— 304 ----- Ozir po domovini. Gribeljsko polje i grad Podbrežje. Peljal Bem se 31. avgusta z nekim prijateljem v G ribi je, ko je šel »a lov. Sla sva zarano od doma i prišla sva ravno, ko je solnce vzhajalo, ven iz loz^e Gri-beljke, od kodar se razvidi ovo krasno polje, človek more dalje prvi pogled pregledati i videti celo planoto. Malo drevja nahajaš tu, le lepe njive z rumenim prosom i tu i tam dviga kaka njiva svojo debeljačo iz manjšin njiv. Polje je tu plodno, i kako ne bi bilo, ker dobiva od Kupinih sap vsaj nekoliko potrebne mokrote v takej suši, kakor bila je letos pri nas! — Žito (pri nas prosa pravijo žito) je tu jako lepo, i to je prav, vsaj le ta tukajšnjega kmetovalca živi, ker je, kaj bi rekel, vse njegovo polje ž njim obsejano. Krompirja bodejo imeli tako, tako, a debelača je prilično dobra, v primer s drugimi sosednimi polji. Po Beli Kranji je jako jako-v nekaterih krajih suša popalila vse tako, da bo moral revni kmetovalec kruha stradati. To polje sem memogrede ogledoval, i ko dojdeva do kraja, kjer je imel moj prijatelj lov začeti, pcstanent s konjem i on gre doli. Kmalu se pripeljem v Griblje,. od kodar grem ogledovat Podbrežje. Podbrežje je uro oddaljeno od Gribelj. Stopal sem brzo poleg Kupe i pregledoval tudi tukajšnja polje, katero se enači z onim, ki sem ga prej opisoval. Zemlja je, kolikor se bolj proti Podbrežjem pride, hribčasta; gozdov se nahaja mnogo, posebno hrastovih. Gora Pesi vi ca, katera je na zapadno-južni strani z vinsko trto zasajena, zaoži s Kupinimi gorami Podbrežko dolino. Bregovje Kupino se vedno bolj nakupičuje, kolikor bolj se proti Podbrežjem pomakneš, i kjer je breg največi, ondi je pod njim skrit siloviti grad Podbrežje. Ko pridem po Kupinem ovinku bliže do zahodnje strani, zbodlo me je valje v oči to velikansko poslopje. Stopal sem toraj kolikor mogoče hitro, samo da bi moje želje prej ukrotil. Ko dojdem do vrat, nazdravljal me je nad vratami pribiti kregulj, v znamenje, da tu mora biti dosti takove živali. Zdaj stopim v notranje ozidje, i glej! kaj se predstavlja mojim očem? Zid za zidom je oddaljen drug od druzega i vrata za vratami se vrste čez ono zidovje, dokler se ne pride v notranji grad. Ko pridem čez notranja vrata, zagledam na širokem okroglem turnu znamenje (grb) slavne rodovine Burgsthalerjeve. Zapisana stoji na njem letnica 1457. Menda je bil tega leta ta grad zidan. Po visocih okroženih stopnicah se pride v grad. Notranja veža grada je s samimi Kupinimi okroglimi kamenčki vložena. Sel sem v zgornje nadstropje misleč, da dobim kje oskrbnika, da mi vse pokaže, i res ga dobim. Valje mu naznanim, kaj j j namen mo* i'ega prihoda; on mi prijazno reče, da mi bode vse pokazal, kar je znamenitega v tem gradu. Pelje me v svojo sobo, kamor je šel ključe iskat. Videl sem celo vrsto starih ključev vsaki s tablico zaznam vano z ono sobano, katero ključ odpira. Prosil sem ga, naj me prvo v orožarnico pelje, i to se je mahom zgodilo. On koraka naprej, a jaz za njim. Ko dojdeva do malih pa debelih železnih vrat, mi pove, da to je ono, kar sem želel videti. Zdaj stopava globoko po stopnicah, katere so le male linice razsvetljevale. Kmalu prideva do druzih vrat i ko jih odpre, sem strastno noter pogledal, češ, da najdem mnogo takovih reči. I res nisem se motil* Malo bolj velike line kot une nad stopnicami razsvetljevale so mi še precej velik pa okrogel prostor, kjer so ležale one starine. Po kotih je bilo nametano polno oklepov jako težkih, tako, da, ki sem si enega na prsi pomirjal, sem se moral dobro napenjati. Tako sem pomirjal to železnino, kot nekdanji David, čelad sem dobil največ, — od orožja en sam kij s sulico, I ravno zato je tako malo orožja, ker ga je Kirehhof, Krupski oskrbnik, na oni grad odpeljal. Možaarjer starih je ležalo kakih deset, precej velicih. Nekako težkega srca se človek čuti v takovih starih prostorih. Ko sem si predstavljal vse one zlobne čase, videlo se mi je tako, kot da čajem rožlanje, šum i tek starih oboroženih vojakov. Ko vse to ogledam, podava se brzo po stopnicah gori i memogredč mi dopoveduje oskrbnik, da je v nekih bukvah bral (gotovo v Valvazorji), da so se