186. šreufnia. I LJubljani, i torek 17. avgusta I9Z0. Lin. leto. LOVE N S KI Jahala ?Mk dan popoldne, hl—W nedeUe in »mernike. •■teatra ti : Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 77 mm višine 1 K, od 30 ml m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-_, notice poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Dpp vnlstvo „Slov. Naroda1' in .Narodna TUkirii" Knaflova ulica it. 5, pritlično. — Telefon it. 304. telia pjSlovemaki Narod* t Ja\goelarl|i: celoletno naprej plačan . K 1W -polletno ....... 3 mesečno...... 1 ...... 90 -45 - 13 L Novi Pri morebitnem povišanj j be naročniki ti.t Došijcjo v prvi: v Lubl|aa ln po pošti: V Uoaematvo : celoletno......K 2 40 — oolletno...... . „120-— 3 mesečno......„ 60"— .. .....M 20'— imi daljša naročnina doplačat!, naročnino vedno po nakaznici. Uredništvo „Slov. Naroda" Kaafiora uUca it 5, L nadstropje. Telefon i t ar. 34. Dopise sprejoaaa le podpisane in rodeof o W9T Rokopisov no vrača. Na snmo oisTnem naročila brez ;*>«lntve denar i a ie moremo ozira; Posamična številka v^lia 1 krono« Po sin na piatena v gotovini. Tusarjeu sestanek s cotife Sforzo. Trst, 13. avgusta. Rimska „Tribuna* objavlja naslednje poročilo o sestanku čeho-slovaškega ministrskega predsednika Tusarja z italijanskim ministrom za zunanje stvari, conte Sforzo, v Benetkah. List pravi, da je bil pogovor med obema državnikoma dolg in prisrčen, ter nadaljuje: »Sestanek je imel le značaj mednarodne vljudnosti, toda z ozirom na to, kar je bilo, na prisrčnost in dobro podlago že med vojno med Italijo in Čehoslovaško ustvarjenih plodonosnih medsebojnih odnošajev, je lahko um-ljivo, da je imel sestanek gotovo veliko politično važnost, ki pa se more še povečati z ozirom na temni položaj na evropskem vzhodu, Čigar razjašnjenju je Italija neumorno posvečala in še posveča vso skrb in pozornost". Poročevalec pravi, da mu ni bilo mogoče dobiti neposrednih izjav o predmetih, o katerih sta razpravljala državnika, izvedel pa je iz ust spremstva, da je bil češki ministrski predsednik zelo zadovoljen s sprejemom in okol-nostjo, da se je mogel neposredno po-razgovoriti z italijanskim ministrom. Potrdil da je conte Sforzi prijateljska čustva čehoslovaškega naroda napram Italiji in trdno voljo, da se ta čustva prav gotovo ohranijo in da se bodo tudi uveljavljala praktično potom udej-3jitve gospodarskih zvez med Italijo in Čehoslovaško. Koristnosti teh vzajemnih, ozkih in neposrednih zvez nista razmatrala samo z ozirom na odno-šaje med tema državama, temveč tudi v zvevi s splošnim kočljivim položajem evrop. vzhoda, v katerem bi po smernicah, ki jim sledi Iialija, Čehoslovaška mogla tvoriti trden element reda in ravnotežja. Z ozirom na važni položaj, ki ga zavzema nova Čehoslovaška republika med narodi, ki so vzrasli iz Avstro-Ogrske, in z ozirom na še nerešeno jadransko vprašanje, ni neverjetno, da se je pogovor doteknil tudi tega predmeta, ki pa je pač prekočljiv, da bi se moglo pričakovati, da bi se izvedele podrobnosti. Z obeh strani se pač ni moglo reči drugega nego poudarjati veliko korist, ki bi jo imeli vsi, zlasti pa iz monarhije vstali narodi, od ureditve jadranskega vprašanja in popolne upostavitve trgovine v teh deželah. V ostalem pa naj je Tusar pripomnil s svoje strani karkoli, conte Sforza ni mogel storiti drugega ko potrditi tisto stališče Italije, kakor ga je odločno poudarjal v parlamentu, namreč stališče brezdvomne spravlji-vosti, ki je vedno navdajala Italijo, toda obenem stališče mirnega, sigurnega in zaupljivega pričakovanja. — Ob slovesu je gospod Tusar ponovil napram conte Sforzi izraz svojega občudovanja laškega naroda in izrazil svoje 'posebno spoštovanje napram ministrskemu predsedniku Giolittiju in željo, da bi se mogel v kratkem sniti žniim. AH je gospod Tusar izrazil conte Sforzi svoje občudovanje tudi nad laško kulturo in civilizacijo, ki je gotovo videl njune sadove na svoji poti skozi Trst, rimska »Tribuna" ne poroča. Drug rimski list „Epoca* poudarja, da mora važnost tega sestanka spoznati pač vsakdo. V zadnjih časih da so se širile vesti o nekem gibanju, ki se je pojavilo v Pragi in je imelo za namen ustvaritev nekakega predstraž-nega slovanskega bloka, na čigar čelo bi hotela stopiti Čehoslovaška in ki nai bi obsegal tudi Jugoslavijo in Bolgarsko. Govorilo se je tako o neki morebitni balkanski zvezi. Od raznih prizadetih strani se je opovrgla ta vest. Zlasti Bolgarska je izjavila, da ne bi mogla stopiti v zvezo, v kateri bi bila na tretjem mestu in da sploh ne more biti zaveznica Jugoslavije. Toda vkljub temu se dela silno živahno i v Sofiji i v Beogradu i v Pragi. Za Italijo je zelo zanimivo, da iz kar največje bližine opazuje te dogodke in po njih ureja svoje zaključke, in to tembolj, k?r se tudi v laških zborničnih krogih pripisujr sestanku v Benetkah precejšnja važnost. „11 Giornale d' Italia", ki je zatrjeval, da se conte Sforza namerava v Benetkah sniti z jugoslovenskimi zastopniki, še vedno vstraja na svoji trditvi o skorajšnih laško-jugosloven-skih pogajanjih ter pravi, da je bil Tusarjev sestanek s conte Sforzo le slučajen in da zato ni verjetno, da bi se bilo na sestanku razpravljalo o jadranskem vprašanju in vprašanju vzhodnih meja Italije. List upa, da je res, kar se zatrjuje v krogih, ki so v zvezi z laškim vnanjim ministrom, namreč, da je imel sestanek v Benetkah le značaj mednarodne vljudnosti. Vendar pa meni list, da se je na ministru Sforzi opažala neka negotovost v mislih in namenih, ki bi mogla biti res nesrečonosna. ker ie sedaj 'reba imeti jasne in trdne nisii. »N%ši ne-spravljivi jttgosloven sovražniki, ki zastopajo svoje blazne Celje vse do Trsta. Gorice in Nadiže, le izkoriščajo naše razmere innašosnravliivost«. List zaključuje z grožnjo, da bi se v primeru še nadaljnih pootfščanf. sedaj, ko se je bilo treba odreči Valo ni, nepreklicno razbila GiiVtriieva večina in bi šle stranke /saka svojo pot. Laška vlada se *x>vsem tem ne nahaja v najpriietneišem noloža^u. ker ima okroginokrog sebe nastavljene nacijonalistiške vohune, ki strogo pazijo, da ne bi se storil kak korak, ki bi pomenial »popušč »nie<- napram Jugoslaviji v iad-nnskem vprašanju. Do novembra, ko se zopet snide laška zbornica, ie sicer pol-tretji mesec in torej dovoli časa..da bi se storilo in rešilo marsikaj, posebno kai takega, pri čemer bi drugače nacffonalistfSId kričači v zbornici delali uspeh uničujočo zgago Če bi imela laška toliko pogum*.-da bi se upala pričeti in dognati Jo zakfjfiMca pr>p-aiania za rešitev iadran^keiga vprašania in potem novembra ro^ta-viti zbornične kričače ore^ s+orieni čin, bi bila stvar v resnici rešena, ker bi potem morala vlada tudi imeti potnim, poslati zbornico k vraeu in raznisati nove volitve, ki bi fSotovo dale večino, ki bi bila za vsai koli-kortoliko pravičen sporazum z Jmrv slavijo. Da bi se na laška vlada povzpela do take odločnosti, oa ni misliti, in tako pač rudi v novembru ne bo drugače, kakor ie bilo doslej. >r!s wird forteeunirstelt«! nočemo. Vemo pa, da sedanji obvri-zek prejšnjega državnega ravnateljstva v Ljubi i: r| :!kakor nc zadoš :a. Tukaišnie urravno vodstvo, ki ima res dobro volio, mora tfoMti tako uredbo, da bo modo clalie. Nam nI za ime in ue za nečimernosi. arnpak za stvar Naše opozorit ve d >slei niso pomagale. Razdorno delo ure dalie. Pred nekaj dnevi so -azgnali še strojni oddelek. Naši strokovnjaki odhajajo v Zagreb. Odon lot r a ni moč vršiti za nas službe kakor !e po- -^jr— trebno. Te dni so celo v svojem prvotnem ozemlju prišli tako daleč, da so morali prenehati obrat, ker niso skrbeli za premog: iz Pečana. Mi nočemo razmer, ki so nastale okoli Vin-kovcev. 