tudi
med kristjani, večjo identifikacijo s Cerkvijo, ki pa bo bolj duhovna kot pravna, večjo distanco do dela svojih rok in do gospodarske uspešnosti, pozornost za okolje, smisel za lepo in dober okus. Poudaril je pomen dejstva, da so Slovenci končno oblikovali lastno državo, vendar s prispodobo o nekdanji židovski državi opozoril na nevarnost, da bi hoteli vse politizirati. Kristjan mora po Kovaču pokazati, da identiteta naroda ostaja predvsem duhovna in kulturna.
France Rode pa je izhajal iz ugotovitve, da so se z razglasitvijo samostojne države Slovenci iztrgali iz mednarodne anonimnosti. Kot
Pešačenje po mestnih ulicah postaja čedalje bolj nevarno
Odbor za varnost in pravice pešcev "Cammi-na Trieste" se pripravlja na vrsto pobud, ki jih bo v kratkem izpeljal. Vsak dan namreč prejema številne pozive občanov, ki ga opozarjajo na razne nevšečnosti, s katerimi se morajo dnevno spoprijemati številni Tržačani. Odbor med drugim opozarja na stanje v spodnjem delu Ul. Battisti, kjer je prečkanje ceste zelo nevarno; nevarno je tudi pešačenje po pločniku in vdolž avtobusnih postajališč, ki so po raziskavi omenjenega odbora skoraj vedno zasedena, tako v središču mesta kot v predmestju. Odbor opozarja na nevarnost prehoda za
pešce na začetku Ul. Battisti ter na stanje v Ul. Muratti, kjer je stalno parkiranih veliko avtomobilov in motorjev in sicer na osnovi dovoljenj, katerih izdajanje, kot kaže, nihče ne nadzoruje. Po odborovem mnenju je veliko podobnih problemov tudi v Skednju, v Naselju S. Giorgio in v Ul. Pitacco.
Odbor je tudi prejel veliko pozivov občanov, da bi posegel zaradi velike količine prahu iz bližnje železarne, ki dnevno onesnažuje ne samo ozračje, ampak tudi balkone na poslopjih tega predela. Na osnovi analiz pa naj bi ta
prah ne povzročal škode zdravju prebivalstva. Glede tega vprašanja bo Odbor v kratkem sklical javno skupščino prebivalstva; sklical bo tudi tiskovno konferenco v Barkovljah, kjer bo na zatožno klop postavil družbo AN AS in občinsko upravo, ki morata po njegovem mnenju v tem mestnem predelu sprejeti vrsto ukrepov za večjo varnost pešcev. Po odborovem mnenju je treba namreč zmanjšati vožnje zasebnih avtomobilov in istočasno okrepiti učinkovitost javnih prevozov, da bi se na tak način zmanjšala nevarnost onesnaževanja, ki ogroža zdravje vsakogar.
narod s samostojno državo morajo narediti temeljit premik. In prvi korak je s tega vidika drugačen odnos do zgodovine. Dosedanja namreč ni temeljila na objektivnih dejstvih, pač pa predvsem na dokaj zgrešenih predstavah pesnikov in pisateljev. Slovenci so se v zgodovini doslej pokazali ne kot narod hlapcev, pač pa kot uporen in odporen narod. Po Rodetovi oceni Slovenci niso različni od drugih narodov. »Smo to, kar smo. In to kar smo, ni slabo«. S proglasitvijo samostojne Slovenije je bil dosežen cilj, ki je bil zastavljen pred poldrugim stoletjem, sedaj pa si morajo Slovenci zastaviti nove cilje in nov narodni program. Bližnji, kratkoročni cilj je po Rodetu razvijanje nove slovenske države in graditev demokracije, kar pa je le pogoj za ambicioznejše dosežke: in to je pripravljanje na dobo, ko se bo slovenski genij popolnoma razmahnil in bo spregovoril svetu, ko se bo za slovenski narod začela »zlata doba«. Na to se je treba pripravljati z zelo jasno vizijo, z osebno disciplino, šolanjem, duhovnostjo.
Številčna majhnost slovenskega naroda pri tem ne bo ovira. Vendar prav zaradi skromne številčnosti se vsak Slovenec mora zavedati, da »nima pravice biti ničla, pač pa mora nekaj biti in nekaj narediti. Če pri naših ljudeh ustvarimo to zavest, bo narod klen, v globinah vesel in ustvarjalen. In tak narod si želi Bog«.
Nedeljska Draga se je začela dopoldne z mašo, popoldne pa sta bila predstavljena še roman Hagar Vinka Ošlaka in knjiga Moj brat Janko Vojko, ki jo je napisala sestra narodnega heroja. Ob koncu pa so udeleženci naslovili še pristojnim oblastem peticijo glede maše vanj a v slovenščini v vasi Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji	VOJMIR TAVČAR
Na sliki (foto Križmančič) zadnje predavanje letošnje Drage.
Kdo je odgovoren za ukinitev seminarja slovenskih šolnikov
Kdo je pravzaprav odredil letošnjo ukinitev tradicionalnega seminarja za slovenske šolnike? Vprašanje ni zgolj retorično, temveč se samo po sebe vsiljuje, ko začne protest slovenskih šolnikov zaradi nesprejemljivega ukrepa dobivati konkretnejše obrise v obliki posegov raznih političnih predstavnikov. Na posredovanje bivšega senatorja Stojana Spetiča so predstavniki Stranke komunistične prenove zaprosili za srečanje z ministrico za šolstvo Roso Russo Jervo-lino, da bi jo seznanili s protesti slovenskih šolnikov zaradi ukinitve seminarja, predvsem pa, da bi od nje izvedeli, zakaj in kako je prišlo do takšne odločitve. Zadevo je prevzel senator Gennaro Lopez, ki se je z ministrico sestal in od nje izvedel, da pravzaprav z odločitvijo, da se seminar za slovenske šolnike »zamrzne«, ni bila seznanjena. Podtajniku Mattulliju je vsekakor poverila nalogo, da vso zadevo preuči in nato obvesti predstavnika SKP.
Zaenkrat ni znano, kaj je od pristojnih funkcionarjev izvedel poverjeni podtajnik, vsekakor pa je več kot jasno, da odločitev za ukinitev letošnjega seminarja ni prišla »z vrha« oziroma od pristojnega ministrstva.
Kot smo že poročali, se je včeraj v Rimu sestal tudi tako imenovani vertikalni odbor za manjšinske šole pri Vsedržavnem šolskem svetu, ki naj bi na poseg slovenskega predstavnika prof. Josipa Pečenka tudi razpravljal o protestu slovenskih šolnikov oziroma o ukinitvi letošnjega seminarja. S celotno zadevo je prof. Pečenko že pretekli teden po telefonu seznanil tajništvo ministrstva za šolstvo in pri tem posebej opozoril na posledice, ki jih odločitev o ukinitvi tako pomembnega seminarja lahko ima za slovenske šolnike. Istočasno pa bo tudi celoten Vsedržavni šolski svet in ministrico Jervolino, če se bo z njo srečal, informiral o protestih slovenskih šolnikov in raznih organizacij.
Sestali so se včeraj na tržaškem županstvu
Soglasnost županov glede Sklada za Trst
Župani iz tržaške pokrajine so sprejeli skupno stališče glede Sklada za Trst. Sestali so se v tržaški občinski palači, sklical pa jih je župan Staffieri. Župani so v bistvu osvojili načelo, da je treba potrditi finansiranja za dela, ki so že v teku, poleg tega pa tudi finančna sredstva za gradnjo infrastruktur, ki jih nameravajo uresničiti občinske uprave.
Poudarili so, da je treba zagotoviti finančna sredstva za obdobje 1993-94, ker bi morali v nasprotnem primeru zaustaviti vrsto važnih javnih del; poleg tega so dodali, da je treba zagotoviti specifično podporo proizvodnim dejavnostim in podčrtali, da tudi infrastrukture (ki same po sebi niso produktivne) omogočajo prisotnost številnih dejavnosti in jih zato ne gre oškodovati.
Župan Staffieri se je po sestanku na županstvu podal na sedež komisije, ki upravlja Sklad za Trst, kjer je orisal enotno stališče občinskih uprav iz tržaške pokrajine.
Božu Kolariču v spomin podelili zlato medaljo za vojaške zasluge
Tržaški pokrajinski odbor ANPI-VZPI sporoča, da je bila z odlokom predsednika republike z dne 12. februarja 1992 podeljena zlata medalja za vojaške zasluge Božu Kolariču (Nataleju Colarichu) v spomin.
Božo Kolarič se je rodil 24. decembra 1908 pri Korošcih v miljski občini. Zaradi protifašistične dejavnosti ga je Mussolinijeva policija preganjala. V fašističnih ječah je preživel kar dvanajst let. Po zlomu Italije 8. septembra 1943 je odšel v partizane in postal eden izmed krajevnih voditeljev odporniškega gibanja. Sodeloval je z Miljča-nom Luigijem Frausinom, ki je že bil odlikovan z zlato medaljo za vojaške zasluge, prav tako v spomin.
Božo Kolarič je v partizanih izvedel vrsto drznih akcij. V eni izmed njih je 19. junija 1944 padel v roke nacifašistov, ki so ga po nečloveškem mučenju usmrtili. Do zadnjega se je odlikoval po svoji neuklonljivi hrabrosti.
Kot piše v tiskovnem sporočilu tržaškega odbora ANPI-VZPI, je bil Božo Kolarič tudi vnet zagovornik bratstva med Italijani in Slovenci. Tudi zato se preživeli slovenski in italijanski borci veselijo, da je bila Božu Kolariču izkazana tako visoka čast. Podčrtati pa tudi velja, da gre za gesto, ki je posebno pomenljiva v sedanjem političnem trenutku, ko dediči fašističnega režima nevarno dvigajo glave.
Preteklo nedeljo na osrednjem Trgu Unita
Prenapeteži motili protestno zborovanje društva »Edinost«
Nedeljsko 33. protestno zborovanje društva Edinost proti negativnemu zadržanju osrednjih državnih oblasti do uresničevanja pravic slovenske manjšine v Italiji je potekalo v dokaj napetem ozračju. Predstavniki društva so kot vsako prvo nedeljo v mesecu okrog 11.30 nastopili s svojimi napisi in zastavami na Trgu Unita, profesor Samo Pahor pa je kot običajno spregovoril o odprtih problemih naše narodnostne skupnosti in se tokrat posebej zaustavil pri razsodbi, s katero je deželno upravno sodišče (TAR) pred nedavnim razveljavilo ukrep deželnega nadzornega odbora, uperjen proti določilom o dvojezičnosti v statutu občine Doberdob.
Shod društva Edinost pa ni mogel potekati mirno. Najprej ga je motila peščica desničarskih skrajnežev, potem pa še nekateri izmed udeležencev shoda al-pincev, ki je istočasno potekal na istem trgu. Prenapeteži so prekinjali Sama Pahorja z medklici in žaljivkami (na sliki - foto Križmančič). Kot nam je povedal sam Pahor, pa policisti, ki so prisostvovali dogajanju, kljub njegovemu vabilu niso nastopili, da bi preprečili motenja zborovanja.
Bo postaja Tele4 v kratkem postala v Trstu »nevidna«?
Letalonosilka Saratoga priplula v Trst
Njena navzočnost v Jadranu je verjetno povezana s konfliktom v Bosni
Porazdelitev frekvenc televizijskim hišam na osnovi tako imenovanega zakona Mammi je povzročila že veliko polemik, po eni strani zaradi kriterijev porazdelitve same, po drugi pa zaradi kopice nejasnosti, ki spremljajo izvajanje dekreta. V težavah oziroma v precej nejasnem Položaju se je znašla tudi tržaška postaja Tele4, kateri so sicer priznali pravico do oddajanja (in jo torej vključili v seznam tv postaj, katerim Pripadajo oddajni kanali), vendar pa so ji zaenkrat dodelili samo kanal 61, ki »pokriva« Gorico, nikakor pa ne Trsta, v katerem je seveda večina njenih gledalcev. Ker gre za začasne sezname, ki jih morajo pristojni še enkrat pregledati - kakor bodo morali preučiti tudi številne ugovore in Pripombe na račun dosedanjih dodelitev kanalov - prevladuje zelo utemeljeno mnenje, da Tele4 sicer ne bodo zaprli, vendar je njen obstoj ogrožen. Odločilna beseda naj bi vsekakor padla konec februarja prihodnje leto, ko zapade rok za splošno in dokončno rešitev zapletenega Položaja v italijanskem televizijskem sistemu.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Kot rečeno, so Tele4 vključili v seznam televizij, ki zadoščajo zastavljenim pogojem, vendar pa so višje od Pje uvrstili druge televizijske hiše, ki nimajo sedeža v naši deželi, a so imele prednost pri porazdelitvi deželnih kanalov. Tako so šestim televizijskim postajam - Rete Nord, Tele Padova, Italia 7, Serenissima, Rete Azzurra in Diffusione Europea - v bistvu dali prednost pri nas, ne glede na gledanost, konkretno pa tržaški kanal Tele4 dodelili mreži Rete Azzurra. S tem seveda niso zadovoljni ne pri Tele4 ne politične sile, ki 50 že na različne načine skušale poseči.
Včeraj je priplula v Trst ameriška letalonosilka Saratoga (na sliki -foto Križmančič). Privezali so jo k podaljšku 7. pomola, kjer bo ostala do petka. Ni natančno znano, od kod je prišla, pa tudi ne, kam bo odplula. Znano je le, da ni zgolj na vljudnostnem obisku, marveč služ-
beno, zato tudi ne bodo dovoljeni obiski na ladji. Prisotnost Saratoge v Jadranu gre vsekakor povezati z vojno v Bosni. V petek bo odplula skupaj z raketno križarko Gates.
Da je ameriška letalonosilka priplula v Trst, je že včeraj marsikdo
Prepir tržaškega para v izolskem avtokampu se je izrodil v krvavo dejanje
Iz ljubosumja z nožem nad družico
V noči od sobote na nedeljo prišlo v avtokampu Jandranka Izoli do krvavega dogodka, kat J^ga protagonista sta bila 45-let Tržačan Aldo Bartolomeo, po roi jz kraja Montalfo Uffugo v poki imi Caserta, in njegova 50-leti družica Marta Cerut, rojena v I ranu in bivajoča v Trstu. Bartol P*eo le delavec in ima stalno biv hšče v Ul. Valmaura 55, Ceruto\ Po poklicu kuharica, pa stanuje ril. Gridelli 4. Sicer pa par ži skupaj, tako kot je skupaj preži ]al proste dni v prikolici, posta 9 eni v izolskem kampu.
Prav v tem avtokampu je Bart °meo svojo družico v soboto t Pred polnočjo kar sedemkrat z odel s kuhinjskim nožem v pr m to prav v bližino srca. Kot na t? sPor°čil naš koprski sodelav usan Grča, sta se Bartolomeo Gerutova okrog 23.45 vrnila Portoroškega Casinoja in se spr -o dosedanji ugotovitvah kop kriminalistov (preiskava n rnrec se m končana) naj bi se 1 Por vnel zaradi ženskinega obn nja v igralnici, kjer se je bi nda spustila v pogovor z zna
Marta Cerut
cem medtem, ko je bil Bartolomeo odsoten. Njeno obnašanje ljubosumnemu partnerju ni bilo pogodu, zato si je »prislužila« nekaj udarcev po obrazu. Toda Marta Cerut se je temu v prikolici uprla, kar je ljubosumneža tako razbesnilo, da je s police potegnil ku-
Aldo Bartolomeo
hinjski nož in jo sedemkrat zabodel. Štiri rane je napadenka dobila tudi na podlahti, kar daje sklepati, da se je branila.
