IflVÄitQit KXR3EÌ.JA 1 < CELJU MAJ 1986 - ST. 93 IJAl Celje - skladišče D-Per 582/1986 OBČIMA ŠENTJUR Pl |||( I 1119861586,93 umu- J glasilo socialistične zveze delovnega yu COBISS o IZ VSEBINE: Pomembno vprašanje Mladinsko prostovoljno delo Zastava Varstvo starejših občanov Lep uspeh stva so sredstva delovnih ljudi in občanov iz enodnevnega zaslužka. Vemo, da je to težko, vendar moramo vsi strniti sile, da bomo to bolnico dokončali. Druge oblike zbiranja sredstev pa so boni, zbiranje sredstev preko RK. gozdnega gospodarstva in kmetov kooperantov. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bomo zbrali čimveč sredstev, da bo modernizacija bolnišnice končana v tem srednjeročnem obdobju. Kako bomo zbrali sredstva v občini Šentjur? PO družbenem dogovoru moramo zbrati 4,132.800 din, od tega bomo zbrali s sredstvi preko pospešene amortizacije 3,125.700 din, razliko 1,007.100 din pa z ostalimi oblikami. Enodnevni zaslužek vseh delovnih ljudi in občanov je velik delež, ki ga prispevamo za izgradnjo naše bolnišnice, prav zaradi tega, da bi imeli boljše pogoje zdravljenja, da bo imelo zdravstveno osebje boljše pogoje dela. Poleg tega se bomo vključili v zbiranje sredstev preko drugih oblik kot: — kmetovalci preko gozdnega gospodarstva in kmetijskega kombinata, ker ti niso vključeni v delovno razmerje, — upokojenci preko svoje organizacije in enotno dogovorjene akcije v regiji, — vsi občani in delovni ljudje preko organizacije RK v naši občini, ki bodo zbirali sredstva po vseh KS, — prav bi bilo, da namesto vencev namenjamo ta sredstva za modernizacijo bolnišnice, ker bo tako koristno naložen. Zavedamo se, da kupujemo vence za pokojnike, v znak spoštovanja do njihove osebnosti in prav to spoštovanje lahko izrazimo tudi na takšen način. Vsi občani, ki bodo želeli to storiti, dobijo informacije pri krajevnih skupnostih, odnosno pri poverjenikih RK v krajevnih skupnostih. Želimo, da bi vsi občani in delovni ljudje občine Šentjur pripomogli pri izgradnji celjske bolnišnice, saj je to pomembna in potrebna humanitarna akcija. Občinski štab za modernizacijo bolnišnice MESEC MLADOSTI Pomladno sonce je tudi tokrat razgrnilo svoj čar, posijalo na narode Jugoslavije, na narode sveta. Vendar, ob pogledu na nepravilnosti, lakoto in bedo, kot da žarki izgubljajo svojo moč in nemalbkje sončne žarke prekrivajo temni oblaki. Varnost ljudi sveta je več kot načeta, zdi se, kot da smo pozabili na težke čase in vojne grozote, na čase, ko je po nedolžnem umiralo na tisoče, miljone ljudi, ko so bili nedolžni otroci in ostalo prebivalstvo brez strehe nad glavo, žrtve pohlepnežev in njihovih nepremišljenih in nepopravljivih odločitev. Kaj smo pozabili na miljone lačnih in ali vidimo moč narodov samo v sodobni oborožitvi? Mladi rod noče vojne, hočemo mir, kulturo in svobodo. Hočemo vedro in veselo življenje, ne pa vojne strahote, ter ponoven mrak in prepad. Nismo panični in to tudi nočemo biti. Bomo pa kritični in samokritični, kajti preveč se zavedamo Titovih besed in zato dobro vidimo pot, ki nam jo je začrtal. Ob tej jasno začrtani Titovi poti pa so vidne tudi sile, katere nam želijo drugačno življenje kot smo si ga začrtali, vidimo sive lise sestavljene iz zamrklih sončnih žarkov, v katerih smo pred nedavnim videli moč in ustvarjalnost, jim izražali zaupanje in zahvalo. Le na kakšen način so iztirili iz Titove poti? Prav gotovo pot ni zavarovana, preveč je grajena na zaupanju in svobodi, temelji so iz humane sestavine, pa je zato nevarna, vendar žal ne za zlonamerne, temveč poštene, iskrenomisleče in napredne. Vse bolj se potrjuje to, proti čemer se je tovariš Tito najbolj boril in mi smo mu aplavzirali. Socializem in enakopravnost mora postati del življenja sleherne celice naše družbe. Socializem ostaja bogatcem, enakopravnost in sožitje med narodi Jugoslavije pa razjeda inflacija. Koncept delovanja socialističnega samoupravljanja je grajen na bazi odločanja delavskega razreda. Poznamo ga, samo, ne najdemo alineje, ki bi govorila o zagotavljanju ustavnih pravic delavcem s prekinitvijo dela ali grobo rečeno štrajkom. V zgodovini poznamo takšne odnose v svetu, katerim so se narodi upirali, med drugim tudi mi. V Jugoslaviji beležimo milijon brezposelnih, mladih ustvarjalcev, strokovnjakov, žrtev nepravilnih naložb, zgrešenih investicij in nestrokovnih odločitev. Ali bomo mi kot družba uspeli braniti eksistenco miljonu brezposelnih? Le kdaj bomo uspeli ugotovili, da v stabilizacijskem programu niso predvidene gradnje gradov v oblakih. Bolje bo, da opustimo take misli in se posvetimo izobraževanju mlade generacije, pridelovanju resnično strokovnih kadrov, s pomočjo katerih bomo lažje in hitreje pregnali sive lise in zopet ugledali in občutili toplino sončnih žarkov. Modernizacija celjske bolnišnice V letošnjem letu se nadaljuje modernizacija celjske bolnišnice. Kot vemo izgradnja poteka več let v faznih postopkih. V lanskem letu smo zbrali sredstva za zaključitev pete faze — to je opreme in usposodobitev specialističnih ambulant v pritličju. V te prostore se preselijo ambulante iz kletnih prostorov, kjer so bili do sedaj utesnjeni in tudi neprimerni za uspešno delo. Kako združujemo sredstva? Izgradnja in posodobitev zahtevata ogromno sredstev. Zato smo v okviru celjske regije dogovorili način zbiranja sredstev za to modernizacijo. Tu so redna sredstva po podpisanem družbenem dogovoru — ker pa je teh premalo, smo z delovnimi ljudmi in občani dogovorili, da bomo darovali en delovni dan. Tako so vsi delavci lani prispevali svoj delež k modernizaciji bolnišnice. Posebej pa smo zbrali še v občini z boni 450.000 din, kar je zelo lep uspeh. Kako bomo zbirali sredstva letos? Podobno kot lani. Glavna sredstva bodo pritekla po družbenem dogovoru, ki je bil sprejet za celotno srednjeročno obdobje. Druga sred- Ob Dnevu varnosti - 13. maju 13. maj nas spominja na dan, ko je tovariš TITO v težkih, a slavnih dneh naše zgodovine in revolucije podpisal v Drvarju odlok s katerim je bil ustanovljen ODDELEK ZA ZAŠČITO NARODA (OZNA). Ta dan lahko označimo za začetek delovanja organov za notranje zadeve v novi domovini. Od takrat dalje je nam delavcem organov za notranje zadeve zaupana pomembna in odgovorna naloga, da s svojim delom odkrivamo in preganjamo vse, ki tako ali drugače skušajo ogrožati varnost naših delovnih ljudi in občanov, varnost naše družbenopolitične ureditve, varnost zasebne in družbene lastnine, ter ki na kakršen koli na- čin s kršenjem moralnih, etičnih, družbenih in zakonskih norm ogrožajo te dobrine. Prepričani smo, da nam bo uspelo tudi v bodoče z dobrim sodelovanjem z delovnimi ljudmi in občani, tako v njihovem življenskem in bivalnem okolju, ter z vsemi nosilci splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zagotavljati pogoje v katerih bodo naši delovni ljudje in občani lahko živeli in ustvarjali. Ob prazniku želimo, da bi tudi v prihodnje uspešno razvijali družbeno samozaščito kot najširšo obliko zagotavljanja varnostnih prizadevanj. Naloge članov v občini SKRB ZA POSPEŠEN RAZVOJ TER DOBRO GOSPODARJENJE SO OSNOVNE NALOGE KOMUNISTOV V OBČINI Doslej ni bila pogosta paksa, da bi na straneh Utripa pisali o sklepih in nalogah Zveze komunistov. Zaradi tega večina občanov zelo malo pozna naše delo, cilje za katere si prizadevamo, ter rezultate, ki jih pri našem delu dosegamo. Ker interesi in naloge ZK niso v ničemer drugačni, kot je dolgoročni interes delavcev je prav, da naša stališča in usmeritve poznajo vsi občani. To je tudi edini način, da bo naše delo postalo javno, naše usmeritve bodo stalno soočene z interesi vseh progresivnih ljudi, ne glede na članstvo v ZK. Pravilnost naših usmeritev bo potrjevala ali negirala praksa, s tem pa bo rasel ali padal ugled ZK. Odveč je posebej poudarjati, da stališče ZK ni avtomatično