2iv ipromet ima /ive potrebe. Vnebovpijoca krivica se nam ao-di in breznrTmerno je zanosi a vijanje Sloveniie. ki sa trpi in nodnira ir. dr. Anton Korošec kot železniški minister. AH on res ne ve. k^j vse ie v igri? Gospod dr. Korošec: Pertculum in mora. Tetefmslta In ^wiM\mmm poročila. mizerija pri nalili držamrih železnicah o Slouenljl. Naše železnice so bile že doslej drage. Prišlo pa je zopet novo močno povišanje. Pri vsej tej draginji železniškega prometa pa so prevozne pri-'ike zelo slabe. Položaj v tovornem prometu se dan na dan slabša. Slabe prilike občuteva zlasti trgovina in Industrija, ki ima prevažati velike množine Naša lesna trgovina in industrija opravičeno toži vsled ne-agodnih prevoznih prilik. Popoln zastoj preti! Vsi, ki poznajo prometne potrebe tudi le za silo iz lastnega opazovania. in la ne prakse, so prepričani ne glede na partijsko nripad-no«t, da je sedanja uredba v upravi državnih železnic v Sloveniji s svojimi važnimi prehodnimi točkami popolnoma neprimerna. Položaj, kakor obstol. le kratkomalo nevzdržen In mora voditi do poloma že letošnjo lesen, ko bo zmagati največ prometa. Tako ne ere dalje! Mi Slovenci nismo razvajeni Nič nemogočega SPLOŠNA STAVKA PRISTANIŠKEGA DELAVSTVA V ITALIJI. Trst, 13. avgusta. Iz Genove se poroča: Sindikat organizacij pristaniškega delavstva je proglasil splošno stavko v vseh italijanskih pristaniščih, ker se ni dosegel sporazum med zvezami pristaniškega delavstva in transportnim ministrstvom. Stavka se je pričela davi. Sindikat ie odredil, da se nora stavka izvaiati z vso strogostio. Pristaniško delavstvo hoče s to stavko priboriti rudi rešitev vseh ostalih svojih gospodarskih in pravnih vprašani. ČEŠKO - IT4TJIANSKI SPORAZUM. Trst. 14. avgusta. Iz Rima se poroča: O sestanku conte Sforze čehoslovašktm ministrskim predsednikom se še vedno vann'e naivečia tajnost. Povod za sestanek ie morda dala potreba n^nninpga sporazuma med Ttalno in Češkoslovaško z ozirom na stališče, ki bi conte ^nrza doseirel čili, ki si ea ie no^tavil. ANGLIJA PRIZNAVA SOVJETSKO RUSIJO. Pariz, 14. avgusta. »Temps« poroča, da vsebuje brezžična brzojavka iz Moskve definitivne po^roie angleške vlade za priznanje ruske sovjetske vlade. Ti pogoji so: Ustavitev posrednih in neposrednih sovražnosti s Poljsko na obeh straneh. Vrnitev civilnih in vojaških ujetnikov. Ugotovitev in izplačilo škode zasebnikom. Aneliia s svoje strani ne zahteva takojšnje likvidacije teh odškodnin. Anellia sprejme ruske po-goie za obnovitev .rgovskfh zvez med obema drŽavama. Sovietska vlada ie vzela na znanie vse te po-goie. RUSKA VOJSKA NA POHODU. Berlin. 14. avgusta, rz Varšave beži ljudstvo v masah in v velikem neredu. V Odansko je pribežalo v zadnjih dveh dneh nad 10.000 beguncev. Ruska voiska ie na pohodu ob vsej severni fronti. ROMUNIJA IN RUSUA. LDU Bukarešta. 13. avgusta. (DKU) Romunska vlada je na noro sovjetske vlade, ki se tiče mirovnih predlogov, nastopno odgovorila: Romunska se ne nahaja v vojnem stanjn z Rusijo in zato ne more začeti mirovnih pogajanj, da konča vojno, katere sploh ni vodila. Ker obstoji med Romunija in Rnsijo mirovno stanje, se more tedaj to le priznati, kar morejo storiti pooblaščenci obeh vlad. Romunska vlada končno izjavlja, da se je Romunija, v veri. da se z Rusijo ne nahaja v vojnem stanju, požurila odposlati zastopnike k nameravani londonski konferenci. RUSIJA IN NEMČUA. LDU Berlin. 13. avgusta. (PKU Wolff) Pariška izdaja lista »NeW York Herald« priobčuje vest o voja- ški, politični in gospodarski iliianci, ki se je baje sklenila zadnjih deset dni med Rusijo in Nemčijo in ki ima namen, izpodkopati versaillesko mirovno pogodbo. Te vesti, kakor tudi vse govorice, ki se naslanjajo na nie. so popolnoma izmišliene. Gre za časopisno borbo, ki hoče osumiti našo nevtralno politiko. VVRANGLOVA VOJSKA. LDU Carigrad. 3. avgusta. fPK* 0 Havas. čete generala Wranela so porazile 13. rusko armado. Ujele so 4000 sovražnikov ter uplenile 4 oklopne vlake, 150 stroinic in 39 topov Brodovie Wran$rla obstreliuie oča-kovske baterije, da si pribori vhod k Dniepru. PRED PADCEM VARŠAVE. LDU London, 9. avgusta. (DKU) Vodilni v otoški kroei orlčakuiejo za danes zavzetje Varšave. PoHsko odposlanstvo, ki ?e odšlo na Rusko, ima obširna pooblastila. LDU Varšava, 14. avgusta. (Brezžično) Sovražnik se od severa nribl!-žuje Modhiru (Novo Georgiievsk) in Zegrzu. LDU Varšava. 14. avgusta. (Brez7»*rno) Narodni brambni svet ie na sv^jj se;i dne 11. avgusta pooblastil vlado, da n^vijče pod orožie letnike 1889 ^o 1885. LDH Pnrjr. 14. avgusta. (Brezžično) »Petit Parisien« poroča ?z Varšave, da se ie velika bitka okni? Varave pričela na odseku od 4n km in sfe^r na severa, severovzhodu in na vzhodu. Bitka bo trajala več dni fn bo mogoče odločila. Ako pa bodo PoHaki v tej bitki premagani, se zaradi tega ne ustavi boi. LDU Berlfn. 14. avgusta. (DKU) Pnvelinik IV. bolišev. armade se je včerai izrazil poročevalcu lista »B. Z. am Mittao^. ki se nahaia na rnsk^-noliski frr>r»ftV cfa le Varšava od štirih stran? obkol^ia ln da se vsak čas rwfčpfc!,'te npH<->^ mesta. RUSKO - POLJSKA VOJNA. LDU Konigsberg. 13. avgusta. (DKU — VVolff) Kakor javlja »Nei-denburger Zeitung«, štejejo boliševi-ške čete. ki so vdrle v IMvo, 2«W> mož in imajo 2 stroinici. Bivši nemški vojaki so prevzeli orožniško službo. Ustanovila se je ljudska hramba. Proti sedmi uri so jeli boljševiki stresati proti Narzvmu in Brodovu. Okrog osmih so jim začeli Poljaki, ki razpolagajo s tremi baterijami, odgovarjati. Poljska vlada je odredila, da se vsi konji, in sploh vsa živina, odpravijo iz soltavskega okrožja na Zapadno Prusko. RUSKO - POLJSKA POGAJANJA. LDU Varšava« 14. avgusta (DKU) Poljski zunanji minister Sapieha je naznanil ruskemu ljudskemu komisarju za zunanje zadeve, da bo poljsko mirovno odposlanstvo prekoračilo fronto danes ob devetih. Odposlanstvo šteje 30 članov in tehnično osobje. Časnikarji in poročevalci bodo sledili odposlanstvu kot posebna misija. Dosedaj se je prijavilo 17 poročevalcev tujih m poljskih listov. Poljska pričakuje glede odpotovania te posebne misije posebnega privoljenja sovjetske vlade. LDU Varšava, 14. mjenterji so se dne 12. t m. vrnili 8 fronte. Sporazumeli so se z zastopniki sovjetske vlade glede sesnnka delegatov v svrho pogajanj za premirje in mir v Minsku. Poljsko delegacijo tvorijo državni podtajnik Dombrovski in Vroblevski ter zastopniki parlamenta in generalnega ?taba. Delegati bodo prekoračili fronto dne 14. avgusta zjutraj, časnikarjem je vstop dovoljen. - RUSIJA IN FINSKA. LDU He-tsincfors, 14. avgusta. (DKU — Havas) Rusua in Finska sta podpisali pogodbo za premirje. ANGLEŠKO - FRANCOSKO NESOGLASJE. LDU Pariz, 13. avgusta. (DKU VVolff) Saint Brice piše v »Journa-lu«: Afera Wrangel je le epizoda. Nesoglasje med Francijo in Anglijo temelji globlje. Ne omejuje se le na rusko politiko, temveč v igri stoji! ves versailleski sistem. Že mesece sc bojimo odločitve in izpremembe. Ako bi to tudi sedaj storili, bi težkoče le odgodili. Milierand je položil roko na rano. Naj ie tedaj ne odtegne, preden se ne zaceli. VENIZELOS. DU London. 14. avgusta. (DKU) Vest o atentatu na Venizelosa je londonske kroge silno presenetila. West-minster Gazette piše. da bi doživela Grčija težak dan. če bi bila krogla bolje zadela. Venizelos ie danes ena izmed najvplivnejših osebnosti v Evropi. Njegova smrt bi povzročila na Grškem kaotične razmere. Zdravniki upajo, da bo mogel Venizelos zapustiti kliniko v treh dneh. TURŠKA MIROVNA POGODBA. LDU Beograd. 14. avgusta. Iz Pariza javljajo: Končno je podpisana turška mirovna pogodba. Ceremonf-je so se vršile včeraj popoldne. Do zadniega časa nismo vedeli, ali se pogodba podpiše aJi ne. ker Turk;! niso hoteli pogodbe podpisati preje, dokler je ne bi podpisale vse ostale sile. Končno pa so jo vseeno podpisali. Jugoslavija ni hotela podpisati, ker noče prevzeti enega dela dolgov nrejšniega turškega imperija. Hedžis na zaradi nedavnih dogodkov v Širin*. Iz soDletshe Rnitfa. Jaeques MajeHlac pi£e> v >Journa-lu< dalje: Dipiomarifni vlak. Dvakrat na teden se voai med Rusijo in Estonsko vlak s takozvanim di-plomatičnim, sovjetskim vozom, v katerem je par ljudi, ki ima privoljenje obiskovati sovjete, izvaža pa agitatorje na vse strani Evrope v svrho da delajo zmede in nemir. Brez tega vlaka bi bila Rusija od Evrope odderjena, s kitajskim zidom. Za tri ure naprej. Ko smo prišli na Rusko, smo morali svoje žepne ure naviti po rusko. Pk nas smo pomaknili čas sa eno uro naprej, Rusi pa so v svojem reformizmu pomaknili Čas kar za tri ure. In tako je polnoč, ko vstane kmet, da jrre zalit svojo zelenjavo, in ko gre o boljseviiki polnoči spat, gre spat s kokoemd. Kako se kupuje železniška listek. V deželi, kjer je mdividualizem o&l pravljen, ne morete na viafc po evaji' volji. V >bnrioazij«ki< deieli kapi te listek na postaji, pa se vsedece na vlajp V Rusiji se vrši dolga procedura, prodno pridete do listka. Treba je io^itimari j, krstnega Hita, dokumentov, potrjujoči h uslnibenje. Poizvedovanje, povpraševanje, pet aH šeet brzojavk iz sovjetov glavnega moata, potem fteie dobite uradno listino, ki opisuje »vrbo rašega potovanja. S to lietino ee more kupiti vozni Kstek. PO PRVEM MAJU. ir Jambnrku, prvem sovjetskem mestu, po prvem maju, se je videla povso-| di velika slika Ljenina, ovita rdeče, avgusta. j Na raznih krajih agitaftne slike: Kos-6Pmbiro B^onrad) Poljski narla- i »»t deten** dtii kladn* in fcttOfcjnfipV. 2. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne l7. avgusta 1920. 1S6. štev. rani kapitalist se valja na kupu zlata, pozivi na delavce za zvišanje produkcije. Boljševička gledališča lin baleti. Kruha in iger so dajali v Rimu nezadovoljnemu ljudstvu, v Petrogradu dajejo malo kruha pa več gledališča. Igrajo šestkrat na teden, v nedeljo za vojake in pomorščake, v četrtek za otroke, v ponedeljek se ne igra, druge flneve so predstave za proletarijat. Komunistična trditev ,da vse vrste flobivajo vstopnice v gledališče brezplačno, je v praksi taka, da 60 odstotkov Jistkov z&sežejo sovjeti, drugi se pro-cajaja. Pod vlado takega krivega socijalizma so mali ljudje ravno tam kakor poprej, za nje ni mesta v gledališču, prijatelji in privrženci komunistov pa morejo v gledališče parkrat na teden. Slišal sem to iz njihovih lastnih ust. To je nadalje potrditev besed, katere je izrekel Ljenin pred revolucijo: Država je moč, organizirana v manjšini privilegiranih razredov. Nadomestimo njihovo manjšino s svojo pa se polastimo vladnega stroja. Komunist je tako nadomestil bupžoa, tako da ni bilo obljubljenega raja za resnični proletarijat Gledališča so tako ponarodnjenn ali ne vsa, kaiti nekatera so podkupil >tovariše komisarje« pa morejo pobir ti osebne prijemke. Cene so različne } gledališčih. V gledališču >Marie<:, ki jo najelegantuejše, sem dobil ložo za 300 rubljev. Nič se ni v njem izpremenilo, gamo precej rdečih praporov je na novo izveeenih. V gledališču je bilo največ fcensk. Balet z imenom >Raimonde<. Neka princezinja je zaljubljena v nekega viteza, saracenski roparji pa jo ugrabijo in spravijo na grad svojega gospodarja, kjer je zabava s plesom itd. Končno pride vitez in jo osvobodi. Kako pa naj taka predstava vpliva na ljudi, kako naj mu dviga duševni nivo? Na koncu predstave je bilo navzočih komaj še sto oseb. Gledališče tam, kjer ito metrov v bližini umirajo ljudje gla-'diL Prijel sem se za glaov, da bi se jrprašal, ali ni to samo fantastični sen? Peirograd. BoljŠeviško enakost sem videl že v vrvem vlaku proti Petrogradu. Spal voz je bil za one, ki so v boljše-viški višji službi, kajti tudi v boljše viški birokraciji so stopnje; plebejci eo bili namečkani v tretjem razredu in v živinskih vozovih. Vlak je bil prenapolnjen, ljudje so sedeli po strehah in kjerkoli je kdo mogel Jaz sam sem stal. Na postaji me ije čakal komisar boj sle vik. Na postaji ni bufefa, kajti živil je malo, pa tudi kioska z novinami ni, ker ne prihajajo nikaki drugi časopisi raz ven jednega boljševiškega. Na vhodih stoje vojaki z bajoneti. Hočem videti mesto po noči. .Vse tiho, nikjer nobenega izvoščka in nobenega drugega voza. Konjev ni, so jih pojedli. Na Obvodnem kanalu in pa Fontanci ni nikakega sledu več o trgovini. Pa kako življenje je gospodovalo tu! Na nabrežju se je kupilo drv ogromne množine. Danes tu ni ničesar. V polovici ulice dva zapuščena tramvajska voza, polna smeti. Nobeno okno ni razsvetljeno, ni petroleja, na ulici ni plinovih svetilk, ni oglja, samo tuin-tam kaka električna žarnica. Le malokoga se vidL kdor je na ulici, podviza. Ali zato pa stoji v vratih vsake desete hiSe mož ali žena v uniformi, s puško ob nogi. Pozvonil sem v hotelu France. Nobenega odziva. Odprl sem vrata in videl vse prazno. Neki tatarski vojak si je postljal s papirjem in spi. V sobi ni nikake oprave. Hotel je prazen. To je tako, kakor da bi bil Petrograd mesto, iz katerega je ušlo prebivalstvo in vzelo s seboj vse svoje reči. Kaka strašna katastrofa se je dogodila? Kolera, potres? Nič tega, marveč boljševizem. Po dnevi je v Petrogradu nekoliko živahnejše, več je vojakov nego občanov, trgovine ni nič. Na Nevskem prospektu sem našel komaj 20 malih trgovin. Vsaka kolikor toliko večja trgovina je komunizirana. Prodajajo razglednice, parfume, rože. To se ni dalo dobro >sociaiizirati<:. Jedna roža pa stane petnajst sto rubljev! Tako daleč so prišli sovjetski novci, tako je padla trgovina. Sovjetska diplomacija. Vlaki v Rusiji vozijo vedno bolj v jedno in isto smer, to je proti Petrovemu dvorcu, kjer se nahaja ogromen prostor za lokomotive, ki jih je treba popraviti. Ali to je težko storiti, ker socijalizirani kamini prenehavajo goreti drug za drugim. Skratka, Rusija bo, ako pojde tako naprej, puščava brez civilizacije. Ali v tem mrtvilu živi jedna reč, to je sovjetska diplomacija. Ko so se leta 1917. boljševiški kolodvodje polastili vlade, zo izdali geslo: Delali bomo svetovno revolucijo! In pričeli so organizirati pisarne v to svrho in razširili so zunanje ministrstvo, tako da dandanašnji tvori o sob je zunanjega ministrstva sovjetovega jedno tretjino vseh osrednjih boljševiških uradov. Čieerin, ki se je pojavil šele po končani revoluciji in prej v politiki ni bilo o nJem nič slišati, je izjavil: >Moramo poznati vse Ahilove pete kapitalizma.« K spoznanju Ahilovih pet kapitalizma jo ©tvoril svete študijskih in propagandnih sekcij v ministrstvu. Tam 80 sekcije irska, indijska, litavska, perzijska, poljska, bolgarska, kavkaska, turška itd. Cičerin vlada tako s tisoči uradnikov, čeprav v resnici nima skoro z nobeno državo nikakega pravega di-plomatičnega stika Nikdo še ni priznal sovjetske vlade, ali ta ima doma tako bogato diplomacijo, da bi se mogla še Anglija ponašati s takim Številom. To so paraziti naroda, ki se igrajo z di-jlmariftno aluzbo, da bi imeti saogo> rane dohodke in dobro pozicijo. Ta aparat more delovati proti zapadu, zato pravi Cičerin: >Na zapadu ne bomo delali revolucije, tla še niso pripravljena. Naša bodočnost je v Aziji, c In tako se boljševištvo nagiba proti Aziji v resnici. Vzbuja nemire v Perziji, v Afganistanu, v Indiji, poslužujoč ae naci-jonalističnih gesel, islama, odpora proti angleški vladi in drugih takih sredstev, o katerih upa, da se bo škodovalo evropski moči. Kam to vodi, je razvid- no ta tega: Brusi lov je prosil, da se mu pošljejo pojačenja proti Poljakom na Dnjestr- cičerin je odgovoril: Imam pripravljenih 40.000 mož ali ti vam mnogo ne bodo pomagali. Morem pa škodovati Angliji. In poslal je to armado, da hi zasedla Enzel v Perziji. Brusilo v pa ni mogel voditi dobro ofenzivo proti Poljakom. To je blaznost ali to je sistem. Blaznost pa prevladuje in Rusija pod njo pada vedno globlje. Politične uesti. = Sestanek političnih organizacij JDS. v Ljubljani se vrel v torek dne 17. avgusta ob 6. zvečer na magistratu na posvetovalnici. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna. = Ženska volilna pravica in Ljubljana. Blagor Ljubljani, blagor pametnim za-konodajalceml Velikansko pridobitev pomeni novi občinski volilni red, ki nima prav nobenega drugega namena, kakor pripomoči klerikalcem tudi do odločilne besede v mestih in trgih. Tako bo imela Ljubljana po novem občinskem volilnem rodu 28.000 volilcev in 16.000 volilk. Da bo ] volilkami prav veliko Število tercijalk drugih stebričev klerikalizma, za to so rbeli oni, ki so skrpucali ta zakonski učrt = Dunajsko naše poslaništvo. Z ozirom na to, da je mirovna pogodba ratificirana, jo kraljeva vlada ustanovila na Dunaju poslaništvo in imenovala za op ravnik a dr. Miroslava Jan-koviča, ki je 6voje poverilno pismo izročil nemško - avstrijskemu tajniku za zunanje zadeve dr. Rennerju =r Nove krize. LDU. Zagreb, 14. avgusta. >Novosti* prinašajo informacije iz Beograda, da je rešitev krize zopet zastala. Kadi uvodnega članka zagrebške -Riječi« pod naslovom >Go-senice« jc sklenil dr. Drinkovič. da poda svojo posebno demisijo. Radi agresivnosti demokratov bo prešel Narodni klub v opozicijo. Dr. Drinkovič bo stopil v novi kabinet samo tedaj, ako ga bo v to prisilil Narodni klub. Enako je tudi z dr. Ninčičem, ki ne bo vstopil v novi kabinet, ker smatra, da je bilo njemu izraženo nezaupanje z dovoljenjem delnega svobodnega izvoza in ker se je preprečil njeuov načrt o osrednji izvozni centrali. Posebno pa vzbuja pozornost pismo bana dr. L&ginje, ki zahteva, naj se revidira doseženi sporazum. Ljuba Davidovič je izjavil, da demokrati odklanjajo vsako odgovornost za zavlačevanje po saj an j in da smatrajo s svoje strani pogajanja ^za dovršena, ako pa se bodo vseeno zavlekla, bodo to smatrali za oškodovanje narodnih koristi ter objavili vzroke tega