Takoj po krvavem dejanju je Bartolomeo sedel v žrtvin avto in se odpeljal v Trst, ranjenka pa je vsa okrvavljena našla moč, da se
je privlekla do recepcije avtokampa, kjer se je zgrudila. Reševalci so jo v težkih razmerah prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer so jo takoj podvrgli dolgi in zahtevni operaciji, sedaj pa se bori za življenje na tamkajšnjem oddelku za intenzivno nego.
Bartolomeo se je medtem okrog pol enih ponoči vrnil v Trst in se nemudoma podal na karabinjersko postajo v Skednju. Presenečenim karabinjerjem je izjavil, da je pravkar »verjetno ubil svojo družico«. Seveda je bilo treba njegovo izjavo najprej preveriti in ko so karabinjerji iz Kopra prejeli potrditev o krvavem dogodku, so Bar-tolomea aretirali in zaslišali, nato pa pospremili v koronejski zapor, kjer je sedaj na voljo sodnikom državnega pravdništva.
Nadaljnji preiskovalni postopek bo moral pojasniti, kako je prišlo do spora in zakaj do tako hudega obračuna. Pri tem pa je zanimivo tudi to, da bo postopek nujno potekal na mednarodni ravni, saj se osumljeni za poskus umora nahaja v Italiji, medtem ko je napadenka ostala v Sloveniji.
opazil tudi po velikem številu ameriško govorečih možakarjev, med njimi mnogih temnopoltih, ki se potikajo po mestu. Poleg tega je predvidenih več športnih in drugih srečanj z ameriškimi gosti. Tako se bo košarkarska reprezentanca Saratoge pomerila z našim Jadranom, in sicer jutri ob 19. uri na igrišču pristaniških delavcev pri Briščkih.
Povemo naj, da je na Saratogi okrog 5 tisoč mož posadke. Kar 2.790 je mornarjev, 2.150 pa letalskih pilotov in tehnikov. Saratogo so dogradili leta 1955. Njena nosilnost znaša 78 tisoč ton. Njen letalski most je dolg 305, širok pa 79 metrov, na njej pa je več kot 80 letal.
Novinarji Piccola prenehati stavkati
Tržaški dnevnik II Piccolo včeraj ni izšel zaradi stavke novinarjev, ki so tako izrazili protest zaradi kršenja pravice do zajamčene tajnosti avtorjev v odnosu do policijskih oblasti. Po včerajšnjih zasedanjih novinarjev in njihovih srečanjih z vodstvom časopisa je danes dnevnik spet izšel.
Zapustila nas je naša predraga
Vladimira (Mirela) Starc vd. Prašelj
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v konto-velsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hči Majda, sin Karlo, zet Bruno, snaha Ivi, vnuki Dunja z Davidom, Andrej, Marko in Marta, brat Karlo ter drugi sorodniki.
Kontovel, 8. septembra 1992
Ob nenadomestljivi izgubi drage Vladimire Starc izreka svojcem iskreno sožalje
družina Pupulin
Družini Fornazarič in Castriotta se pridružujeta žalovanju svojcev ob izgubi drage Mirele Starc vd. Prašelj.
Na prireditvenem prostoru v Zgoniku
Uspel praznik ŠK Kras
Na prireditvenem prostoru v Zgoniku se je zaključil praznik domačega športnega krožka Kras, ki si bo z izkupičkom uspele prireditve nekoliko pomagal iz finančnih težav, saj ga čaka zahtevna tekmovalna sezona. V okviru praznika so imeli tudi planinsko-ori-entacijski pohod v sodelovanju s KD Rdeča zvezda (o rezultatih poročamo na športni strani), v kulturnem sporedu pa je nastopila ritmična skupina ŠD Kontovel, ki jo vidim! na sliki M. Magajne.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte od danes dalje pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
V	četrtek, 10. t. m., 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti na sporedu prvi koncert simfonične sezone. Pod vodstvom Michela Tabachnika, solistki Sarah Leo-nard in Gabriele Schreckenbach, bosta nastopila orkester in zbor gledališča Verdi. Na programu skladbe Gustava Mahlerja.
Avditorij muzeja Revoltella
V	nedeljo, 20. t. m. bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz prvi koncert posvečen 300-letnici rojstva Tartinija in 200-letnici rojstva Rossinija. Koncerti bodo trajali do 13. decembra.
Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic od petka, 11. t. m. pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
Macaki
Danes, ob 22. uri bo v lokalu Macaki na Drevoredu XX. septembra 20, igrala rock skupina THE BLACKBIRDS.
Miramarski park
Glasbeni sprehodi
V	soboto, 12. t. m„ ob 15.30 bo s pričetkom pri Labodjem jezeru koncert orkestra Opera giocosa Furlanije-Julijske krajine. Pod taktirko Severina Zannerini-ja bodo izvajali Dragonettijeve, Barberje-ve, Boccherinijeve in Tartinijeve skladbe.
Ponovitev v nedeljo, 13. t. m., ob 15.30.
Grad sv. Justa
Danes, ob 21. uri bo na sporedu koncert skupine ELIO E LE STORIE TEŠE. Koncert je organiziralo Združenje Glo-bogas.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Štivanska cerkev
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v
štivanski cerkvi na sporedu koncert čembalistke SILVIE RAMBALDI. Na programu Vivaldi in Bach.
__________gledališča_________________
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93
Pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (tel. 54331) lahko vpišete ali potrdite abonma za gledališko sezono 1992/93.
Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
Danes, ob 21. uri predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
Ponovitev v četrtek, 10. t. m., ob 21. uri predstava v nemščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
razne prireditve
Stranka komunistične prenove - Krožek Kras prireja 12. in 13. septembra v Bazovici Praznik komunističnega tiska; v primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval tudi v ponedeljek. Za ples bosta poskrbela ansambla Furlan in Krt.
šolske vesti
Glasbena matica Trst sprejema vpise novih gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan od 9. do 11. ure do 10. t. m. v Ul. R. Manna 29. Za informacije tel. na št. 418605.
Šola Glasbene matice Trst: popravni izpiti iz teor. solf. bodo v torek, 15. 9., ob 9. uri v Trstu.
Vpisovanje novih gojencev po podružnicah: na Proseku v KD danes, 8. 9., od 18. do 19. ure (klavir, trobila, pihala, harmonika), v Boljuncu v gledališču v ponedeljek, 14. 9., od 16. do 18. ure (klavir, kitara, harmonika), v Nabrežini na trgu v stari podružnici v torek, 15. 9., od 17. do 19. ure (klavir, violina, trobila, harmonika).
razstave
V	kavarni Caffe degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do nedelje, 13. t. m.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
V	prostorih turistične ustanove v Sesljanu bo do četrtka, 10. t. m. odprta razstava slikarskega tečaja na prostem Nina Perizija. Urnik: od 9. do 13. ure.
V	galeriji Costanzi bo do 18. t. m. odprta skupinska razstava, na kateri razstavljajo svoja dela DANINO BOŽIČ, MAJA FRANKOVIČ, KLAS GRDIČ, MAURO STIPANOV in GORAN ŠTI-MAC. Urnik: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13, zaprta ob ponedeljkih.
kino
ARISTON - 21.00 II principe delle ma-ree, r.-i. Barbra Streisand.
EKCELSIOR - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Fusi di testa, i. Dana Carvey, Rob Lowe.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Tokyo Decadence, r. Ryu Murakami, □ □
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Week-end senza il morto, i. Andrew McCarthy.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15
La mano nella culla, i. A. Sciorra, R. De Mornay.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15	VVhite Sands - Tracce nella sab-bia, i. M. Rourke, W. Dafoe. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15	Ferro e seta.
GRATTACIELO - 17.30, 19.00, 20.30,
22.15	I sonnambull, r. Stephen King.
LJUDSKI VRT - 21.00 J.F.K. - un caso ancora aperto.
EDEN - 15.30, 21.30 Bestiali eccltazioni oscene, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 La časa 4 - Presenze impalpabili. LUMIERE - 18.20, 20.10, 22.15 Cortesie per gli ospiti, i. Christopher VValken, Rupert Everett.
ALCIONE - 21.00 Bolle di sapone, r. H. Hoffman.
RADIO - 15.30, 21.30 Lingua profonda,
pom., □□
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje:
1.	za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur)
2.	za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur)
3.	za kuharje -1. letnik (1200 ur)
4.	strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih)
5.	osnovne informatike - MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur)
6.	elektronske razpredelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur)
7.	urejevanje besedil - VVORD 5 (60 ur)
8.	urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur)
9.	za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur)
10.	začetniški tečaj italijanščine (50 ur)
11.	za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur)
12.	za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur)
13.	splošno kmetijstvo (150 ur)
14.	enologija (30 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra t. I. na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941.
izleti		razna obvestila		mali oglasi
Upokojenci sindikata CGIL z Opčin
organizirajo tridnevni izlet od 16. do 18. septembra v Reggio Emilio ob priliki vsedržavnega festivala Unita. Vpisovanje in informacije na sedežu sindikata - Opčine, Narodna ul. 69, tel. 214222 - v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. Zainteresirani naj pohitijo s prijavo, ker je število mest omejeno.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje organizira v nedeljo, 13. septembra, izlet v Garda-land. Za informacije lahko telefonirate na št. 299798 od 20. do 21. ure.
Društvo slovenskih upokojencev Trst organizira izlet v Vilo Manin na ogled razstave Zlato in zakladi Evrope v sredo, 16. septembra. Na povratku ogled kraš-kega botaničnega vrta Carsiana. Vpisovanje jutri, 9. t. m., od 9. ure dalje na sedežu dmštva v Ulici Cicerone 8.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 20. t. m., strokovno vodeni izlet po Naravnem rezervatu Strunjan in po Solinarskem muzeju v Krajinskem parku sečoveljskih solin. Vodila ga bosta geograf dr. Boris Križan in biolog Robi Turk. Zbirališče in odhod ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oziroma pri avtobusni postaji v Strunjanu ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 8. septembra 1992
MALI ŠMAREN
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.30
-	Dolžina dneva 12.55 - Luna vzide ob 17.37 in zatone ob 2.53.
Jutri, SREDA, 9. septembra 1992
PETER
PLIMOVANJE DANES: ob 15.09 najnižja -15 cm, ob 20.36 naj višja 27 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,8 stopinje, zračni tlak 1017,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia Pitteri, Matteo Troian, Francesca Challis-Thompson, Gi-ulia Gellici, Nicholas Gabriel Corelli.
UMRLI SO: 92-letna Francesca Micol, 69-letni Salvatore Eriče, 85-letna Ales-sandra Frezza, 66-letni Giuseppe Salvatore Magliolo, 73-letna Vladimira Starz, 86-letna Elena Gambac, 73-letna Diamira Sluga, 83-letna Ada Varini, 70-letni Gia-como Cragnolin, 85-letni Ferruccio Birsa, 89-letni Guido Seri, 88-letna Caterina Prelaz, 79-letni Vittorio Matkovič. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 6. septembra 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44, OPČINE, Trg Monte Re 3,
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21,
Ul. Ginnastica 44.
OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 ' Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Od ponedeljka, 7. do nedelje, 13. septembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.0b do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Val-maura (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________prispevki
Ob 4. obletnici smrti Pepija Trampuža darujejo žena in otroci 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
V spomin na Cveta Husuja in Miloša Lukšo darujejo Draga, Liči in Lojzi Kapun 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Mirota Grgiča darujeta Silko in Marija Grgič 50.000 lir za KD Lipa.
Ob visokem življenjskem Jubileju Slovenska skupnost iskreno čestita dr. TEOFILU SIMČIČU svojemu dolgoletnemu predstavniku v tržaškem občinskem svetu ter javnemu delavcu in mu želi še veliko zdravih let.
Anji se je pridružila sestrica
SAŠA
Povečani družini Grgič iskreno čestitamo, novorojenki pa želimo vse dobro v življenju nonoti in stric Dimitrij z Darjo
ŽPZ Ivan Grbec obvešča svoje pevke, da bo prva vaja v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Škedenjska ul. 124. Obenem vabi nove pevke, da se mu pridružijo.
Glasbena šola ricmanjske godbe
sprejema vpise gojencev od 5. leta starosti dalje za tečaje trobil, pihal, tolkal in klavirja v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih in sicer jutri, 9. 9., od 19. do 20.30, ter v soboto, 12. 9., od 14. do 16. ure. Vpis je možen tudi v Bazovici pri odbornikih KD Lipa ter pri KD Rovte-Kolonkovec jutri, 9. 9., in v soboto, 12. 9., od 17. do 19. ure. Za informacije tel. na št. 380749 od 12. do 14. ure.
Godbeno društvo Prosek organizira glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije od ponedeljka, 14. t. m., do petka, 18. t. m., od 19. do 20. ure v Soščevi hiši na Proseku (tel. 225073 od 19.00 do 20.30).
Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel
obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od
15.30	dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske.
Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Prosek obvešča vse, ki se nameravajo udeležiti sečnje in čiščenja jusarskih gozdov v sezoni 92/93, da ustrezne prošnje, naslovljene na naš odbor, oddajo odborniku Dragu Cibicu do 10. septembra.
Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Kontovel obvešča vse, ki se nameravajo udeležiti sečnje in čiščenja jusarskih gozdov v sezoni 92/93, da ustrezne prošnje, naslovljene na naš odbor, oddajo odborniku Mariu Danieli-ju do 10. septembra.
SK Brdina organizira zimovanje s sil-. vestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271.
___________čestitke______________
Naši Anji se je pridružila sestrica SAŠA. Staršema prisrčno čestitamo, mali Saši pa želimo vse najboljše Ta-gurnjevi.
Mali pravnukinji SAŠI GRGIČ želijo vse najboljše v življenju prababica in pradedek iz Štivana.
OSMICO je odprl Rudi Petaros v Borštu. Toči dobro belo vino.
DOBRO belo vino iz kontovelskega brega prodam. Tel. na št. 225304.
LJUBITELJU živali prodam mladiča pasme pritlikavi koder (barboncino nano), z rodovnikom, starega 1 mesec. Tel. ob uri kosila in v večernih urah na št. 220305.
VOLVO '740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
FIAT 126 personal 4, črne barve, letnik 79, v dobrem stanju, prodam za milijon lir. Tel. na št. 911400 po 20. uri.
ZARADI finančnih razlogov prodam fiat tipo 1600 SX, letnik december 91, full optional, po izredno ugodni ceni. Za informacije tel. na št. 200172 v opoldanskih in večernih urah.
PRODAM alfo 33 1500, letnik 85, po ugodni ceni. Tel. na št. 229463.
PRODAM dva lesena soda v dobrem stanju, prostornina 5 hi. Tel. v večernih urah na št. 229349.
NUDIM lekcije iz klavirja. Tel. na št. (0481) 533592 ob delavnikih.
IŠČEM službo kot otroška negovalka v slovenski družini v Trstu ali okolici. Sem iz kriznega območja, kjer divja vojna (Slavonski Brod), živim pri sorodnikih v Sežani - družina Rodica, Pod Planino 4.
IŠČEMO v najem prostore za urad, 50 -80 kv. m, na Opčinah ali Proseku. Tel. po 19. uri na št. 225122.
NUJNO iščem v najem stanovanje ali hišo v Novi Gorici ali okolici. Tel. na
• št. (040) 226196 ob urah kosila.
PRODAJAMO zemljišče z montažno hišico na Drašci nad Sv. Ivanom, s pogledom na morje, možen dohod z avtomobilom. Tel. na št. 578746.
PRODAM knjige za vse razrede DTTZ Žiga Zois. Tel. v jutranjih urah na št. 393036.