sklep, ki bi veljal za vse občane, to je obvezna usmeritev za člane ZK, ki si morajo skupaj z 'drugimi delavci in občani z argumenti prizadevati za konkretizacijo teh usmeritev v samoupravnih organih OZD, KS, SIS, v občinski skupščini, v organih ostalih DPO in podobno. (nadaljevanje na 3. strani) • ŠENTJUR — V soboto 10. maja v motelu Merx je bila organizirana zanimiva prireditev pod naslovom Pesmi in poezija. Sodelovali so znana gledališka igralca Ljerka Belakova in Bogomir Veras, ter moški pevski zbor »France Prešeren« iz Vojnika z dirigentom Miro Kodrun. — V četrtek 22. maja v glasbeni šoli je bil koncert, ki ga je organizirala knjižnica in glasbena šola. Koncert je bil pod-naslovljen kot Mozartov večer. Na regijskem kviz tekmovanju »Tito — revolucija — mir« je ekipa OK ZSMS II. kategorija osvojila drugo mesto. Med posamezniki je Spolenak Jožica osvojila tretje mesto in bo zastopala OK ZSMS Šentjur na republiškem kviz tekmovanju. Aktivnosti ZSMS v mesecu mladosti: 1. Ustanovitev centra klubov OZN, mirovnih gibanj, ekoloških gibanj 2. Majske športne igre se bodo odvijale v šestih krajevnih skupnostih in bodo vsebovale devet disciplin 3. Okrogla miza na temo »ekologija« 4. Demonstracija proti onesnaževanju okolja in zraka 5. Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo 6. Ogled centralne prireditve v Beogradu — srečanje z mladimi iz pobratene občine Požega v Požegi 7. Kulturna manifestacija na Titovem trgu 8. Trodnevna lokalna mladinska delovna akcija »Rifnik 86« 9. Enodnevna lokalna mladinska delovna akcija čiščenje Peš-nice Vabljeni — informacije na OK ZSMS 29. maja bo ob 19. uri v Kulturnem domu Šentjur zaključni koncert učencev Glasbene šole. 7. junija bo ob 20. uri v Kulturnem domu Ponikva koncert orkestrov Glasbene šole Šentjur. Nastopili bodo: ansambel kitar, ansambel harmonik, godba na pihala in ansambel harmonik dislociranega oddelka Ponikva. 8. junija bo ob 11.30 uri v Kulturnem domu Dobje koncert orkestov Glasbene šole Šentjur. • NOVA GORICA —- V organizaciji goriških galerij in goriškega muzeja 21. maja je bila odprta retrospektivna razstava male slikarske kolonije »Bohor žari«. Razstava je bila prirejena ob 10. obletnici te znamenite likovne manifestacije slovenskih mladih ustvarjalcev. RAZSTAVA RAČUNALNIŠTVA IN ELEKTRONIKE E & R Razstava računalniške opreme, elektronike in tehnike na šentjurski osnovni šoli je bila zares vredna ogleda. Pripravili so jo učenci tehničnega, računalniškega in elektronskega krožka pod vodstvom svojih mentorjev. Razstavni prostori so bile učilnice za fiziko, tehniko in matematiko. Razstavnih predmetov bi bila vesela marsikatera srednja šola, zato so učenci šentjurske šole nanje toliko bolj ponosni. Člani krožkov, ki so pripravljali razstavo, pa so bili ob koncu razstave le nekoliko žalostni. Zdi se jim, da je bilo premalo zanimanja za razstavo in da bi k ogledu morali pritegniti več staršev. Kdor pa si je razstavo ogledal, je dal s tem priznanje delu naših učencev in metorjev. VPIS V GLASBENO SOLO Glasbena šola »Skladateljev Ipavčevi obvešča, da bo potekal VPIS novih učencev v pripravnico in v glasbeno šolo od 16. do 18. junija od 12. do 16. ure v prostorih Glasbene šole. Sprejemali bomo otroke, ki bodo jeseni pričeli obiskovati prvi, drugi ali tretji razred osnovne šole. Kandidati za vpis bodo morali opraviti preizkus glasbenih sposobnostiI Vpis je omejen! Šentjurski portret Cilj vsakega mladega je, da doseže svoj poklic, najde svojo pot v življenje, za katero je velikokrat potrebna tudi diploma - kot vstopnica v svet novega ustvarjanja. In z diplomo je že dosežen velik cilj. Pomeni priznanje študentu, še večja potrditev pa je v tem, če za diplomsko nalogo dosežeš celo priznanje, ki se imenuje Kidričeva nagrada. Za svoje diplomsko delo je to priznanje sprejela učiteljica slovenskega jezika na osnovni šoli Šentjur — STANKA HROVATIČ. • Priznanje, ki si ga sprejela, je Kidričeva nagrada. Komu se podeljuje? Te nagrade podeljuje za razvoj-no-raziskovalno delo znanstvenikom in študentom. Za leto 1985 so podelili 12 nagrad in 77 priznanj študentom Univerze v Mariboru. To je velik uspeh za vsakega, ki je posvetil precej časa nalogi, ki je doslej ostali še niso raziskovali. • Kako bi opisala svoje diplomsko delo in kako je potekala raziskava? Nagrado sem dobila za raziskovalno delo na področju materinščine — PREIZKUS OBVLADANJA NEKATERIH PRAVOPISNIH PROBLEMOV V OS. Raziskavo sem opravila na osnovni šoli v Šentjurju, kjer že od leta 1981 poučujem slovenski jezik. Zajela je 21A učencev različnih starostnih skupin in pokazala, da se pravopisna pravilnost močno poveča ob vstopu na predmetno stopnjo. Seveda pa je po pričakovanjih dosežen največji napredek pri osmošolcih. Ugotovila sem tudi učinkovitost samostojnega učenja, saj sem ga primerjala s frontalno obravnavo posameznih pravopisnih pojavov. • Kakšna je bila tvoja študijska pot do diplomskega izpita? Po končani osnovni šoli na Planini pri Sevnici sem se vpisala na Pedagoško gimnazijo v Celju. Studij sem nadaljevala na PL A v Mariboru, smer slovenski jezik - srbo-hrvatski jezik, saj je slovenščina bila vedno moj najljubši predmet. • Boš svoja diplomska prizadevanja in spoznanja lahko uporabila tudi kot pedagog slovenskega jezika? Namen te naloge je bil, da pri osnovnošolcih izboljšam pravopisno pismenost tako, da jih navajam na uporabo slovenskega pravopisa, da večkrat izpostavim pisavo >proble-matičnihi besed. Naloga bi lahko koristila vsem učiteljem, saj so besede izbrane iz vseh učno-vzgojnih področij. • In kaj bi v mesecu mladosti rekla o delu z mladimi? Je izpolnilo študentska pričakovanja? Mladi so naša bodočnost, zato je delo z njimi zelo zahtevno, zahteva »celega« človeka. Vendar z njimi delam rada, poskušam razumeti njihove težave in jih gledati takšne, kakršni so, brez iskanja njihovih ali svojih idealov, saj se njihovo življenje iz meseca v mesec spreminja. Kot mentorica mladinske organizacije skušam biti tudi njihova prijateljica, toda žal pri vseh ni željenih rezultatov — in odkrite besede. Naj ti mladost ob mladih nikoli ne mine, tovarišica Stanka! D. Z. Pomembno vprašanje KAKO ZASTAVITI POLITIKO ZAPOSLOVANJA? Prav gotovo skupščina skupnosti za zaposlovanje Šentjur, ki je zasedala v novi sestavi prvič v tem mandatu, ni bila zgolj formalna, ampak se je takoj dotaknila najpomembnejših vprašanj s področja kadrovske politike oz. dejavnosti. Ob spoznanju, da so nekatera pra-šanja še vedno neurejena kot denimo štipendiranje, srednje in dolgoročni kadrovski plan, kadrovska služba pri izvršnem svetu itd. — so se delegati zavezali, da skušamo že kar na začetku mandata dogovoriti skupaj s Predsedstvom SO Šentjur ustrezno pot razreševanja zadev s področja kadrovske dejavnosti, kar pomeni, da bi se problematika zaposlovanja, štipendiranja, usmerjenega izobraževanja in socialne varnosti večkrat popravila ob pravem času na ustreznem zboru skupščine občine. Nenazadnje bo potrebno zavzeti bolj jasno stališče občine kot celo- te do dejanskega položaja in funkcije kadrovskih služb v naših OZD. Morda bi kazalo v cilju hitrejšega gospodarskega razvoja občine razmišljati o posodobitvi družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Šentjur, ki v nekaterih svojih opredelitvah kvalitetno, dolgoročno in načrtno delo kadrovske dejavnosti bolj zavira kot spodbuja. Gotovo je prav, da so že kar na tej skupščini bila izpostavljena najbolj vitalna vprašanja s področja zaposlovanja, ki jih ne kaže zapostavljati, saj se moramo zavedati, da je nadaljnji razvoj v celoti odvisen od sposobnih kadrov, ki bodo motivirani in hoteli stvari spreminjati — pogoje za te cilje pa moramo pripravljati tisti, ki danes za to odgovarjamo. M. C. (nadaljevanje z naslovne strani) Ko smo na volilno-programski konferenci OK ZKS