LETO—YEAR XXIIL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROpNE PODPORNE JEDNOTE t tmmn M. ISIS. al um iISh rki^D»A 111 «Aiulaltalr OA f^k.....!. /PA II w luM 1.1m Chicago^ IB., pmdeljek, 24. februarja (Feb. 24), 193* TaUaTeaaUga seeeMJienrESsTTuIlTE^ STEV.—NUMBER 46 Komunistična reklama na račnn brezposelnih Cifcaske "demonstracije*' izpadle natančno po načrta Chicago.—Dne 21. februarja so bile v glavnem delu čikaškega mesta "velike demonstracije brezposelnih/' katere je aranžirala in razglaišala komunistična organizacija že pred več tedni. Dobili so skupaj nekaj čez tisoč oseb, moških in žensk, večinoma mladih fantov in deklet, in na ¿eiu teh so sklicatelji korakali od Canal ulice po mostu Madison ceste do Clark ulice in od tam do mestne hiše. Nosili eo napise "Dajte nam delo ali plačo." Med potjo jih ni nihče motil. Voditelji so izbrali opoldansko uro, ko je downtown poln pisarniških in prodajalniikih delavcev, ki obiskujejo jedilnice. Bilo je tudi lepo in toplo vreme. Pred mestno hišo jih je pa ustavila policija na konjih in odigral se je običajni metež. Bilo je kričanje, gneča, valovanje množic, policaji so vpili in vihteli količke. Trikrat se je množica zagnala proti policajem, a ker ni mogla dalje, se je razšla. Oni pa, ki so bili spredaj, so trpeli vsled porivanja v ozadju; bili so tepeni po glavah in okrog dvajset je bilo aretiranih. Namen je bil dosežen. Vsi Časopisi so potem poročali o "demonstracijah" in priobčili imena ter slike komunističnih voditeljev. Težko je dognati, koliko je bilo resnično brezposelnih delav cev v množici. Usti poročajo, da je bilo med njimi nekaj takih, ki delajo, a so ostali doma ta dan, da dan brezposelnosti. Voditelji, ki so vso stvar aranžirali, imajo še preveč dela, ki ga tudi ne oprav* Ijajo zastonj. Ironično je bilo, ko je neki policaj pred mestno hišo dejal demonstrantom: "Ml tudi nimamo plače, ker mesto nfcna denarja!" Mučilni pomllostil Nemce Him, 22. febr. — Premijer Mussolini je danes pomilostil o-sem tirolskih Nemcev, ki so bili v zaporu vsled protifašističnega gibanja. Obenem je Mussolini naznanil, da je policijsko postopanje proti Nemcem v anektira-nem delu Tirolske ustavljeno. Politični motM u nmtš protesti Rovjetl odgovarjajo, da je religija le pretveza Imperialistični' akcije v Inozemstva Monkva, 22. febr.—Sovjetska vlada je včeraj oficielno zanlka-la vesti v inozemstvu, da je bilo židovskih duhovnov (rabinov) in drugih Židov ekeekutira-'»h v Minsku. Dementi je bil objavljen v uradnem listu "Iz-veftja," ki piše. da je bilo v Min*ku aretiranih dvanajst vodilnih iidov, med katerimi so tnje rabincl, radi kontrarevolu-^»namih prestopkov. Sodna obravnava proti obtožencem se bo vrtita v marcu. Sovjetski voditelji izjavljajo, protestno gibanje v inozemstvu proti verskim persekuci-lwn v Rusiji ne izvira iz ljubez-«i«' ruskih vernikov, pač pa iz Mitičnih motivov. Vsak vzrok )* iober za nove napade na ao-"M«. "Angleški in ameriški im-Mallstl se prokleto malo bri-">)<» za duševno blagostanje ru-ljudstva, jezi pa jih uepeš-JJ *i>r*dovanJe nova ruske /^žbe," je rekel eden voditeljev. NAROČNIKOM ^•»•olaa ker )e ma valed 4ae. Na Žrtve MasMjsklk razMr Položaj tekstilnih stavkarjev Marionu obupen Marión, N. C. — (F. P.) Tekstilnim delavcem, njihovim ženam in otrokom, ki so se izkazali lojalnim unijiztom za če se zadnje stavke v Marionu in Clinohfieldu in ne morejo sedaj dobiti zaposlenja nikjer, se obetajo črni dnevi. Odpomočna akcija, ki jo je zanje vzdrževal Federalni cerkveni svet, preneha s prvim marcem. Kaj ae bo potem zgodilo z družinami tekstilnih delavcev, na to vpraša nje ne ve nihče odgovora. Nekateri so se že izselili na farme v pričakovanju, da tam dobe uposlenje. Drugi, ki so bili viteni iz stanovanj po naročilu šerifa Adkinsa, ki je poslal nad nje svoje pomagače, tiste, ki so ubili šest stavkarjev v oktobru prejšnjega leta, so dobili začasno stanovanje v barakah, ki jih je postavila za nje United Textlle Workers unija. Tepeni in peganjani po šerifo-vih pomagačih, obsojeni v zapore po sodnikih in okrajnih avto* ritetaJi, izigrani po tekstilnih družbah, ki so jih dale na črno listo, te številne žrtve industrijske borbe, v strahu pričakujejo dan 1. marca, ko ne bo nihče več skrbel za nje. Vsi farmarji v McDowell okraju ne morejo dati dela tej armadi delavcev; upo-slena bo le poščfca, drugi se bodo morali pridružiti vrstam Cesarsko vino za avstrijske invalide Dunaj.—Velika zaloga vina v kleteh pokojnega cesarja Franc Jožefa bo trajala še najaMUij trideset let, kot poroča uprava cesarskih kleti. Izbrana vina ln likerji ao prišli po padcu monarhije pod kontrolo republikanske vlade, ki je (Močila, da ae ven dobiček od prodaje pijač porabi v sklad, Iz katerega ae naj podpirajo avstrijski vojni pohabljenci. Zaloga pijač dokazuje, da ao imeli Habsburža-ni dober okus pri izbiranju vin In likerjev. Prosperiteta nepoznana v Illinoisu Aktivnosti v industrijah ao ae zmanjšale za pet odstotkov v zadnjih šestih mesecih tekstilne tovarne aa nahajajo v oddaljenih meetih, kjer tudi vla-da industrijalca depresija. Tudi ni verjetno, da bi driribe sprejele v delo tekstilne delavce, ki ao se tako herojsko borili za svojo unijo v Marionu, ako bi sploh potrebovale delavce. John Peel, podpredsednik dr-žrvne delaake federacije, je izjavil, da bo federacija nadaljevala z započetim delom vslic dejstvu, da ne bodo stavkarji od prvega marca naprej prejemali podpore od odpomočnega odbora. _. Bomba vržena v hišo tovarnarja Marion, N. C. — Dinamitna bomba Je bila vržena v rezidenco predsednika Baldwin tekstilne družbe, ki je deloma razdejala poelopje. Baldwin se je v tistem času nahajal v Baltimoru in v stanovanju ni bilo nobene osebe. Tovarnar je postal znan po svoji izjavi, kl jo je podal za časa stavke tekstilnih delavcev v Marionu, ko je pohvalil "junaštvo" šerifa in njegovih pomočnikov, ki zo napadli in ubili šest delavcev. Chicago. — (F. P.) — Akoprav predsednik Hoover in drugi glasniki prosperitete vpijejo oživljenju industrijskih aktivnosti, pripoveduje statistika, ki jo je izdal državni, delavski department, povsem drugo povest. Statistika o zaposlenosti v državi Illinoi« pobija Hoover j evo izjavo v aličnem tonu kot država New York, ko je državna delavska komisarka Frances Perkins raagalila. neresnično predsednikovo poročilo. Poročilo državnega delavake-ga dapartmenta se glasi, da ae je aktivnozt v industrijah ztnanj-a za pet odstotkov v zadnjih šestih mesecih. Sorazmerno ae je tudi sittala menda delavcem in delavkam. Povprečna mezda delavca v Illinoisu je $28 in de-Druge lavMSUMtas ja za 4% manj kot v teh mesecih preteklega leta. Velika neerofa f Krnski Devet ubitih In 100 ranjenih v koliziji na North Shore elek-trični železnici Kenosha. Wie. — V nedeljo okrog ensjstih zvečer ae je tu pripetile velike nesrsčs. Dva vlaka, med katera je prišel avtomobil. sta skočila Iz Ura ln 18 vozov se je prevrnila v gra-ben z posledico, ds js bilo devet oseb ns mestu mrtvih In okrog sto ranjenih« Šest smrtno. Med ponesrečenci je nsjvsč Cikala-nov, kl eo es vračali z obiskov Mllwaukeeju, Rsclnu in Ke-noshl In ki eo se vozili s vlakom North Shore električne železnice; v tem vlaku je btto 328 pe-eažirjev. Drugi vlak, Id je vozil viiaeprotno smer, je bil tovorni vlak. Avto, ki je bil na tiru In ki je porzročH nesrečo, je bil vee zdrobljen ia njegov voaitdj — Norman E. Shlnvers. 778 Jackson blvd.. Chicago — je bil todl ubit. Kolikor je razvidno iz prvih poročil, nI nobe-ta Slovenca med pooesrečen-«t _ AMERIŠKA LEGIJA IN MUSSOLINI Organizirano delavstvo protesti ra proti povabilu MussoUnljs v Ameriko_ Milwaukee, Wto. — (F. P.)— Poročila, da bo Ameriška legija povabila diktatorja Museoll-nija, naj pride v Ameriko in govori na njeni konvenciji, ki ae bo vršila prihodnjo poletje v Bostonu, «o Izzvala oster protest od ztranl milwauških in wls-oonsinsklh delavskih unij. Frank Weber, tajnik delavekega strokovnega zveta, izjavlja, ako bo legija v resnici povabila itajl-ajnskega diktatorja, potem ni več nobenega dvoma, da obstoja tesna zveza med italijanskimi in ameriškimi faftieti. Vse govoričenje in naglašanje patriotizma od strani voditeljev Ameriške legije, kl ga Iznašajo v svet, je prazno, kajti dokazi so tu, da ae vodje legije ogrevajo za diktaturo v Ameriki slično kot je v Italiji, kjer ao bile v teku Muz-solinijevega paševanja odvzete ljudstvu ekoro vae pravice. m^mmm^m^m^m—— Sovjetska naročila v Ameriki I New York. — Te dni je bilo odposlanih iz New Yorka 20.000 traktorjev V sovjetsko Rusijo. Amtorg trgovska korporaclja je U dni zopet naročila 17,000 železnih plugov In več kot dvs tisoč rasnih poljedelskih strojev pri ameriških tvrdkah. Sovjetska vlada bda letno na milijone dolarjev za stroje, ki jih naroča v Ameriki. vojni. vezti, ds ss bliža vojna z Rusi Jo in da ao sovjetske čete že ns j! Resarsbijs. Vlada js odredila, da as arstirajo vss osebe, ki rasširjajo to vesti. New York. — Okrog tOO ton piemoga se je v petsk zrušilo ne pet delavcev v skladišču v Broass. Do sobote zjutraj so dva mrliča. ki kričs o tirani Bukarešta, 22. febr. — Zadnje __ dni eo ee razširile po Rumunlilj^ .¿¿¿vstl próhíbieÜo. Jedi m prek bratovščine suh de-loiajalce Ako se ne bodo lndastri>*i ma-gnatje zavzeli a« skrajšanje delovnik*, bo nsntal kaos v industrijah, pravi Ijthitney New Orleans, La. — (F. P.) — A. F. Whitney, predsednik železniške bratovščine, je na shodu v tem meetu Razpravljal o sedanji situaciji industrijske de-preaije, ki se je pridela razširjati po vseh drŽavah ameriške linije, odkar so se pripetili veliki polomi na borai V New Yorku. Dejal jfc, da alab biznes ni glavni vzrok brezposelnosti; vzrok je treba iskati v slabem in neekonomskem upravljanju' industrij. Vodje amerUHrih Industrij bi ne smeli nasprotovati zahtevi delavatva za krajši delovnik ln višje mezde, je dejal Whitney. Uvajanje rtrojev, kl izpodrivajo delavce in jih mečejo na ceste, bi moralo iti sporedno s skrajšanjem delovnih ur. Depresija v industrijah je nastala radi nadprtdukcUe, V dešeH je vsega dovolj, toda delavci, ki eo brez zaslužka, ns morejo kupovati potrebščin, ki ae grma-dijo na trgu. e Ako se bedo industrijski mag-natje še nadalje upirali zahtevi delavcev za krajfti delovnik, bo v prihodnjih treh Istih na milijone brezposelnih delavcev v Združenih drfavah. Ta situaci-ja bo izzvaUf IfotofUkte v ekonomskem življenju Amerike in bo pretresla do temelja gospodarsko strukturo dele It. Krizo M se " odgovorne ossbs zavedle reenosti položaja o pravem času, kar pa je neverjetno, da bi ze zgodilo. Whitney je iz New Orleanea odšel v Houston, Tex., da nadzoruje priprave za konvencijo železniške bratovščina, ki se bo vršila prihodnjo spomlad. ObešenlTieni odtrga- I II glavo v Arizoni Barbarska eksskuclja prve žen ske v omenjen] državi Florence, Ariz. — Zadnji petek je bila v tukajšnji državni jetnišnlci Obešena Eva Dugan, stara 51 let, kl Je bila spoznana za krivo umora svojega delodajalca A. J. Mathlsa. To je bila prva Ženzka, ki so jo obesili v državi Arizoni. Eno leto se je obsojenka borila za pomUošče nje od smrtne ksznl, toda vse oblasti so bi)e proti njej, češ "ena mora Mti prva." EkeekucIJa Eve Dugan Je bila najbolj (MSrsks, kakršne še ne beleži zgodovina Amerike. Vešala zo stala na visokem o-dru, ns kstsrsga je morala toni priti po trinajstih stopnicah. Ko ao jI nataknili črn žakelj čez glavo In vtaknili glavo v zanko ter izmaknili pod izpod nje, je njeno telo padlo šest čevljev doli s tako alio, da JI je zanka — odtrgala glavo In truplo brez glave se js skotalllo po tleh. Poročevalci molče o tem, kako so se gledalci—m«! katerimi Js bilo tudi šest žsnsk! — počutili, ko so gledali strašen prizor. Običajna zadnja želja je bila tudi od rečena obsojenki. Proeils js. da jI dajo lepiti pol pejnta dobrega žganja pred smrtjo, če-sar pa nI dobila, ker država mo- Vprašanje porotnikov r*> . Šeno Newark, N. J .