IZGUBIL sem sprednjo evidenčno tablico TS 274501 med Rojanom in Dolino. Če jo je kdo našel ali videl, prosim, naj telefonira na št. 814212 - najditelju gre nagrada.
menjalnica
7. 9. 1992
TUJE VALUTE	FDCING BANKOVCI _ MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar		.. 1071,50	1040,—	Švicarski frank		.	856,70	850.—
Nemška marka		..	763,40	755,—	Avstrijski šiling ...	. 108,488	107,75
Francoski frank ...	..	224,53	222.	Norveška krona ...	193,13	191.—
Holandski gulden .	677,12	670.—	Švedska krona		.	208,96	206.—
Belgijski frank		..	37,012	36,—	Portugalski eskudo	8,742	8,30
Funt šterling		.. 2137,25	2135.—	Španska peseta ...	.	11,755	11,25
Irski šterling		.. 2021.—	1990,—	Avstralski dolar ...	.	770.—	720,—
Danska krona		..	197,58	195,—	HUF 			10,—
Grška drahma		6,158	5,90	ECU		.	1547,65	
Kanadski dolar		..	894,10	830.—	Slovenski tolar			13.—
Japonski jen 		8,676	8,40	Hrvaški dinar		—	3,—
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Publikacija za vas in vaše tuje partnerje
JOINT VENTURES AND ACQUISITIONS IN SLOVENIA
ZA VSE, KI ŽELIJO TUJIM POSLOVNIM PARTNERJEM PREDSTAVITI MOŽNOSTI IN POSTOPKE ZA USTANOVITEV ALI ODKUP PODJETJA V REPUBLIKI SLOVENIJI.
Publikacija V ANGLEŠKEM JEZIKU vsebuje na 40 straneh komentar pravnih in drugih pogojev za tuje investiranje v Sloveniji, vključno z obveznimi proceduralnimi postopki in usmeritvami Agencije za privatizacijo in Sklada R. Slovenije za razvoj.
NAROČAMO
..... izvodov publikacije Joint Ventures & Acquisitions in Slovenia.
K
Dobava:
□ po povzetju □ na podlagi računa (dostavimo na osnovi potrdila o plačilu)
IME IN PRIIMEK:
ORGANIZACIJA:
NASLOV:
PODPIS IN ŽIG:
Naročilnico pošljite na naslov:
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj, Ljubljana Kardeljeva ploščad, l - 61109 Ljubljana Tel. 061/182174, 181372, 183597 - Fax 061/343696
Film Petra Flandkeja predstavili na 59. izvedbi beneškega filmskega Bienala
Kdaj bo Peter Handke posnel slovenski film? V filmu Odsotnost, ki ga je veliki (ne)prijatelj Slovencev in "slovenstva" predstavil na Lidu, je namreč omenjena Soča, potencialno področje zgodbe, v kateri vsi bežijo od lastne vsakdanjosti, bi lahko bila tudi Handkeju poznana Slovenija; v filmu ob tem "zabeleži" samega sebe tudi v Parizu živeči razumnik in slepi fotograf Evgen Bavčar. Morda bolj v bodoče... Vendar daleč od tega, da bi podcenjevali Handkejeva poetska in literarna izhodišča. Menimo pa, da je njegov film Odsotnost laže poslušati kakor gledati. Kot literat, ki se ukvarja tudi s filmom, Handke poudarja, da smo obsedeni od vizualne poplave: čeprav so besede "stare", so "podobe" že toliko bolj obrabljene in potrebujejo prisotnost besed, ki oživljajo ožeto vizualnost. Sorodna teza se je že pojavila v zadnjem VJendersovem filmu, s katerim Handke tudi sodeluje.
Nad vsem, kar bi lahko slabega pisali o filmu (' počasen-gledališki-medijsko neiskren...") se uveljavlja občutek, da pač ni namenjen očem, ampak splošnemu razmisleku o človeku. Kaj je odsotnost? Odsotnost od česa? Odsotnost kot opcija oddaljitve od neprisebnega in humano nepristnega sveta. In še, film prinaša skrajno naravno tezo o evropskem sožitju. Vsak naj pasivno obvladuje jezik tistih, ki ga nagovarjajo, vsak pa naj odgovarja v svojem. Pravo nasprotje babilonskega stolpa, kjer so vsi govorili svoj jezik, nihče pa ni razumel jezika soseda. Sinhronizacija Handkejeve Odsotnosti v en jezik je torej nemogoča oziroma posiljujoča.
Po filmski govorici vsekakor dostopnejši, a po nagovoru Handkeju vzporeden je Otar loseliani, v Pari-
zu živeči Gruzijec, ki je občinstvu predstavil svoj Lov na metulje. Brez pospeška, ki bi film povzdignil pod zvezde, je to film o razmerju med starim in novim, oziroma o "novem", ki izgublja (in to po svoji krivdi) zavest o "starem". Tako kupijo dvorec sredi francoske province podjetni, a malce smešni Japonci, v filmu nastopajoči Arijci (par-don) pa so vsi samo živahni žlahtni starčki; mlade sile prihajajo z Vzhoda ali iz Afrike, domači mladci pa ali so značajski evnuhi ali pojejo vsi Hare Krišna. Do izraza prihaja loselianijeva poetika: umetnost naj se staplja z življenjem, igralci in naturščiki naj ne deklamirajo vnaprej fiksiranih tekstov, ironija jn skrivnost dogajanja naj vejejo iz vsakega kadra - film kot skromnos-tno, a zato toliko pomembnejše zapisovanje s sliko, z liki, s situacijami, bolj kot z besedami. Zarjovel je tudi lanski srebrni lev, kitajski režiser Zhang Yimou (Rdeče lanterne) s svojim zadnjim Qiu gre na sodišče. Oiu (vedno ista, a povsem drugačna lepotica Gong Li) je nekakšen uspešni hlapec Jernej v navidez malenkostni zgodbi kmečke vsakdanjosti. Od vsakega poglavarja, tam nekje "tau" za hrbtom, zahteva uradno opravičilo, da je njenega moža sunil v za moškega najbolj ranljivo mesto. V svoji preprosti trdovratnosti pravdo izpelje.
Samozavest kmečke žene je v zadnjih desetletjih prerasla dvatisočletno popolno podrejenost moške-mu-oblasti in odločilno prispeva državljanski rasti sodobne Kitajske, v osemdesetih odstotkih kmečke. Vendar iz tragedij prejšnjega Zhang Yimouja se je rodila komedi-ja.
ALEŠ DOKTORIČ
Bienale spodrivajo uglednejše prireditve
Ospredje filmske palače na Lidu uprizarja prihod doževe ladje Bucintora, zgleda pa da je pristanek zaključnega večera na Trgu sv. Marka dokončno odpisan. Zadnje presenečenje po tolikih nevšečnih, a značilnih težavah letošnje Mostre. Vendar: ali ni bila tudi lanska parvenujska inscenacija s Pippom na čelu bolj podobna karnevalskemu vzdušju kot dostojnemu zaključku kulturne (poudarjajo) manifestacije? Težave, ki jih je imel »preizkusni« krmar letošnje izdaje, režiser Gillo Pontecorvo, so privedle do značilno »evropske« izdaje, saj Američani že pozabljajo, da Benetke sploh obstajajo. Za Evropo jim je važen majski Cannes, ki bo čez nekaj let izrinil Mostro iz septembrskega termina, za zimsko promocijo pa itak skrbi Berlin. Sicer pa zamegljuje v Ameriki filmski signal Benetk že sovpadajoči montrealski festival.
V taki kontekstni situaciji potegne človek na dan svoje prave resurze, tako je Gillo Pontecorvo poklical na Lido za pripravljalni posvet ne nehvaležne producente, ampak filmske avtorje (ni zaman sam avtor). V hotelu Des Bains je bilo v nedeljo mednarodno srečanje avtorjev, ki je bilo samo uvod v večji posvet svetovnega značaja, ki ga Bienale pripravlja za prihodnje leto. Gre za apel k svobodi in teži umetniškega izražanja v filmu, ki prevečkrat otopi pod pritiski takoimenovanega trga in zaradi samocenzure avtorjev, tako se je znašlo filmsko izražanje na sušni sipini nemočnega samoponavlj anj a.
Sicer pa se Mostra izven avtorskih prisotnosti vrti v običajnih ritmih, ponovno oživljenih velikih party-jev, kot je bil Gardinijev v nedeljo v Benetkah ali včerajšnji v teniškem klubu na Lidu. Medtem ko veliki avtorji in igralci redno prihajajo na tiskovne konference, jih domače zvezdnice (Serena Grandi) prostodušno prezirajo. Nič za to: tolažbe ne manjka.
A.D.
Kitajski režiser Zhang Yimow je v Benetkah prisoten že drugič	(Telefoto AP)i

''

		
današnji televizijski in radijski sporedi

[j| RAI 1___________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9-05 Nad.: Niente rose per il commissario Aletti
10.05	TV film: I pionieri delle galassie (zadnji del)
J1.30 Nan.: Diciottanni
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik 1
12.35	Nan.: La signora in gial-
lo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik 1 in Tri minute
14.00	Film: La zingara rossa . (dram., VB 1958)
15.50	Film: La cento chilo-metri (kom., It. 1959)
17.15	Mladinski variete: Big!
17.55	V Parlamentu in vesti
18.10	Nan.: II cane di papa
18.40	Dok.: Tisoč in ena Rusija - Sibirija
19.15	Festival v Benetkah
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Kvarkove posebnosti
21.40	Dnevnik 1
21.55	Film: Dicembre (dram., It. 1990, r. Antonio Mon-da, i. Pamela Villoresi)
23.25	Variete: Miss Italia
23.40	Aktualno: To je RAI 1
24.00	Dnevnik in vreme
C CANALE5
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanke: Arnold (i. Gary Coleman), 9.00 Časa Keaton - Un rivale troppo in gamba
9.35	Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
12.00	Kviz: II pranzo e servito (vodi Davide Mengacci)
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
4.00	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.00	Aktualno: Agenzia mat-rimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi)
6.00	Otroški variete: Bim
.	bum bam in risanke
8.00	Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Il TG delle va-
„	canze" Predstavitev
20.30	Variete: Mednarodni festival zvezdnikov cir-kusa (vodi Paolo Bonolis)
22.30	I1TG delle vacanze
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
2.00	Spored non stop
^ RAI 2_________________
6.50	Aktualno: Galatheus
7.00	Nanizanke in risanke
9.30	Rubrika: Verdissimo
9.50	Film: Un giorno in Pre-tura (kom., It. 1954)
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 Amo-re e ghiaccio
13.00	Dnevnik in vreme
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nad.: La clinica della
Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara
15.20	Film: Il mondo e pieno di papa (kom., ZDA)
17.05	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.20	Iz Parlamenta in vesti
17.30	Nanizanka: Faber, l’in-vestigatore
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Il commissario Kress
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: Cristoforo Co-lombo (dram., It. 1984, r. Alberto Lattuada, i. Gabriel Byrne, 1. del)
22.15	TG2 Dosje
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Noč kantavtorjev 0.25 II cappello sulle 23
1.10	Filmske novosti
RETE 4_________________
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nan.: Strega per amore
9.30	Nad.: General Hospital,
10.00	Marcellina, 11.00 Ines, una segretaria da amare (i. A. Guitierrez)
11.30	Aktualno: A časa nostra (vodi Patrizia Rossetti)
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nad.: Sentieri, 14.30 Maria, 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.50 Cele-ste, 16.25 Manuela, 17.00 Febbre damore
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui lei l altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Gloria sola contro il mondo
20.30	Film: Fiori d acciaio (dram., ZDA 1989, r. Herbert Ross, i. J. Roberts)
22.40	Nan.: Murphy Brovvn
23.15	TG 4 vesti
23.35	Nanizanka: Lou Grant 0.40 Aktualno: A časa nostra
2.10	Nanizanka: Hotel
2.55	Nočni spored
^ RAI 3	|
7.00	Sat News, danes v kioskih, Televideo
11.50	Šport: Tamburello (IP)
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Film: L oro di Roma
(dram., It. 1961)
13.45	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Drobci jazza: Miles Davis Ouartet
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Šport: golf, 16.00 SP v umetnostnem kotalkanju, 16.40 badminton,
17.00	IP v bezbolu
17.20	Rubrika Derby
17.30	Nan.: I mostri - Profumo di mostro
17.55	Dok.: Življenje na zemlji, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Blob v Benetkah, 20.05 Non e mai troppo tardi
20.30	Variete: Avanspettacolo
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan. Perry Mason: Voodoo (i. R. Burr)
23.40	Variete: Stasera che sera!
0.35 Dnevnik in vreme
1.00	Nočni film
ITALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Nanizanka: Cristina, l’E-uropa siamo noi
7.10	Otroški variete, aktualnosti in risanke
9.15	Nan.: Baby Sitter, 9.45 La časa nella prateria - La vita continua, 11.00 Haz-zard - Un asilo per 1’atle-ta, 12.00 La donna bioni-ca - Uno strano oggetto volante (i. Lindsay Wag-ner)
13.00	Variete: Drive in Story
14.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
16.00	Nanizanke: Adam 12 - Il reduce, 16.30 Giustizieri della citta - La clinica della salute, 17.30 T.J. Hooker - Sindrome da sopravvivenza, 18.30 Riptide - Tre časi difficili
19.30	Odprti studio in šport
20.00	Nan.: Agli ordini papa!
20.30	Glasba: Festivalbar (finale, vodi Gerry Scotti)
22.30	Šport: L appello del mar-tedi
0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska 0.50 Studio šport
1.05	Nočni spored
r Žr TV Slovenija 1	|
10.25	Spored za otroke: Zgodbe iz školjke
11.15	Nekoč je bilo življenje
11.40	Da ne bi bolelo
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.55	Video strani
15.15	Napovednik
15.20	Film: Ljudje brez upanja (r. Miklos Jancso)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Lonček kuhaj - Pohorska omleta, 17.25 ris. serija Biskvitki, 17.45 Potovanje ob reki Zali
18.40	Mostovi
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Osmi dan
20.55	Knjižne novosti
21.10	Nad.: Ambasadorkin soprog (10. del)
22.05	Dnevnik, vreme, šport in Žarišče
22.55	Poslovna borza
23.05	Dok. serija: Kronika
23.30	Napovednik
23.35	Sova, vmes nanizanki Problemčki, Beg pred umorom ter Glasbeni utrinek Pelleas in Meli-sanda (J. Sibelius)
ODEON_________________
13.00	Risanke in nanizanke
14.00	Nan.: Thomas and Senior, Galactica
15.35	Nad.: Viviana
16.15	Film: Fra Diavolo (pust., It. 1941, r. Luigi Zampa)
18.00	Nadaljevanka: Veronica (i. V. Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: La vita che sogna-va (pust., 1953, r. William Dieterle, i. VVilliam Hol-den, J. Stevvart)
22.30	Film: Giu la testa... hom-bre! (vestern, 1971, i. Hunt Powers)
TMC____________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke
9.30	Spored za otroke
10.30	Nan.: Truck Driver, Doris Day Show, 12.00 I mi-steri di Nancy Drew
13.00	TMC News - Šport News
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Amici mostri
15.15	Nanizanka: Autostop per il cielo
16.10	Film: Sui mari della Cina (pust., ZDA 1935, i. Jean HarIow)
[~^P| TV Koper	|]
16.00	Film: Alibi za morilca (krim., Nem. 1965)
17.40	Rapsody Of Sweden
18.00	Slovenska kronika in Studio 2
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Film: Človek, ki je prišel ubijat (vestern, It. 1968, r. L. Klimovsky)
22.10	Vsedanes - TV Dnevnik
22.20	Arhitektovi nasveti
22.30	Film: Gospa je komfor-mistka (glas., VB 1958)
PIT TV Slovenija 2
14.45	Dok.: Jamboma cesta
15.10	Sova, vmes nan. Stara vohunska mačka, Beg pred umorom ter dok. Ameriška kronika
16.50	Slovenci v zamejstvu
17.20	Svet proroča
18.00	Regionalni programi in Slovenska kronika
19.00	Orion
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (2. del)