zavlačevanja. = Kriza in Jugoslovenski klub. Jugoslovenski klub je javil ministrskemu predsedniku, da jo pripravljen podpisati zapisnik sporazuma po svojem zastopniku ministri dr. Korošcu. — Pogajanja za koncentracijo. Včeraj so imeli posamezni klubi parlamentarne in demokratske zajednice ^ejo. na kateri so razpravljali o sestavi koncentracijske vlade. Politični krogi trdijo, da bo trajalo še nekoliko dni, da se poslanci končnoveljavno zedinijo: upajo, da incident z Narodnim klubom odnosno radi pisanja demokratskih listov proti Drinkoviču in Stojanoviču ne bo imel posebnega voliva, tako da se bodo izravnale vse težkoče. =s Poset dr. Beneša. Dne 14. t. m. ob 15.31 je došel v Beoejad dr. Beneš v spremstvu ministrskega svetnika Stripla in osebnega tajnika Scheinia. Kazen poslanika Kaline ga je pričakovalo tudi osobje češkoslovaškega poslaništva ter creneralni konzul, zastopnik regenta dr. Momčilo Ninčič, Tiho-mir Ponovič. pomočnik ministra za zunanja dela. dalje naš poslanik v Pragi Ivan Hribar in dr. Kojič ter Svetozar Rašič. >Narodna, Politika« javlja iz Beograda, da je nrihod češko-si o vaškega zunajega ministra dr. Beneša v zvezi z upostavitvijo zvez« med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Vsi tozadevni oklepi bodo objavljeni, ker vlada noče sklepati tajnih pogodb. = Avstrijski plen. LDU. Beograd. 14. avgusta. Po členu 184 st germainske mirovne pogodbe nam mora Avstrija vrniti vse r»redmete. ki so jih Avstrijci za okuoaeije odne-sli iz Srbije in ki se še dajo inrlentifieirati. Da. bi se moglo to izvršiti, je predlagal izvrševfllni odsek za mednarodno pogodbo, da se otvori na Dunaju urad sličen belgijskemu in francoskemu Viesbadenu, ki bo delal na to, da se nam vrneio omonieni nre^metL — Razmejitvena komisija se je danes ponoldne cestala v Mariboru k svoji prvi seji. Na tej seji se je komisija konstituirala. Nato se je razprav-j ljalo o delu. ki ga ima komisija rešiti. Prihodnja seja bo v ponedeljek od desetih dopoldne. zr Laiki spijoni. »Tribuna« poroča, da je bilo v Beograd poslano večje, Število golobov, da bf prenašali poŠto za Italijo. List poroča, da je že vofno ministrstvo storilo potrebne korake dede te zadeve, opozarja pa tudi policijo na navedeno dejstvo, da ne bedo vršili Italijani vohunske službe v središču države. = Laiko - jujroslovenaka pogaja, nja? >T1 Giornale d" Italla« poroča: V poKtičnih krogih se trajno vzdržuje vest,, da minister za sunanje »tvari, grof Sforza, ni odootoval v Benetke v svrho poseta tamošnje razstave, temveč da se snide tamkaj z jusrosloven-skimi diplomatskimi zastopniki. Dejstvo je, da je bil conte Sforza v odseku za zunanje stvari formalno vprašan, kako in kedaj se prično pogajanja z JagoaJoveni. afera« je izjavil, da ee pogajanja ne bodo vršila nikdar, če ne prično Jugosloveni. Neki član odseka je celo vprašal ministra, ali ne potuje morda v Benetke v svrho sestanka z Jugosloveni, kar pa je conte Sforza zanikal. List zaključuje: Danes se je zelo govorilo o stvari v zbornici in zunanjem ministrstvu o tej ministrovi misiji. Mi poročamo te glasove po dolžnosti kronistov, to se pravi: če je vest popolnoma resnična, jo bo gotovo demontirala >Stefani«. — Domneva >Giornala d' Italia< se pač nanaša na sestanek conte Sforze s češkoelovaškim ministrskim predsednikom. = Dr. Wilfan o jadranskem vprašanja. Voditelj tržaških Slovencev dr. Wilfan je imel nocoj v Narodnem domu pred zelp številnim občinstvom predavanje o jadranskem vprašanju. Govornik je razmotrival jedro vseh sporov med nami in Italijo ter označil kot njih vzrok ekspanzivno stremljenje naših sosedov. Naš narod želi v vseh svojih narodnostnih mejah živ-ljensko možnost. Ti dve nasprotujoči si tendend med Italijo in nami morata dovesti do katastrofe ter se tudi ureditev obmejnega vprašanja ne bo mogla preprečiti, ako si v Italiji ne pridobi tal spoznavanje in vpoštevanje zahtev našega naroda. Ravno tako pa je tudi za nas potrebno, da gojimo medsebojno vzajemnost velikega troe-dinega naroda. Govornik se je nato pečal z begunskim in izseljeuiškim vprašanjem Slnogoštevilno občinstvo je priredilo dr. Wilfanu prisrčen sprejem in mu po dokončanem predavanju z burnim ploskanjem izrazilo svojo zahvalo. Dr. WiLfan odpotuje jutri v Zagreb. = Sa mol z po ved laških socijalnih demokratov. V zadnjem času se ie razvila med glasilom laske socijalne demokracije v Trstu, »Lavoratorjem* in divje nacijo-nalistisko, predvčerajšnjem Orlandovi, včeraj Nitijevi, danes pa Choliujevi vladi roko lizaiočo »Nazione* zelo zanimiva polemika o i'protinacijonalnem* delovanju so-cijal.-deraokrat. stranke. »Lavoratore« odgovarja v daljšem članku nacijonallstiške-mu listu hi ta odgovor je v nekaterih točkah tako značilen, da ga je treba zabeležiti; saj pa tudi kaže v prejasni luči tiste, kateri bi radi celo še dandanes zlorabljali r.aše ljudstvo za svoje nečiste strankarske namene, kazoč se mu ^domače«, *naše*. -Lavoratoriev* članek govori tako jasno,da ne more biti nobenega dvoma več: laška socijalna demokracija je najhujša sovrai-niča našega narodnega ujedinjenja, ker z vsemi svojimi silami deia na to, da se naš nčirod, živeč pod laškim jarmom, čim preje prienači laškemu sosedu in izgine v itali-janstvu, Čigar obramba je, — tako pravi »Lavoratore-: — stvar soclj. - demokratske stranke. »Lavoratore« piše: »Kdo v resnici dela dobro italijanskemu narodu, ker mu ustvarja prijatelje ln kdo sovražnike? Kdo nstvaria simpatije, kdo antipatljcproti naSI državi? Vi. gospodje, pri »Nazione« vidite v vsakem Slovenu, ki živi v teh krajih, sovražnika, mi pa vidimo delavca, ki ga le treba izpremeniti v prijatelja naše stvari, ki je stvar vsega Italijanskega delavstva. Mi hodimo med slovenske delavce, da jih izobrazimo, poučimo, povzdignemo, da pobijamo Ziohomo sovražnost in maščevalnost, dočim pa vi s svojimi spisi ustvarjate in podkurjate tega zlohotnega duha In provzročate s tem mržnjo proti našemu (laškemu) narodu. V naših sindikatih v Trstu, Istri, na Goriškem, v popolnoma laških in popolnoma slovenskih krajih, ne boste Čuli nikdar sovražne besede, nikdar prezirljive besede proi nobenemu narodu. Povsod najdete delavstvo obeh plemen edino ko brate, ki se vedejo med seboj ko bratje, ki se smatrajo za brate. AH se narod na ta način brani aH Izdaja-« Potem pa nadaljuje list: »Z neko nacijonalistiško zlobnostjo nas vprašujejo često, kje so tisti slovenski sociiallsti, ki so si nadeli nalogo, da delujejo med slovenskim narodom za spravo z laškim prebivalstvom. Navesti bi mogli tisoč Imen neznanih delavcev na kmetih In v delavnicah. Imenujmo naj dva znanejša sodmjja: Toma ln Regent. Ta dva naša vrla sodruga sta bila med prvimi, ki sta se oprla slo venske mu Imperijalizmi!, ki ie leta 1918. zahteval priklopite* Trsta In vse Juitfske Benečije k Jugoslaviji. Ta dva sodruga sta bila med tistimi, H so zavrnili vsako sodelovanje s slovenskimi narodnimi sveti. Ko se je jugoslovenska sodialno-demokratska stranka šla izgubljat v kompromisu s slovenskimi nacijonal-cl sta sodruga Turna ln Regent skupaj z drugimi komunisti pričela krepko agitacijo proti socijalnim patrijotom m zahtevala v?fh Izključitev fz stranke. V čast nam ie, da s tema zavednima In pogumnima socialistoma delufamo v fstt stranki za Iste ei?ie. Tako! do prihodu Italilantkih Sat v Trst se ia ftodruzom Petentu |n Ttrmt In aalo veli, tramu ftevtlo tfrofftti. nrWnnHe«ih ia ko-manl*tt*m antrečlk) prk****« slovenske sncH*w*te, Sera< poroča iz Berna, da se Giolitti ob priliki svojih potovanja v Švico sestane tudi z nemškim ministrom za zunanje stvari, von Simonsom. Sestanek ne bo imel službenega značaja, ker pride von Simons v Švico kot zasebnik, na letovišče. s- Odstop laškega, finančnega, ministrstva. »Agenzia Štefani« poroča, da je odstopil finančni minister Todesco in sicer z ozirom na svoje zdravstveno stanje. Imenovani je bil tukaj na njegovo mesto poslanec Facta, ki je bil tudi že zaprisežen. Ncvi fin. min. Far ta je Giolittijanec in je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v Torinu. Po poklicu je odvetnik in publicist. Bil je večkrat državni podtajnik in v Giolittijevem ministrstvu pred vojno, do marca 1. 1914., finančni minster, v Orlandovem kabinetu leta 1919. pa pravosodni minister. 