—Povišanje plač porotnikom od tri na pet dolarjev In pa velika brezposelnost je rešila vprašanje, kako dobiti ljudi, kl bi bIN pripravljeni služIti kot porotniki. Naval prosilcev, kl ao pripravljeni vršiti to elažbo v tem meetu, je sedaj tako velik. da jih mora šerif vpisa, vati na čakalno lieto. Za Id službo t se eedaj priglaša jo brezposelni. Nauilje policije v San Franciscu Poslušaje os rasnih pretvez, da zabranl zborovanje delavcem ni dotaknila. Med potjo do vsšal je napol glasno pela neko pesem. HftJbing. Minn. — Zadruga v Cloquetu, ki Je največje v državi Minne noti, Je to dni kupila no-to prodajalno od neke privatne drtdbe. S tem se bo njen delokrog precej razširil Zadružno gibanje v aevernlh drtavah ameriške Unije Izkazuje lep napredek v prešlem leta. San Francisco. Cal. — (F. P.) — Policija v tem mestu se je pričela posluževati rasnih taktik, da zabrani zborovanja delavcem. Vpada na shode, da izzove nemire, nakar obtoži zborovale« Izgredov. To je pretveza, pod katero se skriva, da ne pride do proteztov radi kratenja pravic svobodnsga govora, kl ga garantira ameriška uztava dr-žrvljanom. Zadnji napad je bil izvršen na Zborovanje radikalnih delavcev. Policija je pridno rabila količke In več oeeb pretepla* In aretirala. 811čen slučaj ze je • pripetil Harry Meyereu, ki je prišel v to mesto iz Clevelanda, kjer Je Is» vojeval pravico svobode govora na javnih proatorih. Meyers je član nove organizacije, ki noži Ime Tempel razuma, aaeoelacija ateistov In radikales v. Glavni stan te organizacije je pole« neke protesten lovske cerkve, Id pošilja svoje govornike' na eei ne vogsle. Meyers Je po vaškem govoru teh pridigarjev ssvzel njihovo izpraznjeno mesto ln Je v govoru pdbijal trditve teh pri digarjev. Policija Ka je takoj a retirala in sodnik ga je obsodil v zapor za trideset dni. ObtoŠen Je bil kaljenja miru ln da js o-vlral promet, došim se proti pri digarjem ni pod vzela nobena akcija od strani policije, kl so delali lato kot Meyers. Ameriška delavska fede-racija in rudarji Zensks mirovna liga protestira New York. — "Ako Je uboj stvo zločin, je veftbanje mlade-ničev v šolah, v katerih ee Uče ubijenja na debelo tudi zločin", se glasi brzojavka ženske ml rovne lige višji deški šoli v Ja maku, N. Y. Nadalje pravijo v telegramu, da Je doRnoet Šol» poučevati mladino v koristnih znanostih, ne pa v milltarisDiu. NogavKaroki deiavei Odšli so ss širajk, ko jI« je kompanija sksšsls vsHItl ps sjo p«>K«»dlM» , Hamilton, Kanade. — (P, P.) | Dober dokaz dslsvsks soli. dsrnoetl je bil podan'v tam fti«. stu, ke eo organizirani nogevl-čar J i pustili dslo, ko Jim Je družbe skušala obssitl 'yellow dog' pogodbo ns vrat. Organizator Hoslsry Workers unije Carl Holdsrman je takoj apeliral na kanadettl džav-ni delavski deportment, v katerem Je pojasnil akdjo drušb* Dspsrtmsnt Je opozoril dnribo, da Je usiljsvsnje peaje pogodbe nelegalno In kompanija ss Jejao-rale podati. Pristala jš ns zs htevo, ds Imajo delavci pravic do kolektivnega pogajanja, nakar so ss nogavlčarji vrnili na delo. Novica je zslo dobro vplivala na nogavlčarje pri drugih podjetjih In pričeli so se zanimati unijo. DeUvci pri National Hoslsry Co., kl je podružsiee a-meri tke Resi Silk Co., Indiana polla, Ind., ao nafnanlll evo/ pristop v nogavičarsko unijo. Enako zanimanja se js vobudllo tudi pri drugih dslsvcih, ki so uposlsni v tekstilni industriji v Km* Ali bo federacija priznala novo rudarsko unijo, ako ae ustanovi v Springfleldu? To vprašanje dela preglavico unijtAlm uradnikom Chicago, — (F. P.) — Ameriška delavska federacija stoji pred kočljivim vprašanjem, kl ga je prlnefcet na površje odlok uradnikov rudarske unije, ki sklicujejo kohvencljo v Springfield v uvrho reorganizacije. Sicer so je rudarje še večkrat pozivalo, na) očistijo organizacijo plevela in zapodijo mednarodnega predsednika John L. Lewi-aa, ali U kile, kl Je Izšel Is lokal-ne rudarske unije, naj pošljejo delegate na konvencijo, se razlikuje od vslh prejšnjih. Oklic na rudarje je podpisan po predsedniku rudarskega di-strikta v Ittinoisu, ki ga podpirajo val drugi uradniki unije. To Je edini solventni premogaraki diatrikt od nekdanje mogočne u-nlje rudarjev, na katere krmilo Je prišel Lewis in jo je po dolgih letih nepraktičnega in zločinskega vodatva skoro uničil. Oklic je podpisal tudi predsednik državne delavske federacije John H. Walker, kl je s tem rt-< eklral svojo slušbo, kl mu done ša 97AOO letno, ako se načrt izjalovi in pade v vodo. Ali bo Ameriška delavska federacija priznala novo unijo, ako se ustanovi na konvenciji v Springfleldu? Ako je bo, bo to pomenilo, da imajo delavake u nije, kl so pridružene federaciji, pravico revoltirati proti svojim uradnikom. Tako ss bodo otvori la vrata krojaškim delaveem, kt so orgsnlslranl v Amalgamated Glothinf Wortters uniji. To lah ko povsročt nove zapletljajs, is katerih se lahko iaclmijo odpori v trdno kontroliranih stav-binsklh In drugih unijah. Ako se to zgodi, n« bo šel samo Lewis, temveč tud| mnogo drugih uradnikov. Ako bo federacija odklonila priznanje novi uniji, tedaj bo pot odprta sa ustanovitev nove delavske federacije, kar ss je o-člto namlgeValo, da se sgodl, še prod par meseci, ko Je spor v dvanjastem rudarskem distrlk-tu prispel dO viška. aflbiatmrnmšm Akeija u aataaevilev aova pelIMiae stranke Organizirani delavci v Phlladel-phljl Imajo priliko, da ae Izrečejo o vprašanju Philadelphia* Pa. — (F. P.)— Ali bo organizirano delavstva še nadalje podpiralo stališče Ameriške delavake federacije, ki aa-govarja nestrankarsko politiko, to je, da nagradi prijatsljs in kaznujs sovražnike pri volitvah, ali želi ustanoviti neodvisno politično stranko in voliti sa njene kandidate? Unijsklm delavcem v Phila-delphlji ja dana prilika, da odgovore na gornje vprašanje potom poeebnega referenduma, katerega jim je prodlošilo glasilo unij "Union Labor Recofti". V prihodnji izdaji glasila bo pri-občana glasovnica kot odgovor na nestrankarsko politično akcijo. "Ako in kdaj se ustanovi delavska etranka v Ameriki", pravi Rodgers, "je odvisno od spontane akcije ameriškega delavstva samega. • Noben n4 more stvar povspešiti, niti jo sadiia-tl. Porojena bo is potrebe in na podlagi preteklih izkušenj. A-ko se bo delsvstvo ssvselo za gt-banje In uatsnovilo svojo stranko, bo glasilo prvo, kl bo zagovarjalo tako akcijo, toda dokler tega nI, bi bilo delo reformatorjev bresuspašno. kmaslvslarlšaa baeies nja na Jngn Tajnik Ameriške ddsvske federacije bo govoril aa shodu v Ashevillu TEKSTILNI DELAVCI SE I)R A MI JO IZ MRTVILA V to je veliko pripomoglo pošto-Spanje sodišč, kl Isdajajs Is-JunkciJe proti otavkarjem 1'hlladelphla. Pa. - (F. P.) — Is nepokoja tekstllnjh delav-csv, kl dobiva čedalje večji razmah, odkar ao sodišča na pritisk tovarnarjev pričela Izdajati sodnljske prepovedi proti stav-karjem, ss poraja žsljs delavcev po Izobrazbi. Delavci apsU-rajo na državno dslavsko fsds-racijo, naj Jim pošlje govornike, da as bolj ssznznljo z Industrijskimi razmerami In ekonomskem vprašanju.' Dogodki v sveai s stavko noga vičaraklh delavcev so mnogo pripomogli, de se Js dslsvstvo prlčslo dramltl Iz mrtvllz, v katerega Jih Je zaslbela psssm o prosperltetl. Dva Iftslrs uhlts Chlcsgo. — Zadnji petek se Je {»rlpetlla velike nesreče ne člksšksm privstnsm letališču Cumbsriand rd. ln Irvtng Parit blvd. letala je traščilo na tU Iz višine 300 čevljev In kspitan Jos. Donnailsn, leUbkl učitelj, in Richsnd Vlng, njegov učsnsc Iftaletvu, ets oblsžsls mrtva gorsčsm aeroplsnu. Hlsvfcs Nvarskih šelsvrev Hesttls, vfsah — Organizirani livarji so odšli na stavko, ker niso delodajalci pristali na nji. hov* zahteve, da se jim zviša mezda sa pet odstotkov. Izgledi kelejo, de bodo llver-JI Izbojevali svoje zahteve. Asksvllls, N. C. - (F. P.)— Frsnk Morrlson, dolgoletni tsj-nik Ameriške delavska federacije, bo govoril na shodu tekstilnih delavcev, kl se vrši v tem mestu 25, februarja, v prid or-ganlaatoričnl kampanji, ki Jo Je uvedla federacija v južnih drŽavah. V tem mestu imetoj! precej močna organizacija prodajalni-šklh klerkov in živešnih delav-cev in se sploh smatra sa naj-vvornejšo linijsko postojanko na Jugu. Priepevala je še precej denarja v organizacijske avrhe. Ameriška delavska fsdsrašijs Ja poelala svoje organlsstorje v vsa večja Industrljsks mssta, da organizirajo Ukstllns in druge delavce. Predsednik Grssn bo šsl v Jušns države prvs dni prihodnjega meaeca in bo govoril v mestih, katerih nI obiskal na svoji prvi turi. Green bo govoril v A i lan i I Atlanta, Gs. — Glavni stan A-meriŠke delsvske federacije sporoča, ds bo prodssdnlk Green govoril na shodu, katerega so akllrsle unije v tem mestu ns 2. marce VtNM kspHsl as i*sisja Dvs gigsntltnl novl ksrpsrsrljl Wsshlngton, D. C—Prad psr dnsvl so poro^all o dvsh vsllklh Industrljsklh sdruftitvsh. Ns zs-pedu eo se spojlls trl leleznlike druCbsi Grest Northern, North, em Pacific In Spokane, Portland A Seattle. Nova AeleznMka dn*' ba bo kontrollrsls 18,000 mllj fteleznilkih M. Drugs spojltsv ae js Isvriils v New Yorku, kjer sta se edruil-II Standard Oil Company of New York In Vacuum Oil Com-peny. Nove druibs ae bo knsno-vela General Petroleum Corporate In bo kontrolirala eno mllijsrdo In sto mllijonov do-larjsv kspiula, kl*je Inveetlran po vsem svetu. PROSVET* PROSVETA THE KNUGHTÉMMWT GLASILO IM LASTNINA RM>VKNSSÉ NASODNK POOPOL NB JK0NOVO OrtM •# mmà k, là* HW»«a» WhImiI Naroialaa t M Z4rut»..