ocenjevali dosedanje delo ZK ter načrtovali bodoče naloge, smo bili enotni v tem, da je številne probleme v občini mogoče reševati le s hitrejšim gospodarskim razvojem in učinkovitejšim gospodarjenjem. Statistični podatki žal kažejo, da gospodarstvo v občini stagnira, zaostanek za razvitimi območji pa se celo povečuje. Zaradi relativno slabih rezultatov v letu 1985 se bo to stanje samo še poslabšalo. Ker smo sočasno priča omejevanju solidarnosti in vzajemnosti ni čudno, da kljub nadpovprečnemu obremenjevanju gospodarstva ne moremo zagotoviti dovolj sredstev za normalno delovanje družbenih dejavnosti ter izgradnjo potrebne komunalne in druge in-frastukture. Čeprav bomo tudi v bodoče terjali ustrezno solidarnost v SRS, pa se moramo zavedati, da glavna odgovornost za naš bodoči razvoj in pogoje življenja leži na nas. Prav zaradi tega smo si v ZK zadali osrednjo nalogo, da s svojim delovanjem pomagamo ustvariti kadrovske, organizacijske in druge pogoje, v katerih bomo lahko naredili odločnejši korak v razvoju in učinkovitejšem gospodarjenju na sploh. Ocenili smo, da imamo v občini precejšnje število sposobnih vodilnih delavcev, strokovnjakov, pa tudi sicer se kadrovska struktura popravlja. Vsem tem smo dolžni dati možnost, da pokažejo, kaj znajo, kar še posebej velja za mlade strokovnjake, ki se doslej še niso imeli priložnosti dokazati. Z namenom, da ugotovimo sedaj znane razvojne možnosti posamezne OZD ter predvidene aktivnosti v 00 ZK pri uresničevanju planskih nalog, smo takoj po programsko-volilni seji organizirali obiske članov predsedstva OK ZKS in ostalih odgovornih funkcionarjev (ZS, IS SO) v večini TOZD oz. OZD. V nekaterih TOZD in obratih pa bodo ti razgovori v naslednjem obdobju. Kaj so nam na teh razgovorih povedali najodgovornejši vodilni delavci in sekretarji 00 ZK? V Alposu se v tem trenutku soočajo z vsemi težavami, ki so prisotne v kovinsko-predelovalni industriji. Njihova bodoča proizvodnja bo vsekakor slonela na že uveljavljenih proizvodih (trgovska oprema, kovinsko pohištvo) s tem, da bodo to proizvodnjo tehnološko bolje opremili in racionalizirali. V cevarni so pred naložbo v orodjarno, ki naj bi pomenila velik preskok v zahtevnosti proizvodnje in kadrov zanjo. Zahtevnost tega programa bo terjala tesnejše povezovanje z dobavitelji specialnih orodnih jekel, enako pa velja za nujnost tehnološkega sodelovanja ter pri prodaji doma in na tujem. Že večkrat načrtovana proizvodnja nerjavečih cevi dobiva zopet konkretnejšo perspektivo, v kolikor bo možno hkrati uvesti tudi predelavo le-teh (del). Značaj Alposove proizvodnje (surovine, plasman) terja tesnejše sodelovanje tako z dobavitelji surovin, kot s trgovskimi OZD, ki bi lahko zagotavljale uspešnejšo prodajo. O povezovanju na različnih osnovah se bo kolektiv odločal v naslednjem obdobju. Spreminjanje proizvodnega programa ter učinkovitejša organizacija dela, pa so narekovale večje kadrovske okrepitve. Ravno v tem času potekajo aktivnosti, v katerih bodo skušali obstoječi kader porazdeliti tako, da bodo doseženi kar največji učinki v proizvodnji. Kljub tako zastavljenemu razvojnemu konceptu pa v tem trenutku ni videti možnosti za večji razvojni krak, zato je pred vodstveno ekipo Alposa odgovorna naloga, da bi kot dosilec razvoja več prispeval h gospodarskemu napredku občine. Mislimo, da to lahko uresniči, 00 ZK pa bodo morale zastaviti vse sile, da bi ustvarili vse pogoje za to. Specifičen položaj je v LI »Bohor«. Znana je želja, da bi skušali s finalizacijo predelave lesa doseči večji družbeni proizvod ter več delovnih mest. V tem trenutku je lesna industrija v zelo težkem položaju. Čeprav v Bohorju ostajajo pri načrtovani tovarni finalnih izdelkov, je njena realizacija vprašljiva. Ob teh načrtih razmišljajo še o briketiranju lesnih odpadkov in proizvodnji toplotne energije iz odpadkov. Novih zaposlitev v glavnem ne bo. Omenjene razmere v lesni industriji postavljajo pod vprašaj naša pričakovanja, da bo lahko Bohor kot eden od nosilcev razvoja občine bistveno prispeval k razvoju občine pri zaposlitvi novih delavcev. Kljub temu pa ne kaže tudi v teh pogojih zanemariti razvojnih možnosti. Ob sposobnih kadrih in želji po tehnološkem in razvojnem napredku, lahko tudi iz tega kolektiva pričakujemo spodbudiejše informacije. Razvojni program TOLA je dokaj obsežen in vsebuje nabavo nove opreme, prehod na zahtevnejše izdelke, vključuje pa tudi modernizacijo proizvodnje na obratu Planina. Načrtujejo izgradnjo razsekovalnice, želijo pa tudi razrešiti problem kurjave (po možnosti s skupno kurilnico z Alposom). Pri uresničevanju teh razvojnih ciljev se nameravajo poslovno in komercialno povezati z uveljavljenimi OZD na področju obutvene industrije. Razen v začetku ni pričakovati bistvenega večanja števila zaposlenih. Razvojni program TOLA torej temelji na takšni usposobtvi proizvodnje, da se bodo lahko uspešno pojavljali na domačem in tujem trgu, pri čemer bodo iskali tudi skupne interese z ostalo obutveno industrijo. V Kmetijskem kombinatu so kljub težkemu položaju kmetijstva zastavili dokaj zahteven razvojni program. Ena od pomembnih nalog bo usposobitev cca 700 ha zemlje v Voglajnski dolini (dela že tečejo). V zasebnem sektorju načrtujejo večjo intenzivnost proizvodnjo ob uvajanju novih tehnoloških spoznanj, postopno koncentracijo proizvodnje pri specializiranih proizvajalcih, intenzivno dopolnilno proizvodnjo za proizvajalce z manj zemljišči itd. Pomembna je tudi usmeritev, da se bo v prizadevanja za razvoj in učinkovitejšo proizvodnjo vključevala tudi predelovalna industrija (klavnica) in preko nje potrošna središča. V družbenem kmetijstvu, kjer so omejitveni dejavnik zemljišča, bodo razvojni cilji usmerjeni v obnovo sadovnjakov ter dopolnjevanju obstoječe proizvodnje. Na področju trgovine načrtujejo specializirano trgovino za kmetijsko mehanizacijo, rezervne dele in repromaterial. Klavnico naj bi usposobili v skladu s predpisi tako, da bo lahko predelovala proizvedeno živino pri kmetijskih članicah SOZD-a Merx. Transport pa naj bi ob svoji osnovni dejavnosti razvijal predvsem posredništvo pri prevozih ter izvajanje melioracij. Uresničitev tega dokaj zahtevnega razvojnega programa v kmetijstvu je odvisno od materialnega položaja te panoge ter od tekoče ekonomske politike. Čeprav razvoj kmetijstva ne prinaša novih delovnih mest (prej nasprotno) pa lahko ima pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju občine. V Elegantu in Modi so zaradi sedanjega ekonomskega položaja pred izredno zahtevnimi nalogami. V iskanju poti iz sedanjega položaja razmišljajo o združitvi obeh TOZD-ov, o postopni preselitvi vse proizvodnje, na lokacijo Eleganta, prav tako pa bo potrebno preveriti poslovno usmeritev. Brez dvoma je tudi sedanji način urejanja družbenoekonomskih oz. dohodkovnih odnosov v OZD neustrezen, saj bi se sicer ne moglo zgoditi, da kolektiv izve za negativne rezultate šele ob sprejemu ZR. Pred kolektivom in 00 ZK so torej pomembne naloge, ki bodo vplivale na bodoči razvoj teh dveh TOZD-ov, s tem pa tudi na razvoj DPS. Tajfun je že pred časom ocenil, da je potrebno iskati nadomestni proizvodni program, ki bo tržno in dohodkovno zanimivejši kot kmetijska mehanizacija. Program razvoja izhaja iz preusmeritve (deloma) na izdelke s področja hidravlike in nekaterih drugih sklopov. Vsekakor je Tajfun lahko primer, da se tudi v teh razmerah z veliko mero poslovne in razvojne iniciative da doseči zaželjeno prestruktuiranje. Razvoj Tajfuna (leta 1990 cca 160 zaposlenih) bo pomembno vplival na razvoj Planine z okolico, s tem pa tudi na DPS. KOP je zaradi težav v poslovanju sredi oblikovanja oziroma izvajanja sanacijskega programa. Pri tem gre za ločitev dejavnosti (komunala, gradbena operativa, strojni obrat), vse te dejavnosti pa organizirati racionalno in