20.30	Glasba, show in cirkus
21.40	Omizje
23.40	Svet poroča (pon.)
17.50	Film: Barnum il re del circo (pust., ZDA 1986, i. Burt Lancaster)
19.45	Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej)
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	TV film: E Caterina reg-no (zgod., 1990, i. Franco Nero, Vanessa Redgrave, 2. del)
23.25	Nočne vesti
23.45	Aktualno: Intervju
0.35 Film:	Acgue amare
(dram., It. 1954, r. S. Cor-bucci, i. M. Vitale)
1.50	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
11.00	Telefriuli non stop
15.45	Rubrika
16.55	Kratke vesti
17.00	Risanke
18.00	Nan.: Adderly
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Belo in črno
20.30	Variete: Vernice fresca
21.30	The World Musič Award
22.00	Incontri al caffe (vodi Romano Battaglia)
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: Adderly
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srečanje z Jankom Ježem; 8.40 Lahka glasba; 9.00 New Age; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?; 11.35 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Dermoflash; 12.15 Italijanska lahka glasba; 12.40 Evergreeni; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Dobrodošlo, poletje!, 15.00 Nad.: Pptički brez gnezda; 15.30 Hit Parade; 16.00 Nazaj k naravi; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Roman: Na konju (1. del); 18.40 Instrumentalna lahka glasba; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.20	Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za slovanske pesmi; 21.05 Radijska igra; 21.30 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno: V. Zupan; 23.15 Nočni program - Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 9.00 Souvenir d'Italy; 9.15 Z roko v roki; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.00 Poletne turneje;
9.20	Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob 4.; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar;
17.20	Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Dis-coteca; 19.00 Souvenir d'Italy; 19.45 New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Paff.... boom; 19.00 C'-est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Pokrajinska uprava
Sklenjen sporazum o vstopu Dsl
Kriza na Pokrajini, ki se je vlekla že nekaj mesecev, je od sinoči v bistvu rešena z dogovorom o razširitvi koalicije na DSL. Uradnega potrdila še ni, ker bo o zadevi šele nocoj razpravljalo vodstvo PSI, stranke v kateri je bilo naveč nasprotovanj tej rešitvi in to predvsem zaradi internih ravnovesij med strujami, ki jih bo zamajal odstop enega odborniš-kega mesta novemu partnerju. Kljub pričakovanju še tega zadnjega formalnega koraka socialistov pa so že sinoči partnerji nove večine podpisali načelni dogovor o sestavi novega odbora. S tem so izpopolnili novo koalicijo, saj so se o programu in drugih vsebinskih zadevah dogovorili brez večjih težav že pred časom, glavno oviro pa je vselej predstavljal porazdelitev mest. Po neuradnih informacijah naj bi DSL dobila dve od-borniški mesti (za svetovalki Devetak in Di Dato), ki naj bi ju odstopili KD (Panzera) in PSI (Dosso). Socialisti bi obdržali predsednika, KD 2 odbornika, SSk in PSDI po enega, republikanci pa bi še naprej od zunaj podpirali upravo.
Val napadov na Žiberno odložil začetek razprave o financarski šoli
Odbornik za kulturo na zatožni klopi zaradi poletne sezone in kraje na gradu
Številni občani, ki so do zadnjega kotička napolnili občinsko dvorano v pričakovanju razprave o financarski šoli, so morali čakati do pozne ure, ker so prej prišle na vrsto druge točke. Ko poročamo, se spopad med večino (ki je bila videti odločena, da odobri poročilo komisije Majo, po katerem je letališče edina možna lokacija) in opozicijo (okrepljeno z več svetovalci KD, SSk in drugih skupin), še ni začel. Težko je predvideti razplet razprave, ki pa vsekakor ne bo mogla mimo dejstva, da so že zbrani podpisi za referendum.
bčinstvo je vsekakor imelo v začetnem delu seje priložnost, da prisluhne zanimivi in poučni razpravi o občinski kulturni politiki, med katero se je odbornik za kulturo Žiberna znašel v neugodnem položaju obtoženca. Napade je skušal odvrniti s prvim udarcem: sam je v začetnem delu postregel z razlago o polemikah glede organizacije poletne sezone in o nedavni kraji grajske opreme. Prvi problem izvira iz nekritega čeka, ki ga je zadruga Mitt (ki v dogovoru z občino upravlja prireditveni šotor) izdala umetniškemu vodji gledališke sezone Gianfrancu Saletti. Žiberna je skušal raznim svetovalcem (s tem v zvezi so po-
segli Pini - Psi, Busolini in Komel Dsl, C o srna - Msi) dopovedati, da je odnos med zadrugo in Salet-to zasebna stvar, ki se ne tiče občine. Ta in drugi poskusi reševanja ugleda uprave pa se niso zdeli posebno prepričljivi, tako da je zeleni Fiorelli na koncu zahteval odstop Žiberne, ker da je odbornik »pravo nasprotje kulture in dela sramoto vsemu mestu«. Nezadovoljni z odgovori so bili tudi vsi ostali navedeni svetovalci. Še posebej sta Busolini in Komel, ki je kritiziral izredno slabo organizacijsko raven poletne sezone, zahtevala posebno sejo občinskega sveta o kulturni politiki.
Prav tako nezadovoljni so bili svetovalci z odgovori glede kraje. Žiberna je skušal minimizirati, češ da gre za malo vredne kose pohištva, ki ne veljajo več kot 50 milijonov lir. Morda bo to res, četudi vrednost le ni tako majhna, so mu odvrnili kritiki, toda zaskrbljujoče je že dejstvo, da lahko kdorkoli nemoteno vstopi v grad in iz njega odnese, kar se mu zljubi. To je še toliko hujše, potem ko je sam Žiberna še februarja (po vandalskem dejanju nad sliko) obljubljal, da bodo kmalu namestili varnostne naprave. Toda sedaj odbornik pravi, da denarja za te naprave ni.
Predstavniki odbora za razpis občinskega posvetovalnega referenduma o lokaciji šole za finančne stražnike na goriškem letališču so včeraj ob 13. uri izročili občinskemu tajniku dr. Raffaellu Fabbru še 51 pol s 1.018 podpisi goriških občanov v podporo zahtevi po referendumu. Pri izročitvi podpisov so bili med drugimi navzoči občinski svetovalci Cocianni, Fiorelli in Busolini. Pred dvema tednoma so predstavniki odbora že predložili prvih 1.825 podpisov, tako da je skupno število sedaj že blizu 3 tisoč. Čeprav je torej podpisov že skoraj dvakrat več kot dovolj, se akcija nadaljuje. Vsak polnoletni občan lahko podpiše ob delavnikih med 9. in 12. uro v občinskem volilnem uradu, (foto Marinčič)
Še tisoč podpisov za referendum
Na županstvu so uradno predstavili nedeljsko 7. soško regato s kajaki
Včeraj je bila na občini predstavitev 7. soške regate, ki jo organizirata Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in kajak klub Soške elektrarne iz Nove Gorice. Prisotni so bili občinski odbornik za šport in kulturo Rodolfo Žiberna, pokrajinski predsednik CONI Elvio Ferigo, ZSŠDI sta predstavljala Marko Lutman in Vili Prinčič, slovenski olimpijski komite je zastopal Jordan Kodermac in klub Soške elektrarne trener kajakašev na divjih vodah Silvan Poberaj, ki je pred kratkim uspešno vodil slovensko reprezentanco v Barceloni.
Po pozdravu odbornika Žiberne, ki je držal obljubo, da bo letos s tiskovno konferenco v občinski palači dal manifestaciji uradnejši pečat, je Marko Lutman predstavil regato, ki bo v nedeljo, 13. septembra. Start bo ob 11. uri od čolnarne pod jezom v Solkanu, cilj pa bo v Podgori med želežniš-kim in cestnim mostom. V primeru slabega vremena bo start uro kasneje, če pa bi bilo vreme zelo slabo in bi ogrožalo varnost nastopajočih, bodo regato odpovedali. Regata je namenjena vsakomur, najbolj pa vsem, ki se s kajaki in
Kar osemindevetdeset tekmovalcev se je v prejšnjih dneh v prostorih novogoriške igralnice udeležilo drugega srednjeevropskega turnirja v backgammonu.
Turnir je povsem nepričakovano zmagala švedska gospa Cathri-ne Bladh-Risselin, ki je na poti do končne lovorike premagala vse favorite. V polfinalu je v zelo napetem dvoboju zmagala nad lanskim zmagovalcem, sodnikom Petrom Blachianom iz Munchna, v velikem finalu pa si je privoščila mladega Giovannija Saladina iz Lugana in tako odnesla prvo nagrado v višini 15 milijonov lir. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri kategorije in sicer začetna stopnja (16 tekmovalcev), napredna stopnja (26 udeležencev) in šampioni (kar 56 tekmovalcev), udeleženci pa so prišli iz dvanajstih evropskih držav, iz Kanade, ZDA in Južne Afrike, države iz katere je prišel tekmovalec z najbolj oddaljenega kraja.
Celotna manifestacija, ki sta jo pripravili novogoriški Hit, oz. Ca-
čolni večkrat podajajo na vodo. Udeleženci naj imajo pri sebi dokumente, na startu pa jim bodo dali kartonček, ki bo veljal kot potrdilo za prehod meje. Dolžina proge je 8 km, kar naj bi najboljši premagali v slabih dveh urah, počasnejši pa v največ treh. Ob vpisu bo vsak udeleženec plačal simboličnih sto slovenskih tolarjev, vsakdo plove na lastno odgovornost in mora imeti na sebi rešilni jopič. Lutman je še povedal, da bodo letos podelili nastopajočim novo medaljo, ki ima simboliziran solkanski most in most v Podgori.
sino v sodelovanju z mednarodno zvezo WBF je odlično uspela. Visoko število udeležencev je preseglo pričakovanja, gostje so v tednu dni lahko spoznali novogoriško in primorsko območje, se pomerili v tenisu in udeležili prvega srednjeevropskega turnirja v black-jacku, katerega je zmagal Nicola De Filippis. Novogoriški turnir v backgammonu, ki je bil vključen v mednarodni Golden Circuit, je veljal tudi kot zadnja etapa italijanskega državnega prvenstva. Po zanimivih dvobojih so naslove državnega prvaka dobili Maurizio Biasini iz Firenc za šampionsko kategorijo, Guido Bonavi-ta iz Benetk je zmagal med na-predniki, medtem ko je državni prvak začetnikov Luca Pagano iz Trevisa.
Po tednu dni skupnega igranja in zabave so organizatorji na zaključni večerji najavili še datume tretjega srednjeevropskega turnirja v backgammonu, ki bo v novogoriškem Casinoju v začetku julija prihodnjega leta. (AWS)
Po predstavitvi regate so si sodelujoči izmenjali mnenja o tem, kako bi v prihodnosti še povečali število udeležencev, ki jih je bilo lani kar 142. Tej številki bi se tudi letos radi približali, ali pa jo celo presegli. Kot zanimivost naj povemo, da so tokrat organizatorji poskrbeli za dva čolna, rafta, za novinarje in krajevne upravitelje: povabili so tudi oba župana, naj se spusta po Soči udeležita in tako tudi simbolično pokažeta, kako reka povezuje obe mesti.
Na sliki: start lanske regate
Zadnje čase so se tatovi v Gorici spet spravili na delo, saj so v soboto pod večer obiskali kar štiri stanovanja, še v eno pa so vlomili v nedeljo. Dvakrat so imeli srečo, saj so zbrali kar čeden plen, v drugih primerih pa so odšli skoraj praznih rok. Za lastnike pa so tudi ti obiski bili neprijetni, saj so tatovi, ki se jim je očitno zelo mudilo, pustili za seboj razbita vrata, omare in sploh škodo na pohištvu.
V	soboto (vest so preiskovalci javili šele naslednji dan) so neznanci vdrli s pomočjo velikega izvijača ali podobnega orodja v stanovanje Elene Catta na Korzu Italia št. 114. Gospa Catta je bila od 13. do 20. ure odsotna in tako je bila neljubo presenečena, ko je ugotovila ob prihodu domov, da so jo okradli. Tatovi so temeljito pregledali stanovanje in odnesli 300 tisoč lir gotovine, za tri milijone lir zlatnine in seveda poškodovali pohištvo, saj so odpirali zelo hitro vse omare.
V	četrtem nadstropju je v ulici Pascoli št. 3 ostal presenečen pred
Caritas zbira stare obleke za pomoč Osijeku
Humanitarna organizacija Caritas goriške škofije sporoča, da poteka v dneh do sobote, 12. septembra, zbiranje stare in odvečne obleke, katero bodo prodali in dobljeni denar potem namenili nakupu okenskih steklenih šip za hrvaško mesto Osijek. Z Osijekom ima namreč zelo tesne stike goriš-ka škofija in tudi goriška Caritas, ki je pred časom tam na novo pokrila neko v vojni vihri poškodovano cerkev. Tokrat gre za denar, ki naj bi služil za nakup potrebnih šip, ker jih sedaj v Osijeku praktično ni, namesto njih so na oknih večine poslopij v mestu kosi najlona in plastike. Goriška Caritas sporoča, naj ljudje odvečne obleke, stare čevlje, stare usnjene izdelke in tekstilno blago nasploh dajo v posebne polivinilske vrečke, ki jih lahko dobijo na sedežu škofijske Caritas na Trgu sv. Frančiška 1, sicer pa lahko stare obleke oddajo tudi drugače, glavno pa je, da je blago spravljeno v vrečke. Polne vreče naj ljudje odnesejo na želežniške postaje v Gorici, Červinjanu in v Ronke, kjer so za ta namen pripravljeni vagoni.
odprtimi in poškodovanimi vhodnimi vrati stanovanja lastnik Cla-udio Franz, ki je sedaj olajšan za dva in pol milijona lir vrednosti .zlatih verižic, zapestnic in podobnih spominkov. Iz stanovanja je lastnik Franz odšel ob 17. uri in se vrnil le tri ure pozneje, a je to bilo za zlikovce dovolj, da so opravili svoje delo.
Slabše pa je šlo lopovom, ki so vdrli v stanovanje Giovannija Bra-idottija v Ul. delle Grappate št. 12. V hitrem iskanju denarja in zlatih predmetov so polomili več vrat različnih omar in iskali dragocenosti tudi v barčku in omarici za zdravila. Končno so obupali in so zato polomili še nekaj pohištva ter jo nato ucvrli z dolgim nosom. Lastnik je poskus tatvine in škodo vsekakor prijavil policiji.
V soboto so tatovi obiskali še stanovanje Giorgia Simonellija v Ul. IX avgusta, v nedeljo popoldne pa jih je naključni poseg sosede pregnal iz stanovanja v Ul. Goldoni. V obeh primerih niso odnesli ničesar.
razna obvestila
SPD Gorica priredi 20. septembra avtobusni izlet za člane in prijatelje na Lokve z ogledom znamenitosti Trnovske planote (ledena jama, Smrekova draga itd.) in udeležbo na gobarskem prazniku. Prijave do 12. t.m. na sedežu društva in v trgovini Baucon v Carduccijevi ulici. Sedež društva je odprt ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 17.30 do 19.30.
Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici, ul. Montesanto 84 - tel. 533495 sporoča, da sprejemajo prijave za šolsko leto 1992/93 in nudijo informacije. Dom bo odprt vsak delavnik, od 10. do 14. ure, razen ob sobotah.