* èrU— (Imm CkUmf) to Kito S» to •• M M*. Uto m put Hl. SIAS M tot rt Uta, M cm««« to ctog tt as m èato wto. o« m imi wi; m to B«fcaerl*tíM mtoat («r ito UnlWS Sttu* (4 MS tnifc HM to nw. (»teto» MS Ctovre TIA« fur»*« «MUto ISAS »M »«*'• Naato« h w. br lu KS i PRO« V HTA MIT-t* Itok U«iMi Ava« fMwn, M F. M SKR OT THR » KOROATKO P Kupi stare šare Amerika Jo polno staro lore. In to Je zna-menjo napredka! Znamenje revolucije! — T alfo pravi dr. Julius Klein, pomožni tajnik trgovinskega departmenta. Pred nekaj dnevi Jo govoril na radio o "revolucionarnih metodah ameriških industrijskih kapitanov" in Je rekel med drugim: "Po vsej deželi vidite velike gomile zavrženih strojev, kupe starega želeija. To so Impresivni spomeniki ameriškega napredka. Kupi stare mašinerije so dokaz., da se naši kapitani industrij otresavajo umrtvlčenih tradicij, starinskih metod In plesnive opreme/' Dobro., Ameriški kapitalisti radi govore o revolucionarnih metodah y Industrijah in o stari šari. i 2e desetletja skrbe, da oo gomile stare šare vedno večje in večjo. In med to staro šaro nI le zavrženo želegje, usnje, kavčuk, tkanina In druga taka ropotija, pač pa so tudi stari delavci. Vse zmečejo na "junk pilo": stare stroje ln stare delavce. To je kajpada znamenje napredka, to je kapitalistična revolucija. Na drugi strani pa industrijski kapitani ln njihovi oboževalci vseh barv nosijo v svojih glavsh sto ln sto let staro šaro — in bognedaj, da bi se je iznebili, bil bi strašen greh, zločin. Poleg visokih gomil železne šare loži kupoma po vssj "God's country" šara antičnih tradicij in idej. Vsaka kapitalistična, vsaka nazadnja-Škš glava je kup stare šare, ki noei znamke "robustnega individualizma, privatne incetive, svobode dela, zakona zaloge in zahteve, kani-balske morale, egoističnih religij" in druge slične navlake is kamnene dobe. Metafor stare šare se pri leže tudi delavskemu gibanju Gompersovo Šole. Ameriške strokovne unijo oo najmanj trideset let za modernimi industrijskimi razmerami. Trade-unijska filozofija, ki Je bila dobra pred pol stoletjem, je danes tako mrtva kakor je mrtev geocentrizem, kljub temu*še vedno straši. Yes, ameriški industrijski kapitani so zelo napredni in revolucionarni v organiziranju industrij in uvajanm novih strojev, toda v politični in oocialnl^ifTozofiJI so še vedno v starem Rimu. Edino upanje je v modemom delavskem gibanju, ki bazira na načelih modernega življenja. Novo življenje mora biti novo no le v tovarnah ln strojih, v tehniki in aplicirani vedi sploh, temveč tudi v Idejah, mišljenju, nazorih in etiki. Vso, čisto vse, kar se ne prilago-du je'novemu času, mora med staro šaro. Prodno pa jo to splošno očiščenje mogoče, mora biti delavstvo loabraženo v smeri modernih zahtev in potreb. Le izobraženo delavstvo Js zrelo in sposobno aa svojo novo nslogo. Dr. Trunk, vudu-doktor! Neksj dni pred zsdnjim božičem je bil v I'ros vel i .članek z naslovom "Kdaj Je bil Jezus rojen?" ep dokaz. ds se frunku blede. Ako Je italijoneki hudič (avanti. mularia!) nj^rov zadnji lierberoki argument tedaj je Jasno, da Je mož doigrai. Pameten llovek, ki trna opraviti z revnimi ljudmi, ne s otroci, ne bo nikdar čvekal takih oslarij. Yes. gospod Trunk Je odšel med kavke! Glasovi iz naselbin Tone, grešil ei, zdaj pa no Cleveland, O. — Mea culpa, mea maxima culpa Grešil eem: Prvič, ko sem zapisal, da je ga. Ivanush na prireditvi collinwood-skih socijalistov zapela arijo, ki ni bila arija, ampak samo — pesem (prolog k Molekovi drami "Hrbtenica"). Drugič, ker sem se predrznil zapisati, da bi bila ga. Ivanush boljša v petju narodnih pesmi kot v petju klasičnih arij. Tretjič pa sem se jaz — navaden smrtnik, ne~ umetnik, človek grobih ušes, o katerem ga. Ivanush najbrž meni, da ne razloči vranjega kva-kanja od slavčevega petja — drznil "kritizirati" njeno petje. (By (tbo way, jaz «am ne najdem nobene kritike v mojem poročilu o omenjeni prireditvi ter je iato navsezadnje samo navadno poročilo. Kritiziral niaem petja ge. Ivanush, niti petja ostalih pevcev na programu. Ce pa kdo to imenuje — kritiko, po« tam res ne vem, ksj je kritika). Beeedila pesmi, ki jo Jo pela ga. IvantMh, nisem razumel in ker ml Jo bila tudi mdodija iste tuja, ae poč ni čuditi, če sem v svoji nevednosti isto vzel za -r arijo ia kako opere. Errare hu-manum ost.... Kar pa se tiče njenega petja na omenjeni priredit vi — well, jaz nisem glede tegs zapisal nič slabega, kakortudi nič dobrega, enostavno zato, ker niaem kritiziral, temveč samo poročni. Kritizirali pa so njeno petje mnogi navzoči (kakšna predrznosti) in to na licu mesta, v dvorani» a njihova kritika ni bila nič «preveč laskava za pevko. Neka rojakinja — oeebno jo ne poznam« zvedel pa aom, da je že več let Članica nekega pevskega društva in dobra pevka — Je dejala: "Ona (ga. Jvaptjsh) si ve-dno idbere kaj takega, kar ni zanjo, Ce bi pela kako domačo pesem, bi še bila za poalušatl, tako pa Jo težko poslušaš* In to ni bilo vae, kar sem oHšal omenjeni večer. Lahko bi aapisal še več glede tega, a nI vredno. Ako se že ge. Ivanuah — ali kdorkoli Je že spisal "protest" proti moji "Kritiki" njenega petja v Enakopravnosti — zdi vredno kregati se zaradi neke' namišljene krivice, ki se ji Jo baje zgodila s tistimi par vrsticami v^mojem poročilu Proavstl, naj kma svoje veselje. Tone Podgoričan se ne razburja zaradi /takih malenkosti. Ga. Ivanuah naj se v bodoče ne raoburja radi kritik, ki niso kritike. Centu take litanije radi tako malenkootl 7 Ali je morda užaljeno samoljubje? Med vrsticami oe marslkaji lahko bere. Ali pa...; ako Ja bil pisec "blsgohot-noga pojasnila" kdo drugi ln no ga. Ivanush samaTl... Vse je mogoče.... In tudi — razumljivo. Nu, pa bil kdor bil — nekdo Je bil, In dotičnemu povem, da me prav nič no boli, če se me Imenuje "rumenega", "cepca" ali karkoli že. Nekateri ljudje pač mialljo o sdbi vse najboljše, ae imajo za hudo vzvišene nad nami navadnimi amrtnlkf Itd., mialljo, da ao veliki, a v resnici ao — zelo majhni ln malenkoatnl. Tone Podgoričan. . Slovenski doni Mllwaukse, WIn. — Mnogo spodbujevstnega ln navduševal-nega se Je že napisalo k dobro-bitu miiwauške organizacije Slovenskega doma. Ali je pa to tudi kaj pomagalo, se upoštevalo apele in klice za sodelovanje? Ali guvorioe nekaterih ljudi, ki ob vsaki priliki nepremišljeno trosijo mod narod neresnično podatke, škodijo napredovanju, in bodo zauatavile veliko započe-to delo, ki ae vrši med nami? To sta dve veliki vprašanji, o katerih bi se dalo popisati obširne poli papirja. Ali naš namen ni t*4lkret se baviti preoltširno s temi vprašanji. Hočemo pa se prav na kratko pi»mudiU ob njih. Predvsem, kakšne i»o<-tjnt prija-teUKnašemu narodu* Naši ljudje sfcer prav radi i»>magoJo, a ker Imajo Jako žalost ne izkušnje za ssb^J, kar verjamejo kakor hitro kdo le namigne o kaki stalnimi. Nepoblt fokt je, ds Ima-Jo podlrsči veliko Islie delo kot pa grsdtteljl. • Orgsnizacljs priportiče zato vsem tistim, ki nalet«* ns tske vrste igovorneže, da naj Jim nikar ne verjamejo. Prej naj dobe reonične podatke od drugo strani, predvoem od tistih, Id so v ozkih stikih s organizacijo, ki poznajo od A do Z stanje dražbe. Kaj pa o prvim vprašanjem? Z radostjo moramo reči, da ae klice in apele k; sodelovanju vedno bolj upoštevajo. 8aj drugače bi nam ne bilo mogoče tok o rapijlno . napredovati. Navzlic slabim časom ae je že pridobilo od novegs leta. do 15. februarja, 66 novih delničarjev, ki so podpisali 96 novih delnic. Mnogo so k temu pripomogli razni stori delničarji, ki so na nas apel šli na delo in pridobili ovoje znance ln prijatelje. Od novega leta naprej se jih je že deset odzvalo in upamo, da dobe še mnoge poenemalce. Letošnji novi direktorij ae je že tudi prav čvrsto oprijel svoje naloge. Prvi izmed novo izvoljenih je stopil v ospredje molčeč, a navdušen za naš Dom, korenjaški možakar Joe Kračnik. Za njim Anton Vidihar, Jakob Stariha, Victor Miško, Joe Evanich ln delničarji Mary Evanich, Valentin Medle ifc Frank Sagadln. Vil ti so pridobili spodaj priobčene najnovejše delničarje. Upapolnl pojav je tudi to, da so mnogi izmed starih delničarjev, ki imajo svoje prve delnice že plačane, zopet na novo pričeli podpisovati delnice. Izražajo se, da hočejo zadoetiti našemu apelu, ki Je bil, da bi vsaki delničar lastoval vsaj štiri delnice za Slovenski dom. Upamo, da bodo te še mnogi posnemali, da se čimprej prične za gradnjo. Najnovejši imenik novopri-sitoplih: Jakob Gostechnik, Antonija Gostechnik, Martin Jelene, John Remitz, Franl^ Rem-shak, Victor Leskovar, John Selich (drugič), Joe Evaidch, (drugič), Stella Evanich (dru* gič), John Androjna (drugič), Joseph Crtallč, Josephine Novak, John Turek (West Allis), Mary Gross, John Mlinar, Paul Babichi Frank Kerzich, Frank i. Zakrajšek, Mary Vratanar ml., Jacob Oblack (West Allis), 8. S. M. P. društvo "Vijolica" (tretjič). x J. M. •PONDELJEK, 24. FEB. Ustanovitelj društvo št. 69 mrtev Collin wood, 0--V soboto 15. februarja smo položili k večnemu počitku ustanovitelja društva Št. 58 SNPJ in pionirja col-llnwoodake naselbine, Dominika Blumelna. Pogreb je'bil civilen, pokopali smo ga na pokopališču Lake View, kjer počiva tudi truplo nekdanjega predsednika Združenih, držav, James A. Gar-fiekla, kateri je bil umorjen leta 1881. Da je bU ranjkl v aplošnem priljubljen, je to po-katal njegov sprevod, pod vodstvom pogrebniškoga zavoda Žele ln sin. Zadnji dan je bil pripeljan v S. D. dvorano, katera je bila opremenjona v hišo žalosti, ko so prihajali sorodniki, znanci in društvenlkl po zadnje slovo. Rojen je bil leta 1872 na Štajerskem in kot dete prinešon na Koroško, kjer se Je izučil za kovača v Plibergu. Potem jo potoval In se nacadnje ustanovil na Jesenicah in delal v tovarni kovinarsko obrt. Bil je razredno zaveden, naprednega mišljenja in če se ne motim, js še tam pripadal k delavski organizaciji, katere so bile organizirane po oocialdemokratih v domovini» Prišel jo v deželo dolarjev lota 1908 v Cleveland, Ohio, dobil delo pri kovačih v New York Central tovarni vozov in lokomotiv, katera se je takrat nahajala nekje blizu 26. ceste pri progi New York Central telnoal-ce. Ko je bila dogotovljena nova tovarna v Colllnwoodu, se Je preselil tudi on na M716 Park Grove ul., kjer Je zgradil s svojo soprogo, Antonijo hišo in je bil eden prvih naseljencev, kjer Je bilo takrst prerijo. Naš Dominik Je imel delavsko izobrazbo naprednega duha. Dve leti potem, ko Je bila ustsnovljo-no 8NPJ, ae je nshsjal med 12 naprednimi rojaki na Martinovo nedeij6 U. novembre 1906, ko so ustanovili prvo društvo SNPJ v Colllnwoodu In mu dali ime "V hoj." (Takrat niso vedeli, sli se kliče horhs -V boj" sli "U-boj" in društvo se Je imenovalo "Uboj." Ras tolmačil jim Je pra- abret Frank Krže.) — Bil akrat pri socialističnem ; bU Je tudi člen in ustanovitelj društva "Leo Tolstoj" št. 26 SSPZ, sedsj "Združeni brstje", in neumorno delal za Slovenski delsvski dom. Zalel si je tudi, da bi na zadnjo uro počival v Domu in to željo mu je izpolnil direktorij. Pri društvu je bil prvi tajnik skozi devet let, enkrat zapisnikar in predsednik ter navdušen boritelj delaivstva. Zadnje dve leti jo bolehal in pred 5 meseci so mu otrpli možgani. Nahajal se je v mestni bolnttnici, dokler ni izdihnil. Družina je pridno cbiskavala dragega očeta. Zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojeno Starman, Antona, Josephs, Dominika, Henrika, shiove, Mary in Frances, hčeri, in oestri Marijo na Jesenicah in Francko v Trstu. Poslovilni govor, ki ga je imel predsednik: Dominik Blumel, ustanovitelj društva "V boj" it.58 SNPJ! Ko danes tukaj pri tvojim odprtem grobu stojimo, nas js le mslo, ki vemo pomen imena društva, katerega ustanovitelj si W1. Pa ■ če pogledamo zgodovino tvojega rojstva do danes, ko tukaj počivaš po trudapolnem delu, ki si ga dokončal, vidimo «kosi celo tvoje življenje le boj, neizprosni boj proti izkortfievateem, zajedalcem in raz-«irjevalcem nezavednosti. Tvoji bratje in sestre, ¿lani društva "V boj" smo ponosni na* sad tvojega in tvojih ustanoviteljev d*!