5= Dvoboj zaradi zbirke za Reko. Iz Milana se poroča, da je glavni urednik in lastnik fašistovskega >I1 Popolo d' ltalia,< Mussolini, brzojavno naprosil dva poslanca, da sta šla kot njegovi priči k poslancu Salveminlju, ki mu je v svojem govoru v zbornici očital, da je spravil 400.000 lir neke zbirke za Reko. Salvemini je izjavil, da nima ničesar pripomniti k svoji trditvi in da sprejema izziv. Iz naSe kraljevine. Zagrebško vseučilišče. Včeraj je prišla iz Zagreba k finančnemu ministru in ministru za prosveto deputacija, ki je zahtevala, da se odobri za potrebe zagrebške univerze kredit 20 milijonov dinarjev. Najbrž bo finančni minister tej prošnji ugodil. Kredit bodo uporabili za zgradbo poslopja medicinske iakultete. — Jugosloveni v Ameriki. LDU Beograd, 12. avgusta. V Ncw Yorku je osnovala skupina naših kapitalistov trgovsko zbornico, ki ima nalogo, olajšati trgovsko poslovanje med jugoslovenskimi državljani ia Ameriko. — Nova tariia za izvozno carioo. Na podlagi brzojavne naredbe senera^ne direkcije carinske uprave so carinski uradi počenši z včerajšnjim dnem začeli od-premljati izvozno blago na podlagi nove izvoznocarinske tarife, ki jo ie Izdalo ministrstvo trgovine in industrije dne 28. julija 1920, št. IV — 8148 in je bila objavljena v »Službenih Novinah- št 165. Želeti bi bilo, da izide slovenska uradna prestava skoro v ^Uradnem listu*. — Razstava hrvatskega radiša, za katero se vrše v Zagrebu velike priprave, nudila bo velike zanimivosti. Posebno veliko zanimanje obstoja za oddelke narodnih noš. 2e na razstavi lanskesa leta je presenetilo obiskovalce bogastvo srbskih in hrvatskih narodnih noš. Letošnja zbirka bo ono lanskega leta še znamo nad-krilovala. Slovenske pokrajine se udeleže razstave le z izdelki domače obrti, ki bodo razstavljeni v sobi: »Slovenska domača obrt*. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani izdaja udeležnikom izkaznice, ki upravičujejo do polovične vožnje na južni železnici Razstava se otvori dno 18. avgusta fleodre^gna domo-uina. — DMnnauzijevi ropi. Lavoratore poroča iz Kima: Kakor ie znano, so m^-seea junija D' Anunnzijevi roparji zaplenili v Jadranu pamik >Baron Fe-jervary<, ki je vozil 7000 ton žiti iz Trsta v Kalabrijo za tamošnje sestradano pribivalstvo. D' Annunzijsvi ardi-ti so se polastili ladje in jo odveli v Reko, kjer je pesnik njihovo junaštvo proslavil v verzih in prozi. Reško mestno načelni^tvo se je zavzelo za stvar, ali vsi njesrovi protesti so bili zaman, ker italijanska vlada, ki je vkljub svojim javnim izjavam vedno natihoma podpirala reško pustolovstvo in oskrbovala mesto, sploh ni odgovorila na proteste reškega načelstva in tako molče odobrila ta čin pomorskih roparjev >najtrp-kejšega (amarissimo, t. j. D' Annunzi-ja). Ker mestno načelništvo ni doseglo ničesar pri vladi, je prosilo >pesnika«, Daj bo usmiljen in prepusti žito ubogemu kalabri^kemu prebivalstvu, kateremu so ga ukradli njegovi pristaši. D* Annnnzio je privolil, toda vzel je par-nlJcu premog in 2000 ton žita. Z oetan-kom je smel parnik odpluti, kamor je bil namenjen. Mislilo so je. da bo teh ?000 ton žita »a reško prebivalstvo ali D? Annnnslieve legijonarje, toda D' An-nunzio je hotel napraviti dobiček, kakor je napravil i dvema vagonoma likerjev, ki sta bila ukraren« v Nabreži-ni. Namesto da bi dobilo žito sestradn-po prebivalstvo v Kalabriji, ga je P* Annunzio prodal zadrusi rim. slaščičarjev po 990 lir kvintal in dobil tako •»anje 5,800.000 lir. Vlada ve za vso > stvar im. fj| ne aganas — Morilca tržaškega menjalnicarja Davanza ujeta. Iz Trsta: Tržaška varnostna oblast je šele sedaj dovolila ča; so p is ju, da o vjetju onih 2 lopovov, k' sta 32. julija t. 1. takoj po eni uri popol! dne umorila solastnika Tavellove me> njalnice na Borznem trgu v Trstu, Ar, duina Davanza, prereaavši mu vrat. St{ pa 251etni Rok De Vitis iz Ruffana i pokrajini Lecce v južni Italiji in Nata, le Penetta, ravnotam, Oba sta bila zna* na varnostni oblasti kot večkrat pred* kaznovana, nevarna zločinca. Penetta je bil leta 191 i. po vojaškem sodišču za, radi ropa obsojen v lOletno ječo. De Vitis je živel v Trstu zelo potratno ln *i izdajal za vinskega veletržca, milijo narja. Z Davanzom sta služila pri isten polku v italijanski vojski, samo da j* bil Davanzo častnik, De Vitis pa četo« vodja. Pri De Vitisu so na&i točen crtež Tavelove menjalnice, oba Lopovi pa je takoj spoznal tudi neki brivec, ki je videl tisti dan v času, ko je bil iz« vršen umor, stopiti iz menjalnice dv^ fino oblečena človeka. Bila sta ta dva Obupen položaj na Reki. - D* AsnonziB na m\m zaputili Reko in zaleti vajDo - Jugoslavijo. Reka, 14. avgusta. D* Annnnzk je sklical v gledališču Fenice shod ni katerem je poročal načelnik D' Annun zijevega kabineta de Ambris o politič« nem položaju Reke. De Ambris je go voril na dolgo in široko o zadnjih noj varnostih, ki so pretile Reki s stran soedjalistov in Zanelie, kakor tudi l: strani italijanske vlade, ki se je hotel^ direktno pogajati z Jugosloveni. Reket je, da je od Rečanov ostala le se njihovo moralna moč in zaupanje, ki je hra* nilo Rečane skozi enajst mesecev. Gospodarsko življenje se nahaja v žalostni agoniji. Pomanjkanje živeža je grozno. Proletarijat in produktivno meščanstvo trpita v tem ginevanju, ki še dolgo ne bo odpravljeno. Nag sedanji položaj koristi samo socijalnim paraaf-tom, krokarjem, ki se debeli jo na truplih, zločinskim špekulantom, ki odirajo, producente in dražijo živež. Preje so je govorilo: Nitti nas noče anektirati, t& da Nitti ni večen. Pocakajmo, dokler n€ pade in naše želje bodo izpolnjene. Xk-ti ni več na čelu italijanske vlade, toda naše želje se niso hrpolnile. Zdaj govo' rimo: Treba počakati, da zgine Wib »on. Ko ne bo TVilsona več v Beli hia^ bo Italija anektirala Reko. To nopren ^tano čakanje ni vredno nas. Treba j^ delati. Mi sami moramo režiti vpraša* nje, katerega drugi ne znajo, ne morej< ali pa nočejo rešiti. Nato je govoril D Annunzio. ki rekel mod drugim: Priše* je čas. ko mora Reka vsiliti svojo last-uo voljo vsema svetu s tem, da >e pro glasi za samostojno, da si ostvari lastno usodo in se pripravi na boj z vsemj svojimi sovražniki. Treba je umorit} tipanje in zatreri sanje. Nato je vprašat prisotne, ako so pripravljeni iti i njin v smrtne jarke, predno poteče dVanaj< s>ti mesec Ako se njegovi z vedli izneverijo prisegi, bo zapustil 11. sepaenihr* na obletnico noci. ko je odšel ia fUm[ kov, Reko na svojem dunajskem zrake plovu, ki je na potu. in bo odplul v Val lono, da se bori proti Albancem in Sr! bom (Jugoslovenom) Arditi in Rečeni so po končanem govoru prisegli, d^ otanejo zvesti D' Annunziju, ki naj re ši njo in Reko pred gotovim poginom Šoholsfoo. Prvi pokrajinski zlet Sokolskoga Sa veza SHS v Mariboru. Bratje in sestre ki se udeleže zleta v Mariboru, se na j takoj javijo pri svojih društvih Voztk j cene v Maribor so polovične ln dobi vsai udeležnik pri svojem društvu predpisani legitimacijo. 2upe, ki niso dobile še zadostno ste vilo zletnih legitimacij, naj te naroce ta j koj pri Sokoiskem SavcziL Zletni plakati za vsa društva so bil razposlani župam. Društvo, ki Še nI do bilo plakatov, jih naj zahteva pri pristo) ni iupi. Narodno noše Vse sestre, ki se uda leže zleta v Mariboru, nai pohite tja \ narodnih nošah. Pripravljajte skupine na rodnih noš iz posameznih pokrajin. Mariborski ztet je naša prva veči prireditev po vojni. Dolžnost vseh bratoj in sester je, da se udeleže zleta v ka, največjem številu. Kdor ima kroj, pa S ne more udeležiti zleta Iz važnih raz!q gov, naj posodi kroj drugemu bratu. Bral je, ki pa kroja sploh ne morejo doMf naj se udeleže zleta v civilu. Pomanjkii nje kroja ne sme bit! vzrok, da bi i zleta ne udeležil. Priprave za zlet so zt\ velike. Iz vseh krajev naše države je pr* javljeno zelo veliko število Sokolstvt dasi je to samo pokrajinski zlet, zato pt le tem večja dolžnost bližnjih žup, da s udeleže zleta v kar največjem številu. Maribor bodo vozili posebni vlaki, kat« rih odhod bo pravočasno javljen. Dol4 nost slehernega le, da stori, kar ie ( njegovi moči. — Sokol II. Spored javne telovadb dne 22. avg. t. 1. v Hribarjevem ga$ bo naslednii: L) Proste vaje: a) čl< nov, h) dečkov, cV ženskega naraščaj* d*> moškecra naraščaja, e) deklic, f) čl$ nic; 2.) orodna telovadba članov in čl* nio; S.) 'iare dečkov in deklic; 4/) pr< ste val© rčeSke); 5, simbolične prost vaje £l«nov po narodnih himnah. P. ] občSnofvn. Krati a in a#*rre. nrirlit^l Ns lavno telovadbo Sokola TL dn 22. avgusta v Hribarjevem gaju opo*n lamo nase občinstvo, ki naj z mnogobro nim posetom izkaze priznanje tmdaooln« mu sokolskemu delu ter s tem pospeši k( rak k dosegi soVolskejra ciUa. Spored o! Javimo pravočasno. Vstopnlee v predpri dali v trgovini brata M Kraoel^ nt J«j 186. štev. »SLOVENSKI NAROD1, dne F/, avgusta r^20. 