Poglejte *a Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
Ust slovenskih »flelavcerv Ameriki
Telephone: CHelaea 3-1242 No. 1 58 — Stev. I 58
»nagrad m 8ec«od CUm Matter September 25th. 194« at the Port Offlee aft
Nt
York. N. 1£„ under Act of Coufreas of March 3rd. 1879.

vkC kot
NA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
po posti naravnost na . SVOJ DOM (ima« mM, aedelj in praznika*).
:: Citajte, kar V« zanmfll fl,

NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 13, i 94 1—SREDA, 13. AVGUSTA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
PETAIN SE JE VKL0N1L HITLERJU
FRANCIJA BO SODELOVALA Z NEMČIJO, — PRAVI PETAIN — VSI, KI BODO NASPROTOVALI TESNEJŠI ZVEZI S OSI-ŠCEM, BODO STROGO KAZNOVANI
Maršal Petam, nače 1 ri i k francoske države, je sinoči naz-luinil, da bo Francija ptfpol-lioma in stalno sodelovala z Adolfom Hitlerjem pri stvar-janju "novega reda v Evropi." Malo prej pa je Petain poveril admiralu Jeanu Dar-lanu, ki je največji zagovornik za sodelovanje z Nemčijo, najvišjo oblast nad armado, mornarico in kolonijalnim eesar-stvom.
Petain, ki je star 85 let, je v 5 minutah po radio zagrozil kazen brez sodni jske obravnave vsem onim, ki bi nasprotovali tesnejši zvezi Francije z "novim redom" osišča. V isti sapi pa je tudi pozival Združene države k "boljšemu razumevanju".
Petain je priznal, da v nezasedeni Franciji nezadovoljstvo narašča, da pa je to posledica •opagande Anglije in "svobodne Francije", ki ga dolži, cfa je orodje nemških nacijev.
vlada med francoskim narodom veliko nasprotje do admirala Darlana, ki ima v svojih rokah večjo ooblast kot katerikoli voditelj po Napoleonu, toda je poudarjal, da je edino u-panje Francije v obsežnem sodelovanju z Berlinom.
Darlan je sedaj minister za narodno obrambo, ministrski podpredsednik in vnanji minister ter vrhovni poveljnik vojne mornarice, od sedaj naprej pa ho poleg tega še tudi vrhov-
ni poveljnik armade, mornarice, zračne sile in prekomorskih kolonij.
Prišel bo spor med Weygandom in Darlanom
Po poročilih, ki so prišla na list The New York Times iz K v rope, -bo v kratkem prišlo do velikega spora med generalom Maxiine Weygandom in admiralom Darlanom, ker je Darlan od PetaLna sprejel mesto obrambnega ministra in je vsled tega general Weygand
/Darlanov podložnik.
Admiral Darlan obrambni minister
Včeraj je bil imenovan za obrambnega ministra v Vichy-ju dosedanji podpredsednik admiral Jean Darlan, v čegar roke je bila izročena vsa. francoska vojaška .sila. Bo odloku, ki je bil objavljen v uradnem listu, ima Darlan poleg maršala Petina največjo oblast, kot
kadarkoli še kdo drugi.
Darlan, ki je naklonjen Nemcem, ima sedaj proste roke pogajati se z nacijsko Nemčijo za sodelovanje.
V času, ko se je ministrski svet posvetoval glede podelitve obsežne oblasti Darlanu, je bil v Vichy j n tudi prokonzul v Afriki general Maxim Weygand, ki se pa seje ni vdeležil.
Odesa odrezana
Nemška vrhovno poveljstvo naznanja, da so bile ruske armade zapadno o d Dnjepra premagane in da jim preti nevarnost, da 'bodo popolnoma uničene. Nekateri nemški oddelki so že potisnili do Črnega morja. Nemški vojaški krogi atrjujejo, da nemško orožje obvladuje ves predel zapadno od Dnjepra in popolnoma kontrolira promet po reki.
Ako je ta vest resnična, tedaj so Nemci prišli do Cmega morja vzhodno od Odese.
Odesa ima okoli 400,000 prebivalcev ter je poglavitno pristanišče za Ukrajino in eno največjih pristanišč za žito na svetu. Leži db Črnem morju med Dnjestrom in Bugom ter ima izvrstne pristaniške naprave.
Neuradno nemško poročilo trdi, da je Odesa odrezana -in da bodo Rusi kmalu pognani ob celem Dnjepru.
Rusi se trdno branijo
Poročilo iz Moskve pravi, da so včeraj Nemci ves dan silovito napadali na celi fronti od Baltika do Črnega morja po suhem in iz zraka, toda ruska armada je napadom odgovarjala s (protinapadi.
Nemci so posebno pritiskali na cesti iz Smoletnska proti Moskvi, ravno tako so hudo
napadali južno in severno od ceste, toda so na vseh krajih zadeli na trdovraten odpor.
Včerajšnja poročila poročajo o bojih pri Kaekisalmi, Soltayu Smolensku/ Korostenu i n Umanu. Po drugih krajih fronte ni bilo posebnih bojev.
Ruski aeroplani so bombardirali vojaške koncentracije in letališča.
Občinski uradniki so jim na poti
V glavno meeto Mehike je dospelo poročilo, da sta bili v mestu Villa Jose Cardel umorjeni župan in trije občinski možje, v mestu Ixhaucan pa štirje občinski možje. Delavsko časopisje označuje .fašiste kot povzročitelje umo;ov. V obe mesti je bilo poslano zvezno vojaštvo.
ZAVETJE PROTI ZRAČNIM NAPADOM
Predsednik Roosevelt na visokem morju Mornarica namerava
JHHHHH|HHH prevzeti
Predsednik družbe, ki obratuje ladjedelnico v
Kearny je obljubil v vseh ozirih sodelovati z
• «
mornariškim departmentom. — Vojaštvo je že pripravljeno, da na povelje zasede tovarno.
Že dva dni ni mornariški department v Washingtonu prejel nobenega sporočila z jahte Potomac, na kateri predsednik' Roosevelt križari po Atlantiku. Z ozirom na prejšnje govorice, da se bo nekje na morju sestial z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom so zopet nastala ugibanja, ako je ze ali pa bo prišlo do sestanka med obema vditeljema dveh velikih narodov.
Predsednik v Washington niti noče sporočiti, kjer se nahaja njegova jahta. V Washington so bila večinoma poslana samo poročila o življenju na jahti.
Tudi v Angliji vlada popolna tajnost, kje stia Churchill in ameriški lend-lease administrator Harry Hopkins. Znano je samo, da sta skupaj, ni kdo pa ne ve, na katerem kraju.
Državni tajnik Cordell Hull ;e na časnikarski konferenci na vprašanje nekega časnikar ja, ako vsled posebnega dogovora med Anglijo in Združenimi državami namena va Anglija odpreti novo fronto, odgovoril, da mn o tem ni ničesar znanega.
Mnoipre zelo važne stvari, med njimi tudi pošiljanje vojaških zalog Rusiji, čakajo m\ vrnitev predsednika Roose-vetta.
Uradniki v državnem depart-inentu pravijo, da se predsednik najbrže ne bo vrnil do
konca tedna. »
Takoj spočetka, ko je predsednik stopil na jahto Potomac, so se pričele govorice, da bo Roosevellt nekje na morju stopil na spremljajočo križar ko, ki gia bo popeljala na sestanek, z angleškim ministrskim predsednikom.
Uradniki tudi pravijo, da jim ni dovoljeno govoriti o tem, kje se nahaja križarica, ki spremlja jahto Potomac. Mornariški tajnik Frank Knox je časnikarjem naročil, da naj ne objavijo v tistih krajev, kjer se nahaja križarka.
V soboto je jahta Potomac sporočila, da se nahaja v gosti megli, od tedaj dalje pa od nje ni bilo nobenega poročila več.
Čakal mea na Sverdlov trgu podzemske železnice v Moskvi, kjer je prostora za več tisoč ljudi ob času, kadar nemški aeroplani napadejo rusko glavno mesto.
1
VOJAŠKA SLUŽBA PODALJŠANA
Poslanska Zbornica je sinoči odobrila z :20.'J proti :202 podaljšanje vojaške službe skoro na isti način, kakor j'e odobril senat in le z malimi dodatki, vsled česar bo predloga zopet poslana v senat, da jo odobri.
Predloga, kakor je sedaj sprejeta, določa $10 po viška na mesec vsakemu vojaku po enem letu službe. Po enem letu bo tudi odpuščen vsak vojak, čegar družina bi mogoče trpela kako pomanjkanje, ako bi gospodar služil pri vojakih.
Vlade se svarijo
Električar ji so se vrnili na delo •
V New Yorku se je vrnilo na delo 7000 članov locala 3 International Brotherhood o f Electrical Workers, ki so za-štrajkali dne 29. julija. Nad tristo se jih je že prej vrniHo na delo v broWynsko ladjedelnico, ker bi sicer vsled njihove odsotnosti dela pri vojnih naročilih zaostala.
Pet otrok zgorelo
Ernest Love, 50 letni WPA foreman, in njegova -42letna žena Pauline sta s svojimi šestimi otroci živela v neki stari hiši pri Doylestown, Pa.
V soboto zvečer je izbruhnil v hiši ogenj. Oče je rešil svojega šestletnega sina Harrija, ko je pa hotel še po druge o-troke, mu ognjegasci niso dovolili, ker je bila nevarnost, da se bo strop gfcsol.
Njegova žena je hotela k o-trokom v drugo nadstropje, pa ni mogla v njihovo sobo. Šla je na streho in skočila iz nje. Odpeljali so jo v bolnišnico, ker si je zlomila roko in nogo. Pet otrok je gorelo. Mati v bolnišnici še adaj ne ve, kakšna usoda jih je zadela in da so že pokopani-
Z ozirom na japonsko prodi- " ranje v Aziji .proti jugu staj ameriški in angleški poslanik j japonski pojasnila stališče svojih vlad. Japonska pa je ob i-stem času pojasnila svojo "bojazen*' glede pošiljanja vojnih potrebščin iz Združenih držav skozi Vladivostok.
Angleški vladni krogi pravijo: "Ako želi imeti Japonska vojno na Pacifiku, tedaj bo vojna, ako pa hoče imeti mir, bo mir."