*, in spominjali se te bomo kot pionirja, ki si se moral neizprosno bojevati s drugimi wf obstoj, svobodno izražanje in napredek društva. Obljubimo ti danes oh tvojem odprtem grobu, da bomo mi, ki ie živimo, korakali po začrtani poti bratstva in napredka iz podjarmljenja mezdnega suženjstva. Vemo, brat Dominik Blumel,«da si imel zapreke pri ustanovitvi tega društva, ker črne sile nikoli ne mirujejo, Poskušale so razdirati društvo ob uftanovitvl, poskušale bodo sana-prej; ampak obijubujemo ti ob tvojem Odprtem grobu, da se bomo borili ml, tvoji bratje, do zadnjega proti vsem uničujočim silam, ki bi hotele .porušiti sad tvojega dela in to, kar si- ti, ustanovil. Društvo "V boJH št. 53 ŠpfPJ bo korakalo naprej sa po-večahje članstva ln bo vodilo boj za idejfc svobodomiselnosti in napredka. Po«vaj v*mlru, dragi brat in lahka naj ti bo ameriška zemlja 1 o F. Barbič. . Naše diVidende Bridgeport, Ohio. — Velike korporaclje ln družbe so naredile račune za leto 1929. Številke, ki kažejo koliko dobička so naredile te izkoriščevalne pijavke delavstva, so ogromne, človeku kar vroče prihaja, ko vidi tako vrsto številk, ki so milijoni In milijoni, da človek, ki ni dovršil visokih šol, še izgovoriti ne more. Kake dobičke smo pa napravili mi? Starejši smo za eno leto in upanje imamo, da bi bilo leto 1930 bolj prospemo za nas, kakor leto 1929, ali naš up, kot vse izgleda, bo splaval po vodi. Vsaj začetek leta je tak, da skoraj ni upanja na boljše čase, a-koravno bi se odptlo delo vsaki dan. Tako ne moremo računati, da bomo šteli dobiček prihodnje leto. Zadovoljili se bomo, da bi ae pošteno preživeli, ali dandanes tudi tega ni. Oče z veliko družino in navaden delavec pri tej pičli plači, akoravno je zaposlen vsaki dan, ne more zaslužiti toliko, da bi svojo družino pošteno preživel (pošteno, to Je dostojno) In še slabše se nam obeta, dokler ne bomo imeli mi delavske zastopnike v zbornicah, kjer se delajo postave. Ako opazuješ, kako frčijo milijoni iz zbornico sa otvari,' ki so nasprotne delavcem, in ki oo popolnoma proti želji ljudetva, tc kar streee mras, ali kaj hočeš, aH si moramo pomagati? Za enkrat ne, ampak storimo ps lahko veliko dobrega oami zase kadar bo prišel tisti čas, čas volitve. Volitev je voaka važna, od najnižjega odbornika do prezidenta Združ. držav. Takrat glejmo, da bomo voli M delavske kandidate. Pa bo kateri rekel: "Katere tp, saj jih nI." So, vsako leto J (K je več no delavski Usti (glasovnici). To vi-dimo It naših listov Prosvete In P roleta rca, ki sta edina napredna lista sa vzpodbujo In izobrazbo delavstva. Dokler bomo pa mi verjeli kapitalističnim časo pisom (in to posebno ksdsr so volltv«). ds bodo nam priporočali koga naj vpllmo in na« blufajo, "če bo republikanec izvoljen. bo doeti dela," drugI to-pet, "Čet» demokrat, bo boljšo," kar je popolnoma voeeno, naj je Peter, ali »Pavel, na delavca bo pozabil, jiltro, ko na ttolčku je, mar mu naše je gorje. Katere kandidate pa to podpirali Wall ttreet in drugi denarni mogotci v Zdr. državah ameriških? Ali oo dali v kampanjski fond tudi našemu kandidatu Norman Thomas u, ki je bil na socialistični glasovnici? Kaj še! Od njega se je kaj malo bralo ali pa nič v ameriških listih (kapitalističnih). Ni tre-ba misliti, če bi Imel naš dejov-ski kandidat milijone na razpolago kot jih imajo drugi, da ne bi z njimi prepričal ljudstvo, in tudi izvoljen bi bil. Dokler bodo višji sloji volili z denarjem in jim bo delavsko ljudstvo sledilo, toliko časa ni treba pričakovati boljših časov, dokler ne bomo mi mislili sami zase, ampak bodo drugi za nas. Toliko časa se ne bomo otresli bremena. katerega nam nalagajo na naše grbe. Dokazov za to je doeti, eden je precej tu: Kako smo včasih argumentirali in "kikah" čez u-ni jo UMW of A., da je elabša kot skeb, posebno kadar je bilo treba plačati asesment. Ali danes, ko smo unijo izgubili, pa že vemo drugačo, samo prepozno je. Poprej afno imeli neko j, česar nam daneé zelo manjka. Ako niso bili uradniki za nas, ali ne bi bili mogli izvoliti drugih in unijo obdržati? Sedaj vemo koliko je bila vredna. Ali so premogovne družbe kaj izgubile pri tem? Popolnoma nič. To je bil njihov načrt in posrečil se jim je. i Glede unije so se začeli nekaj gibati, edina namaka je, da jih je preveč vrst. Tudi to se mora odstraniti od nas. Samo ona unija za premogarje, pa naj bo že katera hoče, samo 'da je in vsi bi Jo mogli podpirati Ako ne bi bila takoj) , dobra kot bi morala biti, saj se'lahko zmi raj izboljšuje. Tudtf UMW ni bila spočetka taka kot svoječas-no, in ravno koj je postala za nas precej dobra, smo jo začeli zametavatl sami in-smo se razcepili; da jo je na vse zadnje zmanjkalo. Težje jo bo zopet ustanoviti kot je bilo uničiti, ker uničiti so jo pomagali vsi, am pak zopet sestaviti jo bomo mogli pa sami, ker tisti, ki oo pomagali podreti, ne bodo pomagali postaviti naga j, ampak bodo podirali. Težko delo nas čaka, aH naše skušnje in hrabrost so nepremagljive. Samo složnosti in skupneg» delovanje je treba. Shodov ali podobnih zbirališč sedaj ni, edino kar je, ao društvene seje. Tam pridemo skupaj rojaki, da se pogovorimo o marsičem, kar se je začelo pri našem društvu št. 13 SNPJ. Ko je seja skončana, ko pride razno, se slišijo nasveti in priporočila in to in ono, kako bi izboljšali delavske razmere (samo želeti bi bilo, da bi oe člani udeleževali bolj pogosto društvenih sej, ki so za nas zelo važne). Martin Koso. Prof. dr. Morton: Solnčni žarki v hrani ButlegarJI v nesreči Reading, Pa. — V nedeljo dne 17. februarja je doživel neki tukajšnji sindikat butlegerjev velik udarec, ko je prišlo do ras-trelbe kotla za kuhanje žganja. Rksplooija Je razdejala dvonadstropno poslopje, ubila dve osebi, sedem pa ranila. Ubita sta Thomas Maggiaro. delavec, in Jacob Lobe, vzpenjačni operator. Med ranjenimi sta tudi dva butlegarja, ki oe nahajata v bolnišnici. Eden od teh Je it Phi-ladelphlje, drugi k Now Yorka. Tretji Jo pobegnil a pooorišča pravočasno. To Je bila največja senzacija v našem mestu v tem tednu. Smo tudi v objemu velikega ns-vsls prohfbičnih oblasti, ki skušajo osušiti Reading. fe- Avtna Impérial, Pa. — Dne 14. bruarja oo Je smrtno čil t obrat Joseph Yerman. Zjutraj so Je podal s svojim avtom na oblak sorodnikov svoje žene, ki živa v W Virginijl. Nazaj grede ae Je njegov avto no neznan način zagnal v breg In oo prekucnil nota j na cesto. Pokojnik Jo bil no mestu ubit Pokope n Je bil civilno dne It, februar js ob veliki udelešbi. Bil Je člso društva št. Utt SNPJ in št I Te vrste govore o dveh psičikih Spodu in Tedu in o delu mladega znanttvenika, ki je imel zelo rad pse, še rajši pa otroke. Spod in Ted sta bila bratca; dva vedra, zadovoljna psi¿'^ Nekega dne pa je njunO pasjo mater povozil te žak tovorni avto in tako se je zgodilo, da «u prišla v posest mladega učenjaka. Ta ju je po. nesel v svoj laboratorij, kjer Je delal poskuse z nekim čisto določenim namenom. Pa mu j« prišlo no um, do bi mu utegnilo Spod *!n Tod pömogoti pri uresničenju njegovih načrtuv in storiti no ta način veliko uslugö otrokom in odraslimi v Oba psička so zaprli v udobni pasici in ju odnesli v klet, kjer nista pogrešala ničesar r«. zen solnčnih žarkov, zakaj v kleti je svetila na-mo električna luč. Dvakrat na dan je mladi u-čenjak nakrmil svoja štirinožna prijatelj« Vsak atom hrane, goste aH tekoče, je bil natančno odtehtan. Oba psička sta dobivala po-polnoma enake deleže, ki se niso razlikovali ni-ti po okusi;. Znanstvenik je živalici vsak dan stehtal in si natančno beležil, kako se redita in raaeta. V zapiske je prišla tudi vrsta in se-stava hrane, ki sta jo dobivala. In vendar se je hrana obeh v nečem razlikovala. Kar je jedel Spod, je bilo umetno napravljeno s pomočjo procesov, ki jih je mladi učenjak tekom let temeljito preštudiral, dočim je Užival Ted po-vsem prirodno hrano. Spod je zrastel v normalnega, zdravega in vedrega psa. Njegove-kosti in zobje so bili močni ; vse je kazalot da se bo rakvil v krasno, ple. menito žival. Tudi Ted se je razvijal. Postal je debel in igrav, toda v njegovimi zobmi in kostmi nekaj ni bilo v redu. Imel je namreč mehke kosti kakor gumi in nožice so se mu ukrivile. Njegovi zobje še zdaleka niso bili taki kakor Spodovi. Jedel je sicer res rad, a vzlic temu ni kazal onih močnih umerjenih o-bliik kakor njegov tovariš. Skratka, razvijal so je v nekako pasjo karikaturo, ki bi težko našla priznanje prijateljev psov. v Dan za dnem ju je znanstvenik opazoval, kako se spreminjata. Rasla sta namreč natanko tako, kakor je bil v naprej preračunal. Vedel je, kaj pri Tedu ni bilo v redu. Videl je, kako so se Teda prijele vse tiste slabosti in napake, ki se drugače opažajo pri manjhnih otrocih. Tod je ddbil angleško bolezen ali ra-hitiš. Tudi rahitični otroci imajo ko gumi mehke kosti, krive noge, slabe zobe in udrta prsa. Učenjak je bil zadovoljen s svojim delom. Globoko v kleti svojega laboratorija, kamor nikoli ni posijalo aolnce, je vzgojil krasnega psa. U-bogega Toda je samo še fotografiral. Njegova slika naj bi bila neomajen dokaz njegovih znanstvenih dognanj, — potem pa ga je peljal tja, kjer končajo vsi mladi izgubljeni psi, ne da bi vedeli zakaj. Ako bi bilo 9podu ln Tedu dano, da bi bila dorasla na solnčni svobodi, potem bi se bila o-ba razvila v krasne živali, ker sta prišla enako močna no svet. Učenjak pa je na njih namenoma zakrivil tole: Spod jo bil deležen u-metne solnčne svetlobe, Ted po ne. Spodu so dajali solnčno svetlobo s hrano vred.. Ted pa je ves čas niti za ščip ni bil deležen. Poskus R Spodom in Tedom je bil samo poslednji doka-zilni člen v dolgi verigi posrečenih poskusov, ki so pokazali presenetljive uspehe in odkrili novo pot do zdravja. Ta učenjak je bil Harry Stoenbock, profesor na wisconsinski univerzi. Njegovo odkritje bi mu lahko prineslo veliko bogastvo, če bi še mu hotelo napraviti iz njega kupčijo. Toda Stoenfbook je v prvi vrsti znanstvenik in tako je plod svojega trudapolnega dela zapustil a-lumnatu svoje univerze, prav tako, kakor pred dvema letoma dva plemenita učenjaka iz Kanade, ki sta iznašla insulin-zdravilo zoper slso korno bolezen. Zahteval je aamo, da se morf vea denar, ki bi ga utegnila dobiti univerza t izkoriščanjem njegovega izuma, zopet porabiti za znanatveno delo na zavodu. — Sedaj r» nekaj pojaanil o novem IzUmu: __ Ako solnčni žarki prodro do kože, ne da hi jih na poti prestreoalo atoklo, dim all oWeka, tedaj spravijo v gibanje neko snov, ki se ji pravi argestrol in tvori na ta način vitamin D. Z našo vsakdanjo hrano zauživamo tudi , nekatere rudnine kakor: kalcij» železo, fosfor itd. Človek nujno potrebuje teh snovi, ker dni-gače njegov organizem ne bi mogel razviti močnih zob in koati. Toda znanoat je dognala, <1* vaa hrana z rudninami vred nič ne zaleže, ak" ne pridejo obenem v telo tudi zadostne množine vitamina D. Z drugimi beaedami: *ame rudnine so neučinkovite, ako jih ne podpira vt tamin. Za tvorenje vitamine pa Je potrebna solnčna svetloba. Zakaj, ne vemo, ker gre *» eno izmed neštetih tsjinstvenih snovanj prir* de, za katere ljudje le sem ps tjs najdem.» rs»-tago. Profesor Stoenbock si Je mislil, ds mu w uspelo vitamin D umetno pridejati nekst«ritu živilom kot nadomestek solnčnih žarkov. P» dolgotrajnem proučevanju in mnogošti vilnia poskusih je dognal, da se tvori U vitamin v nekaterih vrstah žita, sko gs določen čs* «bivajo primerno Jaki ultravijolični žarki N«*1 Je sicer, da vsebuje doeti potrebnega vitamiaa tudi ribje olje; kdor ga pije. potrebuj, masi solnčne svetlobe nego sicer. Toda ribj«- oU« Jj neprijetno zdravilo in poeebno otroci niso ?»