_____________kino________________
Gorica
VITTORIA Danes zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »I sonnambuli«. Step-hen King.
VERDI Zaprto.
Krmin
POLETNI KINO (srednja šola v Ul. Roma) 21.00 »Beethoven«.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Ne reci mami, da smo sami«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Obračun v Malem Tokiu«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 (Piazza della Vittoria) - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - ul. I Maggio 94 - tel. 790338.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 30. avgusta do 5. septembra:
OKLICI: finančni stražnik Gianfranco Bi-dut in frizerka Monica Pilotto, orožnik Giorgio Gasparutti in natakarica Clau-dia Mian, arhitekt Leonardo Hackl in učiteljica Franca Di Guardo, mehanik Gino Cezza in gospodinja Angelica Lo Re.
POROKE: delavec Roberto Buffolini in trgovka Barbara Zorzet, mestni redar Giorgio Santarossa in uradnica Emma Mule', elektromehanik Sergio Fattuta in uradnica Michela Virgilio, uradnik Clau-dio Montico in uradnica Annalucia Lic-ciardello, časnikar Luca Gialanella in računovodkinja Roberta Gottard, uradnik Gianluca Culot in uradnica Susanna Tommasini, orožnik Giandomenico Figo-li in slaščičarka Barbara Crupi, uradnik Roberto Vizzari in uradnica Paola Palmi-ero, izvedenec za informatiko Adriano Delli Zotti in uradnica Annamaria Verbi, gradbenik Massimo De Načini in brezposelna Anna Chionchio, delavec Gio-vanni Romanut in šivilja Itala Franca Barchetta, Alfredo Podgornik in prodajalka Graziella Vertullo.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 11. uri Alma Cristo-foro, vd. Jurich iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 12.30 Teresina Tripodi, vd. Zerbo na glavnem pokopališču, ob 13.15 Caterina Borghes iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 13.15 Angelo Deghenghi iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Igralci backgammona iz 15 držav na turnirju v novogoriški igralnici
Sobota je bila za zlikovce ”delovni dan“
Tatovi v petih stanovanjih
Poziv s srečanja borcev treh držav na mitingu v Selcah
Mednarodna skupnost mora ustaviti morijo na tleh nekdanje Jugoslavije
Slavnostni govornik je bil Ciril Zlobec
V Ozeljanu 50-letnica bataljona S. Gregorčič
Sodelovanje italijanskih, slovenskih in hrvaških borcev med osvobodilnim bojem, prijateljstvo med narodi treh sosednih držav, zlasti pa zahteva po takojšnjih učinkovitih ukrepih mednarodne skupnosti za prenehanje prelivanja krvi v bivši Jugoslaviji ob hratni zagotovitvi neodvisnosti vseh republik in pravic manjšin: te so bile vodilne teme razprave na srečanju borcev v okviru partizanskega mitinga pokrajinskega odbora VZPI-ANPI v Selcah. Poleg številnih borcev iz naše dežele so na srečanje prišli tudi mnogi iz Slovenije, zlasti s Primorske, ter iz Istre, Reke in Kvarnera. Navzoča je bila tudi delegacija iz Ferrare.
Srečanje je uvedel pokrajinski predsednik VZPI Silvano Bacic-chi, njegov pozdrav pa je v slovenščini podal Karlo Černič. Ba-cicchi je obrazložil izbiro, da se na srečanju predstavijo izsledki raziskave o diviziji »Garibaldi-Na-tisone«. Zgodovina divizije je že od vsega začetka izraz prijateljstva in sodelovanja med slovenskim in italijanskim narodom, ki živita na tem ozemlju ter temelj za prijateljstvo med narodi in državami, ki mejijo na to ozemlje. To je sicer zgodovina mučnih dogodkov (padlo je 1.493 borcev divizije) a tudi bratstva, ki ga je Ba-cicchi poudaril brez retorike, med
pripadniki italijanskega in vseh jugoslovanskih narodov.
Prav izhajajoč iz te zgodovine je še toliko večja zaskrbljenost in tesnoba zaradi današnje jugoslovanske tragedije. Borci obsojajo nasilje, obstoj koncentracijskih taborišč, šovinizem in rasizem "etničnih čistk" in opozarjajo, da je divjanje desničarskih nacionalističnih sil velika nevarnost za usodo demokracije ne samo v nekdanji Jugoslaviji temveč v celotni Evropi. Zato so borci treh narod-
nosti na srečanju skupno dvignili glas z zahtevo, naj mednarodna skupnost vendarle poseže z vsemi možnimi sredstvi, da ustavi pokole in vzpostavi mir.
Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi predsednik Pokrajine Sacca-vini, so govorili še Giuseppe Lo-renzon (predstavil je raziskavo o diviziji »Garibaldi-Natisone«), Zdravko Klanjšček v imenu ZZB Slovenije ter predstavnika borčevskih združenj iz Pule Valič in z Reke Frlan. (foto Marinčič)
V Grajskem parku v Ozeljanu so v nedeljo, v okviru njihovega krajevnega praznika, počastili tudi 50. obletnico ustanovitve prvega primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič. To enoto so ustanovili 10. avgusta leta 1942 na Vodicah nad Ozeljanom, sestavljale pa so jo tolminska in vipavska četa, kraški minerski vod, brkinska četa in skupina partizanov iz Goriških Brd, ki so s svojimi akcijami posegali tudi na območje Beneške Slovenije. Bataljon je skratka bil velikega pomena za širjenje narodnoosvobodilnega boja na Primorskem in svoje poslanstvo je tudi uspešno izvajal in opravil.
O poslanstvu in razsežnostih I. primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič so govorili najprej na sprejemu, ki sta ga novogoriški in ajdovski župan pripravila za preživele borce bataljona. Le-teh je še 58, medtem ko je enota ob ustanovitvi štela okrog 130 pripadnikov. Sprejem so priredili zato, ker ima bataljon stalno bivališče (domicil) v novogoriški in ajdovski občini.
Novogoriški župan Sergij Pelhan je borcem izrekel zahvalo za delež v boju in za aktivno sodelovanje na raznih področjih življe-
nja in razvoja v sedanjih časih. Predsednik ajdovske občine Franc Boštjančič je ob poudarjanju veličine narodnoosvobodilnega boja poudaril, da je tudi sedanje obdobje graditve nove samostjne države Slovenije zelo pomembno. Obsodil je gonjo, ki v nekaterih okoljih oziroma v delu javnosti poteka proti borcem, slednjim pa je svetoval naj s strpnostjo in modrostjo kljubujejo oziroma odgovarjajo na napade v delu politične javnosti.
Slavnostni govornik na proslavi v grajskem parku je bil pesnik in član Predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. Tudi on je obravnaval zgodovinski pomen in razsežnosti narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji in obsodil gonjo, ki jo ob začetku predvolilnega obdobja iz določenih krogov uprizarjajo na udeležence partizanskega boja. Ob tem je menil, da so trditve nekaterih, češ, da je med vojno v resnici šlo za oblast peščice boljševikov, čista izmišljotina. Ljudje so hoteli narodno osvoboditev in izpolnitev temeljnih pravic, bojevali pa so se tudi za socialno pravičnejšo družbo, je še dejal Ciril Zlobec na slovesnosti v Ozeljanu.
Marjan Drobež
Udeležba je letos številčno skromnejša, o kakovosti pa bomo še sodili
Tekmovanje mladih violinistov prehaja danes v polfinalni del
Po mnenju obrambnega ministra Janše sta za varnost Slovenije potrebna
Nadzor zračnega prostora in morja
Minister je govoril v Solkanu ob odkritju spomenika majorju Andreju Komelu
Enajsti mednarodni natečaj za mlade violiniste "Rodolfo Lipizer" gre v teh dneh v tekmovalno mrzličnem vzdušju naprej, saj so sedaj na vrsti izločevalna tekmovanja. Vseh nastopajočih je letos 37, kar je veliko manj °d prej napovedanih 87. violinistov, ki jih je organizator najavljal v začetku, Žal je veliko mladih violinistov odjavilo svoj nastop šele pred samim uastopom, a je število nastopajočih vsekakor zadovoljivo.
Največ nastopajočih je tokrat iz Albanije, od koder jih je prišlo enajst. Sedaj gre na natečaju za nagrado "Rodolfo Lipizer" zares, saj se bodo mladi violinisti, ki so uspešno premostili izločilno preizkušnjo, v polfinalnih nastopih potegovali za uvrstitev v finalni del. Polfinalne preizkušnje bodo na vrsti danes in jutri, od četrtka do sobote pa bodo na sporedu finalni nastopi. S finalnim delom pride na vrsto tudi občinstvo, ki bo Ovajanju mladih violinistov ob spremljavi orkestra lahko sledilo vsak večer od četrtka naprej ob 20.30 v gledališču "Verdi".
V Solkanu so pripravili različne proslave, razstave in druge prireditve v počastitev njihovega krajevnega praznika, ki izhaja iz dogodkov po kapitulaciji Italije, 8. septembra leta 1943. Dogodek, ki je zagotovo imel največje in najpomembnejše razsežnosti, saj je važen za vso Slovenijo, je bilo odkritje spominskega znamenja majorju nekdanje avstrijske vojske Andreju Komelu, plemenitemu Sočebranu, ki je bil utemeljitelj slovenskega vojaškega izrazoslov-
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1992/93 v Gorici naslednje tečaje:
-	dveletni poklicni tečaj za dodeljene prodaji - 2. letnik (1.000 ur letno)
-	strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis je opravljena višja srednja šola - (500 ur -vključena je delovna praksa v podjetjih)
-	začetniški tečaj angleščine (120 ur)
-	tečaj za personal computing - MS DOS, WORD in LOUTS (90 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra tl. na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, ob delavnikih, razen ob sobotah, od 10. do 14. ure.
GORIŠKI GLASBENI USTANOVI
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL Riva Piazzutta 18, tel. 532163
GLASBENA
MATICA
Ul. Croce 3, tel. 531508
vabita lanske in nove gojence k vpisu za šolsko leto 1992/93
Gorica - od ponedeljka, 7., do petka, 11. t.m., od 15. do 19. ure Štandrež - Župnijski dom Gregorčič v petek, 18. t.m., od 16. do 18. ure Doberdob - Župnijski dom v ponedeljek, 21. t.m., od 19. do 20.30 Števerjan - Župnijski dom Sedej v četrtek, 17. t.m., od 15. do 17. ure Podgora - Župnijski dom v četrtek, 10. t.m., od 18. do 19. ure
Gorica - do petka, 11. t.m., od 10. do 14. ure
Doberdob - sedež društva Jezero DANES, od 16. do 18. ure
Podrobnejše informacije dobite na tajništvu obeh šol.
ja. Obeležje so odkrili ob sto letnici Komelove smrti, postavili pa so ga na ploščadi pred solkanskim pokopališčem, kjer je do prve svetovne vojne stala rojstna hiša znamenitega Solkanca.
Pokroviteljstvo dogodka je prevzel slovenski minister za obrambo Janez Janša, ki je ob odkritju spominskega obeležja tudi govoril. Njegov govor je vseboval podrobnosti iz dejavnosti Andreja Komela, ki je pisal vojaške in druge knjige v slovenskem jeziku, s čimer je polagal temelje vojaškega izrazoslovja v našem jeziku, pa tudi poudarke o aktualnem obrambnem in političnem položaju in gibanjih v novi slovenski državi.
Janez Janša je tudi poudaril, "da so se mnogi Slovenci že v prejšnjem stoletju zavedali, da brez suverenosti na vojaškem področju, tudi nacionalni programi niso uresničljivi. Na žalost pa ta zavest v lanskem letu, letu odločitve in vzpostavitve slovenske državnosti, pri mnogih posameznikih, pa tudi pri nekaterih parlamentarnih strankah, ni dosegala tiste iz prejšnjega stoletja. Ljudi kova majorja Komela iz Solkana bi potrebovali tudi danes, ko nam
v najbolj občutljivi fazi izgradnje obrambnega sistema primanjkuje vrsta strokovnih navodil v slovenskem jeziku, zaradi česar smo proti svoji volji še vedno prisiljeni uporabljati nekatere priročnike bivše Jugoslovanske armade."
Glede varnostnih razmer v Sloveniji, pa je minister za obrambo Janez Janša dejal tudi naslednje: "Obrambni sistem republike Slovenije zagotavlja visoko stopnjo varnosti naših meja in ozemlja, čakajo pa nas še dodatni napori za zavarovanje našega zračnega prostora in prostega izhoda v mednarodne vode Jadranskega morja, do katerega ima Slovenija vso pravico." Govornik je tudi opozoril, "da nas vojna v Bosni in Hercegovini vsak dan dodatno opozarja na previdnost in nobenega smisla nima, da bi potem ko smo se za nizko ceno izvili iz krvavega balkanskega kotla, Slovenija napravila kako usodno napako. Potrebujemo namreč varno in stabilno družbo in državo, Slovenijo, v kateri bomo ob spoštovanju in strpnosti različnih političnih interesov, lahko gradili miren in bogat dom za nas in naslednje generacije".
Marjan Drobež
V nedeljo na zgodovinsko-turistični manifestaciji pred praznikom vina in grozdja
Renesančni sprevod in srednjeveški bojevniki v Krminu
V Krminu se je v nedeljo s tradicionalnim renesančnim sprevodom v spomin na Maksimilijana I. in kopico obrobnih prireditev začelo proslavljanje letošnjega praznika grožnja in vina, ki bo dosegel višek pri-
hodnjo nedeljo. Renesančni zgodovinski sprevod je ponovno spomnil na srečnih sedem let, ko so bili Kr-minčani po zaslugi cesarjevega odloka povsem oproščeni davkov in drugih dajatev. Prav zaradi tega je
Maksimilijan I. še danes zelo popu-ralen v Krminu. Z manifestacijo so obnovili spomin na izročitev cesarjevega odloka, še prej pa so priredili pravcati srednjeveški turnir. Poleg zgodovinskih skupin iz Krmina in
Moša so na njem sodelovali lokostrelci, metalci zastav in bobnarji iz Toskane, plesna skupina, ki je predstavila starodavne plese. Glavna atrakcija pa so bili "krvoločni" bojevniki skupine Dominik iz Prage, ki so
uprizorili srednjeveške boje s težkimi sabljami in številnemu občinstvu ponudili res nanavaden spektakel.
Na slikah (foto Marinčič) sprevod z metalci zastav; Maksimilijan I. s soprogo; češki bojevniki
Ivan Pregelj
LIH.
imon Golja je umrl pokojno. Pred smrtjo je še videl sina in mu izročil sveženj listin, imenovanih »tolminska pravica«.
Ko je stopil Štefan Maraž na oder, je zaklical veselo v nekem oknu kodrolas otrok:
»Glejte! Mož nima nosu!«
Tisti otrok je bil Luzio della Torre. Umrl je 1. 1737 prav tam, kjer Maraž.
* * *
Andreja Goljo Skoračnikarja so privlekli rablji šiloma na oder. Besnel je, se otresel vezi, da mu je udaril rabelj s sekalom v obraz, preden so ga zmogli na kolena.
»Misericordia — usmiljenje!« je odskočil plaho redovnik. Rabelj je zaklel. Hlapci so tiščali obsojenca k tlom. Ko je zamahnil rabelj, jih je oškropila kri.
Nobena senca ni legla čez trg. Ljudje so bili sredi molitve utihnili...
Ival Pavel Radetič je jahal zvečer proti Solkanu. Nad Kornom je okrenil konja in zavil na Pevmo. Ko je dojahal do mostu čez Sočo, se je vzdramil in zaklel. Izognil se je razsekanim in v javno posvarilo obešenim udom uporniških zločincev na solkanski cesti, pa je zadel na one v svarilo Bricem.