Ameriški poslanik Joseph C. Grew in angleški poslanik sir Robert L. Craige sta pojasni-
la stališče svojih vlad z ozirom na položaj na Daljnem iztoku v polurnem razgovoru z japonskim vnanjim ministrom admiralom Teijiro Tojodo.
»Senator George, ki je ugleden član senatnega odbora za vna-nje zadeve, je včeraj v Washingtonu rekel, da je prav lahko mogoče, da bodo Združene države Japonski odpovedale trgovinsko pogodbo, ako bo Japonska napravila še kak korak v Južnem Pacifiku ali pa proti Rusiji v Sibiriji.
Federal Shipbuilding & Dry clock Co., v Kearny, X. J., pri kateri je sredi prejšnjega tedna zaištrajkalo sedemnajst tisoč mož, je iponudila ladjedelnico zvezni mornarici. Mornariški department je pozvala, naj prevzame vse naprave in obnovi obratovanje.
Neki uradnik produkcijske
uprave je nedavno izjavil, da imajo v mornariškem depa rt -mentu že vse načrte za prevze-tje ladjedelnice ter le čakajo, kakšno stališče bo zavzela kom-panija.
Stavka, ki jo je _proglasila Industrial Union of Marine & Shipbuilding Workers (CIO) je povzročila zastoj v eni največjih ladjedelnic ob vzhodni obali. Krrt znano, mm (tnižba skoro za pol milijarde dolarjev
naročil.
Unija zahteva nekak š e n "zmeren unijski shop", s čimer povsem soglaša obrambni posredovalni urad, dočim noče kompanija ničesar slišati o zahtevi organiziranih delavcev.
Predsednik družbe L. H. Korndorff je mornariškemu departmentu obljubil vse sodelovanje.
V	Washingtonu se je zvedelo, da čakajo močni odelki drugega armadnega zbora samo povelja iz Washingtona, kdaj naj zasedejo ladjedelnico. Tako povelje da običajno le predsednik Združenih držav.
Vse kaže, da se bodo tudi v Kearnv ponovili dogodki, ki so se za vršili pred nekaj tedni pri North American Aviation Co. v Califomiji.
V	Kearny je izjavil unijski podpredsednik Peter Flvnn, da bi bila unija povsem zadovoljna, če bi vlada prevzela la-djedelifico, toda v tem slučaju bi morali imeti delavci garancije, da ne bo v nobenem pogledu kršena njihova praviofe. kolektivnega barantanja.
V	Caldwell, N. J., štrajkajo v Curtiss WTright tovarni za
Za ameriška naročila ameriški bombaž
Demokratski senator Eastland iz Mississippi je izjavil, da kanadske predilnice, ki i-majo velika ameriška naročila, naročajo bombaž iz Brazilije namesto iz (Združenih držav.
Vložiti namerava predlogo, ki bo prisilila tujezemske industrijalce porabljati ameriški bomfba'ž za ameriška naročila.
propelerje AFL, mašiuisti. — Družba, ki ima za sto milijonov dolarjev naročil, .pravi, da tovarna sicer obratuje, toda zaradi štrajka delo ne napreduje tako kot bi moralo.
Po zatrdilu unije se je pridružilo štrajkarjein še toliko drugih delavcev, da znaša njihovo število nad tisoč. V normalnem časn je v tovarni zaposlenih 1500 delavcev.
V Allentown, Pa., je unija avtnih delavcev .pozvala na štrajk svoje ljudi, zaposlene pri Mack Manufacturing Co., katera izdeluje trucke, dele za tanke in lafete za topove.
Po zatrdilu linijskih uradnikov je štavka stoodstotna.
DrnSba irna. običajno zaposlenih 4700 delavcev. Stavki je dal povod nesporazum glede plač.
National Railway Meditation Board je skilical za dan 14. avgusta v Washingtonu veliko konferenco, katere naj se udel-e že zastopniki vseh železniških družb in železničarskih bratovščin.
Pri tej priliki se bodo skušali sporazumeti glede kočljive zadeve zvišanja plač. Kot znano, zahtevajo železničarji trideset odstotno zvišanje, v kar pa družbe pri najboljši volji baje ne morejo privoliti.
Višje plače zahteva 1 milijon 150 tisoč železničarjev.
• Iz Nashville, Tenn., poročajo, da so zaštrajkali v Detroitu in Philadelphiji agentje National Life and Accident Insurance Company.
Zavarovalnica pravi, da pod nobenim pogojem ne more ugoditi njihovim zahtevam. Agon-tje so člani United Office and Professional WTorkers (CIO).
Agentje zahtevajo od kolek-tanja večjo komisijo. Zavarovalnica pravi, da bi imela na leto nad milijone dolarjev več j stroškov, če bi hotela ugoditi njihovim zahtevam.
Pridelek koruze in pšenice
Poljedelski depariment ceni letošnji pridelek koruze na /2587 milijonv bnšljev, pridelek pšenice pa na 950 milijonov bušljev.
Pridelek bo torej znatno večji kot je bil lani.
2e dve leti $pi
11. avgusta je minilo dvoje let, ko se je v Dormansville, N. Y., prebudila 41etna Doreen Shook ter potožila: — Glava me boli. — Tri dni pozneje je trdno zaspala in se od takrat ni več prebudila.
Te dni je sporočilo vodstvo bolnišnice starisem, da se nje-1 na bolezen ni obrnila ne na bolje ne na slabše. .Deklico hranijo skozi nos. Včasi zamežika ali zastoka, to so edina zname--nja, da je še živa.
Bolnico so preiskali slavni f-pecialisti pa ne morejo dognati vzroka njene zagonetne bolezni.
ŠE VEC SRBOV VSTRELJENIH
Poročilo iz Ankare pravi, da je bilo zadnja dva dni vstrelje-nih 117 Srbov v raznih krajih Jugoslavije, ker so se pojavili mnogi upori.
V Zagrebu jih je bilo vstre-1 jenih 87, dodatno k 102, ki sta
bila vstreljena malo prej. V Sarajevu jih je bilo vstreljenih 30.	*
V vsakem slučaju je bilo u-smrčenje posledica bombardiranja.
Veliki vojaški manevri
Letošnjo jesen se bodo začeli v Louisani veliki armadni manevri, katerih se bo udeležilo 19 isjned 33 divizij nove ar male. Do konca septembra se bodo razširili manevri na deset »južnih dnžav.
Vsega skupaj ibo poslanih na jug skoro pol milijona vojakov.
Bermuda bo dobila civilnega governerja
Angleški kolonialni urad poroča, da je sprejel Tesignacijo sedanjega governerja Bermu-de, general-lajtnanta sir Denisa Burnharda, ker je za današnje razmere bolje, če je governor Bermude civilist. K 'o bo novi governer se še lc \ e.
L A 0 II10DI"-Hew Tori
.Wednesday, August 13, 1941
VST ANO VD JEN L. 1898
"GLAS NARODA"
(TOHB OF RIB PEOPLE)
b7 SUvenle Publishing Cempwy, (A Corporation), frank Sakser, President; J. Lapofc*. See. — Place of business of th* borposatloa and addreaoeo of above officers: 21« WEST 18th BTKBBT, V	NEW YORK, N. Y.
48th Year
"Glas Naroda" la lamed every day except Batordaya, Sundays and Holidays. Subscription Xearly 90.— Adver
Za celo lata velja llat aa Amerika In Kanado $6.— ; aa pol lata IB.—i aa totrt leu 11.50. — Ei New York aa celo leto 17.— ; aa pot lata 18.56. Ea lnoaeaaatvo aa oalo late $7.— : aa pol leta $&M.
"Oiaa Naroda" lakaja vsaki dan IsvsemSi sobot, nedelj In praznikov.
-«LA£ NABODA." 11« WEST 18th STREET, NEW IOH, M. I.
CHelaen »—1242
Iz zgodovine Dubrovnika
NAPOLEON IN HITLER
Ko so d net 22. junija vdrle Hitlerjeve armade v Rusijo, je začelo časopisje spominjati Napoleonovega pohoda proti Rusiji in njega usodnih posledic.
Namen skoro vseh teh člankov in razprav je bil dokazali, da se dogodki izza leta 1812 ne morajo dtanes ponoviti. V tistih cineli ni bilo niti letal niti železnic, in nobena armada ni vedela ničesar o današnjem Iblitzkriegu. Vslčdtega takratnih razmer baje ni mogoče primerjati z današnjimi, kajti med Napoleonovim in Hitlerjevim pohodom je več nasprotij nego »ličnosti.	•	—
Ne oziraje se na to, se je pa že vsaj v enem pogledu zgodilo nekaj, kar je le malokdo pričakoval. Rusi že več kot i edem tednov zadržujejo nacijske armade, vsled česar 4>e vendarle da govoriti o nekakšni podobnosti med sedanjimi dogodki in dogodki, vrsečimi s-e pred 129 leti.
23. junij« 1812. je Napoleon napoveal Rusiji vojno. 18. avgusta je zavzela franeoska *arinada Smolensk. 7. septembra se je vršila bitka pri Borodinu. 14. septembra je jceneral Mu-rat stolpi! v Moskvo.
• Smolensk in Moskvo so Rusi zažgali, kar pa ni omajalo Napoleonovega prepričanja, da je sijajno zmagal in da bo uničil ostanke ruske armade, če ne bo ruski car prej
protil za mir.
Marsikomu je znano, kaj se je pozneje zgodilo, le malo-kdo pa ve, čemu se je zgodilo.
Tistega leta je bila izredno ostra zima, toda zima ni bila poglaviten vzrok Napoleonovega umika. -Francozi so odšli iz ,Moskve dne 16. oktobra, dočim se je najhujši mraz začel šele s 5. novembrom. Ne mraz, pač pa lakota je povzročila med Francozi zmedo in obup. Umikajoči se Rusi so postili za seboj le pičle zaloge, in če so francoski oddelki ali posamezni francoski vojaki Sli kam p o živež, so jih pregnali ko-
zaki, ki so, nemeneč se za mraz in s=neg urno švigali; na svojih majhnih konjičih sem in tja.
Napoleon je zapustil svoje ljudi 5. decembra in pobegnil proti Fraitciji, nakar se je začela za umikajočo se armado tragedija strašne ruske zime.