učinkovito. Konkretne (srednjeročne) razvojne cilje še niso uskladili. Potrošnik, kot nosilec osnovne preskrbe v občini zaradi dohodkovnega položaja trgovine ne načrtuje obsežnejših nalog. Zato bodo glavno pozornost namenili vzdrževanju in modernizaciji obstoječih prodajalnih kapacitet, nove naložbe pa bodo prišle v upoštev le v primerih, ko gre za že sprejete dogovore in obveznosti. Pomembna je tudi usmeritev, da bo prišlo do usklajevanja asortimana s trgovino v KK tako, da bi enaki ponudbi dosegli racionalnejše poslovanje. Kot smo zapisali razgovorov v ostalih TOZD in obratih še ni bilo. Med temi je pomembna razvojna perspektiva EMA, prav tako pa tudi ostalih (Aero, Aurea, Ingrad itd.). Kaj lahko zaključimo iz nakazanih razvojnih usmeritev? Brez dvoma je čutiti določen premik h kvalitetnejšim razvojnim nalogam, vsaj pri nekaterih OZD. Kljub temu pa seštevek vseh razvojnih ciljev ne daje garancije, da bo občinan ak oncu srednjeročnega obdobja zmanjšala zaostanek v razvitosti. Torej je naloga vseh komunistov, da še enkrat preverimo ali so sedanje ambicije res največ, kar s sedanjimi strokovnimi kadri in materialno bazo zmoremo. Prepričani smo, da je ustvarjalnih moči v naših DO več, kot kažejo planski cilji. Ne glede na to pa je jasno, da moramo takoj začeti aktivnosti, da bi se v naš razvoj vključile tudi OZD izven občine. Te aktivnosti imajo tudi konkretno podporo v nedavno sprejetih ukrepih za pospeševanje MRO, saj lahko OZD in SRS, ki vlagajo v MRO v SRS uveljavijo olajšave plačevanja v zvezni fond in sicer v višini 33 % vloženih lastnih sredstev. Takšna sovlaganja naj bi potekala praviloma preko naših DO, izjemoma pa bi se naj nosilci razvoja izven občine pojavljali neposredno z izgradnjo proizvodnih obratov. Na komiteju OK ZK smo se dogovorili, da bomo v jeseni ponovno pregledali, kako se uresničujejo razvojni programi. O tem kako posamezne OZD, TOZD uresničujejo zastavljene razvojne naloge, bomo občane podrobneje obveščali, saj se zavedamo, da je prav od razvoja gospodarstva odvisen družbeni standard ter izgradnja potrebne infrastrukture. L. S. * 1 Komisija za podeljevanje plaket in priznanj »LEON DOBROTIN-SEK« pri Občinskem odboru ZZB NOV Šentjur pri Celju RAZPISUJE pogoje za podelitev plaket in priznanj »LEON DOBROTINSEK« za leto 1986 1. Plaketa in priznanje »LEON D0-BROTINŠEK« se podeljuje delovnim ljudem, občanom, OZD, KS, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, družbenim organizacijam ter ostalim samoupravnim organizacijam za izredne uspehe in zasluge na področju ustvarjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, s posebnim poudarkom prenašanja le-teh na mlajše generacije ter krepitve in prizadevanj pri nemotenem dograjevanju obrambne moči naše samoupravne socialistične družbe nasploh s posebnim poudarkom na območju občine Šentjur pri Celju. 2. Predlagatelji so lahko vse družbenopolitične organizacije (ZB NOV, SZDL, ZSMS, 00 sindikata itd.), ki predloge uskladijo pri svojih občinskih organih, ki pa usklajene predloge posredujejo Komisiji za podelitev plakete in priznanja pri Občinskem odboru ZZB NOV. 3. Predlogi morajo vsebovati osnovne podatke o predlaganemu z obrazložitvijo ter morajo biti poslani Občinskemu odboru ZZB NOV — Komisiji za podeljevanje plaket in priznanj do 15. junija 1986. Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju ZASTAVA Sestanek je bil zaključen. Nekateri so takoj odšli, drugi pa so postajali in se pomenkovali, kot bi reševali važne zadeve. Brane, Tine in Ani so ostali. Tine, predsednik mladine, zelo zagret in delaven je predlagal, naj bo 1. maj posebno slovesen. * V saka hiša nima zastave,« je dejal, >zato bomo mi mladinci poskrbeli, da bo naša zastava izobešena na vidnem mestu.< Dolgo so modrovali, nakar je padla nezipodbitna odločitev ^vihrala bo na razvalinah starega gradu in pozdravljala bo vso dolino.« »To bodo gledali in se čudili,« se je zarotniško muzal Tine. *Na deloh je vzkliknil Brane. Tine je prinesel zastavo in drog, ki ga je bilo potrebno pozneje zamenjati in že so se podali peš proti vznožju hriba, kjer kot gnezdo v krošnji drevesa čepi pripet ob skalo grad, se pravi, razvalina starega gradu. Njegovo razpadajoče okostje, ki ga je že močno načel zob časa, steguje svoje kamnite roke proti nebu. Kljub viharjem, vojnam in času, ki neusmiljeno teče, se še vedno bahavo ozira po vsej voglajniški dolini, kot opomin in spomin na davne čase, ki se ne bodo več vrnili. Proti gradu so se odpravili po strmi poti. Vsakdo je bil zaposlen s svojimi mislimi. »Le kaj delam jaz zraven?« si je mislila Ana, >saj nisem za takšno delo, nič ne morem koristiti.« Vso pot se je tiho spraševala kdo bo tisti, ki bo izobesil zastavo, Brane, Tinel Sonce se je že utapljalo za gorami in s svojim škrlatOm ožarjalo hrib, kot da pušča sled za sabo, da bi vsi vedeli kje teče njegova pot. Zadihani in malce trudni so se znašli pred gradom, ki je z drevjem in mahom obraščen deloval na njih skrivnostno, zlovešče. Zastavo so razvili. Brane je ugotovil, da bo palica prekratka. Pri prvem kmetu sta dobila dolg močan kol, na katerega so pritrdili zastavo. Se vedno niso vedeli kdo bo plezal. Oba, Tine in Brane sta se skrivoma ozirala na razvaline gradu. Njihov molk se je zlival z okolico gradu, ki se je spravljala k počitku. Nikjer glasu, le tu in tam je v gozdu počila suha veja, ali pa se je slišal oddaljen glas ptice, ki se je kasno vrnila v gnezdo. Se veter je nehal pometati ta svet in ta neznani mir se je splazil tudi v njih, da so govorili skoraj šepetaje. Tine je zgrabil zastavo, pričel hoditi okoli gradu in žalosten ugotovil, da ga ni mesta, kjer bi zapičil kol. iTreba bo plezati,« je rekel Brane. *Kje boš plezal, kam boš plezal, saj se bo vse zrušilo. Kaj ne vidiš, da je to nemogoče?« Brane pa se ni pustil preplašiti. Saj je bil znan planinec. Ni posedal na obalah goste zgovornosti, tudi hrupa glasov se ni veselil. Tam nekje daleč, onkraj vsakdanjosti je bil njegov svet, ki ga je oplajal z radostjo do dela in življenja. Nekaj posebnega je posedoval, kar je prehajalo še na druge, da so nehote vzravnali hrbtenico, se nasmehnili in mu sledili. Ko je dodobra vse pregledal, se je odločil, da bo plezal po južni strani, katere lice se vidi čez bližnji hrib in še naprej, po vsej dolini. Izbral je steno, ki se je stopničasto dvigala proti vrhu. Toda že po nekaj korakih mu je spodrsnilo na vlažnem mahu, ki je objemal vdolbine in odkrušeno, mogočno steno. V trenutku je zdrsel navzdol in pristal na zadnji plati pred Tinetovimi nogami. * M or al se bom sezuti, drugače ne bo šlo,t je rekel in že je stal bos, z zavihanimi hlačnicami pred Ano, ji tiščal ponošen suknjič v roke, ter jo gledal tako zvesto in predano, kot da vse to dela le zaradi nje, pa ni bilo tako. Njegovi domači so bili zavedni Slovenci. Vseskozi so mu na svojstven način vcepljali ljubezen do rodne grude in svobode. Ponovno se je pognal po nevarni steni. Kot maček se je oprijemal štrlečih skal, plezal vedno više, njima spodaj, pa je zastajal dih, ko sta vse to opazovala z varne razdalje. Naenkrat se je odkrušila zrahljana skala, za katero se je prijel, preden se je dotipal do vrha. Ani se je z grla izvil prestrašen krik, ki ga je zadušilo bobnenje in lomastenje težke skale, ki si je utirala pot v dolino. Skozi solze je zagledala Braneta, ki je sedel na steni in Tine mu je podajal drog. Z veliko težavo ga je zagozdil. Toda le za kratek čas. Vse se je neugledno povesilo in pričel se je nov boj, kam zagozditi zastavo. Koliko nepredvidljivega za tako mlade, smele ljudi. Toda uspelo mu je. Naenkrat se je zastava razvila z droga, nalahno zaplapolala v večernem hladu in na veliko veselje vseh pozdravila najprej nje, mladince. Ko se je Brane spuščal po steni navzdol, so spodaj trepetali zanj. Vsak prijem, vsak