»Svinjarija,« je zavpil. Okrenil je konja nazaj proti mostu, ne da bi še dvignil oči raz konjski vrat...
Nizko na zapadu se je pogrezal mesec v noč, kakor gasnoč požar. Temno je jeknilo iz stolpa stolne cerkve v gluho ulico pod Rabatto-vo palačo. V palači na balkonu se je zganil mlad in slok človek, zastokal in se krčevito oprijel ograje. Iz roke mu je padlo nekaj bledih listov. Mladi človek se je sklonil ponje kakor nad svetinjo in jih pritisnil na ustne. Potem je zaječal. S svitu umirajoče lune so bili listi kakor krvavi. Listi so bili edina zapuščina, ki jo je mladi podedoval po očetu. Bil je Štefan Golja, šolar jezuitskega gimnazija in Rabattov prelektor. Listi so bili »tolminska pravica«, svoboščine, pečačene od cesarja Maksimilijana, blagoslovljene z mučeniško krvjo...
Čez nedeljo se je vzbudila v meščanih čudna slutnja, da se bo zgodilo v ponedeljek pri usmrtitvi še treh na smrt obsojenih upornikov nekaj prav posebnega. Ob določeni uri je bilo občinstvo dokaj ravnodušno. Čuti je bilo celo šale, da bi moral rabelj plačati Bandelu krajcar od funta. »Bandelu,« je potrdil nekdo, »ki bi sam sodil pod meč!« Mesar Zorut je menil tako.
»Bi sodil, bi!« je pritrdil Zorutu dobrodušen sosed. Mesar se je razburil:
»Nekdo se je oglasil, ki ni naš. Ali je birič ali pa dacar.«
S temi besedami je položil mesar svojo roko onemu na rame in povedal:
»Taljanut si!«
Oni se ni zmedel, marveč je dejal:
»Po Adamu sva si gotovo brata. V žlahti pa toliko, da bi se lahko pri njegovi materi ženil, če že ni baba prestara in pregrda.«
»Si pa Res!« je hotel imeti mesar po sili dacarja.
»Ali imam Resov nos?« je vprašal oni zateglo in mesar se je vdajal.
»Pa vsaj birič si. Tako hudo te nisem zgrešil.«
»Tudi birič nisem',« je rekel napadeni. »Ti pa me izpusti za rame. Saj nisva pri birmi.«
Ljudem je bila beseda všeč. Mesar je odnehal. Dobrovoljni človek se je tedaj povsem našel in dejal vedro:
»Zdaj, ko si me izpustil botei, ti bom povedal, kdo sem, da me boš spoznal in otrokom povedal, če jih kaj imaš —«
»Enega, pa malo je, sirota!« je dejal Zorut.
»Pa povej onemu, da si govoril z Mohorjem Kacafuro, ki je bil nekoč res birič, pa pošten birič, da še dandanes vsi Tolminci za njegovo zdravje molijo.«
Postavna ženska se je tedaj prerinila pred Mohorja, da bi lepše videla na oder. Tam gori je umiral Valentin Lapajne.
»Tonina je zadušil,« je povedal Mohor. »Pa so gnali, da ga je hudič. Zdaj bo njega samega hudič.«
Nato je vzkliknil, zagledavši Podgornika na odru.
»Ta je župan, pa mož kakor jagnje. Sem slišal, da ga je žena na upor naščuvala. Baba hudičeva!«
Tedaj je umrl Podgornik. Žena pred Kacafuro se je okrenila in udarila z dlanjo Mohorja po tolstem licu:
»Da boš poznal babo hudičevo...«
»O jej,« se je zasmejal mesar Zorut, »zdaj so te pa le birmali!«
Sredi med smehom je umrl skoraj neopaženo goljak Tinče Munih s Stopca...
Nad šestdeset kmetov pa je čakalo še leto in dan v ječi svoje
sodbe. Trpeli so, a prenašali. Vedeli so, da bodo živeli. Robotili, desetinili, stradali, kleli in se upirali, a živeli, živeli vendar, vendarle...
Konec
Tri tedne po smrti enajstega tolminskega upornika je zapustilo vojaštvo Gorico in odkorakalo na Kranjsko. Do meje ga je spremil stanovski pooblaščenec Peter Su-ardi in se tako kakor drugi Pilat ovekovečil v krvavi veroizpovedi tolminske pravde. V deželo se je vračal stari red in stari nered. Stanovi so zanj sami prevzeli zakup na vinski in mesni davek za 12.000 gl. in našli v mesarju Bersi moža, ki je bil pripravljen klati živino po starih cenah. Bandel si je znal pomagati. Začel je izvažati živino na Gradiščansko in delal je dobičke. V juliju naslednjega leta 1715 so imenovali na Dunaju za goriš-kega glavarja na Kobencljevo mesto grofa VVildensteina. Novo izvoljenega podglavarja grofa Adama Strassolda dvorna pisarna ni potrdila, marveč se je odločila za grofa Antona Attemsa. Dve leti po uporu je sporočil novi glavar tolminskemu gospodu Jakobu Antonu in njega novemu sodniku Jožefu Beltramu, da pride enajstega novembra dopoldne v Tolmin. Razglasil da bo cesarsko sodbo o uporu. To je bilo na tretjo nedeljo v listognoju in tolminski kaplan Foramiti je bral s prižnice o nebeškem kraljestvu, ki je podobno gorčičnemu zrnu, podobno kvasu, ki ga je žena zamesila...
»Vse to je Jezus množicam govoril,« je dobral, »v prilikah in brez prilik jim ni govoril, da bi se spolnilo, kar je govorjeno po preroku, ki pravi: Odprl bom v prilikah svoja usta in bom izrekel skrito od začetka sveta.«
Uro pozneje je razglašal glavar sodbo.
Podložniki v Rihemberku in Zavrhu morajo prositi svojo gosposko odpuščanja in se jim za zdaj prizanese. Če bi se še kaj upirali, bi jih kaznovali še za stari upor. Prepovedano je biti plat zvona, iz-vzemši ob požaru in sovražnem vpadu. Odstavita se rihemberški in završki župan. Denarno kazen plačajo občine Tolmin, Kanal, Grgar, Št. Lovrenc v Brdih, Rihem-berk in Zavrh. Poravnati morajo tudi pravdne stroške. Deželni fis-kal bo razdelil naklado tako, da ne bodo prehudo obremenjeni revni in že posebe kaznovani. Občine bodo odslej predlagale domačemu sodniku za župana po tri može. Najsposobnejšega izbere in imenuje sodnik za župana.
Zaradi očitnega in dokazanega upora se je kaznovalo dvainsedemdeset upornikov, enajst s smrtjo in izgubo vsega imetja.
Drugi so spoznani consideratis circumstantiisi1 2) za več ali manj krive in izgubijo ali vse premoženje, drugi dve tretjini, še drugi tri četrti, še drugi polovico in zadnji eno tretjino. Nekateri plačajo sodne stroške in preskrbo v ječi.
Glavar je navajal kazen in nato bral imena: Lužnika iz Bače, Božiča iz Podmelca, Štefana Laharnarja, Bizalja, mesarja Melinca, Živca iz Ljubinja, Zlatopera niz Idrijo, Pavšiča iz Kromberga, Blaža Dragarja, župana Jarca z Ladri, krčmarja Defacisa, Anžeta Rinka, krčmarja Matka, šest županov in dvanajst ključarjev, ljudi vsevprek, rutarje, košane, cerkovne ljudi in grofovske, še take, ki so škodo pretrpeli, kakor jo je Gregor iz Modreja... Tiho so poslušale množice to strašno pratiko tolminskih imen. Bili so ljudje vmes, ki so bili bolj mrtvakom podobni kot pa živim. Tedaj so se zasmilili celo uradniku:
»Lačni so bili,« je videl. »Kdo bo krotil strast od lakote gnanih poželenj?«
Grof Wildenstein si je modro odgovoril:
»Prilike iz pisma jih krote.«
Uro pozneje je odhajal. Užil je bil pri Tolminskem prav toliko gostoljubja, da ni bil nevljuden.
In potem je prešlo tudi to.
Zazvonilo je k svetemu večeru. Tedaj je rekel Anže Rink, ki je sedel pri Helerju za pečjo ob ple-toči teti:
»Teta! Za priliko vas bomo prebrali v nedeljo v cerkvi, da je bila žena in je pletla nogavice in pletla, da je z blagom napolnila devet shramb, pa ni imela para, da ga obuje. In da je tolminska dežela ta pletica, bomo rekli.«
Teta ni odgovorila.
»To bi rad vedel, od česa se živita,« je tedaj vprašal Anže Heler-ja.
Heler je stisnil glavo nizko nad svoje delo, teta je skrbljivo potegnila domačo mačko k sebi. Tedaj je dejal Anže:
»Pojdem! Zajcu sem nastavil, se morda le ujame uhač za božji praznik.«
Šel je. Ponoči se je vrnil k otrokom in ženi. Otroci so vzkliknili:
»Jutri bomo meso jedli.«
»Meso!« je dejal oče.
»Mešo,« je ponovil najmlajši.
Anže je pogledal bridkostno po ženi. Ko so šli otroci spat, je šel in v temi opravil svoj posel. Pri luči bi se mu bilo grajalo. Nesel je kazat otrokom.
»Tu poglejte, kakšen kos ga je, Bog ga je dal, zajčka uhača.«
»Zajčka, uhača!« so se smejali otroci.
V praznik božji so sedli za mizo, Anže, žena, devet otrok. Mali so si prste lizali, mož in žena sta mižala, ko sta nesla v usta...
Heler pa Anže se tiste čase nista prav dobro umela. Anže je zbadal Helerja:
»Kajne, od nogavic se živita s teto?«
»Pa ti z zajci, dehor?«
»Zaradi tete, ki je stara,« je obžaloval in opravičeval Heler svojo trpkost.
»In jaz zaradi otrok, ki radi jedo,« ga je umel Anže.
Dočakala sta še boljše čase in se v tihih pogovorih spominjala zime po veliki sodbi, ko sta nastavljala vaškim mačkam...
Skoraj devetdesetleten je umrl v tolminskih hribih čudaški ogljar, ki si je bil nad Ježo zgradil kolibo. Nihče ni izmed mlajših dobro vedel, kdo je ogljar. Bil je Peter Duša, nezakonski potomec plemenitega rodu, človek, ki je bil zasnoval tolminski upor... Od kraja do kraja po Tolminskem je pohajal še dolgo po uporu zanikrn berač in zdravil ljudi. Bil je nekdanji pravdač Jakob Defacis. Mladi Mostar Tone Muznik ga je spoznal. Nekaj je berač le moral vedeti o zdravilstvu, zakaj Tone Muznik je postal pozneje slovit goriški protomedik in je rad povedal, da je bil njegov prvi učitelj Defacis. Napisal je Tolmincem knjigo o zdravju. V letih, ko je izdal Francoz Jean Jacgues Rousseau poslanico »Du Contrat social«. (2i Muznikova knjiga je pozabljena. Ali bo Rousseaujeva svet ozdravila? Kadar zadnja vera v evangelijske prilike zamre? Ali bo?...
(KONEC)
(1)	consideratis circumstantiis: ko smo upoštevali okoliščine.
(2)	Jean Jacques Rousseau (1712—1778), francoski pisatelj in filozof. V svojem delu »Du Contrat social« (Družbena pogodba) je trdil, da se človek rodi svoboden ter da so si vsi ljudje po naravnih pravicah enaki.
Svetovno kolesarsko prvenstvo v Španiji
V nedeljo v 2. kolu italijanske nogometne C lige
Bugno drugič!
—	|	um n ^ y
BENIDROM (ŠPANIJA) — Italijanu Gianniju Bugnu je uspel velik podvig, daj je drugo leto zaporedoma osvojil naslov svetovnega prvaka v kolesarstvu. Bugno je zares poskrbel za podvig, kajti letos se na dosedanjih dirkah ni ravno izkazal in tudi sam je priznal, da je bila nedeljska zmaga v Benidromu tudi zanj nemajhno »presenečenje«.
Itlaijanski as pa je odlično taktično izpeljal to tekmo. Pustil je, da so se favoriti prej izčrpali v raznih begih in zasledovanjih, priključil se je vodilni skupinici (pri tem pa mu je zelo pomagal Perini) in nato v končnem sprintu premočno zmagal pred Francozom Jalabertom, ki bi mu edini lahko ogrozil zmago, ter Rusom Koničevom.
Španski navijači so seveda veliko pričakovali od svojega asa, glavnega protagonista letošnje kolesarske sezone Miguela Induraina. Baško vsi as je sicer privozil na cilj s skupinico vodilnih, v končnem sprintu pa je moral priznati premoč boljših sprinterjev in se je moral zadovoljiti s 6. mestom.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Gianni Bugno (It), ki je prevozil 261,600 km v 6.34'28" s poprečno hitrostjo 39,790 km na uro; 2. Jalabert (Fr); 3. Koničev (Rus); 4. Rominger (Švi); S.Rooks (Niz); 6. Indurain (Šp); 7. Ugrumov (Litva); 8. Leblanc (Fr); 9. Roosen (Bel); 10. Bernard (Fr); 11. Heppner (Nem); 12. Echave (Šp); 13. Claveyrolat (Fr); 14. Bolts (Nem); 15. Bruyneel (Bel); 16. Perini (It).
Na sliki AP: Italijan Gianni Bugno na zmagovalnem odru.
Pravi »show« Triestine
TRIESTINA - ALESSANDRIA 5:3
(1:1)
STRELCI: Labardi iz enajstmetrovke v 32. min.; Madde v 48. min.; Bressi v 53. min.; Mezzini v 68. min.; Labardi v 75. min.; Banchelli v 85. min.; Gargioni v 90. min.
TRIESTINA: Facciolo, Tangorra, Milanese, Conca, Cossaro (od 77. min. Torracchi), Arrigoni, Marino (od 20. min. Bressi), Danelutti, mezzini, Terracciano, Labardi.
ALESSANDRIA: Battistini, Bona-dei, Madde, Caricari (od 46. min. Mezzetti), Tonini, Maurino, Zanut-tig, Sabato, Serioli, Didone (od 87. min. Gargioni), Banchelli.
SODNIK: Branzoni iz Pavie. RDEČI KARTON: Serioli v 70. min; RUMENI KRATONI: Conca, Sabato in Zanuttig. GLEDALCEV: 10.000.
Triestina je na najboljši način začela svoje nastope pred domačim občinstvom. Pred številno publiko (doslej je šlo v prodajoa več kot 8.000 abonmajev) so Tržačani poskrbeli za tako nogometno predstavo, kakršnih že dolgo ne pomnimo na tržaškem stadionu. Domače zmage, in -to kar s petimi zadetki ne pomnimo v zadnjih desetih letih. Takrat je Triestina, ki jo je vodil trener Buffoni, po zmagi na tujem v prvem kolu, v drugem kolu pregazila svojega tedanjega nasprotnika s 5:1. Ob koncu pa je ekipa premočno napredovala v višjo ligo.
Tržaški navijači si seveda nadejajo, da bi se to ponovilo tudi letos. Triestina je v nedeljo predvajala izredno spektakularno igro v napadu, kjer so Labardi, Mezzini in Dressi bili nerešljiva uganka za povprečno obrambo gostov.
V	prvem polčasu so gostje sicer zdržali hitri tempo igre domačinov in so v končnici polčasa izenačili zadetek, ki ga je iz 11-metrovke do-segelLabardi.
V	začetku drugega polčasa je Triestina pritisnila na plin in v dvajsetih minutah postavila rezultat na
varno z dvema goloma Mezzinija in z golom odličnega Dressija. Alessan-dria, ki je sicer ostala z igralcem manj, je izkoristila padec koncentracije v tržaški obrambi in dosegla dva zadetka.