V Rusijo je vdrlo štiristotisoč francoskih vojakov, dočim se jih je iz Rusije vrnilo komaj dvajset tisoč.
Skoro neverjetno je, da bi se ponovili dogodki leta 1812 '.n končni izid bo nedvomno povsem drugačen.
Toda posledica Napoleonovega napada je takrat presenetila ve« svet. Polom, s katerim-se je napad končal je pome-jiil konec najslavnejšega gencaLa in najmočnejše armade tistega časa.
JStfodovina pravi, da je Dubrovnik ustanovil sin nekega
slovanskega kralja PavUimir, ki se je po dolgem; potovanju vrnil v domovino tvojih očetov. Nad vhodom trdnjave Ixxvrijenac, nasproti ene izmed dveh mestnih vrat, je bilo dolga leta viklesano geslo: Non bene pro toto liibertas vanditur anro (Svoboda se ne-proda za noben zaklad sveta). Dubrovnik je ostal svolwxlno mesto celo do prihoda Napoleonovih vojsk leta 1808; na to dobo nas spraninja trdnjava Fort Tmjie-ri.il na temenu hriba Srgje.
Čo hočete videti zibelko Dubrovnika, sc morate potruditi k Fortu Imperial). Od tam .se nudi prekraisen razgled na mesto z okoliškim pogorjem, na Gruž, Ombio in Samat na eni strani in na £upo na drugi. Približno 12 km jiržnarv*hodno od Dubrovnika je na ovalnem polotoku mestece Cavtat. V njegovem italijanskem imenu R&gusa Veecihia (Stari Dubrovnik) se je oh Anil spomi n na nastanek. Dubrovnika. Kjer je sedaj ^.Oavt^t, je bUa grffka postojanka Rpidaurum. Ko so se v-7. stoletju Slovani naselili v Dalmaciji, so zavzeli tudi E-pidauruffit. Bizantinski cesar Konstantin Porfyrcgenett je pisal t.n<li o padcu Efpidaura in da so Slovani ob tisti priliki prebivalstvo delno pobili, delno prodali v suženjstvo. Prebivalci, kolrkor jrh je še ostalo, so ustanovili na nepristop-nem kraju noro mestece, skali, ki se strmo spušča k morju, od zemlje ločeno z laguno.
To mestece se .je iimenovalo latinsko Kaposi***1*,* po slovansttd-pa Dubravniik, in sicer po go*-dih, ki so se takrat razprostirali po .pobočju Srgje. To je
bilo najbrae zelo malo meeto, če sodimo po tem, kako se je
znatno razširilo v dobi razcveta dubrovniske republike. Vendar je bik) to mesto trdno, čeprav majhno solidno zidano, a njegovi podjetni prebivalci so mu znali pridobiti tako velik ugled ter znamenit položaj, da ie dolgo časa tekmovalo celo z Benetkami s s**ojo močjo in trgovino. Mo«to Duibrovnik je
ZAHTEVE ŽELEZNIČARJEV
Le malo nevarnosti je, da bi izbruhnila vsle<l najnovejših zahtev železnica rsk i h bratovščin generalna stavka v ysej ameriški železniški industriji.
Že pred več desetletij je -bila namreč ustanovljena posebna zve zna posredovalna oblast, čije naloga je preprečiti vsak resen zastoj v ameriškem železniškem sistemu Nedvomno se bodo železničarji na ta ali oni način sporazumeli z železniškimi družbami, da se bo tovorni in potniški promet nemoteno nadaljeval.
Železničarji utemeljujejo svojo zahtevo po tridesetod-tot nem zvišanju m ezd z dejstvom, da je produktivnost delavcev močno narasla, da sta njihova odgovornost in tehnična izvežbanost večji, da se višajo plače po vseh drugih »industrijah in da postaja draginja o*1 ^ne do dne večja.
Nekatere železniške družbe so zdaj res v znatno boljem položaju kot so bile naprimer pred leti, toda vpoštevati je treba, da morajo pokriti velike primanjkljaje prejšnjih časov. V splošnem so pa vse železniške družbe precej zadolžene.
Večina železničarjev ima primerne dohodke, vsled česar je zahteva po trideset odstotnem zvišanju mezd skoro pretirana.
Ako 'bi bile železniške družbe primorane sprejeti pogo-goje železničarjev, tbi se v tem slučaju poslužile edinega razpoložljivega sredstva — zvišale bi prevozne pristojbine za osebni in tovorni promet.
Deftvci in delodajalci bi nikakor ne smeli misliti le na svoje lastne koristi, pač bi morali vpoštevati tudi splošno javnost.
Zvišanje prometnih pris tojbin »bi olbco draginjo še povečalo, s čemer bi tbila splošna stabilnost le še bolj ogrožena.
Dubrovniku pravioo "svobodnega trgovanja na azemju Bas-bila to prva listina južnih Slovanov, pisana v slovanskem jeziku. Tako so nastale številne posesti Dubrovnika v Saraje-vu, Novem Pazarju, Skopju in drugih krajih. Že v 12. sto« tjil je vzdrževal lhibrovnik trgovino z italijanskimi mesti. Njegove 1 adje so notovfile čez Ot-raritsiko ožino, pa tudi po starih mor.'kih poteh do bregov Sirije, Palestine in »Ječe^a morja. Dubrovniiška trgovska mornarica je tedaj štela nekaj sto ladij. Posebno ie treba naglasi-ti, da'je imel tedaj Dubrovnik m slovanskem Balkanu veliko kulturno poslanstvo. Ugled Dubrovnika je tfdaj eilno zrasel. Z'.'lo pomembno je bilo tedaj dbbrovniško pristanišče, ki je imelo rrfnogo več prometa kakor dandanes. Bilo je najpomembnejše pristanišče na celi vzhodni jadranski oba!i. .
Vise to velike uspehe je Dubrovnik dosegel po zaslugi sJvo-ie spretne diplomacije, ki se ji je posrečilo odpreti dttbrovniš-kim trgovcem in mornarjem pott v daljni, tuji svet. Čeprav je foii Dubrovnik t-ekanec Benetk it? so nastala včasih med obema resna nasprotja, ?i je vendar v glavnfj/i prizadeval, da "bi ostai ž njimi v dob ih trgovskih »vezah S tem si tudi lah kc raziožimo, zakaj je Dubrovnik kaj kmalu dobil od papeža dovoljenje, da sme trgovati tu di s TVirki. Po zaslugi spretne
dubrovniške pol iti kp je ostalo to slovansko mesto na jugovzhodu neodvisno tudi v ča-eih, ko *fhrki podjarmili vse druge slovanske dežele rna Balkanu.
Kulturni in socialni pomen Dubrovnika je 'bil zelo visok. Oblast je bila v rokah plemiče v. Suženjstvo in trgovina s »■lžnji sta-^Mfo kmalu odpravljena, celo prej kakor v zapad-noevropskiii državah. Mesto je vzdrževalo najmanj dva občinska zdia^mka, imelo je bolnico. sirotnišnico-zavetišče za zapuščene otroke tfd. Že Leta 1272 je bilo kodificirano civilno in zp^ibno pravo. Bile >o odprte Šole pojili so vede zlasti zdra
LJUDSKA KUHARICA
NojnovejŠa zbirka navodil z« kuhinjo it> dom. Cena 50c.
Naletite pri:
KNJIGARNI
SLOVENIC
PUBLISHING
COMPANY
Peter Zgaga
-■■■■■J*
H
e s s
nim potresom leta 1067 ki zruišil polovico mesta. Tedaj ;e (zaključuje velika zgodovinska doba Dubrovnika in začenja nova. Prišla je Napoleonova doba, po padcu Napoleona pr je dunajski kongres prisodi' Dubrovnik avstrijski državi.
O Rudolfu. Hfe&šu, glavnem oprodi Adolfa Hitlerja, ni več slišatL < t t .,
Ko še je spustil z letalom v Anglijo, je bilo časopisje polno poročil in ugibanj.
Nekateri ao nemigavali, da ga je Hitler poslal kot svojega, odposlanca v Anglijo, da bi u-glajal pot k irtiru, drugi so bili spet mnenja, da je pravočasno pobegnil iz Nemčije, kajti Hitler mu ni več ttmpal in je že stegoval svoje kremplje po njem.
/ Pozneje se je zvedelo, da ga je zaslišal sam angleški ministrski predsednik Wins ton Churchill ter izvlekel iz njega kar in kolikor je mogel. Po tistem je vse utihnilo.
Kje je Hess? Izvzemši nekaj izbrancev v Angliji tega nihče ne ve. Strada najbrž ne, in tudi na prični mu ni treba spati.
vezalo Jadran s slovanskim za- Vilstvo. astronomijo, ma fema-
le d j«Tl in jiižnovzhodno Evro
po s Sredoeemskim morjem. V njem je prišla do izraza združitev vzihoda z zapadom, ki je tako značilna za jugoslovansko — jadransko obalo.
Posebna tesna jci zgodovinsko pomembna povezanost Du-
tiko* in zgodovino. Zidali so Buogelene stavbe, ki jih še zdaj občudujemo. Po 15. stoletju se je zlasti zelo lepo začela razvijati d rama teka umetnoist, kakor tudi literatura, na jprejj v latinskem jeziku, pozneje pa tudi v slovanskem. Proza je
brovnika Tsl^a^kk^Var^i	nad pesništvom
vendar pa I irsko pesništvo nad dramatskim.
PEKEL HA ZEMLJI.
Najbolj gosto naseljena ozemlja na Indokit&jskem polotoki se razprostirajo ob treh velikih rekah: ob Mekongi, ob francoski Indokini, Menani na Tajskem ali Siamu Ln Iravadi v britanski Burmi. Te reke so zelo dolge in izvirajo ob vznožju gor v Tibetu. Razlvvujo se v tiKrontne In široke delte. I
Rangun, prestolnica britanske Burtne, je i«redno živahno pristanke in pomemben gospo darski center. Vse južno primorsko ozemlje ob Rangunu je d^bro znano turistom po svoji pestrosti, nenavadnih stavbah, velikih gorah in prostranih poljih, toda turisti poznajo te po-
k-ajine .<amo med emhim vre-menmft, fei trnja z^o malo ca-
sa. Tedaj .ie Burma v resnici krasna in privlačna. Popolno nasprotje te lepote pa je pokrajina med deževnim vreme-no m* ko postane spodnja Burma pravi pekel na «emlji. Deževna doba traja od maja do oktobra. Vse to veliko ozemlje <pc«tane tedaj skoraj neprehod-». Ceste so zelo redke in tako r azmočene. da ni mogoče po-orosto priti h 'kraja v kraj.