«J navdušeni. Profesor Stoenbock imenuje avoje "Iknt-Je "Ohiarjanje a hranili". Ne trdi. ¿a je na ts način preparirana hrana zdravilo. Ne trdU» bi taka hrana zanesljivo oodravila rohHic poverjen je pa — in v tem ae atrinjajo i njim di drugi znanstveniki — da bo pomenila > " ' po njegovi metodi obsevana z uKraviJob'n,rn' žarki, telo učinkovit delež vaakdonje diete. rONTDBbJSK. 24. FEB. Vesti iz Jugoslavije ) ll. A VIJ A IN BOLGA- nega položaia. se nnJntila ¿* h/di JUGOSLAVIJA IN RIJA lsPfh sofijskih pogajanj znači /bližanje med Jugoslavi jo in ItolKarijo _ (Izvirno) Ljubljana, začetkom febr. Iz Beograda bo dospele vesti, da »o se pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki so se pričela se v decembru 1929 te dni v glavnem končala s popolnim u-spehom. Dosegel se je sporazum v vseh najvažnejših vprašanjih, v katerih na nobenih dosedanjih ugajanjih ni moglo priti do pozitivnih rezultatov. Tako se je rešilo zelo važno poglavje o dvolastninskih^poeestvih ter vprašanje o nevtralni obmejni coni. Veliko preglavic je delalo vprašanje dvolaitninskih posestev. Sedaj se je našla rešitev v tem, da se je sporazumno sprejelo načelo medsebojne zamenjave na ta način, ds bpdo bolgarski lastniki, ki Imajo posestvs na našem ozemlju dobili v Semenja vo posest vs naših državljanov na bolgarski strani in obratno, da bodo jugoslovanski državljani, ki imajo na bolgarski strani posestva, dobili bolgarska posestva na jugoslovanski strani. Prostovoljna sprememba posestva se bo vrtHla do 1. aprila 1930. V slučajih, kjer ne bi prišlo do sporazuma, bo odločala mešana jugoslovansko-bolgar-ska komisija, ki bo stalno delovala, tako, da se lahko smatra, da bo to vprašanje v najkrajšem času najpovoljnejše rešeno. (!!!) Kar se tiče nevtralne obrnej-iii" cone, se je sklenilo, da bo obsegala pas G do 10» kilometrov, v katerem se ne bo smel nihče nanovo naseliti razen domačinov ter državnih uradnikov. Kontrolo nad izvajanjem tega določila bo izvrševala posebna mešana bolgarsko-jugoslovanska komisija. Si>oroča se tudi, da bo ta sporazum v kratkem ratificiran od obeh vlad v Beogradu in Sofiji in bo takoj atopil v veljavo obenem z predhodnim sporazumom v Pirotu. Sporazum med Obema sosednjima slovanskima državama na Balkanu ni samo tehničnega pomena, temveč je tudi posebno velike važnosti za nadaljevanje prijateljske politike med Bolgarijo in Jugoslavijo. Pravijo celo, da je jugoslovavnska delegacija v Haagu na konferenci pokazala napram bolgarski delegaciji prav iskrene simpatije za Bolgarijo. Zato je t>aje to dejstvo vplivalo na ugoden potek pogajanj v Sofiji, ki so sedaj zaključili s popolnim sporazumom. Merodajnl krogi pričakujejo, da bo novi »porazum odločilnega pomena za razvoj političnih rasmer med Jugoslavijo in Bolgarijo. nega položaja, se počutila še bolj osamljeno ter je sklenila, da si vzame življenje, kar se ji pa zs enkrat še ni posrečilo.... Popotnik-alromak Te (fni, že precej pozno zvečer, je postopal po Marijinem trgu slabo oblečen človek brez površnika in nagovarjal ljudi. Povedal je, da je jugoslovanksi državljan, doma iz Svara, prihaja iz Maribora, odkoder je prišel peš, ker mu je zmanjka- - - . , . , lo denarja za vlak. Prepotoval je n°atn° otvorjena prva kuhinj-že mnogo sveta, ker ga je gna- »ka razstava v Ljubljani, kate-la nenasitna želja videti svet in vsl Ljubljančani z velikim ga je izvabila iz puljske gimnazije in ga od tedaj naprej tira po svetu. Potoval je že po Italiji, Franciji, Nemčiji, Angliji, A- sanimanjem pričakovali. O pri reditvah te razstave smo že poročali. Izvršila se je točno po danih dispozicijah in razstav- meriki, bil'je v NeW Funlandi- Ualci kakor obiskujoče občin SLIČICE HOCIJALNE BEDE __IZ DOMOVINE IJubljana, 5. febr. 1930. Slovenija I V marsičem se lah- jl, v New Yorku, Chicagu, New Orleansu, San Franciscu, Londonu, Havru, Koelnu in celo v Afriki južno od ekvadorja. Tam si je z delom prihranil precej denarja, da bi sfe lahko vrnil v Evropo. A neke noči je bil o-kraden do poslednjega krajcarja, da mu ni preostajalo drugega, kot si poiskati delo; slednje je dobil pri neki italijanski tvrd-ld, kjer je moral skrbno varčevati deset mesecev, da se je lahko vrnil v domovino. Sfedaj po dolgih mesecih oz. letih, ko je prehodil toliko sveta, se naučil mnogega se vrača kot siromak, s srajco, katere ni premenjal že celi mesec, z raztrgano obleko, suh, neobrit in zanemarjen. Bolest mu je zaBolzl-la oči ko ie prosil za kako obnošeno srajco, da se preobleče in tem počuti svežega in pa malo ^kruha, da si potolaži glad. Sam je prepričan, da bo poginil na cesti, ker ga spremlja vso življenje nesreča, katero mu je Že mati prerokovala. In ko mu je nek usmiljen Človek prinesel mald perila, hlače in kos kruha, ni vedel, kako naj bi se zahvalil. V levi roki je držal kruh, h kateremu je desnica vedno silila, da bi ga «dnelse ustom. Bil je videti zelo la-čen, a se jft premagoval in se zahvaljeval. ."Čeravno izgledam kakor vagabund, raztrgan, propadel in umazan, vendar nisem zloben. Žrtvoval sem vso svojo življensko srečo samo da vidim svet, in mi je sedaj, ko sem ga toliko videl vseeno kedaj in kako umrem. Kako naj vam povr-nem dobroto ker ste se me usml* lili? Samo kapo snamem In se vam zahvalim In jutri, ko bom potoval peš dalje proti Sušaku bom prosil za vašo srečo". In ko je opazil sočustvovanje, se je poslovil s tresočim glasom in pohitel na kolodvor, kjer je name. raval prespatl noč. Najdba mrtvorojen ca v Kamni gorid ; Ko so zadnji lamovški in radovljiški lovci sklenili užiti zadnji dan lova v znanem lisičjem revirju v Bukovlju pri Kamni Gorici, niso niti slutili kako čudne odkritje jih pričakuje na tem lovu. Pri stikanju za lisicami je opazil Tonček Legat pod lepo razgledno točko "Mil pogled" v Bohinčevih pečeh, kamor redko stopi človeška noga, zavoj cunj i«. o. I jV7 stop c oveska noga, zavoj cunj m ' \ Pred de*elr te katerih je odmotal zavito mr- »■ l«»krajinami, a .lik socijal- tyQ „rorojailška. Po ne »>He in krivice ima dovolj kot povnod drugod. Mlada obupanka Sinoči so pripeljali v ljubljansko bolnico komaj 17-letno kme-tlAk« vonju spoznal, kaj si Je redilo mlado dekle In pozval h ravnika, ki Ji je nudil prvo po-m.„ ter s tem rešil življenje ki je obupalo nad vsem in »amo nad seboj. ^ /r°k temu obupnemu kora-fu l* bil neki naallni možki. J»ti.remB Je prišla mlada Marija v roke pred kakimi 4 meseci. i« okužil in Jo prepustil r > r»zupnl usodi. Po naklu-'Ju ^ "e je nato «eznanils z ne-trjrovski» potnikom, v ks-Imžhi j* za nekaj čaaa '"7-abfla svojo bol. ko ae Je vo-* njegovim autom po prijet-; h »k-tlh. Po odhodu slednjega p* ^ je zavedla svojegs obup- tem odkritju so tudi ostali lovci izgubili veselje do lova ter so se napotili proti Radovljici, kjer so zadevo prijavili orožnikom.! ska dekleta so kmalu za*umni In ta alučaj, ki je dvignil med kamnogorskimi prebivalci toliko prahu, je eden izmed mnogih o-nih, ki jasno osvetljuje žaloetne razmere nezakonske matere in kažejo, kako prenapete hinavke ali omejene moralistke škodujejo nesrečnicam, ki jih ponavadi pripelje beda v tako dejanje, meato, da jih pravočasno posvarijo, ker jih današnje šole ne uče o življenju, in jim pomagajo z nasveti in dobrimi dejanji. Prva kulinarična razstava v Ljubljani Ljubljana, 4. februarja, i Danes ob 10, url je bila slav FKOSVBT* atvo so zadovoljni z uspehi. Pravijo* da ni bila še nikdar velika dvorana "Uniona" na Miklošičevi cesti tako okusno opremljena, da bi tako privabljala trumoma občinstvo kakor baš sedaj ob priliki razstave, ki traja tri dni. Razstavili so v* glavnem hotelski in kavarniški uslužbenci, poleg njih pa tudi znane ljubljanske slaščičarske tvrdke kakor Novotny, Zalasnik, Sonda in drugi. Tudi mesarji in trgovci s delikatesami so prav prijetno razpostavili svoje produkte, ki so naši domači umetnoati res v prijeten znak in okras. Rasatav-ljeno je tudi južno ssdje. Vso razstavor pa krasijo lepo pregr-njene mize s krasno steklenino tvrdke. AgnolaJ Po mizah in po vseh kotih pa naletimo z lepim cvetjem bogato ozaljšano dvorano. Kulinarična razstava v Ljubljani je res lepo delo In bo nudilo vsem najlepši in največji užitek. —- Da bi le vedeli ceniti gospodje tudi pri plačah kuhinjskih, kavarniških, hoteljsklh, restavracijskih uslužbencev — uspeh in delo naših kuharjev, pa je srčna želja vseh, ki so razstavo obiskali. Med razstavljenimi izdelki so zelo lepi oni iz slaščičarne delavske "Depa«pekarne", ki vzbuja splošno pozornost. Strašna rajhenburtka železniška nesreča pred sodiščem Celje, 1. febr. 19*0. Vsem je še globoko v spominu strahovita železniška nesrsča v Rajhenburgu, ki je zahtevala tri človeške žrtve in napravila ma-terijalno zelo veliko škodo. Sedaj je prišla vsa stvsr pred celjsko sodišče in 1. januarja se je vršila glavna razprava proti prometniku Alojziju RantaŠi, ki je usodnega dne Imel postajno službo in katerega so obdolžili krivde na kataatrofi. V noči od 2. na 3. novembra je ekepresni vlak zavozll v tovorni vlak. Pri tem so izgubili življenje stroja-vodja Arzenšek, vlakovodja Vo-dlak in kurjač Jeromen. Železniška direkcija je ocenila mate-rijelno škodo, ki znaša po njenih računih na 570,000 dinarjev. Obtoženi uradnik Rantaša je pojasnil vse rasmere v katerih je živel. V vojni se je zaradi neprestanega bivanja na fronti srshlalo njegovo živčno stanje, poslabšalo pa se je to še bolj, ker je po vojni bil nepretrgano deset let v težavni in odgovorni prometni službi in še to ns progi« ki je najbolj zasedena in Na lice mesta došla komisija kjer Je najvač promets. Zsprosll Je ugotovils, ds Je bilo trupelce vrženo v breedno čez kakih 26 m visoke pečina in da je tukaj Jsžalo že več dni. Po ovoju se Je dalo sklepati, da Je bila neusml- zgodila velika katastrofa je Že par krat, da