Če dodamo, da je Triestina poleg zadetkov, imela še nekaj dobrih priložnosti in zadela prečko, potem si za igro zasluži vsekakor dobro oceno. Zaksrblja pa igra v obrambi, kjer čaka trenerja Perottija še veliko deia.	IGOR PAVLETIČ
IZIDI 2. KOLA: Arezzo - Vis Pesa-ro 0:1; Carpi - Massese 1:1; Carrare-se - Como 0:0; Palazzolo - Siena 0:1; Pro Šesto - Empoli 0:1; Ravenna -Chievo 1:2; Sambenedettese - Leffe 1:0; TRIESTINA - Alessandria 5:3; Vicenza - Spezia 3:0.
LESTVICA: TRIESTINA in Sambenedettese 4; Vicenza, Carrarese, Carpi, Empoli, Massese in Siena 3; Vis Pesaro in Chievo 2; Ravenna, Palazzolo, Como, Pro Šesto, Alessandria in Spezia 1; Arezzo in Leffe 0.
PRIHODNJE KOLO (13.9.): Alessandria - Sambenedettese; Čarpi -Pro Šesto; Empoli - Chievo; Leffe -Palazzolo; Massese - Vicenza; Siena - Ravenna; Spezia - Como; TRIESTINA - Arezzo; Vis pesaro - Carrarese.
V nedeljo v italijanski nogometni A ligi
Videmčani pričeli z lepim podvigom
UDINESE - INTER	2:1 (1:1)
STRELCI: Balbo v 25. min.; Schillaci iz enajstmetrovke v 31. min.; Rossito v 86. min.
UDINESE: Giuliani, Pellegrini, Orlando, Sensini, Calori, Mandorlini, Mattei (od 67. min. Rossito), Manicone, Balbo, Kozminski (od 81. min. Marcuz), Branca.
INTER: Zenga, Bergomi, De Agosti-ni, Berti, Ferrri, Battistini, Bianchi, Ša-limov, Shillaci, Sammer (od 61. min. Paganin), Pančev (od 81. min. Fonto-lan).
SODNIK: Beschin iz Legnaga. GLEDALCEV: 30.000. RDEČI KARTON: Bergomi v 57. min. RUMENI KARTONI: Mandorlini, Branca in Balbo.
VIDEM Videmski provligaš je startal v novos prvenstveno sezono s pravim podvigom: doma je namreč povsem zasluženo odpravil ekipo Interja, ki je dopotovala v Videm z resnim namenom, da osvoji vsaj točko. Bigonovi varovanci pa so s požrtvovalno igro povsem onemogočili renomirane goste in tudi zasluežno zmagali.
IZIDI 1. KOLA: Atalanta - Parma 2:1; Cagliari - Juventus 0:0; Fiorentina
-	Genoa 1:1; Milan - Foggia 1:0; Napoli
-	Brescia 0:0; Roma - Pescara 0:1; Sampdoria - Lazio 3:3; Torino - Ancona 4:1; UDINESE - Inter 2:1.
LESTVICA: Torino, Atalanta, UDINESE, Pescara in Milan 2; Lazio, Sampdoria, Genoa, Fiorentina, Brescia, Jvuentus, Cagliari in Napoli 1; Inter, Parma, Foggia, Roma in Ancona 0. PRIHODNJE KOLO (13.9.): Ancona
-	Sampdoria; Brescia - Torino; Foggia
-	Napoli; Genoa - Roma; Inter - Cagliari; Juventus - Atalanta; Lazio - Fiorentina; Parma - UDINESE; Pescara -Milan.
Italijanska B liga: Cesena v velikem slogu
1. KOLO: Ascoli - Modena 3:0; Bologna - Venezia 0:0; Cesena - Cremo-nese 4:1; Andria - Lucchese 1:1; Monza
-	Bari 1:0; Padova - Cosenza 0:0; Piacenza - Lecce 4:0; Reggiana - Verona 0:0; Taranto - Piša 0:0; Ternana - Spal 1:1.
LESTVICA: Piacenza, Cesena, Ascoli in Monza 2; Lucchese, Spal, Andria, Ternana, Cosenza, Piša, Venezia, Verona, Bologna, Padova, Reggiana in Taranto 1; Bari, Cremonese, Modena in Lecce 0.
PRIHODNJE KOLO (13.9.): Bari -Reggiana; Cosenza - Andria; Cremonese - padova; Lecce - Ternana; Lucchese - Bologna; Modena - Taranto; Piša - Piacenza; Spal - Ascoli; Venezia
-	Cesena; Verona - Monza.
Na atletskem mitingu v Rietiju
Alžirec Morceli
sijajen - 3’28”86

Alžirec Morceli
RIETI — Prav na zadnjem večjem atletskem mitingu v Ri-etiju je 22-letni Alžirec Nuredi-ne Morceli, ki je na olimpijskih igrah v Barceloni osvojil Je 7. mesto, je postavil nov svetovni rekord na 1.500 m s časom 3'28"86. Že prejšnji svetovni rekord Marokanca Saida Ao-uite 3'29"46 iz leta 1985 je bil težko »ponovljiv«, z nedeljsko znamko pa se je Morceli gotovo vpisal v anale tega teka.
nedeljski miting v Rietiju pa le navrgel nekaj zelo dobrih rezultatov. Sergej Bubka je si-ofn zma9al v skoku s palico i5-90 m), ni pa uspel izboljšati novega svetovnega rekorda na ismi 6,13 m, čeprav mu je nov podvig le za las spodletel.
Rusinja Privalova je spet Premagala Američanko Tor-encejevo na 100 m z novim evropskim rekordom 10"81, toda Jf.rd ni veljaven zaradi pre-r^nga vetra. Odličen je bil ni * .Keniiec Kiptanui, ki sicer 3nnnišal sv°Je9a rekorda na • uo m zapreke, dosegel pa je ugi najboljši v zgodovini ega teka z 8'05"25.
V 4. kolu prve slovenske nogometne lige doma proti SCT Olimpiji
Koprčani zasluženo osvojili točko
Nogometaši Olimpije, ki bodo 16. t.m. igrali v Milanu, so v četrtem kolu SNL izgubili prvo točko. Zgodilo se je v Kopru, kjer je bilo po golih Triparja in Djuranoviča že po štirih minutah 1:1 (in tako je tudi ostalo). Olimpija ima zdaj 7 točk, ob njej pa je nepričakovano lendavska Nafta, ki se je v prejšnjem prvenstvu komaj rešila odhoda iz lige.
Tekma na Bonifiki je bila prav spektakularna, Koprčani so prekosili sami sebe in Olimpiji povzročali kar precej preglavic. A le do finiša, v katerem je prevladovalo ljubljansko moštvo, ki pa tudi z remijem ni bilo ravno razočarano. Po moči nasprotnikov bi za derbi lahko razglasili tekmo Slovan - Izola, ki so jo z 1:0 dobili lzolani. Ljubljanski Slovan je tako ostal na zadnjem mestu in je še edini brez zmage, seveda pa po kakovosti sodi veliko mest navzgor. Slovan je tudi z Izolo igral zelo solidno in očitno prevladoval v igri, lzolani pa so se omejili le na nasprotne napade. Po enem izmed prekrškov pa je zablestel mladi Gregorič, ki je s prostega strela s kakih 25 metrov presenetil domačega vratarja. Marjonovo moštvo je nato vzdržalo do konca in z zmago vsaj nekoliko popravilo slab vtis s štarta.
Izredno odmevna je bila tudi tekma v Murski Soboti, kjer je pri Muri gostovalo Oblakovo Naklo. Gostje so nekako tako kot lzolani vzdržali vse pritiske domačih, po napaki domače obrambe pa je mladi Marušič dosegel gol odločitve. Mura je tako kljub dvem zmagam v gosteh zdrsnila na lestvici navzdol, kot vse kaže pa bosta jeseni še najresnejša tekmeca Olimpije Ljubljana in Maribor, spomladi - ko bodo rešili probleme v zvezi z nastopi doma - pa bi se utegnili vključiti še igralci Izole, Mure in Naklega.
V	derbiju z repa lestvice so Goričani po hudem boju premagali Potrošnika z golom Kanalca in po lepi akciji Vuliča. Goričane je po odstopu trenerja Peršiča vodil vratar Zupan, trajnejšo rešitev pa naj bi našli v prihodnjih dneh. Goriški igralci odganjajo tudi upravo, ki ji ni uspelo najti boljšega sponzorja. Tako rekoč vsi problemi Goričanov pa so povezani z denarjem. Med zanimivejšimi tekmami kaže omeniti še savinjski derbi v Velenju, v katerem so Velenjčani z 2:0 premagali Celjane. Rudarji so po katastrofi z Olimpijo nanizali tri zmage in so tik pod vrhom, medtem ko je bolj ali manj že jasno, da v Celju nogometnega preporoda tudi letos ne bo.
V	soboto je za Bežigradom že na sporedu prvi veliki derbi med Olimpijo in Mariborom, ki pa tokrat najbrž ne bo tako odmeven. Zdi se, da je Olimpija veliko premočna za vijoličaste, na drugi strani pa sta pred obema najboljšima tudi veliki evropski tekmi prihodnjo sredo - Olimpija v Milanu in Maribor doma z madridskim Atleticom.
IZIDI 4. KOLA: Nafta - Železničar 3:0 (2:0), Steklar - Zagorje Elektroelement 0:0, Mura - Živila Naklo 0:1 (0:1), Rudar - Publikum 2:0 (1:0), Slovan Mavrica - Belvedur Izola 0:1 (0:1), Ljubljana - Svoboda 2:1 (0:1), Koper - SCT Olimpija 1:1 (1:1), Maribor Branik - Studio D 1:0 (0:0), SAOP Gorica -Potrošnik 1:0 (1:0).
LESTVICA: Olimpija in Nafta 7, Maribor, Rudar, Ljubljana 6, Naklo, Mura, Zagorje, Koper 5, Izola 4, Studio D, Publikum, Steklar, Gorica 3, Svoboda 2, Železničar, Potrošnik 1, Slovan 0.
PRIHODNJE KOLO (13. t.m.): Potrošnik - Nafta, Studio D - Gorica, Olimpija - Maribor, Svoboda - Koper, Izola - Ljubljana, Publikum - Slovan, Naklo - Rudar, Zagorje - Mura, Železničar - Steklar.
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
Favoriti tokrat brez večjih težav
NEW YORK — Edberg, Chang, Lendl, Seleševa, Sabatinijeva ... na mednarodnem teniškem turnirju v Flushing Meadowu se »stara pesem« ponavlja. Edino in veliko presenečenje predstavlja Kandčanka Patri-cia Hy, ki je po zmagi nad olimpijsko prvakinjo, Američanko Capriati-jevo v osmini finala premgala še Čehoslovakinjo Sukovo s 6:1, 7:6. V četrtfinalu pa se bo spoprijela z Moniko Seleš, ki je v slabi uri odpravila Gigi Fernandez s 6:1, 6:2.
V moški konkurenci je v 3. kolu Šved Edberg (nosilec št. 2) brez težav odpravil rojaka Svenssona s 6:4, 6:2, 6:2; Lendl si je po zmagi nad Connorsom privoščil še drugega Američana Adamsa (2:6, 6:4, 6:3, 6:4). Američan Chang pa je zanesljivo odpravil Francoza Boetscha s 6:3, 6:3, 6:1 in je eden glavnih kadndida-tov, saj sodeč po odlični formi, za končno zmago.
Boris Becker se je moral Nemec Boris Becker kar potruditi, preden je strl odpor rojaka Steeba s 6:1, 4:6, 7:6, 6:3. OSTALA IZIDA: Krajicek (Niz) - VVoodforde (Avstral) 6:1, 6:3, 6:2; E. Sanchez (Šp) - J. Sanchez (Šp) 5:7, 6:1, 6:7, 7:6, 6:4.
Mz zadnji motociklistični tekmi za SP v Kyalamiju
Slavje Italijana Gramignija
KVALAMI (JUŽNA AFRIKA) — Po Cadalori je še en italijanski pilot posegel po letošnjem naslova svetovnega prvaka v motociklizmu. Gre za 23-letnega Alessandra Gramignija, ki je na pisti v Kyalamiju sicer osvojil 3. mesto, prislužil pa si je naslov svetovnega prvaka.
V drugih kategorijah naj omenimo velik uspeh italijanske aprilie do 250 ccm, medtem ko je v pollitrskem razredu slavil Američan Ko-cinski.
VRSTNI RED
DO 125 CCM: 1. martinez (Šp) honda; 2. Giro (Šp) aprilia; 3. Gra-
migni (It) aprilia. KONČNA LESTVICA ZA SP: 1. Gramigni 134; 2. Gresini (It) 118; 3. Waldman (Nem) 112.
DO 250 CCM: 1. Biaggi; 2. Reggi-ani; 3. Chili (vsi It) vsi aprilia. KONČNA LESTVICA ZA SP: 1. Cadalora (It) 203; 2. Reggiani (It) 159; 3. Chili (It) 119.
DO 500 CCM: 1. Kocinski (ZDA) yamaha; 2. Gardner (Avstral) honda; 3. Rainey (ZDA) yamaha. KONČNA LESTVICA ZA SP: 1. Rainey 140; 2. Doohan (Avstral) 136; 3. Kocinski 102.
totip	
1. — 1. Incredibile Dj	X
2. Crown's Invit	1
2. — 1. Somollison	1
2. Sea Cove	2
3. — 1. Idi Amin Dada	X
2. Magic Bi	2
4. — 1. Lak Dechiari	X
2. Lama Mp	2
5. — 1. Go Alone	X
2. Thiene	1
6. — 1. Adolphe Pegoud	2	
2. Grande Siam	2
KVOTE	
12 (16 dobitnikov)	41.735.000 lir	
11 (607 dobitnikov)	1.085.000 lir
10 (6.267 dobitnikov)	102.000 lir
totocalcio
Atalanta - Parma	1
Cagliari - Juventus	X
Fiorentina - Genoa	X
Milan - Foggia	1
Napoli - Brescia	X
Roma - Pescara	2
Sampdoria - Lazio	X
Torino - Ancona	1
Udinese - Inter	1
Cesena - Cremonese	1
Monza - Bari	1
Reggiana - Verona	X
Taranto - Piša	X
KVOTE
13 (38 dobitnikov)	289.514.000 lir
12 (846 dobitnikov)	13.004.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC (13.9.): Ancona - Sampdoria; Brescia - Torino; Foggia -Napoli; Genoa - Roma; Inter - Cagliari; Juventus - Atalanta; Lazio - Fiorentina; Parma - Udinese; Pescara - Milan; Lucchese - Bologna; Spal - Ascoli; Siena - Ravenna; Reggina - Palermo.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
torek, 8. septembra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ob 62-letnici usmrtitve Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša
Uspel pohod Bazoviški junaki
Italijanski pokal v ski rolkah v Bassanu
Člani Mladine Resco ubranili skupno 1. mesto med mladinci
V nedeljo zjutraj je v okviru proslav ob 62-letnici ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča planinski odsek ŠZ Sloga priredil svoj tradicionalni pohod Bazoviški junaki, ki je bil letos na sporedu enajstič.
Lepo, sončno vreme, je zjutraj v Bazovico privabilo kar 117 ljubiteljev hoje, ki so se najprej podali proti vasi Jezero, nato po obronkih doline Glinščice v Drago ter po delu planinske vertikale do Peska. Pot jih je nato vodila preko Groča-ne na vrh hriba Kokoš, kjer so si nekoliko oddahnili in uživali ob lepem razgledu, nato pa so se vsi skupaj spustili do strelišča in se udeležili osrednje komemoracije ob obletnici ustrelitve bazoviških junakov.