3 stran. Sokol v Škofjl Loki priredi v nedelo, dne 22. avgusta s sodelovanjem bližjih bratskih društev lavno telovadbo in feliko ljudsko veselico na »Šteraarjih«, Takoj po prihodu opoldanskega ljubi j an--,kega vlaka se vrše na telovadlšču sku-•nje za proste vaje, nato obhod po mestu; uičetek javne telovadbe ob 15. url Pri ;seh točkah in pri ljudski veselici sode-uje polnoštevilna vojaška godba pod nebnim vodstvom kapelnika gosp. dr. Cerina. Ona bratska društva, ki se nameravajo udeležiti prireditve, opozarjamo, ia jim le dovoljena polovična voznina po jržavnl železnici. Da se jim pravočasno jopošljejo ^izkaznice«, koje izdaja Sokolski Savez, prosimo, da nam takoj vrneio •jtančno izpolnjene poslane »Prijavnice*. Bratje, skrbite za čim večjo udeležbo! STa bratsko svidenje v prijazni Skofji toki! Zdravo! — Odbor. Sokol v St. VMu nad Ljubljano opozarja bratska društva ljubljanske okolice ra delni okrožni zlet Sokolske župe Ljubljana L, ki se vrši dne 5. septembra t. L v št Vidu. Zdravo! Sokol v Št Vidu nad Ljubljano ie pstanovil dne 1. avgusta svoi odsek na Skaručtai. Na ustanovnem občnem zboru ja bil izvoljen za starosto brat Jernej Vede, za podstarosto pa Andrej Podgoršek. — Mlademu odseku želimo mnogo uspeha na sokolskem polju. Zdravo! k Sokolski dom v Št Vida. Da se povzdigne pred durmi napredne Ljubljane r>ravi nacijonalen, kulturnoprosveten in gocijalen razvoj, in da se razžene mrač-claštvo, ki še vedno oblema našo okolico — se je odločil šentviški Sokol, zgraditi v St. Vidu ognjišče, koder naj vzplamto srca njegovega naraščaja v pravem sokolskem duhu. — V svesti si, da je prekinila sokolska misel zlasti v zadnjih vot-nih letih sleherne sloje našega naroda, obrača se podpisani odbor do vseh, da to svoje odlično mnenje o Sokolstvu dokažejo s plemenitim činom in prispevalo Kamen k zgradbi Sokolskoga doma. — Vadelamo se, da sc odzovete prijatelji Sokolstva našemu vabilu tem raje, ker je haš v Št. Vidu stekla zibelka Sokolstvu, najbolj nasprotne orlovske organizacije, ki hna namen, razdvajati naše sinove in hčere po jugoslovanski zemlji, v dva ta-r>ora In slabiti tako silo in moč enotne Vsenarodne sokolske organizacije. Akcija ćka zgradbo Sokolskega doma med doma-jčim ljudstvom bo imela popoln uspeh le, Ice apeliramo rta plemenito sopomoč širom naše domovine. Prispevke >e pošiljati na Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani za račun »Sklad za Sokolski dom v St. Vidu*. Poudarjamo važnost našega apela 5 sokolskim Zdravo!« — Odbor Sokola v Št, Vidu nad Ljubljano. Dneime oestl. V Ljubljani, 16. avgusta 1920. — Nov carinski režim za izvoz. Dne 13. avgusta ie stooila v veljavo nova izvozna carinska tarifa. Postavke te tarife, ki je bila v Službenih Novinah št. 161 in 163 objavljena, oa jo carinarnice doslej niso upoštevale, smo že objavili zadnjega julija t. 1. Predmetna naredba določa, da je izvoz robe v inozemstvo sloboden proti plačilu carine in zagotovitve valute izvzemši sledečih predmetov: pšenica, oves, konji in kobile izvzem-ši takih, ki so nad 16 let stari, goveda razun bikov in volov nad 10 let starih, ovce, volna, izdelki od volne izvzemsi čilime, goveje kože. telečje, bikovske, konjske, oslovske, mezgove in izdelki ]z njih, pšenična moka in in ovsena moka, ćuker. -premog, mineralna olja, kristalna soda, kaustična soda, zlato in srebro, staro železo. Izvoz konoplje ie dovoljen izv^e*T!5i v Bolgarsko. Jamski les in železnične prage iz hrastovine so Tjrepovedani izvažati. V splošnem ie dovoljen izvoz v vse države pogodbene in nepogodbene, — Imenovanja. Dr. Andrej Drnš-kovič, tajnik I. razreda notranjega ministrstva, je imenovan za inšpektorja III. razreda pri ministrstvu za socijalno politiko. — Vpokojeni davčni kontrolor Josip Z a z u I a je imenovan za davčnega kontrol orla I. čin. razr. Službeno mesto določi de->egat za Sfoveniio. — Višji stavbni svetnik inženir Iv. Sbrizaj ie imenovan za šefa generalne Inspekcije voda v Ljubljani in ob jednem ža predstojnika lt odd., stavb, svetnik inž. K. P i c k za predstojnika II odd. in stavBL svetnik inž. K. Šturm za predstojnika III. odd Pri ministrstvu za socijalno politiko sta imenovana inž. Mihael Mihor, profesor na državni obrtni šoli, za inšpektorja dela II. razreda s sedežem v Ljubljani. ;nž. Ahred Dejak, načelnik vzdrževalne sekcije pri poštni direkciji v Ljubljani, za inšpektorja dela III. razr. s sedežem v Celju. — Pred povHaniem železniških tarifov. V soboto, zadnji dan. pred povišanjem železniških tarifov. ie bil na glavnem kolodvoru v Ljubljani velikanski naval potnikov in turistov. Zlasti pri večernih vlakih proti Gorenjskemu, Mariboru in Zagrebu Je bila v vestibulu kolodvora taka . Drama. V sredo 18. t. m. točno ob pol 0. vpri2ori-jo društvo >Gosposvetski Zvon< in člani tržaškega slovenskega gledališča pod vodstvom bivšega režiserja g. Emila Kralja dobrodelno predstavo. Ob tej priliki vprizorijo Schbnherrjevo tride-jansko >Otročko tragedijo« in Bracco-vo socijalno onodejansko dramo >Don Pietro Caruao<. Glavne vloge so v rokah novo angažiranih trža&Kib *slovenskih igralcev gdč. Gradisarjeve ter gg. Kralja in Terčiča. Z ozirom na dobrodelni namen te predstave ie pričakovati, da se cenj. občinstvo odzove v čim večjem številu. Vstopnice so v predpro-daji pri gledališki blagajni opere. Cene dramske. najnoif^iSa poročila. ZOPET »INCIDENT«. Trst, 14, avgusta. »Piccolo* poroča z Reke, da so jugoslovenske patrole pri Sv. Jakobu streljale na italijansko jadernico, na kateri sta se nahajala dva D' Annunzijcva oficirja. Jadernica je plula tik ob obrežju otoka Krka. Oficirja sta izkrcala strojnico in streljala na jugoslovenske vojake. (Uradnega poročila o tem »incidentu« seveda še ni ln ga, kakor navadno, tudi ne bo z naše strani. Ured.) VOJNO STANJE MED FRANCIJO IN RUSIJO. Pariz, 14. avgusta. Sovjetska vlada je poslala francoskemu delavstvu sledečo brezžično brzojavko: S priznanjem generala VVrangla je Francija napovedala Rusiji vojno. Vojna je bila napovedana brez vsakega povoda, brez poskusa preventivnih pogajanj. Krasin in Kamenjev sta zaman sporočila francoski vladi, da sta pripravljena proučiti vsa vprašanja. Vojna'je bila napovedana v trenutku, ko je obstojalo upanje, da se konča rusko - poljska vojna s sklepom pravičnega mirti. Francija je povzročila prekinjenje mirovnih pogajanj. Izjava francoske vlade ne sili samo k meščanski vojni, ampak izziva svetovno vojno. Ali bo francosko delavstvo dopustilo, da se izvrši, ta zločin? Francosko delavstvo ima v svojih rokah usodo vsega sveta. PO ATENTATU NA VENIZELOSA. Pariz, 14. avgusta. Po atentatu sc je nameraval Venizelos takoj odpeljati na grško poslaništvo in se je protivil, da bi ga peljali na kliniko. Med vožnjo je izjavil v dobrem razpoloženju: Naši sovražniki pridejo povsod prepozno. Moje delo je že končano. Naša domovina je močna in gre lahko brez skrbi svoji bodočnosti nasproti. Dejanja onih, ki so jo hoteli uničiti, so neškodljiva. Na kliniki so dognali, da je obtičal en izstrelek v prsih pod levo ramo, drugi pa je ranil desno obist. Venizelos je izven nevarnosti. NEMČIJA IN POLJSKA. LDU Berollfi, 15. avgusta. (DKtJ Wolff) Poslaniška konferenca je poslala nemški vladi naslednjo noto: Točka 95. versailleške mirovne pogodbe določa, da bodo po ljudskem glasovanju na allensteinskem ozemlju, ki se vrši tako, kakor je to predpisano v točki 94. iste pogodbe, zavezniške in pridružene sile določile mejno črto med Nemčijo in Poljsko. Vsled tega bo poslaniška konferenca naznanila svoj sklep glede mejne črte med Nemčijo in Poljsko na imenovanem ozemlju. Končno se pozivlje nemška vlada, ukreniti vse, kar je potrebno, da pripravi vpostavitev redne uprave na tem ozemlju. NEMIRI OB ALBANSKI ME.TL LDU. Skader. 16. avgusta. (DK. U. — Agenzia Štefani.) Po vesteh, k! so došle semkaj, so v Podgorici izbruhnili nemiri. Dne 10. t m. so Al^ banci napredovali proti Promisatu; Srbska artiljerija ni pročela delovati — V Skadru je mir. Vendar pa vlada dosedaj še ni dovolila, da se prodar jalne odpro. VOJAŠKE PRIPRAVE NA ČEŠKEM. LDU. Budimpešta, 15. avgusta. (DKU.) Ministrski predsednik Tele'vV je izjavil glede gibanja Čehov časnikarjem, da se morejo opažati na Češkem brezdvomno nekatere vojaške priprave. Napram temu bo zavzela madžarska vlada stališče, da se mora počakati nadaljnjega. VENIZELOS IN ATENE. LDU. Atene. 