korak sta spremljala, ga vzpodbujala, da ju je vse bolelo od napetosti in strahu. Takrat je Ana prvič spoznala, kako ji je Brane drag. Ko je Brane že trdno stal na tleh so se tesno objeli, dolgo stali skupaj, da je napetost popustila. »Zebe me,< je tiho dahnil Brane. Obul in oblekel se je hitro. Noč je prižigala prve straže, ko so prispeli v dolino. Prvomajsko jutro je oznanjala vesela budnica. Muzikantje so obhodili ves kraj in predramili narod, da ne bi prespal prelepega jutra, ki se je budilo. Prvi sončni žarki so pregnali meglo, ki se je leno vlačila po dolini. Krošnje dreves so se že oblekle v pomladno zelenilo in oznanjale novo pomlad. Ana je stekla na plano. V daljavi je zagledala grad, zastavo, ki je rahlo valovila v jutranjem pišu. Vzhičena, omamljena od vse lepote je stekla v hišo in klicala: »Poglejte, zastavah V prsih ji je postalo tesno, pretesno za srce, ki je močno bilo in pelo od sreče. Pogledi vseh ljudi so bili tisti dan uprti tja gor, kjer je vihrala naša zastava. Pozdravljala je pokrajino in ljudi, ter jim čestitala za praznik. Marsikomu se je orosilo oko, ko je s ponosom zrl tja gor in se spraševal, le kdo je to napravili Srečna trojica pa je molčala. Sele čez mnogo let se je izvedelo in še takrat se ne bi, če se nepoklicani ne bi hvalili z dejanji, ki jim niso bili kos. Mladinsko prostovoljno delo Mladinsko prostovoljno delo je ena najstarejših oblik delovanja mladih, kar priča tudi dejstvo, da so prve akcije mladih zabeležene že v času NOB, ko so se mladi spoprijeli s polji, jih obdelovali ter s preskrbo nujnih življenjskih potrebščin, pripomogli k hitrejšemu ter učinkovitejšemu revolucionarnemu gibanju narodov Jugoslavije. Burna preteklost mladinskega prostovoljnega dela je v nadaljevanju zabeležena ob obnovitvi porušene domovine ter izgradnji prenekaterih komunikacij, brez katerih si danes ne bi mogli predstavljati življenja kakršnega živimo. Nerazvitost in nepoznavanje predelov Kozjanskega je mladim po večletnem premoru MPD narekovala zavest, da je potrebno priskočiti na pomoč ljudem ter s svojim rokami pričeti z izgradnjo in obnovo predela z dvigom življenjskega standarda. V času počitnic, leta 1972, so mladi iz Ljubljane-center organizirali krajevno delovno akcijo v Kozju. To je bil začetek delovanja MPD na Kozjanskem, ob katerem sta trdno stali obe občini ter RK ZSMS. Pokazalo se je, da je potrebno nadaljevati z delom. Tako je bila v letu 1973 že organizirana rmda, ob kateri pa so se pokazali razno razni problemi in to ravno zaradi nerazvitosti omenjenega predela. Po sklepu RK ZSMS leta 1974, pa je bila na Kozjanskem organizirana prva ZMDA, katere so se udeležile brigade iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije. 2. maja istega leta pa je akcijo obiskal tudi predsednik SFRJ Josip Broz Tito, kar je ostalo v trajnem spominu vsem brigadirjem in prebivalcem Kozjanskega. Do leta 1976 so brigadirji prebivali v Šentvidu pri Planini, s svojim delom pa so izkazovali pripadnost v občini Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Zaradi širine dela in pomena MPD, se je pokazalo, da je potrebno naselje razširiti. Tako so od leta 1977 pa leta 1982 brigadirji prebivali v Šentvidu pri Planini in v Bistrici ob Sotli. S tem je akcija Kozjansko pospešila svoje dejavnosti in težko je našteti delovišča, na katerih so MDB opravljale svoja dela in s tem doprinesla k izboljšanju življenjskega standarda ter razvijanju bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije. Seveda je ob tem potrebno omeniti tudi to, da se je oče MPD na Kozjanskem — Jože Perčič, po katerem se sedaj imenuje tudi brigadirsko naselje v Šentvidu pri Planini, prizadeval skupaj z ostalimi prebivalci Kozjanskega, da se prične z intenzivnim delom v smislu pridobitve potrebne pomoči za hitrejše razvijanje Kozjanskega. Vseskozi se je kot pobudnik omenjenega prizadeval tako za bivanje brigadirjev, kot organizacijo delovišč. Mnogo svojega časa je prebil z brigadirji, zato so mu le-ti dali vzdevek »brigadirski atae. Na pobudo mladih ob pogledih in analizi storjenega tako na deloviščih, kot tudi s področja družbenega in političnega življenja, se je porodila misel, da bi tudi v občini Šentjur formirali brigado, kar je postalo resničnost. Leta 1977, je bila organizirana lokalna mladinska delovna akcija Resevna, na kateri so se brigadirji spoprijeli z deli na izgradnji ceste Šentjur — Resevna. Hkrati je bil to tudi povod za formiranje MDB, katero so poimenovali po narodnem heroju Milošu Zidanšku. Od ustanovitve pa do danes, se je brigada udeležila dveh republiških in šestih zveznih MDA, za katere menimo, da so bile uspešne ter, da smo z njimi dosegli svoj in družbeni cilj. Ob tem je potrebno naglasiti tudi to, da smo si za trud in prizadevnost, širjenje bratstva in enotnosti prislužili vrsto priznanj, med drugim tudi jugoslovansko priznanje MPD Veljka Vlahoviča, najdražje pa nam je, da smo povsod dosledno, vestno in kulturno zastopali delovne ljudi in občane občine Šentjur, širili bratstvo med narodi Jugoslavije, pridobivali in širili delovne navade, gradili manj razvite predele in Jugoslavijo ter navezovali prijateljske vezi, katerih nihče nikdar ne bo mogel prekiniti. J. K. OK ZSMS, DPM IN BLAGOVNICA MERX — ŠENTJUR VABIJO NA PRIREDITEV MLADOST JE VESELJE IN NOROST V PETEK, 30. 5. 1986 NA TITOVEM TRGU V ŠENTJURJU OD 10. URE DALJE — MALI NOGOMET OB 13. URI SPREJEM PIONIRJEV OSNOVNIH SOL V MLADINSKO ORGANIZACIJO OB 16. URI MODNA REVIJA OB 17. URI KONCERT ANSAMBLA MLADI UPI 1. K. O MLADOSTI IN MAJU so razmišljali učenci 8. c razreda — V maju nam nikoli ne zmanjka opeke za graditev v oblakih. — Mladost ima na nebu veliko svetlih zvezd upanja, ki pa s staranjem ugašajo. ristov sva primerjali najino znanje kitare in težavnost programa oziroma znanje ostalih nastopajočih in ugotovili, da naju je najin tovariš Igor Goršič veliko naučil in pomeni moja tretja in Mojčina druga nagrada v starosti do trinajst let veliko priznanje za vloženo delo tudi njemu. Meni pomeni nagrada velik uspeh. Dobila sem še večje veselje do glasbe in kitare nasploh, ter si želim še v prihodnje več takšnih uspehov in nastopov, na katerih lahko pokažem svoje znanje. — V maju zagorijo srca, ki jih junija pogasijo solze razočaranja. — Mlad si lahko celo življenje, le znati moraš živeti. — V maju dežujejo Amorjeve puščice. V maju najpogosteje divjajo nevihte — v srcih. — Car mladosti je v tem, da se lahko vedno umakneš v čisto svoj svet. — V maju vse cveti — cveti zelenje, cvetijo cveki v redovalnici, cvetijo ljubezni. — Ko maj zacveti, srca naelektri... Mladi tehniki 29. 4. 1986 je bilo srečanje mladih tehnikov na osnovni šoli Ponikva. Od petih OŠ so se udeležile samo tri, Dramlje, Šentjur in Ponikva. Ostale delno opravičeno in neopravičeno. Pogoji tekmovanja so bili zadovoljivi nekoliko je vreme ponagajalo. Organizacija in potek tekmovanja je bila vzorna. Srečanje se je odvijalo v spuščanju zmajev, raket, jadralnih letal, model avtomobilčkov na električni pogon ter elektro motorni čolni. REZULTATI PO POSAMEZNIH DISCIPLINAH: — Starši nam pravijo: »Mladost so najlepše sanje!