Med tem čaisoan je najhujše to. ker se silno razmnoži mrčes, komarji in ntnhe. Trako je opi-
n«. Balkanu. .Lahko trdimo, da je bil Dubrovnik v dobi «voje-ga rasscveta v tesnih vzajemnih stikih' s srbsko srednjeveško državo. Že leta 1186 je dobil Dubrovnik v pogodbi z Nema-njo pravico svobodne trgovine v Novqpazarksem. Tri leta po
Že v 17. stoletju je začel Dubrovnik propadati* Trgovina se je zaeela preusmerjati na oeeane, ker ni bila več donosna na ozemlju ra&padajočega turškega cesarstva. Propada
sa.i tistim, ki niso bili v Burmi med deževno sezono, kakšna šiba božja so oblaki komarjev in muh. V nekaterih krajih ob neki Iravadi je toliko komar-jv, da morajo pnbivalci zapirati živino v posebne kletke, kajti sicer bi jih komarji v prta:-veni pomenu bt-sede požrli. Tedaj prebivalstvo, ki živi v kolibah »narejenih, iz bambusovih palrc, silnp trpi. Prebivalstvo prenaša (potipež! jivo vse težave ki jih prinašajo poplave, ker ?e dobro zaveda da mu sicer preti lakota, kajti suša je v teto pokrajinah še ftujša šiba božja kakor poplave; fe zemlja ni dobro narrfočena, ne morejo
pridelati, dovolj riža, ki je v teb deželnih' -glavna hrana. O-
zemlja ab omenjeniih treih rekah so v pravem pomenu besede pelkel na zemlji, čeprav se zde turistom, ki jrh obiskujejo med lepim vremenom, zemeljski raj.
Nedvomno mu je pa angleška vlada zanikala nekaj, po čemer najbolj hrepeni.
Prekinila je njegove zveze z vnanjim svetom. To se-pravi, da ne sme poslušati radia, he pine sprejemati pisem in brati časopisov. Ljudje, ki mu strežejo ali pridejo drugače ž njim v stik, mu ne smejo niti bes&le črhnrti, kaj se v svetil dogaja.
Živi potemtakem v strašni negotovosti. Ugiblje in ugiblje, toda ugibanj mu nihče ne zanika in nihče ne potrdi.
Tako je svoječasno avstrijska arniaoa kaznovala Gavrila Principa, ki je vprizoril atentata na "Gospoda iz Konopi-šta"—takratnega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Niti tega ni vedel, če je svojo žrtev smrtno zadel ali ne. Ni mu bilo znano, da je z atentatom zanetil svetovni požar in da je posredno povzročil razkosanje Avstrije.
Tekom svetovne vojne je bil zaprt v neki nižjeavstrijski temnici in je umrl še pred podpisom miru.
Zdravniki pravijo, da ga je uničila jetika, dočim trdijo dobri poznavalci ljudi, da »ta bili glavni povzročiteljici njegove smrti radovednost iu negotovo? t.
i Amerika je v stanju stiske. Vsak državljan je dolžan pri
tem pomagati in sicer s tem, da kupi Denfense Savings Bonds in Stamps.
Kupite Defense Bonds in Stamps!
ztK<je je pa dosegel ban Kuin nje je bilo še pospešeno z groe-
NA POČITNICAH.
V nasi metropoli se nahajata za nekaj dini na oddihu v Oleve-landu, O. dobro znana Mr. in M*s. Frank in Rozi Tomaaič, ki stanujeita pod naslovom: 723 Bast 157th St., Cleveland, O. odnosno Ooldinwood, O.
Danes sta se »glasila v na-šem uredništvu. Lepo pozdravljata v Clevelajichi evoje otroke
in vse sorodnike, prijatelje in znance.
Za oafia njunega bivanja med nami, jima želimo obilo zabave in raavedrija, ter da bi odnesla lep spomin iz New Yor-ka, ko se povrneta na svoj dom. H"t*aila za obisk.
Ured. " Glasfi. Naroda./*

Upm kn|lfa i« kulturna »rnOanka; odprivo ji vrata v odprimo JI are« . . . (Finžgar)
ŽIVI VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem slovanstva do današnjega dne. Knjiga je verho zrcalo našega ilvljenja ln trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mn nore nuditi katerokoli nafie agodovinsko delo. •
DED-
Je ZEMLJO otrebU. garal
OCE-
Ja je patejal in gledal bojna njena mt
S I N -
j* sere! med teikias klasjem
VNUK —
ae Je MpO prati beau novega
13 poglavij — 4is strani
V PLATNU VEZANO
<2.
Avtor knjige je IVAN UATI&Č. ki je spisal spleftoo snano knjigo — NA KBVAVIH POLJANAH
K N J I G A R NA
"Glas Naroda"
new iou, n. s.


Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom ,
KRANJSKOSLOVENSKA KATOLIŠKA d&kJ E D N 01A
i
i
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki .. Posluje že 48. leto Članstvo 37,000	Premoženje $4,726,000.00
SOLVENTN08T K. S. K. JEDNOT^J ZNAŠA 128.19%
Ce ba<ei dobro Mbt Iti svojim dragim, savaruj se pri najbolj^), pa-iteni in nadaolvontni podporni organitarijl, BBANJSjKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTL kjer ae lahko amnj« as smrtni ne, operadjb, prati bolezni in
K. 8. K. JEDNOTA sprejema moške in ienske od 16. do 00. letet otroke pa takoj po rojstvu to do H. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate tedanje doba od I2M.I* da f5,Mt.M.
K. S. K. JEDNOTA Je pnvn mati vdov in sirot. Ce le nisi Okn ali člani aa te mogočnein bogate katoliike podporne organizacije, p^ trudi se in pristopi takoj.
tš pejaantla o uvarovalhini ln za vse droge podnbuootl a MdUu In nMdnteo krajevnih drafitev tl s. k. Jednote, aH p» na:
GLAVNI URAD 851-363 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois
m

Dvojna mera.
Vladarji in po^entatje nimajo kdo ve kako razvitih možgan, imajo pfl namesto tega izredno dober nos, s katerim zavohajo pretečo nevarnost.
Kar povrsti jih naštejmo : AJlbanski kralj tZogn je s svojo d nižino nekje v Angliji.
Avstrijski nadvojvoda Oton, ki mu še vedno brenči po &lavi
tavstrijski prestol, je s svojimi brati, sestrami in materjo gORt nekei^a milijonarja na Long Islanou pri New Yorkn.
Belgijskega kralja so prehiteli Nemci, da je moral ostati v deželi; istotako tudi danskega.
Ijuksemburška vladar k a družina je na Angležkem, Ho-Innd.ekn pa v Kanadi.
Orški kralj je menda v Egiptu.
Jugoslovanski knalj je s «vojima bratoma in materjo v Angliji.
Jugoslovanski regent Pavel je v Južni Ameriki.
Romunski kralj Karol in njegova prilešnica zapravljata na Khtbi denar romunskih kmetov.
Narodi na domačih tloh so brez voditeljev, prepuščeni sami sebi ter izročeni na milost in nemilost zatiralcu.
Bivši vladarji se ne dolgočasijo. Ce jim je pa slučajno kdaj tolgčas, preštevajo v duhu dneve, hrepeneč po času, kdaj bodo Angleži, Rusi in Amerika nei izvojevali njihovim narodom svobodo.
Takrat se bodo vrnili, ali že vsaj upajo, da se bodo, nakar se ibo spet zaeela stara pesem.
Nemška poročila.
Ce so nemška poročila o ruskih izgubah resnična, so izgubili Rusi v osem tednov trajajoči vojni dve tretini svoje armade, vsa letala in vse tanke.
Potemtakem morajo biti na ruski fronti^zdaj skoro same ženske, tetarci in otroci, ki s pali-cnmi in z kamenjem zadržujejo" nepremagljivo" 'nemško armado, da ne more niti v Kijev, niti v Leningrad, niti v Moskvo.

[Wednesday, August 13, 194f
XBTIIDVEJ1NH
I
naosKi
n
Poročila U raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slorenei
Draft v Kanadi in v Združenih državah
Med odredbami je precejšnja razlika. — Vsi mladi možje, ki so v Kanadi poklicani v vojaško službo, 90 določeni izključno le za Obrambo dežele. Zakonci niso podvrženi draftu.
V Kanadi ni poročen moški podvržen draftu, dočim so v Združenih državah izvzeti le tisti, ki imajo sorodnike, zn ka-katere morajo skrbeti.
Kanadčan, ki ga je poklicala vlada v vojaško službo, nima druge dolžnosti kot braniti domačo deželo. Preko morja so poslani izključno le prostovoljci.
Amerika lahko pošlje svojega vojaka kamorkoli na zapa-dno hemisfero, ki vključuje vse od Greenlandije do Havajskega otočja in od Nove Fundlan-dije do najbolj južnega konca Južne Amerike.
Kanadčan, ki se vpiše v rezervno službo, kar je nekaj sličnega kot narodna garda 1 Združenih državah, ni podvržen draftu, d očim je v Združenih državah takm6ž član redne armade.
Kanadčan, ki je po konškrip-•ijski postavi dovršil svoje šti-rimesečno vežbanje, dobi dopust, da se more vrniti na delo pri narodni obrambi, dočim mora v .Združenih državah o-
-tati v armadi novinec, ki je klasificiran in poslan v kem-
po.
To so bistvene razlike med kanadskim in ameriškim kom škripcijskim 'sistemom. Je pa "e nekaj drugih razlik, izmed katerih navajamo naslednje:
Kanadskemu vojaku ni treba vršiti službe v kuhinji in oprav Ijati raznih drugih del v taborišču. Kuhajo, pometajo in čistijo člani veteranske garde, veterani svetovne vojne, ki so prostovoljno stopili v armado. V Ameriki mora vst ta dela vršiti vojak.
V Kanadi so podvrženi draftu le moški med 21. in 24. fe-lom, dočim znaša v Združenih državah starostna meja 28 let. Kanadčani, stan po 21, 23, in 24 let, so že osnovali ar-nado 102 tisoč domobrancev.