t& naposled borili, ko je bila trdnjava že v sovražnikovih rokah, (Kon. prih.) 305 ------ 312 ------ Ozir po domovini. Gribeljsko polje i grad Podbrežje. (Konec.) Podava se potem z oskrbnikom gori, kjer je zopet iakova prostorna veža, da bi se lahko precej veliko kr-delce vojnikov tu vadilo. Zdajci mi pa pravi oskrbnik, da greva Burgsthalerjevo rodovi no gledat Prehodivsi štiri sobe prideva v sobo, kjer so bile slike one rodovine. Človek bi se jih vstrašil, ako ne bi bili na pergamentu malani. Velikanske podobe so to! Najstareji prededov Burgsthalerjevih s svojo soprugo sta na pergamentu slikana. Oba dolzih i po vse sivih las. Stari Burgsthaler se enači, kakor je na tej podobi, Valvazorju, kateri ga je že slikanega videl, samo da bolj star izgleda. Močno oklepje se na njem vidi i rujav plašč mu visi čez pleča — res impozantne podobe! Tudi sin njegov i njegova soproga sta jako velike postave; njegove roke so tako močne, da si mora Človek res misliti, to so ti bili junaki, ki so znali vrat zaviti vsacemu sovražniku. O veliki moči rodovine se še dandanes pripoveduje, da jim ni bilo kar nič podkev prelomiti. Bral sem tudi enkrat v Valvazorji, da so ti vitezi rakom na sekirice žvižgali i da so iz Kupe prilezli i jih tako vlovili. I prosto ljudstvo ti bo ravno to povedalo. Dalje sem videl bolj mlado hčer, a tudi takove močne a lepe postave; drži ti mrtvo tico v roci i nekovo pripravo. Videti je tudi deček po vitežko napravljen ; imel ti je tui i lok v roci ter napenjal struno. Podob druzih ni videti, razen enega duhovnika. Ogledoval sem dalje bukve, katerih je bilo polni kot. Bile so latinske i nemške. — Drugi zgornji prostori Jbili so prazni i nič kaj zanimivega ne v njih. Sla sva potem doli po stopnicah nekakovo g e n e-ralijo gledat. Pravil mi je oskrbnik, ko prideva do prostrane sobane, da je tu bival nekdanji general ali vojskovodja tukajšnjega grada, i zato se to tako imenuje. Malo bolj naprej je grajska kapelica. Tu je — pripoveduje mi oskrbnik — ko je gospoda ravno bila pri jedi, strela udarila ter poškodovala to kapelico; da bi jih pa Bog više ne kaznil, sezidali so znotraj trdnjave sv. Fiorijanu cerkev, ki pa je zdaj vsa podrta. Ko se mi tega oči nasitijo, greva trdnjave gledat. Grad je turničast, le malo poslopja je ravnega. Od grada je na štiri vogle okrožno zidovje (Ringmauer) a jako prostrano. Prvo sem šel pogledat proti Kupi čez mala vrata, katera zapera debel zapah. Od todi se vidi šumeča Kupa, katera globoko doli valove dela, na uni strani Kupe je pa tako visok breg i tako hudo strm, da se večkrat kaka skala vtrga i telebi v giobočino Kupe. Na tej strani je bilo gotovo nemogoče prelesti sovražniku v to zidovje. Ko te naravne različnosti malo ogledam, podam se z svojim spremljevalcem v hleve, kateri so v sredi te trdnjave. Ti hlevi so mnogo služili v bran ob vojskinih časih. I prišla sva potem zopet na prosto, kjer se razvidi zidovje na drugi strani. Tu sva ogledovala ječe, katere so marsikaterega požrle. Bile so pri trdnjavinih zidovih. Bile so dvoje: ene bolj lahke, a druge temne i jako strašne, iz katerih je malokdo še zagledal beli dan. Tako sem videl eno 4*ečo, jako globoko pod zemljo, al ne da bi bila zidana :ot druge, ona ti je bogme na okroglo iz same stalne skale; še le vrhu tega je zidovje. Lahke ječe so proti vodi, kjer je jako strmo, a težke so pa valje, ko se v trdnjavo pride. Med ječami je zopet drugo poslopje, oskrbnik mi je pravil o njem, da so bile tu krčme, kajti niso hodili na večer ven iz trdnjave, vrata so bila pozakienjena. I da se je tudi na večer vsega dobilo, kar so hoteli imeti, so navlašč imeli tri kmete, ki so notri krčmarili, ko pa ni bilo više tega treba, da bi imeli grajščaki svojo vojno, kupili so onim kmetom zemljišča, da so jih obdelovali. Pregledal sem tako po vrsti vso poslopje; zahva-livsi se oskrbniku za njegovo prijazno postrežbo odidem vesel nazaj v Griblje. Moj konj se je bil za tega časa nasitil, prijatelj je prišel kmalu potem iz lova, i drdrala sva jo proti Črnomlji, — jaz vesel, da sem svojo nalogo izvršil i bival par ur v gradu starodavne snove, a on obilne divjaščine. Skubee. ----- 313