ae ga preata-vl, ker njegovo živčevje ne sdr-ti več napora, toda prošnje so bile samanj vse dotlej, da se ni Popolnoma izčrpan in utrujen ss Je Ijens msti, ki je otroke umorile, , Iz Kamne Gorice, In kamnogor- usodnega dneva podal na svoje odgovorno meato. Na rsjfcen uvoeni čila poaestnlkovo hčerko Merijo, burški postaji manjka ki je na vprašanje orožnikov aignsl. Noč Je bila temna in me- svoj čin tudf priznala« Nesrečno glena. Ko as Je prlgodila kata- dekle Je zanosilo In v skrbi pred strofs, Js Rantaša ves strt In v hudobnimi jeziki skrivalo noše- domnevi, ds Je ves ekspresni čnost. Iz istegs razloga tudi nI vlsk strmoglavil v Savo, v tre- poklicalo babice, a je kljub temu nutku sklenil končati si Žlvlje- bilo dete žlvorojeno; že psr ur nje. Prerezal si js žile ns obeh po rojstvu pa je umrlo bržkone rokah In zavedel se Je šele dru-zaradl nepravilnega ravnanja Ta Izpoved je možna, ker na tru gega dne v kršnt bolnici. Priče so Izpovedale v bistvu sledeče: O-psku'ni najti nikakih znakov, po rijenteclja Je bila v usodni noči katerih bi se dalo aklepstl, ds silno težavna. Užala je gosts je bil novorojenček uWt ali zs- megla Krivda zadene upravo dsvljen. Uboga mati Je Imela Na progi Zidani moot-Zagreb trupelce dva dni v hiši In se je Je železniški promet Izredno mo-šeJe potem odločila, da ga skrije čen in služba Je zelo težavne. E-v gozdu Tretji večer gs je nesla notlrna proga je prenatrpana z na Bohlnjčeve peči ter ga vrgla viski Tsko stanje zehUve od v prepad kjer so ga našli lovci, prometnega osebja »k rs j no natikajoči sa lisicami. Ipetost živcev. Kapacitete te pro- Emlle Jordan: nBAallln*IL ti a MakBlLi rroSlIMIp v JUMvIKI Javno-državno dovoljene prostitucije v Zdrpženih državah ni! Tako tftkako sem nekoč bral v nekem ameriškem magazinu. Zopet nekje drugje čitam neki esej o "Evropi", znanega ameriškega novinarja. Med drugimi stvarmi ae zgraža tudi nad e-vropsko prostituoljo, katera ima zaslombo od države same, osiro-ma zakonodajne vlade. Z ogorčenjem in gnusom izliva celo grmado izbruhov nad ogabno e-vropsko prostitucijo. Citateljem živo slika londodske, pariške, dunajske in druge ulice velikih evropskih mest, kjer stanujejo Javne prostitutke, ki se prodsja-jo za denar in kjer imajo nemoralni elementi svoje azile za seksualne orgije. H koncu svojega članka bolno vzklika: "Kako se nsj Evropa imenuje vzor klasične kulture in napredka, ko javno dovoljuje in s tem povspešuja prostitucijo, katera rodi najVeČ človeškega zla 17 Ta dežela je še vedno turška in to v dvajsetem stoletju! Evropejci se bi morali tudi v tem oziru učiti od nas Ameri-kancev!" Ta novinar je videl le slabo stran evropske prostitucije, o a-mertški prostituciji pa nima niti pojma oslroma ga sploh noče imeti. Poglejmo, kakšne so tiste javne hiše v Evropi, katere so državno dovoljene. Kakor je znano, Imajo nekatera evropska ve-lemeeta javne hiše. V teh hišah !eo navadno elegantno opremljeni prostor^ zračni ter vedno in-špicirani od gotovih poverilnih zdravnikov. Ženske ae morajo podvreči pO večkrat na teden skitoni zdravniški preiskavi, ter s tem takoj preprečijo nalezljivo bolezen ali kako nenormalnost. Nadalje morajo zdravniki paziti, da ženske ne občujejo večkrat kakor presega njih fizična moč. iPrav tako sdravnlki pazijo na Uedila in pijačo, ki'se prodaja v teh lokalih; zraven zdravniške kontrole nad njimi, so te Ženske pa budi neprenehoma pod policijskim nadzorstvom, iz katerega sledi, da so nerodnosti v jav-nlh hišah le maloksdsj. Policija še poaebno pazi, da zabrani vstop mladoletnikom. Kako je pa v Ameriki? Javne hiše so strogo prepovedane vsled namena, da se prepreči in omeji kolikor je mogoče nemorelno življenje. Ali se pa to tudi izvršuje in realizira ? Niti od daleč ne! V Združenih državah so prepovedane Javne hiše le vsled tega. da se pred drugim svetom poksže: Mi smo morsllstl, učite se od nas, poglejte nas Ameri-kance tudi v tem oslru smo na-prednejši!" Lepo bi bilo res, če v Ameriki ns bi bilo nobenih Javnih hiš . toda na žalost pO velikih mestih Jih je na tisoče, seveda privatnih oz. tajnih, toda za katere joblast mnpgokrat va ter zatlsne oko in s tem povspešuje nsjolJ nesramno moralo. O neki priliki mi Je neki policaj pripovedoval, kako je vstopil v neko tako hišo, ne is službene dolžnoatl, ampak iz radovednosti ter vaseljs, kako ss ga bodo i>osetnikl Javne hiše preetrašili. Vprašal sem ga, če ve za veliko takih prostorov — celo rešto mi jih je našUd. Omenjeni prostori so last posameznih oderuhov, kateri do skrajnosti izkoriščajo dekleta propalega stanu In prav tako po-setnike teh lokslov. Mnogo je izgubljencev, ki ves svoj prislu-žek zapravijo po takih lokaj^ |S prijateljem eva stopila v s-naga izmed teh lokslov. Blls Je tam že sbrans In precej glssns družbs, okoM dvsjaet moških Js bilo notri In sicer od mlsdeničev ps do sivih starcev. Takoj, ko svs vstopile s prijsteljem, je prihitele neme nspreti mlado In še preosj ohranjeno dekle s mehaničnem smehom ns obrasu, o-či so si jI trudno svstile is pod tenkih In pebervsnfh obrvi. Vprašala js naju, če želiva kaj piti. Ae pred no sva JI odgovorila na njeno vprašsnje, Je nama že prinesla vrč pokvarjenega piva. Nato Je nama prineels stole ter se pričela rasgovarjati. Moj prijatelj Jo Je pričel fzprsševstl. ge znaša od 40 do 50 vlakov, do-člm jih vozi dnevno 56! Aenet ae je po Izjavah isve-d pnce v In prič prepričal, da obtoženi Alojzi j Rantaša ni kriv In je sato sodišče Isreklo oprostilno "Koliko deklet je v, tej hiši?" Odgovorila mu je v histeričnem smehu;,"Samo jas in moja prijateljica". Niava jI verjela. Toda kmalu nato se js pokazala iz druge sobe njena partnerca. Prav tako je nama ona povedala kakor prva. Nato sva govorila še z lastnikom. Vprašal sem ga, kako kaj gre njegov posel. Začel je tarnati, da slabo da nimu dovolj posetrtikov. "Kako da jih nimate?" in sem pokazal z roko na družbo, katera je uganjala nesramne burke s eno ismed dveh deklet. "Toda vsuk dan jih ne pride toliko kakor danes", je žalostno odgovoril. Omenil sem mu, da samo dve dekleti ne bi mogli zadostovati za večjo družbo. On ml je nato flegmatično odgovoril: "Ce ti dve ne bi vzdržali, bi dobil pa drugi dve ... saj jih je dosti na raspolago." I Torej dve dekleti za dvajaet moških! Pomislite, ali se stem direktno ne uničuje Življenje mladih deklet? Skoraj gotovo Je, da te vrste dekleta ne morajo biti mentalno in tudi ne fisično zdrave. In če .slučajno dekle na-lese spolno boleaen od prvega, koliko jih lahko trpi vsled tega. Pri vsem tem se dogajajo pa Še druge nemoralnosti, popiva ie do nesavestnosti itd. Itd. Is tega se vidi, da Američanje se! nimajo sakaj postavljati v tem oziru pred Evropejci, ker poleg vsega tega pa ima Amerika največ avtomobilov na svetu In skoraj vaak peti avtomobil je javna hiša. Dejstvo je, da se bo vso to maščevalo ter prišlo do katastrofalne degeneraclje. Naiemnhiftkft sotloolt ' ■miviiiniiiviiH |i«viv|f|v Amerika poataja čim dalje bolj narod najemnikov velikih stanovanjskih poslopij. "Apart-ment house"—kakor tu nasiva-mo stanovanjsko hišo sa več družin — postaja merodajno stanovanje meščanov. Po podatkih federalnega urada sa dslavsko statistiko (na podlsgl obširne freiskavs v 267 meatih) je leta 921 živelo 58.8% družin v eno-družinskih hišah (one-family house) in 24.4% v večdrušlnsklh hišah. Ali podatki sa J. 1927 so povsem drugačni: 38.8% v enodružinskih hišah, 18.8% v dvo-družinskih in 48.8%' v mnogo-družinskih hišah (spartment ali tenement houses). Pred razvojem velemest jo v Ameriki pre-vladovala enodružinaka hiša, sedaj pa odatotek ljudi, ki šivijo v velikih najemninskih hišah, stal-no raste. Ako razmerje ensko nadaljuje, bo kmalu veČina prebivalstva v večjih mestih stanovala v tsh najemninskih poslopjih. Razvoj apartmentske hiše v Ameriki je Imel za seboj posledice, ki se dajejo zlahko rasumetl. Družinsko življenje, kakršno se je pojmovalo poprej, je nemogoče. Apartmentl so navadno Jako tesni. Tudi zmisel za lastno družinsko hišo pojema. Ha j Je Jako težko biti lastnik lastne hiše v natrpanih mestih induatrljalne dobe. Razvila pa se Je Ideja zs-družne lastnine apartmentov. Med onimi, ki zmorejo, nI aedaj nič navadnega nakup apartmen-ts v poslopju, katerega lastnik Je zadruga vseh najemnikov. Nedavno Je začelo gibanje za sida-nje modernih apartmentov z vsemi najnovejšimi udotmoetml za delavski stan. Po zadružnem načrtu bo mogel delavec biti lastnik kotička velike hiše v raz-mer ju gotove vsote za vsako sobo. Apartment house pa je doprinesel tudi druge gospodarske posledice. Nekdaj Je gradnja eno družinskih hiš dajala dalo vsčl-noms tesarjem in zidarjem z opekami (brfeklayer). Tako Je še vedno v manjših mestih. Ali pri gradnji velikih apartment nih poslopij števlkj zaposlenih tesarjev In zidarjev Js Jsko msnjše v razmerjji z velikostjo hiše. Pri gradnji teh velikih po-slopij nova vrsta delavcev Je prišla na površje; mnoge obrti, ki so redkoms bile ras to pane pri gradnji enodružinskih hiš, so se-dsj v rabi. Na primer, delavci za gradbeno Jeklo (atructursl Iron workera), cement, marmor Itd A ps rt men t house seveds pre-vladIIje v mestih z največjim prebivalstvom. Ali tudi v manjših mestih ta vrsta stsnovsnja zavzema čim dalje bolj večjo .IS. Mikali Z ničen ko: NEVEMITOMAŽ Tomai Krjukov tri leta nI dobil od al na nikakih piaeni, potem pa kar nenadoma, isvolite Tomaž Petrovič, is mesta Moskve, od rodnega aina je dobil pet rub-Ijev. "Viš ga," al je mislil Tomaž, ogleduje obvestilo "kak drug sin bi odrinil tri rublje, pa bi bilo. Ta pa na, isvolite pet rubljev. Pri takem denarnem obratu se lahko še kak rubelj-čok zapije." , Tomaž Krjukov se je dobro okopal, oblekel čisto srajco, Iz-pil pol steklenice doma žgane vodke in se odpravil na pošto. "Ni kar tako," je mislil spotoma, "pet' rubljev l Kaj vse se ne zgodi na svetu. Carjev ni več, nič podobnega nI več, na oblasti pa je kmet. > Morda moj sin upravlju državo. Kar po pet rubljev Isjhko odrine očetu. Morda pa ljudje lažejo o kmetakl oblasti, botovo Isžejo. Mords služi sin sa sobarja v hotelu," Tomaž,je prišel na pošto in pri okenou predložil obvestilo. "Denarjatjmam dobiti od sina," je dejal. Blagajnik je pobrakul med papirji in položil na deŠČi-oo ob okencu pol červonca. "Dobro," je dejal Tomaž, "kaj pa pisma ni sraven, od sina?" Blagajnik jo molče odšel od okenca. "Ni pisal," al jo mislil Tomaž, "bo še še pisal. Kadar Jo denar tu, je lahko Čakati." Vzel je denar, začudeno pogledal nanj In mahoma potrkal po deščici. "EJ, stric," Je zavpll, "kak denar pa daješ, glej!" "Kak denar?' je ponovil bla-gajnik. "Nov denar . . ." "Nov?" Je vprašal Tomaž. "Morda pa nI pravi, a? Misliš, du pijanomu Človeku lahko vsu odrineš. Kje Je vodni znak?" TomaŽ Je pogledal bankovec proti luči, ga obrnil v roki in ga še enkrat pogledal. "Glej, glej," se je začudil. "Cjgsva Jo ta slika? Kdo Jato? Ali ni kmet? Pri moji veri, kmet Je. Tedaj le ne lažejo. Tedaj Je le kmet na vladi |si v časteh!" Zopet se Jo približal k okencu, "Stric, povej no, kdo js našli-kan? OpWatt mojim besedam." "Denar si dobil In hodi. Kje je naslikata?" "I, na denarju." Blagajnik Je pogledal na denar In « nasmehom je dejal: "Kmet Je ns sliki, TI, naše veličanstvo, , si na sliki nsmtsto carjs. Rasupioš?" "Tak rfs? Kako, ps to, stric, da jsz o tem nič ne vem ? Orjem in ne vem,zs to. Tudf vsi drugI orjejo In na vedo?" Blsgsjnik se Je sssmejsl, "Pri moji veri," ds Je ras," je rekel TomaŽ. "Kmetje vlsdsjo in kmetski stan Je sds j v časteh. Kako je v resnici, nihče ne ve. No, ako Je kmetova slika na denarju, bo žo res. Kar M gre mi v glavo, da ne bi lagali." "Pojdi vendar že s pota, kaj še piešeš tod," Js rekel blagajnik. 