Armada prostovoljcev, starih od 18 do 43 let , šteje 300 tisoč mož. 100 tisoč jih je bilo že poslanih v Anglijo, dočim jih čaka 200 tisoč še doma. Onstran oceana so zdaj po-
leg treh kanadskih divizij še razne kdrne čete in brigada tankov. V najkrajšem časa bo poslanih v Anglijo še 20 tisoč Kanadčanov. Tekom prve svetovne vojne je služilo v ekspe-dicijski armadi 450 tisoč Kanadčanov. Kot kaže, ne bb do konca sedanje vojne njihovo število nič mknjše.
Sistem prostovoljcev se je izredno ddbro obneeel. Nedavno je potrebovala vlada 32 tisoč mož za službo onkraj morja. Na troje kratkih pozivov se ili je oglasilo nad 50 tisoč. *To dejstvo priča, da splošna konš-kripcija v Kanadi res ni bila potrebna.
Sedanja vojna se povsem razlikuje od prejšnji h, — je rekel neki vladni zastopnik. — Kjer je bilo tekom zadnje vojne treba 50 mož, jih je zdaj deset pav eem zadostuje. Današnja vojna je gibljeva in nje ne izgube so manjše; Za službo v Angliji nam je mogoče dobiti toliko prostovoljcev, kolikor jib potreba jemo.
Kanadska annada se deli v štiri pododdelke^ V prvem oddelku so: domobranci, izbrani potom drafta ; v drtigem so pro stovoljci za službo onkraj morja; v tretjem so rezervisti, v četrtem pa veteranska garda.
Oni, ki so v obvezni vojaški službi, se štiri mesece vežbajo, nakar so pridržani za aktivno službo. Spočetka so bili po 30 dnevnem vežbanju poslani v rezervo. Ta načrt je pa 3. februarja letošnjega leta izgubil svojo veljavo. Po 21. aprilu so morali otii, ki so savršili štiri-mesečno vežbanje ostati v armadi.	N i
Prva dva meseca je vežbanje splošno, druga dva meseca je pa vojak pri deljen kakšni posebni armadni skupini—in-fanteriji, antileriji ali sij?nal-nemu zboru.
Prva dva meseca se uči markirati, brati zemljevide, streljati in porabljati bajonetov ter se obenem pripravlja na službo, kateri se hoče pozneje posvetiti.	,
— Po štirih mesecih, — je rekel general Lafleche, — je mož toliko iaveitoan, da ga je mogoče porabiti za obrairtbno službo.
Po konskripcijski postavi zamorejo dobrti po štirih mesecih dopust oni, ki so zaposleni pri kakšnem važnem delu. To so v prvi vrsti majnerji, gozdarji, traperji 4n železničarji.
Konec tega članka bomo objavili .prihodnjo sredo.
VKORAKANJE ZAVEZNIŠKE VOJSKE V DAMASK
Angleški in franrtoski vojaki generala de (Jaulleja,: vkorakajo v IXamask, ko je zavezniška armada porazila franco wko armado maršala Petaina v Siriji.
KAKOR ČEBELE V PANJU
Pi-ebivalstvo mesteca Sorel, ki je še nedavno omahovalo pod težo depresije* je zaposleno in razmeroma dobro zasluži. — Ladjedelnice pro-ducirajoz izredno naglico. — Ljudje trikrat vfec zaslužijo kot so pred dvemi leti.
Tanke: je bo . mogoče porabiti za prekooceah^ko slnSbo. • Minister Howe je v dolgem govorn opisal važnost nove naprave ter jo označil za najnovejši amerieko-kanadski pri-
OLJEVOD IZ ZDR. DR2AV V KANADO
Na meji sta bila tekom velikih svečanosti zvarjena ofc»a konca cevi, po kateri bo dobivala Kanada olje iz Združenih držav. — Značilne besede municijškega ministra.
V mestecu High water v kanadski provinci Quebec se je
»hialo vQeje število ameriških in kanadskih vladnih zastopnikov. Po kratkem, toda pomembnem slavju so bi'!i priča neobičajnega dogodka.
N« n»<?dnarodni meji so delavci zvarili oba konca cevi, po kf.teri bo dobivala Kanada olje iz Združenih držav.
Oljevod bo dolg 236 milj ter ho segal od Portlartda v ameriški državi Maine do Montreal a v Kanadi.
(Kanadski delegaciji sta na-čelovala nimnieij>iki minister C. D. Howe in quebeski ministrski •predsednik Godbout. Ameri-kance sta zastopala ameriški poslanik v Kanadi J. P. Moffat, in vermontski governer W it's.
Oljevod gradi Standard Oil Co. ter ho v vseh ozirih velike-jra pomena. Obratovanje ne bo v savezii skoro z nlkakšnimi strouški. poleg tega bo pa razbremenjenih veliko število tankerjev, ki so prevažali olje iz Združenih držav v Kanatjo.
KANADČAN ODGOVARJA WHEELERJU
Noben angleški domini j' tie prispeva materinj-ski deželi toliko kakor Kanada. — Vse, kar kupi Kanada v Združenih državah, tudi polteno plača. .
Neki Kanadčan, ki mu morejo. biti rasroere jdobro znane. je v uglednem newyor-išken* dnevniku "Times" tako odgovoril znanemu ameriškemu isolacionistu, ?enatorjii
Wheeler ju:
"'Senator Wheeler je nedav-
spevek k vojnim naporom.
"To nesebično sodelovanje no omenil, da Kanadčani niso
mora sehernega navdušiti," je rekel "in baŽ to "sodelovanje je največje poroštvo naše zmage'' Ol je\ od bo za vršen do 1. decembra. Howe ni mogel obljubiti Kanadcaftohi, da bo po tistem dnevu dobila Kanada toliko olja oziroma gazolina, da bodo odpravljene sedanje za-; ičitne odredbe.- med katerimi
ie posebno nerodna ona, ki pre-^-čina poslancev.
poveduje prodajo gazolina med 7. uro zvečer in 7. uro zjutraj.
Pdslanife Moffat je označil oljerod za nadaljho vez med Združenimi državami in Ka-
nHilo. ' ; t	*
"Izza svetovne vojne," je d?jal, "jsta obe deželi tesno povezani med seboj. Med vezmi je ipa ta oljevod najznačilnejših."
SREČEN PREVOZ PREKO ATLANTIKA
Nedavno je dospel v Anglijo velik del tretje divizije. — Prevoz se je mirno in nemoteno za-vršil. — Med vojaki ie precej Amerikancev. — V Anglijo je bilo prepeljanih iz* Kattadfe tudi nad tisoč laskih vojnih ujetnikov.
Kritikom, ki pravijo, da Ka-! np.da ne (prispeva svojega deleža k vojnim naporom, je bil podan nadaljnji dokaz, da marsikaj ni njihova kritika povsem, upravičena. V Anglijo je namreč nedavno srečno dospel ve-(ii'k del tretje kanadtke divizije pod poveljstvom generalnega j na jo rja O. B. Pride.
Nova divizija se je takoj pridi mžila v Angliji nahaja joče-mu ee kanadskemu Zboru.
Vojaštvo se je v nekem kanadskem pristanišču vkrcalo na več transportnih parnikov, katere so preko morja spremljali (močni oddelki bojnih la-d;j. Tekom vse vožnje m bilo opaziti nobene sovražne ladje.
tako sel« obdaeeni kakor Amerika nci in da Kanada nima niti obvezne vojaške službe.
"Tukaj je nekaj dejstev, ki naj bi jih prebrali oni, katere jc mogoče senator "VVheeler zavedel s svojim ugotovilonr.
"Kanada je stopila v vojno dne 10; septembra 1Za vojno se je izrekla pretežna ve-
Za primer silnega pidustri-ja'nega taevoja, ki se vrši po vsej Kauadi, naj navedemo sa-itk- mestece Sorel v provinci Quebec.
Mestece je skoro deset let preživljalo hudo depresijo. Srečen je bil delavec, ki je bil zaposlen nekaj ur na dan. Družinski očetje so ?e s skrbjo o-zi^ali v mračno bodočnost. Veseli obrazi so bili v Sorelu redki.
Kar iznenada je pa nastala iTjpremepilba. Iz pristanišča odmeva ropot električnih kladiv, zabijajočih in vareeih zakovice. ogromni žerjavi dvigu-jeio težke oklopne plošče, iz domačo obramba.	brezo ličnega kupa jekla in že-
Anrer. senatorja WheeSerja ^ ^tajajoladje, kakorbi bo mogoče zanimalo, da se rflel^1Z tal" Lad^°
v^ak Kanadčan, nflad ali stat-,«	V morje, in kanad-
ska mornarica se vsakib par
mesecev pomncfži za nekaj
budnih čuvajk Atlantika.

nviški ali ženska, posveča voj nim naporom. Skoro vsa ka-naciska indu-4rija iaidelnje vojni material.	?
("V sedanjem čnsu potroši Kanada od 35 do 40 odl-totkov svojega narodnega dohodka ea vojne sirAe. Približno 300 ti-soč Kana<lčancv je v aktivni ^hižbi. Če fci bila .Kanada tako velika, ko*t so Združene države, bi znašalo to število tri milijone. K temu pride še kanadska rezervna armada, za
"Pod zaščito kanadske kraljeve mornarice je bilo prepeljanih iz Kanade v Evropo 28 mil ionov ton tovora.
"M-ed letošnjim,
^e pred dvema letoma je počivala lactjedelnica z jeklarna-mi vred. Le i2 malokaterega dimnika -e je kadilo, kajti od niliier ni bi i o naročil.
Zdaj pa nenehoma prihajajo marcem in ptzivi za več in več ladij, za
ki jih lahko zamenjajo pri trgovcih Ln hotelirjih." Da trgovec ali hotelir ob taki priliki tudi precej rzkupita, ni treba omenjati.
Xa Sacred Heart College so sorelriki industrijalci odprli posebne tečaje v katerih bodo vzgojile veliko mladih fantov v izvezhane delavce. V tečajih se »če angleščine, računstva, metalurgije (nank o kovinah) Današnjr moderni stroji zaihtevajo namreč poi'-eg iz-vežbanib rok tudi bistrih glav.