Pohod je kajpak netekmovalnega značaja, kljub temu pa je zveste udeležence čakala nagrada. Za prvi pohod so poleg izkaznice vsi prejeli značke odbora za proslavo bazoviških žrtev, ŠZ Sloga pa kot organizator podeljuje bronasto značko za dvakrat opravljeni pohod, srebrno za trikrat, zlato pa vsem, ki so se pohoda udeležili šestkrat. Najzvestejšim gre še posebno priznanje za deseto udeležbo, ki so (ja bili letos deležni štirje planinci. Ze prihodnje leto se bo njihovo število močno povečalo, saj je letos precej udeležencev bilo na pohodu devetič. Tudi tokrat se je Sloginega pohoda udeležilo lepo število planincev iz sežanskega, bistriškega in koprskega področja, ki so se potem v veseli družbi zadržali z bazovskimi prijatelji do večera.
Športnih prireditev, ki jih ŠZ Sloga prireja v počastitev spomina bazoviških junakov, s tem pohodom še ni konec, saj bo že v soboto in nedeljo na Opčinah mednarodnin ženski odbojkarski turnir za prehodni Pokal bazoviških žrtev. (Inka)
Na zgornji sliki udeleženci med pohodom, na spodnji pa ob prihodu na bazoviško gmajno.
BASSANO DEL GR APP A — Tudi po 9. in obenem predzadnji tekmi za italijanski pokal v ski rolkah je Mladina Resco v mladinski kategoriji ubranila prvo mesto na skupni lestvici (na preizkušnji v Bassanu je bila sicer druga), medtem ko je v članski konkurenci potrdila 7. mesto.
Proga v Bassanu je bila v reber, višinska razlika za odrasle pa je na 10,5 km bila kar 620 m. Med posameznimi člani Mladine Resco sta se zlasti odrezali Mateja in Jelka Bogateč, ki nastopata med začetnicami. Mateja si je obenem tudi matematično zagotovila končno prvo mesto v svoji kategoriji.
Pri začetnikih so zastopniki našega društva opravili normalen nastop, saj v reber niso posebno močni, ker nimajo primernih terenov za trening. Vsekakor Janu Prinčiču ne bi smelo uiti 2. ali 3. končno mesto. V kategoriji naj mlajših pa David Bogateč, kandidat za 2. mesto na končni razvrstitvi, ni posebno blestel, soliden pa je bil Tibor Drasič. Pri kadetih je bil nastop naših poprečen, tudi zaradi pomanjkanja treninga.
Zadnji nastop za letošnjo izvedbo italijanskega pokala bo v soboto v Veroni, kjer bo tudi nagrajevanje.
REZULTATI
ZAČETNICE (1 KM): 1. Mateja Bogateč 5'50"; 2. Jelka Bogateč (obe Mladina Resco) 615"; 3. Martina Ri-goni (Bassano) 6'25"; 6. Ivana Sullini (Mladina Resco) 8’24".
NAJMLAJŠE (2,5 km): 1. Anna Rosa (Barzio Valsassina) 16'09"4; 9. Linda Grattoni 21'39"; 11. Monica Di-done (obe Mladina Resco) 24'09 "8.
ZAČETNIKI (1 KM): 1. Simone An-toniol (Sovramonte Sportful) 5'03"; 4. Jan Prinčič 5'31"; 7. Edoardo di Feli-ce 6'29"; 8. Jaro Košuta (vsi Mladina Resco) 6'41".
NAJMLAJŠI (2,5 KM): 1. Roberto Sighel (Unicars) 14'43"; 5. David Bogateč 16'28"3; 6. Tibor Drasič 17'37"9; 9. Mitja Tretjak 18'02"9; 11. Mitja Košuta. 19'57"3; 12. Daniel Tence 20'47"; 13. Črtomir Kobau (vsi Mladina Resco) 21'33"2.
KADETI (5 KM): 1. Stefano Corti (Lissone) 2116"; 12. Erik Tence 24'4T'l; 16. Mauro Nadlišek (oba Mladina Resco) 28'07"9.
ČLANI (10,7 KM): 1. Antonio Dal Sasso (Forestale) 35'00 T; 22. Ivan Viz-zutti 50'53"5; 23. Rajko Žecevič (oba Mladina Resco) 54'28"6.
AMATERJI (10,7 KM): 1. Giuseppe Darin Fister (Častionese) 38'24"1; 22. Andrea Beltramini (Mladina Resco) 54'36"4.
VETERANI (10,7 KM): 1. Luigi Pet-ris (Appiano) 39'20"9; 9. Renato Grat-ton 50'40"6; 12. Boris Bogateč 55’47"1; 14. Roberto Didone (Mladina Resco) 58'18"4.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. CS Bassano 926 točk; 2. Mladina Resco 540; 3. GS Sav Superm. Berico 437; 4. Pol. Sovramonte Sportful 393; 5. GS Vera da Pozzo Caltrano 390, sledi še 20 društev.
Jutri v prijateljski tekmi
Jadran TKB proti Saratogi
V okviru priprav na skorajšnji začetek košarkarske B lige bo Jadrana TKB igral jutri ob 19.30 proti moštvu ameriške ladje Saratoga, ki se te dni mudi v Tržaškem zalivu. Tekma bo v telovadnici Doma pristaniških delavcev pri Briščkih.
Glede na dejstvo, da je na Saratogi več kot 5.000 mornarjev, je med le-temi seveda tudi več močnih košarkarjev, saj ne gre pozabiti, da je prav ZDA domovina basketa.
Naj omenimo še, da so pri ŠZ Jadran včeraj prejeli letošnji uradni razpored tekem. Prvo srečanje bo tako Jadran TKB igral v Faenzi proti domačemu moštvu v soboto, 26. t.m. ob 21. uri. V drugem kolu pa bodo jadranovci igrali doma v nedeljo, 4.10., ob 18. uri v tržaški športni palači.
Medtem ko sta Vesna in Kras zmagala v tekmah za deželni nogometni pokal
Primorie (italijanski pokal) se je rešilo pred koncem
Nogometni turnir bratov Husu
Primorje v finalu Drevi Vesna - Kras
V sinočnji prvi polfinalni tekmi nogometnega turnirja bratov Husu je Primorje s 4:1 po streljanju 11-metrovk premagalo S. Marco (po regularnem delu je bil namreč izid 0:0). Drugi polfinale bo drevi ob 20.30, in sicer med Vesno in Krasom. Slednji je v soboto v zadnji kvalifikacijski tekmi odpravil Zarjo.
ZARJA - KRAS	1:2 (1:2)
STRELCI: v 33' La Calamita, v 43' Božič, v 45' Zlatič.
ZARJA: Kočevar, Donaggio, S. Štrukelj (v 46' Speranza), P. Štrukelj, Zlatič, Fonda, Kalc, Antonič, Vrše (v 46' Jurincich), Tognetti, De Micheli.
KRAS: Caputo, Škabar, Castro, Šuc, Vitrani, Norbedo, Pitacco (v 46' Prašelj), La Calamita, Rotta, Lepore, Božič.
Za edino presenečenje prvega dela turnirja je v soboto poskrbel Kras, ki je premagal Zarjo. Varovanci trenerja Colavecchie so namreč uspešno izkoristili napake nasprotnikov in se nato precej urejeno branili. V 16. minuti je La Calamita z odličnega položaja poslal žogo čez prečko, a v 33. minuti se je znova sam predstavil pred Kočevarja in ga tokrat brez težav premagal. Bazovci so skušali takoj reagirati, a so imeli v napadu težave, tako da je bil najbolj nevaren vezni igralec Tognetti, ki je v 42. minuti po lepi osebni akciji celo zadel vratnico. Že minuto kasneje je Božič na nasprotni strani podvojil s strelom ob kazenskem prostoru, ko se je Kočevarju žoga izmuznila iz rok. V zadnji minuti polčasa je Zarja zmanjšala razliko po zaslugi Zlatiča. V 2. polčasu so Bazovci vztrajno napadali, niso pa resneje ogrozili Krasovih vrat.
(Š.M.)
PRIMORJE - COSTALUNGA 1:1 (0:0)
STRELCA: v 47' Bellotto, v 78' M. Štoka.
PRIMORJE: Babich, Luxa (v 70' Sardoč), Milani (v 63’ Digovich), M. Štoka, Trampuž, Savarin, De Marco, Miclau-cich, P. Štoka, Auber, Antoni.
COSTALUNGA: Romano, Messina, Grimaldi, Bellotto, Chermac, Gandol-fo, Marchesi (v 65' Montestella), Pel-laschier, Bagatin (v 72' Bracco), Gatti-noni, Baici.
V prvi tekmi za italijanski pokal je Primorje (na sliki D. Križmančiča) rišču izenačilo s tržaško Costalungo, s katero bo sicer tudi nastopalo v B skupini promocijske lige. Srečanje bi torej lahko tudi s tega vidika bilo zanimivo, vendar so oboji bili še v nepopolnih postavah, poleg tega so te tekme važne predvsem kot dobra priprava na prvenstvo. Gostje so sicer že od vsega začetka pokazali bolj hitro in prodornejšo igro, medtem ko so domačini igrali zelo predvidljivo in tako olajšali delo nasprotnim branilcem. V 1. polčasu je Costalunga izvedla nekaj strelov na vrata, a je bil Babich vedno na mestu. Prosečani so imeli na razpolago le proste strele ob kazenskem prostoru, vendar jih niso izkoristili.
Do preobrata je prišlo v 2. polčasu. Gostje so takoj povedli, le nekaj minut zatem pa so tudi ostali z igralcem manj zaradi izključitve napadalca Bai-cija. Primorje je zatem bilo v terenski premoči in je izvedlo nekaj prodornejših akcij na krilih, saj je bilo zaradi slabega dneva napadalcev v težavah v bližini kazenskega prostora. Izenačilo je 12 minut pred koncem, ko je Štoka preusmeril žogo v mrežo po kotu Au-berja. Prosečani bi lahko še nekoliko tvegali, a je neodločen izid očitno zadovoljil oboje, ekipam. Prihodnjo nedeljo bo_ Primorje gostovalo pri San Sergio. (Š.M.)
DEŽELNI POKAL
VESNA - FINCANTIERI 5:0 (2:0)
STRELCI: Naldi v 17', Sigur v 28' in 86', Malusa v 65', Kostnapfel v 84'.
VESNA: Zemanek, Sedmak, Vlach (Kostnapfel), Škabar, Malusa, Leonardi, Kriscjak, Nonis, Candotti, Naldi, Sigur.
Kriška Vesna je odlično začela novo sezono, saj je v tekmi za deželni pokal
visoko premagala Fincantieri, ki bo letos nastopal v 2. amaterski ligi. Kljub odsotnosti treh standardnih igralcev niso Križani imeli večjih težav, saj so od prve minute dalje imeli terensko premoč. Do prve resne priložnosti pa je prišlo šele v 15. minuti, ko se je Kriscjak znašel sam pred vratarjem in neverjetno streljal mimo vratnice. Par minut kasneje pa je Vesna le povedla z neustavljivim Naldijem, ki pri štiridesetih letih je še vedno v dobri formi. Po prejetem zadetku so tudi gostje pokazali zobe, Caiffa pa je s silovitim strelom izven kazenskega prostora zadel prečko. Akcije pa ni bilo konec in Nonis se je moral rešiti celo na gol črti. Križani so nato gostom »zaprli« vse dohode in začeli odločno pritiskati v napadu, tako da se je igra razvijala na drugi polovici igrišča. Drugi zadetek je padel po lepi potezi med Sedmakom in Candottijem, ko je žoga prišla do Sigura, ki je z glavo zatresel mrežo.
V	2. polčasu se ritem igre ni spremenil, tako da so Križani dosegli še tri zadetke. Najprej je do gola prišel Malusa z močnim strelom izven kazenskega prostora, nato pa sta vratarja premagala še Kostnapfel in Sigur. Kriški navijači so bili ob koncu tekme prav gotovo zadovoljni, saj so videli svojo ekipo v res dobri formi.
V	drugi tekmi te skupine je S. Marco z 2:1 (1:0) premagal CGS. (S.K.)
KRAS - LELIO TEAM	3:2 (1:0)
STRELCI: Ligato v 32' (avtogol), Toffoli v 56', Volo v 66', Palumbo v 67 (11-metrovka), Božič v 69'.
KRAS: Caputo, Gregoretti (v 67' Massai), Tul, Castro, Di Trani, Radovan, Rotta, Lepore, Palumbo, Di Tacco, Božič.
V	drugi tekmi skupine so Campa-nelle Prisco z 8:0 (2:0) odpravile Opici-no.
Na memorialu T. Ferfolja v Sovodnjah
S. Lorenzo presenetil
V	okviru praznika, ki ga je priredilo športno društvo Sovodnje, je bil v soboto in nedeljo na nogometnem igrišču v Sovodnjah Memorial Toni Ferfolja. Turnir je nekoliko presenetljivo osvojil San Lorenzo, ki je lani izpadel iz 2. amaterske lige. V finalu so igralci iz Šlovrenca premagali Sagrado, še prej pa so presenetili domačine, ki so se po zmagi proti doberdobski Mladosti morali zadovoljiti s 3. mestom.
POLFINALE: Sagrado - Mladost 4:0; San Lorenzo - Sovodnje 2:1; FINALE ZA 3. MESTO: Sovodnje - Mladost 6:0; FINALE ZA 1. MESTO: San Lorenzo -Sagrado 2:1. (mal)
Cf^KHCAlN
^■OSOJI
CASSA SIM
ANA
	BOE
Hi* 'JIHP	
obvestila
ŠD KONTOVEL
SEKCIJA MINIBASKET sporoča, da je vadba minibasketa na odprtem igrišču Kontovela (v primeru slabega vremena v telovadnici) vsak dan od 17.00 do 18.00 za letnike 1983/84/85 in od 18.00 do 19.00 za letnike 1982/81/80 ter ob ponedeljkih, sredah in petkih za letnika 1986/87 od 16.00 do 17.00.
PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce in tekmovalce. Vpisovanje od 14. septembra dalje od 18. do 20. ure po telefonu na št. 51377.
NK BOR
obvešča, da bo sestanek s starši in z otroki letnikov 1983/84/85 (kategorija cicibani), ki se ukvarjajo z nogometom, v četrtek, 10. t.m. ob 17.30 v Borovem športnem centru v Trstu. Vabljeni!
KK BOR - MINIBASKET obvešča, da se v torek, 15. t.m., pričenjajo treningi za začetnike, in sicer za letnike od '80 do '86. Treningi bodo dvakrat na teden, v torkih in petkih, od 15. do 17. ure, na stadionu 1. maj. Predviden je prevoz z društvenim kombijem. VPISOVANJE: direktno na igrišču, ali pa na tel. 361476 (Corbatti).
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da bo pričetek začetniškega kotalkarskega tečaja danes, 8. t.m. ob 16. uri na Poletovem kotalkališču (na Pikelcu). Tel. 211758.
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da se je pričel tečaj minibasketa za fantke in deklice, ki so rojeni v letih od 1981 do 1986. Vadba je vsak dan na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (v primeru slabega vremena v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščkih), kot sledi: od 14.45 do 15.45 za letnike 1986/85/84 in od 15.45 do 16.45 za letnike 1981/82/83. Tečaj vodi Andrej Vremec. Za vse informacije se lahko obrnete na Poletov sedež v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 13.00 (tel. 213403).
SK BRDINA
vabi na 1. kraški bike slalom, ki bo 13. t.m. v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Za informacije tel. na št. 212859 in 299573.