'Takoj, samo da spravim denar s sliko .. . Ha, strle, povem ti, da teh carjev nikoli nisem maral, pri moji veri I" Tomaž je ogorčeno pogledal srditegu blagajnika in odšel. "Glejte, glejte, kaj takega," Je premišljal spotoma. "Milko so napravllll Kaj res uživa kmet carsko čast? Da ne lažejo?" Pognal Je konja, toda pred gozdom ga Je nenadoma obrnil in se vrnil v mesto. Ustavil se je pri kolodvoru, privezal konja k plotu in stopil v poslopje. Veza je skoraj prašna, le na klopi pri vratih spi nekdo s klobu» kopejkl solnčniČnih semen in ko|>ejki aolnčnlčinih semen in sedel na okno. Ces trenutek pa si je premislil in stopil k spečemu. "Ej. klobuk, dol s klopi. Sesti hočem." Človek s klobukom se je prebudil, pogledal Tomaža in sedel. Pljunil je nekajkrat in ai začel zvijati cigareto. Tomaž je prisedel, položil poleg sebe svojo vrečo in s tekom luščil semenes, luščine pa pljuval na tla. "Ne.laŠejo," si je mislil To-maž. "Ugled so razločno opaža. Poslušajo Človeka. Prej bi ga bili kar česnili po čeljusti, sdaj pa se boje in so pokorni. Ojoj, kako ae Je vse obrnilo! Ne lu-žejo l" Vstal je in so s veseljem is-prehodil po dvorani. Pristopil jo k blagajni in pogltnlal v okence. "Kam?" je vprašal blagajnik. "Kako: kam?" je odvrnil Tomaž. "Ustek! Kam potuješ, buča bedaats?" "Nikamor," je ravnodušno odvrnil Tomsš in si ogledoval blu* gajnlkovo sobo. "Ali si la(tko znotraj ogledam blagajno?" "Ako niaamor ne potuješ, kaj pa postajaš tod? Kaj vtikaš svoj rilec po nepotrebnem ..." "Rilec," je raažaljen vprašal Tomtf. "Komu pa to govoriš?" "Eh, gobec pijani!" se Je srdi-to odsval blagajnik. "Se skozi okno gleda, hudič sivi . . ." TomaŽ ss je nagnil h okencu, naglo pljunil blagajniku v lice in brso odšel proti Ishodu. Prijeli so ga, ko Je odvesoval konja, Skušal se je Istrgati, kričal j« In celo prizadeval, da bi ugriznil stražnika v lice. Vse ni nič pomagalo, vlekli so ga k službujošamu agontu milice. Tu se js Tomaž nekoliko pomiril in ss na vso moč trudil, da bi nekaj pojasnil, mahal s rokami, jemal Is žepa denar In posival agentu, naj vendar pogleda do-nar. Ta pa Je žurno namakal |>ero v črnilo In pisal saplsnik o ras-žaljen ju uradnika v službi, o pijanosti na javnem prostoru in 0 pljuvanju po tleh v zaprti dvorani. Tomaž Je podkrlžal saplsnik In vzdihujoč ter majajoč 1 glavo odšel Iz urada. Odvesal Je konja, sedel na vos In. vsel Is žepa denar. Gledal Je sliko In mahnil z roko: "Lažejo, hudiči..." In Je pognal proti domu. Rekordno gorice vreme Chlcago, — Letošnji 21. feb-mar Jo bil najtoplejši dan v zgodovini Člkaškega mesta. Toplomer Je kazal 67 stopinj. Bilo Je pravo spomladansko vreme. Ce bi bilo le ostalo tsko I Značilna statlstlks Na zadnji seji dunajske družbe za higieno otrok je ugotovil ntkl referent, da število otrok-samomorllcev v avstrijski pro. stolnici prav očitno nazaduje. V zadnjih petih letih pred voj-no Je Izvršilo tu 53 otrok samomor, v dobi od 1, 1924. do vštev-šl 192H pa Is 21, Referent Jo razlagal to nazadovanj» s tem, da sta v povojnih letih otroško skrbstvo In šolski siatum v dunajski občini silno napradovala in temu mnenju se js pridružilo več nsvzočih uglednih strokovnjakov. šota m a«iaUko f Ni. V pros PONDEUEK, 24. FEB. ko nama ugaja delo, iva markirala podtikanje in mu, «lila vedro po nogah. Grmel je, a mera je bile polne. "To verne prinese trdnjavo," je kričal. K rop p je imel doy#j: "Po- Malo je manjkelo, da se ni ponesrečil kdo od nes eli pe ker vsi skupaj. Nismo mogH videti, odkod se je zrušila. a msAence, ki sta še bile ob vhodu v jemo, ata previle, de je priletele od zgoraj in se torej morale odločiti od grebena. Zastonj smo glede« nevsgor, ne da bi zapezili tudi naj manj ie gibanje v zeleni goščavi vrh skalovja. Tode kemen je bil namenjen nedvomno nam, in smo torej morali sklepeti, de «e ekrivsjo ljudje, pe ie prav hudobni ljudje ne nedosegljivi plenoti! V naglici smo zapustiM sotesko, globoko razburjeni ob misli ne nove tetkoče ln njih vpMv ne naše načrte. Tudi poprej smo bili v dokaj teže vnem položaju, če pe bi povečalo naravne zapreke le odločilne človeiko nasprot-stvo, je res postajala naša usoda obupne. In vendar, ko smo pogledali bujno zelenje v vi-Sini samo kakih neznatnih par eto čevljev ned nami, nI bilo med nemi nobenega, Id bi se hotel povrniti v London, ne de bi natančno pre-iskal skrivnostni kraj. PomeniH smo se o nadaljnjem in sklenili, ds bo najboljše nadaljevati pot ob vznožju planote neokrog, v upanju, de ie nejdemo katerokoli drugo stezo na vrh. Stene, ki je po-stala dokaj nitja, je ie zevlla polagoma od zapade proti severu, in če je bil U lok odrezek kroge, ni mogle biti tudi vea krožnfta posebno velike. V nejgorjem slučsju bi dosegli tekom nekolikih dntti svoje prvotno Izhodišče. Prehodili smo U dsn v ostem keklh dve-indvajeet milj, ne de bi nem kje poeljelo upe-nje. Berometer je kazal, kekor se spomlnjsm, da smo se nepreeteno dvigali, odker smo za-p usti I i naie čolne, ter se neheje» v viiini nič menj kekor tri tisoč čevljev nad morsko gladino. V zvezi s tem se je snetno i spremenilo podnebje pe tudi rastlinstvo. Umaknili smo se vssmu strašnemu mrčesu, ki pomeni pravi bič ze tropeke dsiele. Spremljeie so nss semo redke pelme ki številnejše praprotna dreveea, dočim so ostsll vsi zs prsgoed ob Amesonkl značilni orjaki daleč zedej. Veselilo me je, ko sem nešel v tem mrkem akelovju slak, mu-čenice In begonlje, ki so me epmlnjele ne domovino. VkMl sem med drugim rdečo bego-nijo neUnčno iste berVe kekor one, ki raste v loncu ns oknu neki vils v 8treathamu-a. Dosti je, saiel sem v osebne spomine. To noč — govorim Še vedno o prvem dnevu nešegs tsvsnjs okoli planote — nes js pri-čskovsl velik dogodek, ketert Je razpršil ss vedno vse nešs dvome o čudežih, ki so bili tako blisu nas. PrspriAall se boste pri čltenju, nemara šele prvič ob tej priliki, drag! Mr. MeArdle, de me ni poslsl neš dnevnik zaman na pot, ln de lahko objavimo krasno poročilo ss neše čl-tatelje, čim nam podeli sa to profesor svojs dovoljenje. Vsekekor pa jaz ne bi red priobčil svojih člankov, preden se mi ne posreči prinesti ne An^eiko zadostnih toeedevnlh dokazov, ker bi ml slosr svet ss vselej nadel priimek česnlksrsksga MUnchausna. Ne dvomim, de ste tudi vi istege mnenje, pe ne boste hoteli redi naših pustolovščin tvsgati "Dnev-nlkovega" uglede vee, dokler ne bomo v stanu, zavrniti sbor kritikov ln nessupnežev, ki ga bodo nedvomno priklicali ellčl članki. Nej torej ze zdej poči ve do primer nej šege časa v u-rednikovem predelu poročilo o čudežnem dogodku, ki bi teko saalutllo naslov s debdlml črkami v nsšsm starem dnevniku. Sej ss js vse to odigralo naglo kekor blisk In nI zepustllo nobenege eledu resen v našem spominu. Zgodilo se je tedej sledeče. Lord John Je ustrelil ejoutlje, melo, prašiču sllčno živel, polovico od nje smo deli Indijancem, drugo polovico pe smo Jell peči ne našem ognju. Čim se Je stemnilo, Je postal srak dokaj mrsel, pe smo ss vsi stiskali okoli grmade. Mesece ni bilo, sijelo pe je nekoliko svesd teke, de smo lshko videli kos plenjsve okoli sebe. Nenedno je švignile iz nočne teme neke stvar, Id je brnele kekor letelo. Zs trenutek so pokrile kekor streha vso našo družbo opnasta krila, pa nenadoma sem bežno zagledal kačji dolgi vrat, divj* rdeče, požrešno oko in veliki, odprti kljun, ki je bil ne moje zečudenje posajen z drobnimi, svetllkajočimi se zobmi. Prihodnji trenutek je privid izginil, pe z njim vred tudi neše večerje. Orjaška, dvajset čevljev široka senca je švignile v srak; velikenske krile so nem ze trenutek zastrla zvezde, in nato se je skrilo strašilo za robom plenote visoko nad nemi. Sedeli smo v molku in ostrmeli okoli ognja» kakor Vergilovi juneld, ki so ned njimi letale Herplje. (Herpije so bile pri sterih Grkih pošastne roparske ptice s železnimi kremplji in človeškim obrazom.) Sumeriee Je prvi irpregovoril: «Profesor Challenger," je rekel svečeno, z glasom drhtečim od razburjenje, "oprostiti se moram pred verni. Globoko sem kriv, sir, In vee prosim, de se ne spomlnjete ne preteklo!" To je bilo iskrena povedeno, in obe ete si prvič stisnile roko. Toliko smo torej pridobili ob nedvomnem prikaau nešegs prvega ptero-daktila. NI bile zastonj ukradena neše večerje, če ste se sprijaznila dva taka človeka. Ker se tiče prsdSgodovinskega žlvelstva vrh planote, vsekekor ne more biti posebno številno, sekaj tekom nadaljnjih treh dni nismo opsziH niti nsj manj šega eledu o njem. V tem času smo prepotovali jako razorano in ne-prijesno pokrajino, kjer ee vrstijo — severno In vbodno od sten kemenlte puščava z obupnimi močvirji, kjer vss mrgoli divjih rac. Planote je od te strani res nedostopna in bi se morali kar povrniti, še ne bi nešll tik ob vznožju stene prav ozke ekelnate police. Večkrat smo se do pseu pogrezali v brozgi in bls-tu, bogve, keko starega napoltropsksga barje. Najhujše pe je bilo to, de se je itkeselo to močvirje priljubljena vališče jerscec, najbolj strupenih in najbolj napadelnih južnoameriških kač. Vedno in vedno ee je nem bližala te soprne golezen, ki je skeksle ln se zvljela v gnlh vodi, in smo ss j g ubranili samo s tem, da nismo spustili iz rok s šlbremi nabitih pušk. Spomin ne lijaku sllčno vdrtlno, pokrito s svetlozelenim bohotnim mehovjem sredi tege močvirja, me bo le nedvomno včesih kekor tež ke more tlsčll ponoči. Ns tem kraju je menda .Unele nesnaga pravo gnezdo ln je mrgolel rob Jame kač, ki so vee plenile proti nem: Jaraaaoo je nemreft značilno, de napade vedno človeke, čim ga saglede. Preveč jih je bilo, da bi po njih lahko streljali, morali smo se torej rtilti z begom ln drvsll smo, dokler peč nismo onemogli. Nikoli ne posebim, keko smo se osirali pa videli, da se dvigajo sredi trsja glave In se svljejo dolgi vratovi nešfti groznih zasledovalcev. Na zemljevidu, ki ga sproti rišemo, smo osnsčlli te kraj "Jerecečlno močvirje". ,(0d te štreni so izgubile stene svojo rdečkasto barvo in polagoma postale čokoledno-rjeve; rastlinstvo vrh planote je postalo manj bujno ln stene se je znižala včasih na kakih tristo do štiristo čevljev višine, a vender nikjer nismo nešli kraje, de bi jo lehko naskočili. Nasprotno se je sdslo skalov¿ šs manj dostopno kskor ob našsm lshodliču. Posnel eem fotografsko