Ladjedelnica in jeklarne obratujejo po štiriindvajset «r na dan. Ker že zdaj ne zmorejo vsek naročil, jih bo treba
v najkrajšem čarn povečati in razširiti. Ob petkih in sofbo-tah je po mestnih uflicah veliko vrvenje. Kajti to sta tržna dneva. Farjnerji pripeljejo svoje prijdelke ter jih razJo-že pred mestno tržnico. Kup-ei si pri trgovinah, kar kljuke podajajo.
Lokalni movie, Eden Theatre, je od poldne do polnroqi ntibit do zadnjega kotička. Delo v tovarnah je skrajno
m^d marcem prihodnjega leta	jeklenih plošč, po- V l,žn.° in zato sodstvo skrbi,
bo poslala aKnada v Anglijo rabniih za tanke, ter za več in za en tisoč petsto milijonov. ve£ tqpov.
ddJarjev blaga. V razmerju z| Pred dvema letoma je imelo Združenimi državami in nji-	— vključno bližnji St.
novim prebivatetvom bi znaša-[Joseph de Sorel — nekaj na^i la ta vsota 23 tisoč, milijonov frina^t tisoč prebivalcev. Se-
Obranubni minister J. L. Ral-rton je rekel :
"To je nadaljni, pa tudi velik korak v pi r^tSmu za kanadsko prekooceansko vojno službo. Pol<jg .močnega oddelka tretje divizije smo poslali v Anglijo brigado tankov, razne zborne čete in ojačenja."
Največ tankov je. iz Ontaria in Qi»ebec, v splošnem je pa zastopano vojaštvo ie vseh. kanadskih (provinc. Pred vikrca-njf m so bili vojaki Vedri in veseli. Svojemtu navdnS«lju so dajali duška z napisi in klim: 4'Za wakouseho moramo tmi»-ti Itiflerja!* '
Na n jib* je bilo opažati, da so
prestali naporno vežbanje. MJed nj-mi je bilo tudi precej Ame ri^ancev.
W. R. Goldfein iz New Yortca ki se je pred 5 meseci prostovoljno priglasili v Montreahi; je rekel: "Moja številka bi imela priti »a vrsto, in to je najboljši način,% kako se da izogniti draftu.'*	,
Med njimi je bil tudi Ameri kanec, J. W. Doyle, ki se je z ameriško ekspedicijsko armado udeležil prve svetovne vojne v Franciji. Bakel je, da je star 41 let. S konvojem je odpotovalo tudi precej ameriških profesionalcev, kS 'bodo v Angliji gradili barake in hiše za Kanadčane.
(Poseben oddelek je tvorilo tisoč italijanskih vojnih ujetnikov, ki so bili poslani iz Ajfri-ke v Kanado. Vs*i so se prostovoljno priglasili za poljsko delo v AhglijL Veseli so bili, ker bodo deležni ie v^aj delne prdetošti.	tr
dolarjev.
£aza deicembra 1940 ni poslala Anglija Kanadi nobenega riata. Kanadčani bodo morali letos prispevati v vojne svrbe skoro 50 centov od wakega za-slečenega dolarja.
"Dohodninski davek v Ka-njidi je izredno visok. Od 1500 dolarjev letnega dohodrka je treba plačati "5 dolarjev davka. Čim večji je dohodek, tam višji je t trdi davek. Ce kdo zasluži na primer na leto 100 tisoč dolarjev, mora od te Vsote
dn j jih ima 16 tisoč in še vedno novi prihajajo. Ko se kaj takega dogaja, je umevno* da začne manjkati hi« in stano-v:nxj. Norodd^lee je srečen, če dobi hrano in stanovanje kajti hiš? so pohie boarderjev.
Prejšnja leta niso vsi delavci v Soteltf nikdat več zaslužili kot kvečrfemn 46 tisoč dolarjev rta teden. Zdaj pa znaša njiihov tedenski zasflužek nad lf»B tisoč dolarjev. In kaj bo §p, ee se pcMsli, da je začelo manjkati izučenib id'elavcev V
ročil je pa čedalje več.
odšteti 62 tisoč dolarjev za da- tcvarnab in ladjedelnicah, na-vek.
"Kanada se ne posl«ž*rje prednosti lea-e-lend postave. Vre, kar kupi v Združenih dr žavah «a«e, plača v gotovini. Tekmn tekočega leta namerava kupiti Kanada v iZdruženih državah za tisoč milijonov dolarjev blaga. Petdeset odstotkov te vsote bo šlo za, vojne potreb-
ščine.
Itoialrt	kb
t>d!ljajo xa hMtn&oiht, da 8«	-
tWtt»STAWIft •OfiroinA CaSADIAK
Ako J« Mi t« prirotoo
, TiTT«
dn bi se ne zamešal med delavce kakšen sabotažnik. Vsake mu delavcu odvzamejo odtise prstov in ga fotografirajo.
V posebnem oddelku kraljeve 'kanadske jezdeče policije ^krbno pregledajo vse odtise prstov ter se tem po možnosti preprečijo zaposlenje kakšnega bivšega kriminalca.
Turii okdliškim farmerjem je napočila doba proeperitete, nič kaj jim pa ni po volji, ker jih zapuščajo najboljši delawi ter gredo delat v tovarne.
Seveda v tovarnah je boljši zaslužek in delovni dan je krajši nego na farmi. Tovarnam zaenkrat še ne manjka neizuče-nih delavyjev. glede izučenHi in ižvežbanih so pa že zdaj v precejšnji zadregi. • Delavci vedo ,da ta prospe riteta ne bo
v,ecno trajala.
Mehanizirana vojna se je za Rvecjemu nekaj let. Tekom
depresije so preživeli hude Ča
mestece Sor^d- ba§ pravočasno pojavila. Tovarne so bile namreč na razpolago, oprema je biia tu, delovne roke sd hrepenele pb delu. In tako je bil Sorfe3 doltičh, da igra vašno vlogo V razvoju kanadske iti mor-n?tiške sile.
'Ifa.ptažftiii lotih grade lesene barake, ki naj služijo za stanovanja novim delavcem. Na-£lo jj'h grade, toda ne dovolj naglo. Povpraševanje po stanovanjih je ftaitireč še vedno Lot je pa stanovanj na raz-Ttola^o.
Vse težko čaka plačilnega diie i— pefka *— samo delavei, pad p at ud i trgovci in hotelirji. Delavci dobe precejšnje čeke,
se in znajo ceniti vrednost denarja. Vedo, da se jim je treba preskrbeti za bodočnost.
Zato kupujejo vojna • posojila in druge državne obveznice, o katerih so prepričani, da so varne.
■Začetniki zazslužijo po 30 centov na uro, izvežbani delavci do $1.20 na uro, kar je že lep zaslužek.
Sorfel producira jeklo za tanke in topove, jeklo za oklopne plošče^ Sleherni prebivalec prispeva svoj delež v tej ali oni obliki.
To je mesto, v katerem je nova, moderna armada de. mož za topovi.
LEPI USPEHI UNIJE v PORCUPINE OKRAJU ONTARljE
United Mine Workers Union, ki je zadnjih dvoje let poslovala v Kirkliand Lake, sedaj z velikim uspehom deluje v Porcupine kampi. To je naznanil (V H. 'Millard, izvrševalni ravnatelj Canadian Congress of I^abor, ko je bil prejšnji teden v Kirkland Lake-u.
Njegovo izjavo potrjuje CIO list, ki poroča, dta se je članstvo v Porcupine kampi tekom junija podvojilo.
Millard je rekel, da so uspehi v Porcupine kampi zelo zadovoljivi, ker prihajajo člani iz vseh majn.
Veliko delo opravljajo organizatorji v okolici SudSmrvja.
V	SSault Ste. Marie je v Steel Workers Organizing Conrmitee uniji že 3500 delavcev. Pogodba z Algoma Steel Corporation posluje zelo povoljno.
Millard je dalje rekel, da je mogoče celo podlago unije o-značiti z naslednjimi besedami : kjer je veliko število de-Lavcev, tam mora biti kolektivno pogajanje.
Štirideset letal na teden
Ob idbrulm vojne ni bilo v Kanali nobeire tovarne za zrakoplove, dočim izdela sedaj Kanada na teden po štirideset 'etal. To je r izvidno iz poročila R. P. Bella, generalnega ravnatelja zrakoplovne produkcije.
Vsak mesec producirajo v Kanadi petnajst dv omot ornih bombnikov in večje število drugih manjših letal. .
Canadian Can & Foundry Co. je dobila naročilo za 400 letal "Hhrricane" modelov, Noord-suyn Aviation Ijnrt. pa za 500 letal "Harvard" modela.
Po zatrdilu municijskega ministra C. D. Howe-a bodo dobile kanadske zrakoplovne to-vprne še v tem letu naročila ea tisoč nadaljnjih vojnih letal. Nekatere aeroplansike dele mora Kanada naročiti iz Združenih držav, toda upati je, da ee be tudi v teim poigeldu kmalu povsem osamosvojila.
PLACE KANADSKIH VOJAKOV
V	vojaškem taborišču, ki je oddaljeno komlaj dve milje od ameriške meje, " onstran reke St. Lawrence, se nahaja 1000 kanadskih vojakov, ki se bodo vežbali dva meseca in ki defoi-vajo na mesec $18 več plače, kot p& ameriški vojaki.
Navadni kanadski vojak, ki je prostovoljec, kajti Kanada še ni uvedla obvezne Vojaške službe, dobiva na dan $1.30, ali pa $39 t*a mesec. AmeriSki vojak dobi spočetka $21 na mesec, po iStirih mesecih pa $30.
Ako je kanadski vojak ože-njen, dobiva njegova žena po $35 na mesec, za vsakega otroka izpod 16 let pa $12. Nekateri vojaki dobivajo celo po $98 arma- na mesec, kar je višja plača, 1 kot pa jo je imel v civiln.


LAS *I10DI"-*ef Toil
__• ' [Wednesday, August 13, T94T •
' ■ ■ ...... ^_—
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I. WINDER.
—64

Mai&utti ^ je nstrnwJ te besode in žarke odldčmosti, ki je zayvenela v glasu Franca Ferdinanda. Nadvojvoda je reke L da j-; monarhifa podobna bo kliku v največji nevarnosti za živ ljer je. Simc operacija že niore rešiti. Breza operacije je smili; neizogibna K d'or hitro pride na oblast, bo to operacijo ne piekiieno izvršil.