« A njihov problem je — vživeti se vanje. — Kakšno veselje je naša mladost a prav ljubezen je vedno norost. — V maju si od sreče pijan, a po tej pijanosti ni mačka. Vtisi z republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbenih šol SRS v Kopru Plemenitaš Mojca, učenka Glasbene šole >Skladateljev Ipavcem Šentjur Iz Šentjurja smo potovali z vlakom. Bilo je zelo prijetno. V sončno primorsko mesto Koper smo prispeli opoldne. Stanovali smo v hotelu Zusterna, hrano pa smo imeli v Triglavu. Za ogled mesta ni bilo časa, saj sva z Matejo kar naprej vadili. Štirinajstega marca ob 9,30 se je v glasbeni šoli Koper začelo tekmovanje kitare v I. kategoriji (do trinajst let). Ko sem prišla na vrsto, sem si obrisala potne roke, saj to ni bil tak navaden nastop, kjer nihče ne sliši, če se zmotiš. Tu so bili strokovnjaki glasbe in pedagogi, ki jim ni ušel niti en napačno ali slabo zaigran ton. Po končanem nastopu sem si oddahnila. Z Matejo sva lahko še gledali tekmovalce, ki so tekmovali v II., III., in IV. kategoriji (od 15, 17, in 19 let). Ostalo je še nekaj časa, da sem napisala nekaj razglednic sorodnikom, nato pa smo se odpeljali domov. To tekmovanje je bilo enkratno doživetje, ki mi bo za vedno ostalo v prijetnem spominu. Kobal Mateja, učenka Glasbene šole »Skladateljev Ipavčevi Šentjur Ko sva z Mojco zvedeli, da se bova udeležili republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe v Kopru, so se za naju in za tovariša začele obsežne in dolgotrajne vaje ter številni manjši nastopi v občini in izven nje. Vsi smo nestrpno pričakovali 13. marec, ko smo odpotovali v Koper. Tam je bilo prijetno vzdušje, ki pa je za naju trajalo tako dolgo, dokler ni napočil čas najinega nastopa. Pred nastopom sva imeli nekaj treme, ki pa je po njem prenehala. Po nastopu sva se vključili med ostale poslušalce in uživali ob poslušanju ostalih nastopajočih kitaristov. Bilo nama je žal, da nisva mogli poslušati tudi nastopov godal, ker so se tekmovanja odvijala skoraj istočasno. Ob poslušanju ostalih kita- Zmaji škatlasti: 1. Majer Bogdan, OŠ Ponikva 2. Debelak Mateja, OŠ Ponikva 3. Pšeničnik Mateja, OŠ Ponikva Zmaji delta: 1. Baranja Robi, OŠ Ponikva 2. Cmok Jaka, OŠ Ponikva 3. Gorjanc Aleš, OŠ Ponikva Rakete: 1. Zabukošek Aljaž, OŠ Ponikva 2. Gajšek Branko, OŠ Ponikva 3. Keglič Srečko, OŠ Ponikva Avio modeli: 1. Gajšek Tomaž, SO Šentjur 2. Gobec Gregor, OŠ Šentjur 3. Kalamiza Franjo, OŠ Ponikva Avtomobilčki: 1. Ravnjak Zvonko, OŠ Ponikva 2. Pevec Vinko, OŠ Ponikva 3. Knez Boštjan, OŠ Šentjur Ladje: 1. Dobnik Jože, OŠ Ponikva 2. Javornik Bogdan, OŠ Ponikva 3. Skutnik Matjaž, OŠ Ponikva Tekmovanje so si tudi ogledali učenci Ponkovške šole. V naslednjih dneh po tekmovanju smo določili tekmovalce, ki bodo zastopali občino Šentjur na 4. regijskem srečanju celjske regije v Titovem Velenju, ki bo 13. 5. 1986 v Titovem Velenju. Nastopali še bodo učenci mladi tehniki iz področja računalništva, fizike, spoznavanje proizvodnih procesov, mladi izumitelji DOBRO JUTRO ELEKTRONIKA, raziskovalci v SLO, pripravili bomo tudi razstavo vseh izdelkov OŠ. Tu bomo prikazali izdelke vseh šol šentjurske občine. Želimo jim veliko uspeha na tekmovanju. KMT Nikola Tesla OŠ Ponikva OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE ŠENTJUR PRI CELJU Komisija za letovanje otrok in prosti čas RAZPIS ZA VZGOJITELJE OTROK NA LETOVANJU Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur organizira 14 dnevno letovanje otrok v Dječjem odmaralištu Karlovac Selce pri Crikvenici v času od 18. 8. 1986 do vključno 31. 8. 1986. Za delo z otroki na letovanju razpisujemo: — 20 vzgojiteljev za delo s šolskimi otroki — 1 pedagoškega vodja — 1 telesnovzgojnega učitelja Pri izbiri kandidatov za vzgojitelje bo komisija upoštevala predvsem delo in odnos do otrok in si pridržuje pravico, da izbranemu kandidatu prekine delo v koloniji, če ugotovi, da le-ta ne opravlja vestno svojih nalog. Za vzgojitelje se lahko prijavijo vsi, ki imajo izkušnje pri delu z otroki in jih to delo veseli. Vsi vzgojitelji se morajo na letovanju ravnati po pravilniku o letovanju šolskih in predšolskih otrok. Pedagoški vodja in telesno vzgojni učitelj pošljeta s prijavo tudi okviren program dela na letovanju. Program mora biti časovno opredeljen in mora zajemati vse dejavnosti, ki se odvijajo na letovanju otrok. Pred odhodom na letovanje morajo vsi izbrani vzgojitelji opraviti roditeljski sestanek s starši otrok. Kandidati se pisno prijavijo na Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur do 10. junija 1986. Komisija za letovanje Kako bomo letovali Bistvenih sprememb v primerjavi z letom 1985 ni. V večini delovnih organizacij bodo delavci letovali v obstoječih kapacitetah, predvsem v camp prikolicah, ki so nameščene v različnih obmorskih letoviščih. Značilno je to, da je zanimanje za tovrstne oblike organiziranega letovanja letos bistveno večje v skoraj vseh delovnih kolektivih šentjurske občine. Očitno je gledano skozi dinar to najugodnejša oblika letovanja. Soudeležba pokrivanja stroškov takšnega letovanja je po DO različna še vedno pa sprejemljiva. Ob tem se zastavlja vprašanje, koliko Boljša ponudba RAZŠIRITEV PRODAJNIH POVRŠIN MARKETA DRAMLJE Zaradi premajhnih prostorov samopostrežne trgovine v Dramljah, je bilo v zadnjih letih vse težje zadovoljiti krajane tega kraja z osnovno preskrbo. V želji, da bi zboljšali ponudbo z osnovnimi živilskimi artikli, smo v aprilu izvršili adaptacijo marketa. Vsa dela so bila opravljena v glavnem v popoldanskem ih nočnem času, tako da je trgovina tudi v tem času z manjšimi motnjami normalno delovala. Z izvršeno adaptacijo se je prodajni prostor za živila povečal za 100 %. Posebno pozornost smo namenili oddelku za sadje in zele- časa bodo skladi skupne porabe v naših DO vzdrževali pokrivanje stroškov campiranja ter ostalih elementov vzdrževanja. V nekaterih DO že prehajajo na raznovrstnejše oblike letovanja, kot so bungalovi, počitniške hiše v smučarskih središčih itd. Prav gotovo ne bi bilo slabo, če bi se v sindikatih lotili podrobnejše analize kvalitete in perspektive letovanj in drugih oblik oddiha in rekreacije v naši občini, kajti sindikalne 00, ki se bodo v prihodnjih letih ubadale s to dejavnostjo, bo še kako dobrodošla kvalitetna informacija iz tega področja. M. C. n javo, oddelku za kruh in pecivo in oddelku mesa in delikatese. Tekstilni oddelek je ostal v enakem obsegu kot pred adaptacijo, zmanjšan je le oddelek tehničnega blaga, vendar smo prepričani, da bodo krajani tudi na tem oddelku kljub zmanjšanemu obsegu lahko našli vse, kar normalno potrebujejo. Načrt o ražširitvi bifeja pa zaradi finančnih težav v tej fazi ni bil realiziran in ostane prioritetna naloga za prihodnje leto. Našteli bi lahko še vrsto izdelkov, ki so novost v tej poslovalnici, vendar bi priporočali kupcem, da se sprehodijo med naloženimi policami in si izberejo blago po lastni želji in potrebah. Akcija, ki je predvidevala posaditev stotih dreves v Šentjurju je uspela osemdeset odstotno, kar je izjemno uspešno glede na vsesplošno pomanjkanje denarnih sredstev dandanes; saj komisija ne razpolaga z nikakršnimi sredstvi. Člani komisije pa so s svojim aktivnim sodelovanjem zasnovali akcijo v širokem smislu, v kateri so bili udeleženi šentjurski obrtniki, delovne organizacije ter KS Šentjur-Center, ki so s svojimi fi- OBVESTILO O GRADNJI DOMA UPOKOJENCEV V SENJURJU PRI CELJU Na pobudo Centra za socialno delo v ustanavljanju Šentjur pri Celju, Enota Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Društva upokojencev je bila v občini sprožena akcija za postavitev doma upokojencev. Po podatkih Centra za socialno delo je 106 naših občanov nameščenih v 13 domovih celjske regije in tudi izven nje. Od tega je 67 žensk in 34 moških, povprečna starost oskrbovancev pa je pri ženskah 67 let, pri moških pa 61 let. V zadnjih letih se struktura oskrbovancev močno spreminja in to v korist upokojencev, medtem ko so bili pred leti nameščeni v domsko oskrbo osebe brez premoženja in svojcev, sedaj prevladujejo upokojenci z lastnimi dohodki, ki zaradi kakršnihkoli vzrokov ne morejo ali ne želijo živeti na svojem domu. Iz statističnih podatkov je razvidno, da v SR Sloveniji potrebuje domsko varstvo približno 5 % starejših ljudi nad 65 let, v naši občini je ta procent komaj 2,7, pa ne zaradi tega, ker ne bi bilo potreb, ampak zaradi tega, ker se ljudje težko odločajo za domsko namestitev daleč od svojega doma, od sorodnikov in znancev. Glede na