14. avjrusta. (DKU.> »Havas.« Atentat na Venizelosa ie povzročil tukaj veliko razburjenje. V okna uredništev onozicijonalnih li-. stov so streljali z revolveri!. Pohištvo so požgali. Gospodarske uesfL — S Deželna zveza kran.v*kih obrtnih zadrug v Ljubljani r>riredi na praz> nik dne 8. septembra 19*30 vrtno veselico v \ aro dnem domu v Ljubljani v koristi organizaeijakeira sklada, na kap se naj biagovilo druga druStva ozirati. Pofzoedbe* --- Neki revež je izgubil okrog 4 tisoč denarja 10. t. m. okrog d. uro zvečer od tramvaja do železnico. Ker ta svota je last drupee«, se protri pošten najditelj, da ga odda proti nagradi t Novem TMmatu it 4(5. (61fV7V — Izgubljeni so bili v soboto na poti od Šolskega drevoreda do Kongresnega trga štirje ključi. Najditelj naj jih odda v našem uredništvu. * ■-'•— ■— ■ 1.1 ■. ■ ihi> ■ Glavni urednik: Pasto Pustoslemšek. Odijovom! urednik: BbžfrJar Voden. PosIano# Na poslano Josipa Ljubica v Večernem Listu od 13. t. m. in JugosJa« vi ji od 14. t. m. odgovarjam na kratko, da sem mu odpovedala stanovanje nt zahtevo drugih strank, katere stanujejo v njegovi bližini. Ko so prišle stranke k meni se pritožit, da je po hodnikih, kleteh in dvorišču vse polno otročjega blata in se je pralo perilo in sekalo; drva v stanovanju, sem Ljubica opo zorila, da če ne boljše pazil na red in snago, se bo moral izseliti; on pt mi je odgovoril nesramno, da ga na prav noben način ne spravim iz sta* novanja. Ker to početje le ni prenehalo in sem videla, da je vse stanovanje demolirano in da je Ljubic kljub moji prepovedi vzemal ljudi v stanovanje, kateri so mu plačevali po IS kron na dan in se je obnašal vedno nesramneje, sem mu poslala odpoved in je bil na vsezadnje obsojen stanovanje izprazniti. Ker pa Ljubic v svojem poslanem zabavlja čez sodifcča, kako krivico da mu delajo, je najbolje kogar zanima, naj se pride na lice mesta prepričati o nesnagi pri sostanovalcih pa o brutal. nosti Ljubica. Ko mu je stanovanjski urad nakazal drugo stanovanje, se je izrazil, da mu je preslabo in da ostani tam kjer je. Takoj po odpovedi me \\ Ljubic napadel v Jugoslaviji na gr* in neresničen način, očividno ker ji hotel Že naprej na javnost in na s<* dnike vplivati. Ko je nova stranka, ka< teri je stanov, urad nakazal njegov^ stanovanje, prišla s pohištvom, ji je on zagrozil, da mu odseka takoj glav{ kakor hitro prestopi prag stanovanja Prav je, da se zavzema časopisje in da skrbi stanov, urad za begunca ali v prvi vrsti naj skrbi za one, k; poznajo dostojnost in se obnašajo ko ljudje. Ivana Stern \ 6182 hišna posestn^ca« 'rodim ali zameolam ^^°p0. radbe na naslov J. P. St Vid 30 nad iabljano. 6158 on ia prodni 1 elegantno lahko polkrito kočijo en iiesarsld voz, angleško opravo za 2 fonja, Jahalno opravo in žfvafnl stroj »inger. Valentin Ačknn. sedlar ¥ Hrastniku. 6159 .uii itnilonjil £Ureiem& •udi v pisarni dobro Izurjen, išče služ-fe. Ponudbe pod Lesni strokovnjak »176«' na upravo tega lista. 6176 ilanraiie r Celja. ,t?.ne° ; stanovanjem v Ljubljani. Prevoz po-lištva se izvrSi z enim vozom. Vpra-anja pod Celje -Ljubljana na Anončno 'kspedicijo A. MateUC, Ljubljana. 6175 I" apno * kosih in drobno dobavlja na vagone ata, tovar. Laško. Omo{itcliia čiče boljoj obitelji u Dalmaciji sa poznavanjem francuskog, po mogućnosti njemačkog i talijanskog jezika traži se. Adresa u upravi lista. 6166 D as niska raMaaaliaasA DmimbIumi urnimi) rifanvHirn ksjbmhii mtrcfcijt fk rtfjHil tovnih vil Tozadevne ponudbe naj se vpošljejo neposredno na zgorajšnji naslov. 6184 ■tflll ^ najboljše amerikansko, ze-1*111 W lo maščobno nudi po 4* K in se dobi vsako množino, kolikor kdo žili. Prosim prepričajte te. Priporoča se tvrdka 1. KaSlai, Ljubljana, Karlovska cesta 15. 6177 Tehnike _ _ stavbne stroke sprejme Kranjska stavbna družba, Ljubljana, Levstikova al. 19. 6178 n bolita denjta 14 uli fftnhnm ~~ Naslov na Dr. Vjekoslav lIMlili ftttOrK Vukovar, Slavonija -----■ * Za vsebino tesra spisa ie uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. Vino na prodaj. Nad 100 hI bizeljskega belega prav dobrega vina po 12 kron liter tudi v manjših partijah se odda takoj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6110 firniica (prafta) se proda. Poizve se na Viča v župnišču. 6169 Urin UMram. Kali 1M 6161 II. 11ML Seštevata! stroj, TŠL*t (Burroughs selbstschreibende Additionsh m as c hi ne) proda Mestna hranilnica C«i|e. 6165 Led vinograd s polji, travniki in gozdom, skupaj 14 oralov, krasno ležeča vila s 6 sobami, kopalno sobo Itd. lastno viničarstvo, v bližini Maribora ob železnici in glavni cesti se proda z živino, vozovi Tn žetvijo vred. Ponudba pod A. B. 77 glavno seitao lescce. Hariser. 6163 M nmr an teknil in » k«: Oterte na upravoiStvo .lista pod UPI .Drva 6170«. pod 6170 Kuharico samostojno, katera zna voditi tudi gospodinjstvo, staro do 30 let, liče za takoj proU dobri plači zasebni uradnik. Jiš^LS^*™** 6,68 Kipim \m do lota starcu psa Ciste pasme (špic, foxterrier ali podga-nar). Ponudbe pod .Lep pes 6108" na upravo Slov. Naroda. 6108 |y|***41a*»ls>^ ki je že delo-nWUlalK9f vala v večjem salonu kot prva moč, se takoj sprejme. Služba stalna, plača 1200 K mesečno. Ponudbe s spričevali pod .Modni salon v Ljubljani 6069' na upravništvo Slov. Naroda. RcflekUra se le na pridno ta dobro moč. 6089 Elegantna brina v staronem. slogu je naprodaj. Našlo? pove uprava Slov. Naroda. 6131 Tovarna tirtila. r«!š'vsend.! jem z vsemi potrebnimi surovinami (n z vso vodno močjo. Ponudbe pod »Tovarna 6105- na upr. Slov. Nar. Slive (cešplie) za kuhan je žganja pošilja na vagone foaja Psfgtjr, UtaTec, Sljo^ ifiipliloa iz bolj3e rodbine išče v boljSi hiši sobo z v*o • oskrbo za 1. september. Ponudbe a navedbo pogojev pod »Vsa ostra« ttlSt na upravo Slov. Naroda. 6132 Ml dooro itojeo, ie proda na Vodovodni cesti 28. 6140 Jugoslovanske znamke po K 15 in K 20 kupim v vsaki množini od 10—12 dop. in od 3—5 pop. v hotelu pri MahČu (nasproti poste) L nadstr. soba 19. 6137 Vintbi Mrli evcnt* tudl za 2«anje od IlUaul aUUl 56 1 naprej po zmerni ceni se dobi;o pri I. Rsdaoovlč, Kranj 154. m se za Hovlsad u jednu otmenu porodicu pored četvero yeče dece jedna guvernanta, koja perfektno govori njemački, francuski 1 svira u glasovir. Prvenstvo imaju sa visegodifinjom praksom. Oferte imaju se slati sa foto-grafiom do 25. o. m. u Rogačku Slatinu na familiju Georgievič, Zagrebački dom,^Plata i o»kiba prvorazredna. 4. stran. .SLOVENSKI NAROD«, dne 17. avgusta 1920. 18d. štev. Tekstilna tovarna cSruiba s o. z. ZgoSe 27y p. Begunje, Slovenija izdeluje nogavice, volnene Jopice, s vi tre, športne potrebščine ln rasli ene drage pletenine iz bomba i a ln volne. ====■= Sprejema naročila za jesensta m zimsko sezijo. I Slu" izdelke Jma v izložbi in na prodaj tvrdka eri-„Lflira čar « Mefac, LJubljana, Prešernova ulica. vtbrioih v na^cm a^ na ra^un I Idili C HI Naslov pove uprav-ništvo Slov. Naroda. 6160 kje za strope izdeluje in prodaja na d ebelo in cfrobno m2 po K 480 pri večjih naročilih znaten popust Stelner Anton , LJubljana, Jeranova ulica 13, Tr.aOFO. 4256 Ore žepne popravlja ;iz°t. Sin, urar v LJubljani. 3055 ¥HM nlin za Dieselove motorje, tovot-dUiUlD UljC na mast, kolomaz, ciiindr- sko in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dia-vograd; zastopstvo za Kranjsko: »Komet* Ljubljana. 6040 + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo britko vest, da j« naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, in tast, gospod Mihael Stare zasebnik I dne 14. avgusta 1920 ob pol 5. uri zjutraj po kratki mučni bolezni v 76 letu svoje starosti mfrno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši dne 16. avgusta 1920 ob pol 17. uri v Dobu. Ljubljana, 15. avgusta 1920. Frančiška Stare roj. BriSnlk soproga, dr. Emil Stare odvetnik, Veadelln Stare, trgovec, sinova, Uilka Siokar roj. Stare. Kristina vdova liremser roj. Stare, Justini Stare, Valerija Cbrlstlant roj. Stare, hčere, Z alka Stare roj. Del-Stnger, Štefanija Stard roj. Hostrln snahi, Andrej Siokar, Theodar Criatianl zeta, vnuki in vnukinje. 