Hudo <e-ip 'ogotil n« vnanjo politiko ml adega carja Nikolaj? il., k? jo ptvd nokrj nneseoi zasedel rus&i prestol
"Kci škVjv*. Rusija zvezo s Francijo, je Avstrija prisiljena, aa se ted?!je 1 repkeje v«že z Nemčijo" je trdil nadvojvoda; -'a s f[jiienci-lJtinei je zelo težko debati. Avstrija in Rusija bi morali biti zaveznici; šeie takšna zveza bi omlo-gocila pametno politiko v Evropi. MSadi car, ki se oklepa Francijt, ovira ta zdravi raavoi. Ali ni neumno od tega ee-l^ncr.'* jo vpra>f*val Fimc Ferdinand, 44da se daje oanreae-vati franec^kim prostozidarjem in Judom?"
HohecroJicrisei so bili nova gospoda. Franc Ferdinand je bu pifpnčan, da bo Prusija ugonobila Nemčijo. Nerriška država ;e pod |»."idkim: udarci z bičem, -icer giblje naprej, a to na^ o g;banjt» "Je pos^ubno, ker vznemirja sosede Nemčije I,Teinčija si torej avtomatski ustvarja sovražnike. Prvenst veni položaj Pruske v Nen<čiji je prav tako škodljiv in poguben kakei pred lastni položaj Madtžardke v avstroogrski monarhi}!. V oW; cesar.ivih bo bolno povečanje'enega organa — hi Ala«JžarsV:», t<ifn Piusije — povzročilo smirt vsega telesa.
Maja meseca je postal poljski grof Agenor Goluchowski, čigar oe^.^e j? nekdai Vjt minister notranjih zadev zavzemal za navidcen Vd.^ralirwM, minister vnanjili zadev. O zdavnaj pocaKljtetum fedoi alističnem prizadevanju starega Go-luclw w<kt ira je oi! Franc Ferdinand slišal; bilo je od dar.eč podobne nif-'ov ".in naerton za prihodnost. Zato se je nadvojvoda zanimal za sin:i Ooluchowskega, ki si je bil zdaj pridobil cesarjevo zaupanje. Po Taaffejevem padcu je bilo Francu Fctdinanda -otnogCkrat žal, da ni poznal nobenega zanesljivega p.,.»lika do kate.eiga bi se hill mogel obrniti.
Po lincnovaniu Gf achowskega za ministra vnanjih zadev je i.a^vojx od p meni:	—	'
"Moi.la ]e ta ti -ti ki ga i^čem,". Čeprav je bil Zofiji obljubiti, da bo mislil Kimo na svoje ozdravljenje, se je vendar odpehftl ra Pnnai sporočil Go'uchoWskemu, da bi rad »overil ž »rim. Gol ae1* voski, ki še ni vedel, da so zdravniki zplo črnogledo *:.dili o bolezni Franca Ferdinanda, je očaral nad -ojvodo. ki je dob"' vtis, da minister ne odobrava samo načrta ftderalizacijo aar.pak celo « nestrpnostjo pričakuje nove dobe. ki «e bo i>r'epla r nastopom bodočega eesarja. To, da je Goiucnevvvki rudvojvodi svetoval, naj svojega načrta za zdaj nikomur ne zaupa in n-ij tudi o teh razgovorih strogo molči se Franc j Peril i.i arid u jV zdelo sumljivo. Mislil je, da je našel Laveznika. Še ina'o ni slutil, da je Goluchowski nadel !>voj0 naj .*judiic'-Vo krinko, ker je hotel mladega nadvojvodo preslepiti. Po. isbeiiri: crofu jej>ila mrka resnoba, s katero je Frur.c FeiVinPiid razlasti l svojo načrte, kaj malo po duši.
"Ta " -i(fvr jvt da je :>evaieo človek," je rekel Gotachowski
fITI*DVBJIN H vm
Anioto, strah in trepet Afrike
Se zdaj je črni del sveta poln oudnih sekt in <ver, enpajočiih svoje sile iz najprimi iti vnej&ih človeških nagonov. Cela plemena so še vedno v krempljih čudne verske blasnosti, ki «iri z neverjetno hitrostjo od Atlantskega proti Indijskenmi oceanu in iz Egipta do Kap-šstidta. Če upoštevamo ogromne raadalljr, visoka pogorja, pragozdove in pustinje, moramo priznati, da zamorci razumejo propagando in znajo svoje ideje širiti tako, kakor se be-lokožcem niti ne sanja.
'Zamoree časti fetiše, in od tod jzvira vse njegovo versko spoznanje. Vsako stvar, s katero pride večkrat v stik,' smatra za božanstvo. V zapadnem svetu gotovo ni človeka, ki bi imel s svojim poklicem toliko skrbi ka'kor zair^oree s svojimi neštetimi bogovi, o katerih misli, da ga noč. in dan opazujejo. Zato doprsinasa ogromne žrtve, da bi bogove potolažil ali p?. odvrnil od sobe njihovo pozornost. Vsaka koča je polna HaZličnih figuric in predmetov s katerimi >e izkazuje bogo vam. čast. To so navadno dobri bofrovi, ali duhovi. V telesih divji hživali pa žive človeku silno nevarni bogovi in teh se mora cTovek najbolj bati.
Pra/v-i bosr zla je leoprfrdova duši. Tnda leoparda se ustrašijo tudi izkušeni beli lovci. To ie plazeča se zver, sedeča na drevesu in napadajoča svoje žrtve zahrbtno, nenadoma v di-
vjem skoku. Kakor skrivnostno (pride tako hitro in neopaže-no izgine, pusteč za seboj samo ii iznurcvarjena trupla. Zato se ne smemo čuditi, da pripisujejo zamorci leopardu velik vpliv' na človeka. Pripravljeni so doprinesti tudi največje žrtve, samo če se morejo izogniti njegovi osveti.
Iz tega navadnega spoznanja groznega ttrahu pied leopar-dovo šapo je pa nastala posebna veiska sekta, o kateri svet do zadnjega ni irtnogo vedel. Razmeroma v kratkem: času je pa postala stnih in groza Afri-k<-. Nastala je baje nekje na Z ati obaliv odkoder se je zeJo hitro razširila po vsej deželi in
kraja, oddaJjenega 300 km. V takih razmerah je bil seveda boj izredno težak. V njegovi ekspediciji je bil poveljnik, po-ročniik Patford. sodnik Masters. kaitoliški duhovnik in če-tn povsem zanesljivih domačih vojakov. Bili fio Aekari, ki je njihova hrabrost znana po vsej Afriki.
Nekega dne so Laurentu spo-ročili, da je izginilo zamorsko dekle iz naselbine v bližini po-y JjnilšBtega šotora. Ker je pri-•'!a vest popol dne, je bilo jasno, da je moralo biti dekle napadene že v jutranjih urah. Nibče ni dvomil- o ten\, kdo je zločinec. Laurent je ra\mai bliskovito. Dal je obkoliti velik del pragozda, kjer so se morali člani zločinske sekte -krivati.
Se iste noči je Laurent zapo-vedal svojim vojakom, naj kre
zajeda je tudi že Kongo. Pr- .	, , .	-
vrtno je bilo znano o tej sekti ^ V streks^
^Q«Sirvo IOCiO 'i o
svoji 7ea., pr^pravdHiv in svoieglav, neznansko zaverovan vase; l i jim ne bi tilo dobro šaliti."
Fran? Feidinand je pa rekel WunnKbrandu: "Ta Golui-h'je prelesten člo\rek pravi kavaUr, ki si ne aomkilja, da e je miiedel modrosti z veliko žlico. Z njim se bo lahio ?poiR7«meii''
D i ci si purmr?! vu-t, ee je drl Franc Ferdinand pred odhodom p-eigfkati slavnemu duanjskenm zdravniku, profesorju v ...
Sch^-ltenu, 1: r- je I i, že nekajkrat Pravil. Ta preiskava	J?^!;.?*	\ ^
je bi.a za boh.iku odloc'lnoga ponsena. Sk?hroetter je bol niku razodel, i?, je neba zdraviti bolezen drugače kakor doslej. Priporočil je aadvojvrd5. naj &i vzanie dobrega zdravnika za
Ameriški vojni program zahteva zelo veliko število izvežba-nih mehanikov. Za vsakega mladeniča se sedaj nudi najlepša priložnost, da pri tem pomaga svoji domovini. Poleg tega pa bo tudi dobivtal največjo plačo zadnjih let. Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini. Ta velika knjiga popisuje in v slikali pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vm? natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vpora-bo vsakega stroja, orodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabiti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo ra-
spešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, ali pa že izučen mehanik, vam bo ta
stalnega STveu.'ievalca. Franc Ferdinand ie prepaden vpra- ^^ zel° koristna in mnogo - - - - -	"	vredna. — 1000 slik in rizb.
57^ strani, trdo vezana knjiga stane samo $2. Poštnino plačamo mi.Naročite pri KNJIGARNI GLAS NARODA, 216 W. 18th Street, New York City. To velevažno tehnično knjigo je spisal znani profesor na
šal, cii mn	Schroetter poslati takšnega zdravnika. In
Sehioeii.r je tc bljubil .
Ni oi*roette-jpvi klinik/ je deCoval tiisti čas n^ad asistent z inunoni dr Viktor Fisenmenger, siromašen in boleihen mož, ki je bd pravkar -prvjel službo zUravniškega spremljevalca pri nekem cg^-kem velikašu, ki je Scbroetter visoko čislal njegove zmožnost, 'e dal slavni zdravnik nekega julijskega jutra steklenico z i/ijunki Franca Ferdinanda, naj jih preišče. Dr. Eisenmtngtfr je na^- našteto baeilov jetike. Profesor Sehroe-ier je tedaj asi-,te"tu ponudii, raj se ne pelje k ogrskempi velikasn, amtpak k Francu Feidinandn, in naj prevzame zdrav ljenje tega bclnikn. ki je v nevamostL bii vrijan spr^et' ponudbo. .