to, da potrebe po tej obliki varstva starejših ljudi v občini naraščajo, v letu 1982 je odšlo v domove 21 občanov, v letu 1983 24, v letu 1984 44 in v letu 1985 35 občanov in ker so obstoječi domovi polni, se je bilo potrebno odločiti ali v občini podpremo širitev doma upokojencev v Šmarju pri Jelšah ali se odločimo za gradnjo lastnega doma. nančnimi prispevki omogočili realizacijo zastavljenih ciljev. Zasaditev dreves je opravil pod strokovnim nadzorstvom Kmetijski izobraževalni center Šentjur. Vsem udeležencem akcije se v imenu vseh občanov občine Šentjur iskreno zahvaljujemo z željo, da bi ta uspešna akcija prerastla v množično udeležbo in sodelovanje vseh nas in rodila še mnogo dreves. Z navedenim stanjem je Center za socialno delo seznanil vse odgovorne dejavnike v občini in tako so najprej delegati skupščine SPIZ — Enota Šentjur pri Celju sprejeli sklep, da se pristopi k gradnji doma upokojencev v Šentjurju pri Celju, s kapaciteto 120 postelj. Investicijo so podprli tudi delegati občinske skupščine SO Šentjur pri Celju, ki so jo vnesli v srednjeročni plan skupščine občine. Oktobra 1985 je bil imenovan iniciativni odbor za izgradnjo doma, ki vodi aktivnosti za pridobitev sredstev iz sklada za izgradnjo doma upokojencev pri SPIZ Slovenije in za pridobitev potreben dokumentacije. Po obvestilu Skupščine občine, Oddelka za občo upravo, je možna lokacija za gradnjo doma »Pod Vrbco«, za katero je naročen zazidalni načrt pri Razvojnem centru Celje. Izdelam so tudi že idejni projekti, ki so predloženi v verifikacijo komisiji za gradnjo domov pri republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo. Po izdelanih programskih izhodiščih je pričetek gradnje v aprilu 1987, vselitev pa bi bila možna že jeseni 1988. Ideja za gradnjo doma upokojencev v Šentjurju je naletela pri občanih na pozitiven odmev, posebno pa pri upokojencih, saj bo dom nudil možnost bivanja in oskrbe zdravih, bolnih in nepokretnih ljudi, dom pa bo nudil možnost še širšemu krogu starejših ljudi, ki bodo imeli možnost organizirane prehrane, kulturnega udejstvovanja, rekreacije in drugih aktivnosti. Predsednik iniciativnega odbora Jager Cvetka Komisija za varstvo okolja Varstvo starejših občanov Koristno in praktično Šentjurski pevci so se izkazali »VSAKA DRUŽINA ENO DREVO« Ekologija je mlada veda, njen nastanek sovpada s tehnološko revolucijo, z intenzivnim izkoriščanjem naravnih bogastev in spreminjanjem le-teh v človeku potrebne pa tudi nepotrebne dobrine. Bistvo ekologije je v osveščanju ljudi, ki so neposredno odgovorni za dejanja, s katerimi ogrožajo ne samo današnje generacije, temveč krojijo usodo tudi prihodnjim rodovom; ljudje bi naj spoznali, da je narava del našega življenja in uničevanje le-te je najkrajša in zanesljiva pot do samouničevanja. V svetu so dandanes ekološka gibanja ne samo gibanja, ki opozarjajo na nevarnosti moderne civili- zirane dobe, temveč aktivno posegajo v borbo zoper uničenje narave s svojo množičnostjo ter raznimi akcijami. Tudi v šentjurski občini smo priča podobni akciji, ki so ji namenjene naslednje vrstice. Malokdo od občanov v naši občini ve, da imamo v Šentjurju strokovno ekološko komisijo, ki že nekaj časa uspešno deluje. To je dokazala tudi s svojo uspešno izvedeno akcijo »vsaka družina eno drevo«. Zvestim bralcem Utripa vsekakor informacija o akciji ni nekaj novega, saj je bilo o njej že nekaj napisanega, pa vendar radi bi, da bi o njej bili obveščeni resnično vsi. Praznovanje 40 letnice moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev s slavnostnim koncertom, razstavo fotografij in izdajo ilustrirane brošure je sicer že nekoliko odmaknjeno, vendar še zmeraj aktualno. Slišali smo številne, pozitivne komentarje prijateljev lepega petja, ki so z obilnim aplavzom dali duška svojemu zadovoljstvu. Koncert, ki je bil pravi kulturni praznik Šentjurja je pridobil na teži še s prisotnostjo in govorom slovenskega kulturnika dr. Matjaža Kmecla. Nimam namena naštevati vseh superlativov, ki so bili izrečeni, hotel bi se le v imenu pevskih veteranov zahvaliti vsem pevcem, nji- hovemu odboru in zborovodji za tople besede, za priznanja in plakete, ki smo jih bili nekdanji pevci zbora deležni. Lepota pesmi in iskreno pevsko tovarištvo nas je desetletja vezalo na zbor — peli smo in odpeli. Pevski veterani ugotavljamo, da nas sedanji pevci niso pozabili in da naše nekdanje pevsko udejstvovanje spoštujejo. Prav zato so nas tudi povabili na oder, kjer smo skupno iz polnih grl zapeli Ipavčevo pesem Domovini, Slovenec sem in Vse mine. Lepega pevskega večera, ki smo ga z vami doživeli zlepa ne bomo pozabili. Ernest Rečnik SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU RAZPISUJE Na podlagi Odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 34/85) ter njegovega Statuta sprejetega dne 24. 12. 1985 in sklepa upravnega odbora z dne 5. 5. 1986 naslednji JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnega zemljišča za izgradnjo stanovanjskih hiš v zazidalnem načrtu Nova vas — Crnolica. Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš. Zazidalni pogoji objektov so razvidni iz prostorskih izvedbenih aktov, ki so interesentom na vpogled v prostorih premoženjsko pravne službe pri UO občine Šentjur pri Celju. Natečaja se lahko udeležite družbeno in civilno pravne osebe. Pismene vloge je potrebno vložiti v roku 15 dni po objavi na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU, v zapečateni ovojnici s pripisom »JAVNI NATEČAJ V STANOVANJSKI SOSESKI CRNOLICA«. Upoštevane bodo vse vloge, katere bodo prispele najkasneje do 12. junija 1986 do 8. ure s priloženim potrdilom o vplačani varščini na račun št. 50770-652-28005 »SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU«. Varščina znaša 100.000,- din in se šteje kot delno plačilo odškodnine za pridobljeno pravico uporabe na stavbnem zemljišču oz. se interesentu vrne, če na razpisu ni uspel. Na javnem razpisu se bodo oddale naslednje gradbene parcele v k. o. Tratna: Oznaka parcele Parcelna številka Površina Cena za zemljišče Stroški komunal. urejanja Skupna cena din 2 217/3, 221/13 960 533.760.— 1,478.400.— 2,012.160,— 10 224/2, 219/2, 221/5, 574 319.144 — 883.960.— 1,203.104,— 16 228/1, 230/17, 243/8 651 361.956,— 1,002.540,— 1,364.496.— 17 227/12, 230/16, 228/4 647 359.732,— 996.380,— 1,356.112.— 18 230/12, 227/9 597 331.932.— 919.380,— 1,251.312,— 19 230/11, 227/2 521 289.676,— 802.340,— 1,0920.16.— 23 230/2, 233/8 574 319.144,— 883.960,— 1,203.104,- 24 230/10, 233/9, 234/7 577 320.812,— 888.580 — 1,209.392,— 25 230/13, 234/8 612 340.272,— 942.480,— 1,282.752,— 26 230/15, 230/14, 234/9 630 350.280,— 970.200,— 1,320.480,— 27 230/18, 230/19 667 370.852.— 1,027.180,— 1,398.032,— Rok za pričetek izgradnje je koledarsko leto 1987. Investitorji so dolžni zgraditi objekt do končane III. gradbene faze v treh letih od sklenitve pogodbe. Po poteku tega roka se zemljišče odvzame ob enakih pogojih, kot je bilo dodeljeno. Vplačana varščina se v tem primeru ne vrne. Zgoraj navedene parcele so komunalno opremljene z naslednjimi komunalnimi napravami: — vodovod — kanalizacija — makadamska cesta — ter vplačani so prispevki za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje V ceni komunalnega prispevka ni vsebovan prispevek za spremembo namembnosti zemljišča in elektro prispevek. Investitor mora na lastne stroške zgraditi individualne priključke na komunalne naprave. Prednost pri oddaji zemljišča v zazidalni soseski Crnolica imajo: — interesenti s slabšimi stanovanjskimi pogoji — interesenti, ki bodo izpraznili družbeno solidarnostno stanovanje •— interesenti, ki imajo večje število družinskih članov skupnega gospodinjstva — interesenti z nižjimi dohodki na družinskega člana skupnega gospodinjstva — interesenti oz. njihovi družinski člani skupnega gospodinjstva, ki so invalidi ali bolniki s kronično boleznijo — mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki — interesenti, ki bi z izgradnjo stanovanjske hiše zmanjšali razdaljo do DO, kjer dela — interesenti, ki so zaposleni v delovnih organizacijah občine Šentjur pri Celju pred ostalimi. Vsi uspeli interesenti so dolžni v roku 30 dni od dneva javnega razpisa skleniti pogodbo o oddaji zemljišč. Rok za plačilo cene zemljišča, kot odškodnina za pridobljeno pravico uporabe stavbnega zemljišča in eno polovico komunalnega prispevka so investitorji dolžni plačati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe, drugo polovico komunalnega prispevka pa se zavezuje poravnati v roku 3 mesecev od dneva sklenitve pogodbe, vendar pred izdajo gradbenega dovoljenja. Po poteku tega roka se bodo zaračunavale veljavne bančne zamudne obresti. Nastop posesti na oddanih zemljiščih bo možen takoj po podpisu pogodbe. Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pridobljene pravice po tem razpisu nosi Sklad stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju. Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo odpirala, vse v roku prispele vloge, dne 12. junija 1986 ob 8. uri v prostorih sejne sobe IS, Titov trg 10, Šentjur pri Celju. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Komisija za izvedbo javnega natečaja LEP USPEH PREDSTAVLJAMO VAM ZENSKI PEVSKI ZBOR »SKLADATELJEV IPAVCEV« IZ ŠENTJURJA Decembra letos bo ZPZ »SKLA-DATELJEV IPAVCEV« stopil v deseto leto svojega delovanja. Začelo nas je lepo število, ki pa se je precej zmanjšalo, tako, da naš zbor trenutno šteje 25 pevk. Naša zborovodkinja in pobudnica ustanovitve Jelka Iskra — Mitič je vsa leta zboru uspešno dirigirala. Pod njenim vodstvom so mnoge pevke pridobile osnove pravilnega petja in naštudirale lepo število pesmi. Pričele smo s preprostimi narodnimi priredbami, nato pa vztrajno nadaljevale z zahtevnejšo literaturo. Sadovi rednega dela so se v večji meri pokazali, ko smo bile izbrane za nastop na regijski reviji odraslih zborov v Titovem Velenju. Tako smo prvič prestopile meje šentjurske občine, saj smo dotlej pele zgolj na proslavah v domačem in okoliških krajih. Pričele smo navezovati stike z ostalimi zbori. Tako že nekaj let gojimo prijateljstvo z moškima zboroma DPD »Svobodat Zagrad in »Oton Zupančiči iz Ponikve ter z ženskima zboroma iz Globokega in Rogaške Slatine. Na naše povabilo so nastopali v Šentjurju, prav tako, pa smo tudi me večkrat izvedle koncertni program v njihovih krajih. Povsod so nas z veseljem sprejeli in med nami so se stkale pri-srčnejše vezi kot v domačem Šentjurju. Sleherno leto sodelujemo tudi na osmomarčevskem srečanju ženskih zborov v Slovenskih Konjicah, nato pa v pomladnih mesecih izvedemo letni koncert, na katerem pokažemo znanje in trud letnih sezon. Sezono običajno zaključimo na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Preko celega leta pojemo tudi na raznih proslavah, v delovnih organizacijah in drugih različnih priložnostih. Redno sodelujemo na občinskih in regijskih revijah. Lansko leto je zaradi dirigentkine odsotnosti postal vprašljiv naš nastop v Celju na področnem tekmovanju. Za pomoč smo prosile prof. Franca Klinarja, ki vodi MPZ iz Ponikve. Pod njegovim vodstvom smo naštudirale program za tekmovanje v Celju. V Celju smo se dobro odrezali saj smo prejeli zlato medaljo in bili izbrani za tekmovanje na »Naša pesem 86t v Mariboru. Do nastopa v Mariboru nam je ostalo le še tri mesece in v tem času smo naštudirali pro- gram, ki je bil izredno zahteven. Normativi za republiško tekmovanje zahtevajo pesmi iz stilnih obdobij od vključno renesanse do danes in tudi izvedbo obvezne skladbe. Na tekmovanju v Mariboru, ki je bilo letos zaradi maloštevilne udeležbe zborov okrnjeno, smo nastopili trije ženski zbori. Srebrna plaketa je bila podeljena rednim gostjam »Naše pesmD z Jesenic, me pa smo z drugim nastopom po številu točk prejele bronasto plaketo mesta Maribor. Naše trdo delo in ves trud, ki smo ga vložili za ta nastop, ni bilo zaman in dosežen uspeh je velika vzpodbuda za naše delo vnaprej. Pesem, zapeta iz srca je smisel prizadevanj vseh pevcev, žal pa je ta cilj odvisen tudi od stvari, ki so popolnoma neumetniške narave. Imele smo težave z vadbenim prostorom. Od takrat, ko so nam v osnovnošolski učilnici odrekli gostoljubje, vadimo v glasbeni šoli. Tudi finančno vprašanje je vedno prisotno. Nikoli nismo razmetavali denarja za drage pojedine, letos je odpadla tudi skromna pogostitev ob koncu leta. Prav tako ni bilo govora o nakupu novih bluz, niti za nastop v Mariboru ne, pa čeprav se na naših starih oblačilih že presneto poznajo sledovi številnih nastopov. Dotacije iz družbenih sredstev so skromne, posluh delovnih organizacij za kulturo pa je mnogokrat preveč relativen. Dolžne smo zahvalo Alposu, Tolu, Kmetijskemu kombinatu in Kulturni skupnosti Šentjur za prispevana sredstva, prav tako tudi Glasbeni šoli, ki nam je omogočila vaje v njenih prostorih. Materialnim težavam pa je pogosto dodan tudi ščepec grenkobe zaradi spoznanja, da je žensko petje dostikrat zapostavljeno s stališča mnogih pripadnikov naše družbe. Mnenje prenekaterih je, da ženski zbor ni sposoben kvalitetne izvedbe in žal se prevečkrat bolj zaupa zvenečemu imenu in tradiciji kot pa lastnemu ušesu. Naše osnovno vodilo bo ostala težnja k čimpopolnejši interpretaciji najrazličnejše zborovske literature, na vsak način pa želimo ohraniti enotnost in pristne odnose znotraj zbora, kakršni so nam dajali moči do sedaj. V jeseni, ko se bo pričela nova sezona, želimo povečati število članic, zato vabimo vse, ki imajo veselje do petja in jim ni žal žrtvovati časa, v svoje vrste. Slika meseca Delo nam gre »dobro« od rok! Vsak gleda v drugo smer. Kaj mislijo? Duhovite odgovore pošljite na Uredništvo do 10. 6. 1986. Najbolj duhovit odgovor bo nagrajen! JUBILEJ _ KOT ŽE VESTE, USPEVA NAŠ TOZD ZADNJE ASE BOLJ SLABO ... '/ // "/ M humor _ Kako vam pride zdaj, po dvajsetih letih, nenadoma na misel, da bi radi višjo plačo? IZ LETA 75 — Bistrič. prišli so rezultati testa o vaših sposobnostih. 20-LETNICA BRALNE ZNAČKE v Šentjurski občini Letos je bilo ob podelitvi bralnih značk posebej slovesno, saj je tradicija tega lepega priznanja stara že dvajset let. 16. parila je bila zaključna slovesnost tekmovalcev za bralno značko. Letos so učenci sprejeli -z vmesno Trubarjevo značko. V celotni občini je doseglo to priznanje 2057 učencev, trije najbolj prizadevni bralci iz rafereda pa so sprejeli še jubilejno značko. Na slovesnost ob podelitvi bralnih značk so šole povabile znane pisatelje, ustvarjalce otroške književnosti in kot goste še tiste, ki so bili pred leti ali so še danes tesno povezani s to dejavnostjo. Osnovno šolo Planina je obiskala domača pisateljica Ivanka Udovč, Slivnico Neža Maurer, na osnovni šoli v Dramljah in na Ponikvi pa je bil pisatelj Slavko Pregl. Na osnovni šoli v Šentjurju je gostovala umetnica Svetlana Makarovič s svojim programom »Cuk na palici«. Učenci so se v program aktivno vključili, v spominu jim je ostalo nepozabno srečanje s Svetlano Makarovič, nekaterim še njen avtogram in kaseta »Cuk na palici«. Te prireditve so se udeležile tudi delegacije drugih šol, vsem zbranim pa je bila osnovna skupna ljubezen do lepe knjige in želja vseh, da nas dobra knjiga spremlja vse življenje. D. Z. — Ali se nisva zmenila, da sc jaz ne bom brigala za tvoje '.!elo v pisarni, tl pa se ne koš vmešaval v moj način rrohanja!« — SI SLIŠAL? V MEZOPOTAMIJI SO DOSEGLI SAMO 147-URNI DELAVNI TEDEN! KAJ PA DANES? Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISK1, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Darinka ZEKAR. Naslov uredništva: Titov trg S, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.