6197 ■ Avgust Pegan, strojevodja jnž. tel; in Marija roj. Os-wald naznanjata v imenu svojih otrok Avgusta, Marije in Zofije vsem sorodnikom znancem in prijateljem prežalostno vest, da je danes v pondeljek 16 avgusta ob lfx7 uri Vsemogočni poklical k sebi našo nad vse ljubljeno hčerko in sestrico v nežni mladosti v 11 letu učenko 4. razreda Mladike. Pogreb nepozabne se vrši v torek dne 17. avgusta ob 14. uri iz hiše žalosti Sv, Petra cesta št. 43. Spavaj sladko zlato dete! LJubljana, 16. avgusta 191'*. ico Pegan Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest da je naš oče, stari oče, tast in stric, gospod nton Koles H mizarski mojster dne 15. t. m. ob Vi 8. uri zvečer v 75. letu svoje starosti po daljši mučni bolezni, previden z sv. zakramenti za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb dragega pokojnika se vrši jutri v torek ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Hrenova ulica 16. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 16. 8. 1920. Žalujoči ostali. podjotjo -M Tavčar & Svetina LJubljana, Gesaasvetaka cesta Itev. 6 IW" ao priporoča. -m Pločevinasta urCe In zabole od amerikanskega petroleja, nadalje železne sodo kupujemo po najvišjih cenah. Ere vat a Komp. Ljubljana Vegova nI. 6/1. Grajski oskrbnik, darske šole Bruck a. M. s 17 letno izvrstno pralcao In prvovrstnimi spričevali jugoslovanski državljan, /moten slovenščine in nemščine, neodpovedano usluZben, 36 let star, oženjen (1 otroki išče drugo primerno samostojno službo. Ponudbe pod .Grajski oskrbnik 6117' na upravništvo Slov. Naroda. 6117 Zlatar in iuvellr Alojzij Fuchs Selenburgov3 aaliCa 6 priporoča svojo veliko zalogo juvelov, zlatnine in srebrnine. Vsa pooravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. ftfjt Utetniftt prijetji sprejme Mej tjivneu kajifcvssiu. Pogoj ie, da je služboval Že v večjih podjetjih in da ima trgovsko izobrazbo Plača po dogovoru. Ponudbe spreieraa dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju. 8183 CEMENT Roman SHikat Pernand dobavlja ,AVfl* Laško : Hrvatski Drvotržac: jedini strneni ilst u državi SMS. Soradjuju naši prvi stručnjaci u industriji, produkciji drva kao i Šumarstvu Predelata godišnje K tO*—. Adresar in-dastrije drva. Cijena poštom K 14 — 6021 Zidno opeko zare::no (utorno) navadno strešno opeko dobavlja „A V A" Lubečno. Gonilni jermeni iz pravega usnja za stroje se dobe ozir. v najkrajšem Času izvrše. V zalogi Fesslerjevi patentni gonilni jermeni v širini 50— loOmm. Dalje različne konjske opreme od navadne do najfinejše izvršitve priporoča Ivan Eravos, sedlarska delavnica, Maribor, Koroška c sata 17. Trgovina: Aleksandrova c. 13, poleg Sped. »Balkan« 5993 naznanilo. Naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel v lastno režijo Hofe!9Trigiay" o Beograda, Zeleni oenac ff in priporočam vsem domačinom svojo izborno domačo kuhinjo ter pristno vino in vedno sveže pivo. Za mnogobrojni obisk se priporoča 3van Križnar, hotelir. poljodjelci, trgovci. ZURIIO! Vinogradari, ŽURnO! PreSe za grozdje. Gnječila za grozdje. Sječkare. Repare. Runjače za kukuruzu. Vjetrenjače. Vršalice. Vitle za dvoprag i.t.d. piodaje na veliko i na malo, vazda us najniie cijene: ,SME¥* tvornica strolsvau Bje!o?aro. Tratite cKenlke I Trriite ponudu! 3rez posebnega obvestila. laiii 1 sodnik MinKa Merala roj. Mu poročena« Kočevje, dne 15. avg. 1920. k lokomobili Wolf, kljuČavničarjl-mo-delirji (Schnitt- in VVerkzejgm icher) se spre mejo. — PonudDe na .Bistra-Domžale. 6172 Jednoć rabljone cllefe vreće iz jute u veličinami 58 100, 58/12& 1 58/144 za brašno, žito, šljive i ine svrhe ima na proda u Ve strt' trgovinsko dioničarsko dnsstvo, Zagreb, Ilica 21. • (oodgane stenice • ščurki in vsa zalega mora poginiti ako npotrebite n.c a najbolj iskašena in povsodi hvaljena sredstva kakor : proti poljskim nlilm 10 K, za podgane In niši stane K 10*—; zi »Curke 10 K; a posebno močna vrsta 20 K ; posebno močna tinktura za stenice 10 K; nnUevalec moljev R 10'—: prašek proti mrčesom 6 in 12 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K; mazilo za osi pri živini 6 in 10 K; prašek za nši v oblek? in perilu 6 in 10 K; tinktura proti mrčesu na sadjn In zelenladi {uničevalec rastlin) 10 K; prašek proti mravljam 10 K; mazilo proti garjera 10 K. Pošilia po povzetja. Zavod za eksport M. J&nker. Zagreb 15., Petrinlska nliea 3. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni matertjs! in motorje. Zalrtevajte ponudbe Gjorgje Gruiić IJeograB, Jtiletica n115. GLAVNA ZALOGA 01. TREBRR SV. PETRA CESTAOT — LJUBLJANA — T uL BT i n tre u RB. Si 539 Učenec aH učenka se takoj sprejme on Fotftfr. noet. zavoda Franjo Orabietz, Ljubljana 6H9 Stroj ia izdelavaiife cementne strelne nnillft (Doppelfalzziegelmaschine) in U|JiiC ca 350 modelov se proda, nadalje še 100 roiik od petroleja z zaboji. PonudDe na I. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 6164 Prodaja leta. Iz gozdov grajščine kneza Alfreda Windisch-Graetza v Rogatcu na Sp. Štajerskem se odda po od oblasti potrjenem sečnem načrtu za leto 19:0 Se sledeče na panju: Is okolice Žet de in Boč okrog 200 polnih metrov jelovina in iz okolica Log okrog 1000 polnih metrov bukovega losa In drv. 6122 firrftni masti (Ofensilper), Črnina za peči. graf.t tablete. Samoprodaja glaso-UIoHllli yid!)ul! vitih češk h proizvodov za leto 1921 pribavlja Rohmat*. rislion*Handeis-aoselllCtioR m« b. H., Wlen n., U/ipplingarssrasi« 24 26. Brzojavni naslov: .Rohmat". Staln > bogato skladišče prstenih barv, kemikalij drogov, kemiiko-tehniŠk»h proizvodov. 0008 P. t. občinstvu vljudno naznanjam da ostane moja trgovina v Wolf o vi ulica št. 4 zaprta zaradi dopusta osobja od 16.—30. avgusta Julij Klein Iščemo z večletno prakso, zmožno slovenskega in nemškega dopisovanja, strojepisja in po možnosti tesnopisja. Z znanjem hrvaščine imajo prednost. Ponudbe s plačilnim zahtevkom pod „Stalno" na Anončno ekspedicijo, AL. MATELIČ, LJUBLJANA. 6030 ffiCarbsdni 1 g bobni, k sodi in škatlje, železne bariglje in drugo pločevinasto embalažo dobavlja v velikih partijah z izvoznico izredno fcž ceno Ad. L6w & Sohn, Eisenwerk, Zentrale W!en X., Absberggasse 17- Telegram m adr.: Adldwsohn, pP^ |^ VVien 75. 6118 Os 126—1920. 6185 Oglas dražbe. Na temelju odluke kr. kotarskog suda I. kao ostavinsko-ras* pravne oblasti u Zagrebu, raspisujem po § 145 izvpp. javnu dražbu namještaja opreme i zaloge ljekarija i droga u ljekarni k Sv. Petru u Vlaškoj ulici broj 91, na dan 20. avgusta 1920 u 10 sati u prostorijama ljekarne. Na dražbu se stavljaju ukupno sve stvari popisane u inventaru od 3.—26. maja 19*0 procijenjene po sudbenom vještaku na 184.887 K 29 fil. te sav namještaj popisan u inventaru od 15. juna 1920 i procijenjen po sudbenom vještaku na 150.515 K. Svaki dražbovatelj prije nego stavi ponudu imade položiti n ruke kr. sudbenog povjerenika jamčevinu od 50.000 K u gotovom 1 novcu. Ovaj će se iznos dostalcu ubrojiti u kupovninu, a ostalim će se nudiocima jamčevina vratiti čim dražbovanje bude dovršeno. Dostalac ima isplatiti cijelu kupovninu najdalje do 30. septembra 1920, te na to preuzeti kupljene stvari. Ne plati li kupac do odredjenog roka cijelo kupovninu, pro-pada mu jamčevina u korist mase, a nova će se dražba raspisati na njegov trošak. Informacije o potpunim dražbenim uvjetima daje potpisani kr. javni bilježnik u svojoj kancelariji u Nikolićevoj ul. 8, U. kaU Kr. javni bilježnik, kao sudbeni povjerenik: Dr, Mafija Lisičar. Pojasnila daje tudi dr. dr- Jos* Zdoliek, odvetnik o Broiioah. 6185 Jadransko hotelsko in kupallšno dion. društvo Suiak-Reka, Zvonimirova ulica Itev. 102. Lastnik sledečih hotaiov in sanatorije v: -»Jal Hotel Pension ,,SPERAJfIA" , IMPE3 A<<" Oaattja. Sanatorij in veliko morsko kopaliŠCe „TERAPIJA11 Crikfeaica. Palače-Hotel „MIR ASI ARE" Crikvenica Tniffon iitarttrh. 11. Hotel-Pensinn in morsko kopališče .MU*" Solak-Keka Tplefon !nterurb 2-14. Hotel-Pension in morsko kopališče .JADRAN" Bakar. Vs hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom ureeni. — Oskrba Izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema ir daie pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Mlramare* v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji trred društva, Sušak-Reka. Naslov za brzojave Jadran-csntrala S-isak-Raka, fntanrraaa telrhm Sttt. M-9. Hotel-Pension „SAN-MARTKO" Hcri Vinodolski Tal. ioterur. 5. Hotel-Pension ln veliko morsko kopališče ,L1SANJ* Novi Vinodolski 3Ž~ banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod naiagodnejftlml pogoji. i Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zad. Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. 3C .Lastnina 1» tisk »Narodne tiskarne« 7<\ Interatni del od«ovoien Valentin Kopitar.