Prano ^erd^nd 37 z Dunaja ni bil odipeljal v Meran, tem-vee v tWnmet, k-.r je hotel videti Zofijo. Dr. Eisenmenger se je ptljal v Cbliimec 'n preisikal nadvojvodo. Izvid je bil taHe: nuda vr-j.Mca. na^ o bujšanje, na desnem pljučnem vršičku doka' obširne tuberkulozne izprememjbe. Tudi levi vršiček pljuč je bi1, načet.
Dr. iiiisennn ntrei nI ~>ii izmed tistih zdravnikov, ki ravnajo
samo, da mora biti morilec, kdor hoče biti sprejet v njo. Tako Je vsak nova član, zaob-ljuibljen na življenje in smrt.. Nikoli ve0 se ne more rešiti iz krenipljev Aniota, kakor se ta sekta imenuje Ko'onijalni u-mdniki so prepričani, da ima ta sekta svoj izvor v zatrtem kanibaiiznru, ki bruhne med za-moroi zdaj pa zdaj zope^t na dan.
V Kenyji so barbarsko le.i-pp.rdm-o sekto hitro zatrli. Največje krutosti je uganjala v zamorski repal j i ki Liberiji, kjer se je opetovano peval z njo tudi parlament. Predt-ednik Kin je v imenu zamorskega ljudstva zahteval, naj oblasti brez-ol^airno zatro sekto, ki je gospodarila na ozemlju Montser-rrt in Gora. .
Sekta je nastala okrog leta 1924. Takrat so dosegli umori in drugi zločini v srednji in 7.fa-padni Afriki svoj višek. Sto in sto ufbqgih zamorcev je sekta pomorila. Tisti ki so morda slučajno smrti, eo pa iz strahu molčati: • Mied domačini s? je jela širiti panika. Groza je obša prebivalce pragozdov. K sreči je sekta iskala svoje žrtve samo med zamorci, dočim jp puščala belokožce.pri miru. Med zamorci pa ni prizanašala niti ženam, niti otrokom. .
Ko se je po dobrem letu brezplodnega prizadevanja število žrtev še povečalo, je sklenila le. diskretna uprava v Stanleyville napraviti na svojem ozemlju red z vsemi sredstvi. Na čelu uprave je bili takrat energični, pogumni mož A. Laurent ki se mil mora vlada zahvaljjti za prve podrobnosti o zločinski sekti in njenem početju. Poskusil je organizirati nekakšni kazensko ekspedicijo za neznanim ciljem. To je bil pa tudi v pravem pomenu besede samo pof.kos. Nikomur ni povedal, kam je namenjen, niti kaj namerava storiti. Svoje ljudi je
Tako se mu je prvič posrečilo odkriti taborišče nevarne sekte Njene člane je dal na me-*tu postreliti. Ikeset jih je ujel, nekaterimi se je posrečilo po b\gniti Ujetnike so pa že drugi dan po zaslišanju obesili. S tem je seveda sekta še"hf bila iztre-blje-na, toda začetek jje bil storjen in končno je vladn dobila v roke tajno krvoločnih obredov. Oblasti so zvedele, kako člani ^ek^e svoje žrtve ubijajo.
V taborišču sekte so na-SJT predmete, ki so v celoti odkrili način umorov., Na£'i -o železen tjož, nabrušeni v obliki leo-p^rdovih kremlpjev. Člani sekte so se ze*o fantastično oblačili. Nosili so rjave vreče iz živalskih kož, tako da so bili močno podobna Ku Klux Kla-ndm. Razen tepja so nosili člani sekte leopardove repe, v višini oči so na imeli v koži dve odprtini.
iLahko si torej mfslimo grozo ubogega domačina, če je v pragozdu zajedal "take prikazni. V taborišču ?o našli tudi kratka palice, ki so imele na koncu mojstrsko izrezljane leopardo-ve šaipe. S temi so morilci zakadili sledove vsakega zločina v dontnevi, da bodo oblasti mislile, da je vse to delo leopardov. Ko so odkrili tajno sekte, je takoj padlo sltevi'o umorov rta polovico. Vsak uradnik je imel nanfreč pravico dati obe-•sriti brez obsodbe zamorca, pri
o ••¥ • 1 v • v
opisi Josip Jurčiča
I.	ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaH* — Domen. —Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK r Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — t»rad Ro-jinje. — Golida.
DI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja.— Med dvema stoloma.
VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VH. ZVEZEK: Lepa Vida. — PiDa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd* c»»d bratoma.
Vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz ne vošči jivosti- — oponrni starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako )e Kotaijev Peter pokoro delal, ko je krompir gradeL — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika DeseniSka.
■ j
10 zvezkov...$10
POSAMEZNI ZVEZKI $1.50
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO.
"GLAS NARODA"
21« WEST 1Mb STREET
NEW TORE, N.
katerem je našel omenjeno mori !no orodje. Sekta Anioto v Afriki še ni povsom zatrta in domačini se njenih članov še vedno boje, vendar je pa število zločinov že močno naandova
pospešen povratek
Španskih otrok.
5ver se v "Španijo še niso yr-ni.H vsi otroci, ki so jih med državljansko vojno 'vojno spravili o^ tam, se je v Madridu osnovni mednarodni odbor, ki hoče t?, povratek pospcSti. 19,000 otrok se je že vrnilo, 4000 jih je še v Rusiji, v Franciji, 1000 v Meh ikri. Najprvo bodo prepeljali vse otroke iz Francije.
PRODALA JE SVOJE DRAGOCENOSTI. ^
Jeanne Hardingova, pred kakšnimi tridesetimi leti slavna in Sirom sveta znana francoska gledališka igralka, je te dci priredila javno dražbo sve>-jih dragotin iin je zanje iztržila 33 milijonov frankov. Posledice <vojne so jo primor&le, da si na ta način pomagn v življenju -naprej.
tablice namesto zvezkov.
tPraški listi poročajo, da bodo v prvem in drugem razredu osnovnih šol uvedli zopet šolske tablice namesto -zvezkov. Te tablice so iz posebne lepenka
Stevens Institute of Technolo- rHzdelil v sluipine in ^^ j*
gy, George W. Barnwell. — Ker ne vemo, ako nam bo mo-Mladi zdravnik jei^oče vsem naročnikom, ki želijo to knjigo, vstreči, pošljite vaše naročilo še danes. Knjiga je ravno izšla in povpraševanje po njej je ogromno.
3x
biti povsod pričajoč.
I>elo je bilo izredno težko. -Zdaj je prišla vest o umoru žene v Basoku, drugi dan so od-Vlekj'i člani sekte žrtev v pragozd in jo tam umorili. 0 tretjem umoru je prišla vest ie
Nič diu£e?a, kako- do. rr Zdravnik ni hotel biti. Nikakega častihlepja ni imel ?vkaKe uglajenosti, ni'kake izzkušnje v občevanju s frinci Tn^l-j.marjL	> Ni ae dal o plaši t i ne nadvojvodovemiu visokenm rodu n vVurnioranJovi»ti nauko.M o etiki-ti. Nenavadno veliki, ze <
nilhnvi. m1j.fl! "nvn i Xr m mUno	_. A__i.__J . l - •
. pa ni neoadravlj: _ Ako hoče nadvojvoda o/draviti. se mora podvrniti strogemu zdrevijen n. ki oo trajale vsaj leto dni, najbrže pa dalj. Treba je jopolnega te'esncga in duhovnega miru. sikrtmo ureiene
prehrane m stn-nega bnanja na čmL zraku; vse to bi se	^tl^"
najbo je izvesti v kskem sanatoriju za ibolne na pljuč-ih.	rL°	^ atla8"
^ Ker ni hotH mdvo>oda o sanatoriju ničesar slišati, je dr. Eisermeng^r predložil, naj se gre 2jdravit na jug. Povedal je pa, d* mor- le *edaj pri \-zeti odgovornost ako bo nadvojvoda natanko Ubogal njegove- odredbe . .
(Nadaljevanje prihodnjič.)	.
Veliki Atlas sveta
Vojnjoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki sov sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta ir-
In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po vojni v celi tajigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA'', 216 West lfith St, New York.
Poučni spisi
ANtiLBSKO SLOVENSKO BERILO. se«m«n dr.
r i. Kern. v«o<-	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI n«j avt«. kajttl«. — "Hm U fcet— . »Mu« w Um United States".
V tej knjigi to *m pojasni!« ln mko-nl u naseljenr	- ^ ^
ItOMACl ŽIVINOZDRAVNIK, vptMl Fmnjo Dn-l*r. 278 atrmnL Cen« trd« re» Cena $1.50 Zelo koristna knjiga u vsakega tlrlnorejca; • opis rasnih bolezni ln sdrarljenje; slika.
OOVBDORBJA. Spisal 8 sUkam'
Cena
a. lagrirt. 148 itvmnL
$1—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50e
MLEKARSTVO. Spisal Anton Psre. s
168 strani.
Knjiga aa mlekarja ln UnbUeiJa mlekarstva splota.
Cona
NAJVEČJI SriSOVNIK. - 108 strani.

50c
nase Škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fran Erjavec, 224 stranL broi
Cm 25C
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 stranL V#«.,. Knjiga Je namenjena w prvi vrati aa stavtoao, umetno In itrojao klJoCamlfiarstvn r«r aollvarstvo.'
OOKRITJB AMERIKA, spisal d. MAJ AH. TrtJ.
deli: 162. 14L 133 atranl. Gena mehko ve*
>
a . Poljuden ln natančen opl« odkrlrla novega sveta. Spis se fits kakor santmlva povest tor Je sestavljen po najboUUb vlrlb.
Cena 50c
PRAKTIČNI RAC LN AR. Trda ves. 281 au>... Pri ročna Itn j I ilea, ki vsebuje vsa, ksr J* prt nakuuu ln prodsjl notrebno.
Cena 75c
PROBLEMI SODOBNE HLOIOrUI Spisal dr. r. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se boCe aeananltl a glavnimi etvsmi sodobna fUoxoflje.
Cena .50c
SLOVENSKO-NEMdKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. % Bradač. — 625 stranL
, Cena $1.50
UMNI ČEBELAR. Spisal Prank Ukmajer. 163 strani.
Cena
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajtek. — 437 strani.
C— $1.-
ZDRAVILNA tKUMk. «2 stranL
Narocite pri:
Slovenic Publishing Company
25c
216 W. 18th Street
New York, N. Y.