sliko te kemenlte puščave, ln ne njej lehko vidite, keko je te stene dobesedno navpične. ••Vender," sem rekel, ko smo rsspravljsll o nešem položaju, "si mora delnice kjerkoli napraviti pot nevsdol Vsekekor mora vode sepu-stltl katerekoli struge v skslovju." (Dalje prlhodaJIA.) prej pe še prei»k bova izkešljala," "Kako govorite s podčestnl-1 ziku in vendar si nehote modro kom!" je tulil Hi^elstoss, govor«. P^ mlr^don^n kaj ste obsedeni? Čakajte, do* preden bo petelin tretj^ zepel, kler niste vprašani! Kaj hočete!se ti bo izpolnila želje. storiti r JJ\ 'O gospodu podčastniku se iz-kašljati," je rekel Kropp in Iztegnil prste po hlsčnem «vu kavo in tedaj je dejal. "Si lahko zaželim karkoli r* je zdej vprešel Jusuf po kratkem premisleku. "Karkoli, če je vredno človeke." "Tedej bi si želel — Ne! — Želim si ono, ker mi še manjka do popolne sreče." "Neumnost ti je bile že na je- po teh besedah je prikazen izginile. Jusuf je šel domov. Zespeti pe ni mogel, kejti ml-Himmelstoss je zdaj vendar I sel na čudovito prerokbo mu je zapazil, da atvar ni tako eno- pregnela ves mir. Pozno — stavna in je brez besede odrinil, polnoč je bile že davno proč ~ Preden je izginil, je sicer še za- so se mu povesile trepalnice m rohnel: "To vam bom že vrnil!" bi bil mogoče vendarle zedremel toda njegove mogočnoeti je bilo da ni usoda prav tedaj od njega BJJj, konec zahtevala neke žrtve. Zednji od Poekueil je Ae enkrat ne str- njegovih zgornjih zob ne lev nfščih z "lezi" in "skoči, marš, I strani'ga je pričel boleti, bole-marš!" Sledila sva sicer vsake-1 čine pa so bile vedno hujše in mu povelju; zakaj povelje je silnejše. Nemirno se Je preme-povelje in se more isvssti. Tods IU val po postelji in vsaka ura se IzvejaU eve ga teko počasi, da mu J« zdela cela večnost. Je Hlmmelptostt prišel v obup. Čutil je, kako mu zateka lice. Zložno eve se spustila na kole-1 Kot obseden je poskočil in ne, neto na roke in tako dalje; drvtl po sobi naokrog. Nič več medtem je pe že ves divji del ntu ni bilo ma{, da bi se ukvar-drugo povelje; preden sve seljal s svojimi željami; mislil je mldve potile, je bi! on ie ves le ne to, kako ga muči zobobol. hripav. Ko je bil ves v objemu bole- Potem nes je pustil v miru. 1 čin, se mu je zazdelo, da od so-Sleer naju je ie osnečevel kot tedne sobe sem čuje nek šum; svinjska psa. Toda v tem je le-1 vender se za to ni dalje menil, želo spoštovanje. I Hodil je gori in doli in pro- Bllo je tw)i mnogo dostojnih stor v izbi mu je sčasoma postsl korporalov, Id »o bili razumnej- pretesen, tako da je odgrnil pre-šl; razumni eo biti celo v večini. I progastem zaetore in šel tje. Tode predvpem je hotel veak ob- V tem trenutku je pozabil na držati svoje dobro *iesto tu v I svoj zobobol. domovini čim dalje možno, in to I Z rokama si je divje ril po la-je mogel le, če je bi) ^rog z re- seh in plenil k omaram, ki so bl-kruti, le vse do kraja odprte. Mi smo seveda bili deležni "Tatovi! Roparji!" je kričel vsakega drgnjenja kaparnskega hn M obupno oziral okoli, dokler dvorišče, ki je bilo le mogoče in mu el^lhjič pogled ni obvise! na pogosto smo tulili od besnosti. «veži zidni razpoki. Mnogi izmed nas so neradi tega De, teko se je tudi zgodilo, zboleli, Wolf je celor umri *e Tet je vlomil in Jusuf u odne-pljučnlcl. , k ... I sel vse zaklade "Glej!" je starček po kratkem presledku zopet povzel, ko je Jusuf medtem rasmišljujoč Strmel predse, "z desnico ti rahlo pobožam Hce in vse bolečine izginejo." . Tsko se je tudi zgodilo. "Ampak kje je moj denar, kje je vse moje bogastvo!" je stokal trgovec. . "Stopi ne dvorišče! Tet ki je v temi zbežal, je spotoma padel v vodnjak, kjer še sedej bree pomoči leži z vsemi tvojimi ze kledi. Te mu vzemi, njega pa izroči kadi ju, da ga kaznuje!" Ko je petelin tretjič zepel, je prikezen izginila. (Prevel Finec.) SMEŠNICE Števil jen je ne pamet "Kej ? Terjal me bo? Sej še ne veste, kako stver stoji. Posodi mi je tisoč dinarjev, a izročil m: jih je saimo petsto. Torej mi je dolžan 600 Din. Jaz isto toliko njemu. Tako sva bot." .« Nepričakovan razlog ,8tar samec: "Zakaj mi pe naročite teko drago računate?" / Gpspa: "Ker moje perice potrati j o toliko časa, preden raz-bero, kaj ste si napieali nanje." KLOBASE Zopet so tu prave domače klo. base, ravnotako kakor sta jih oče in mati doma delale. Cena je 38c funt Dener se naj pošlje naročnino. Poštnina plačana. Pišite ne: JOSBPH LESKOVAR 632 High Street, Rodne, Wi* KOLEDARČKI Na rokah imamo ie nekaj Koledarčkov S.N.PJ. in stanejo po 25c komad. Kdor želi imeti enega ali več, naj hitro pošlje naročila zanj. Imamo le ie kakih 50 koma. dov, torej hitite. Naročila je poslati upravništvu Prosve-te, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, III. saya- /eliko celo V umrl mm Tod» sami sebi bi fe bili zdeti I smešni, če bi bili pofeg vsega te-| gs malenkosti. Postell smo trdi, nstaupni, Lgß. neusmiljeni, maščevali, sirovi ti „omiljeni poslanec — In to jé bilo dobro; zakaj Ti ^rstni duh! TI si j — -- bojne lest- krhr ^j, bolečin, ti si dopu- Zdaj se je hipoma zopet domislil svojih želja in Skrivnostnega starca. Dosmrti potrt je vprsv te pi nosti so manftalf. če bi nes bili brez tega rekrutskega vežbanja poslali v strelske Jar ke, bi bila najbrž večine od nes znorela. TsKosmo pripravljeni- ha to, kar tekalo. Nismo se zlomili, prilagodili smo se. Nsilb dvejset let, ki so nem je pri tem Nejveftnejie je pa bilo, da ee je nss sbudll trden, praktičen čut se skupnost, ki se je na bojnem polju stopnjevel v najbolj-šs. kar js prineela vojna: v tovarištvo! (Prevel M. J. M ) David Heek: Erik Marie Korporal - (Odlomek ts romaaa "Im Wsstse akhis Nwa," kl k«to taduSljivo osratj« la polkoso n«mlk« «rojak«, llplSna ■ltk« nrm4k#es vojaftkefa "DrllU," kl > morala rodlU So porau. kor al tnal« prav vsgojltl ro- Jsštve.) Po tri. po štiri so resdellll naš razred po različnih oddelkih, skupaj s flitijskimi ribiči, kme-ti. delsvel ln rokodelci, e kateri-mi smo se bri epoprijeteljill. Kropp, Mueller, Kemmerich in Jet smo prišli v deveti vod, ki ga je vodil podčastnik Himmelst oss. Veljal je se nejhujšsga lin-terja na kasarnakem dvorišču In to Je bil njegov ponos. Majhen, zastaven dečko, ki Je dvanajst let slutil, z lisičjimi, na. svedraning brld, v clvilu pismo-noše. Na Kroppa. TJedena. We«thu*e le mene Je Imel po-aebno piko, ker je čutil na« tihi odpor. L Jez aem nekega Jetra štiri* najstkrat postlal njegovo po-stel Vedno je apet nešel km na njej in jo razmetel. V dvaj-setureeai delu — seveda e presledki — s«n per prastarih, kot kemen trdih čevljev namazal te- ko masleno mehko, de ssm Hlm-melstoaa nI nsAel nič greje vrednega na njih. Na njegovo povelje sem s sobno ščetko do Čistega tdrgnll vao korporalako sobo; Kropp ln jas sva se i ročno krtačo In s smetlšnlco spravile ne nalogo, de kessrnsko dvorišče očlatlva snega, in vzdržala bi bila do tmrsnjenje, če bi ne bil slučejno vtnlknll odnekod neki poročnik, ki naju je poalsl stran ln silno nehrultl Htmmel-stoaaa. Posledica Je bile že) U. da je postal Hlmmelstoss še bolj divji ne nes. Štiri tedne saporedome vsako nedeljo vršil streio In prav teke ddffo opravljal delo v sobi; v po& opremi s puško sem na strnišču vadil marš" In "lesi", dokler bil klopčič tnoje ln ss srušll. ftU-ri ure pozneje sem Himmelstos-su pokaaa 1 svoje brMhlbno o-člščeno opravo, seveli e krvavo rdrgnjenlnit rokami; s Krop-i>om. Westhusom In Tjadenom j »em pri ostrem mrasu četrt ure I vsdil -Poeor", s golimi prsti ns I rev i pri puški, Hlmmeistoaa pe me Je prsftsšs In ča kal na najmanjši glbljaj, da bi ugotovil kak pogrHfek. Ob dveh ponoči aem osemkrat dtrJal v ml srejel la aejvišjega nadstropje kasernt do dvorličs, ker so moje spodnje hlače ss nskaj centimetrov molele čes rob pru-čiee. na katero je moral vsak slošltl svoje stvsri. Poleg n ne je tekel eluibenl podčestntk, Hlmmelstoss in ml stopel ne prste. Pri bajoneti ranju sem se morsl stelno boriti s Hlmmel stoseom, prt čemer sem jes Ime teiko telesno držalo In on pri ročno — leseno orošje, tako da ml Je zlošno lehko stolkel roke, dokler niso postale modre In črne} kljub vsemu aem pfl tem nekoč Uko adlvJal, da eem ga kar ne alejo predirjel ln mu del tek aunek v želodec, de ee Je zvrnil. Ko se je hotel prttofltl, mu Je poveljnik kompanije smejal In mu dejal, de naj vendar pesi; posnel je svojega Him-melstoase In sdelo se Je, de mo je U dogodljej čisto povšeči Ras vi I sem ee v dovršenega plese vea ; polagoma aem postal mojster tudi v poklekanju. Tresli smo se, če smo le sečull nje-gov glas, tode potlačil nae kij ob temu nI ta podivjani poštn konj Ko sva v barakah s Kroppom nekegs dne vlekle lat rt n »ko dro na drogu čes dvorišče In je slučajno prišel mimo Hlmmel stoes, pripravljen se tshod In kot bi gs ls škatlice vssi se po-stsvll pred neju la vprašal, ka- člna od pa bi» stil, da so me oropali. Bil sem zdrav in bogat, zdaj sem bolan ln reven. O, kako srečen sem bi! *e včeraj!" "bpolnlla ee ti je želje, moj sin," je sopet čul govoriti ster ca, Id je nenadoma stel pred njim. i« • . _ . - . . 4To je sreče, ki mi je še manj nam marsikaj drugega oteževe- ^j,, je Juguf v trpki grozi ia. ----Je pri tem pomagelo-l^j prl-nas je I "De, resnično je tako, moj Bil ei sdrev, nobeno zlo ni resjedelo tvojega telesa, bil si bo|at, nobene skrb te ni trla za (vsakdanje življenje! Menjkalo ti je le eno — spoznanje svoje I sreče. In to ti je bilo dodeljeno." Mož: "Tvoj stroj za vae nje prahu pe res prihrani vel truda in časa." 2ena: "Ali si tudi ti to opazil?" Mož: "Seveda, sedaj saj vem, cje lahko najdem gumbe od o-vratnika." o « "Slišite", je dejal sodnik po-tepuhu, "Vi gotovo pijete žganje?" <Če bi hoteli biti tako ljubez-plvi," je odgovoril potepuh, "en kozarček bi ga prav rad." 0 Janezek ogleduje svojega novorojenega bratca in zakllče ves prestrašen: "Ata, nič las nima!" "No, le počekej," ga pomiri oče, "bodo kmelu zrasli." "Ampak ata, tudi zob nima!" "Tudi te bo kmalu dobil." "Pa ima tako nagubančeno kožo!" "Bo že postala lepo gladka." "Ne, ste, jaz mislim, ds smo oslepsrjeni, to je ster otrok!" o Peter sreča TomaŽa in ga pozdravi: "Prav da Vas srečsm, ljubi Tomaž. Sem trenotno v denarni zadregi. Ali mi ne bi mogli posoditi 100 dinarjev?" "Mogel bi že", pravi Tomež, ampak jaz načelno ne posojam densrjs. To samo kvari prijateljstvo." "Imate čisto prav", je pritrdil Peter. "Ampak veste kaj, mldve prav ze prev sploh nisve prija-telje." ŽENITVENA PONUDBA Kupil sem si malo, dobro ido-če podjetje in ker sem samec, si želim pridno in varčno družico v starosti 28 do 85 let. Jtz aem star 88 let, ter aem mirne- «i značaja. Tudi vdova ali lo-nka ni izključena. Katero veseli, naj piše na naalov: "Dobra Bodočnost," 2657 S. Lawndale Ave., chicago, Dl.—(Adv.) NAZNANILO. Draštvsalsi tajafte» le tajalesa ša sMrajc la aasleva ilaaor, trn odstoplik, Irtsslk ■prsv. aUtvv Prosrot«, da es Pr« katera pol-Ijete glavama tajnika, oetaaej« tsa v arklva la Jlk apravalštro a« dobi ToroJ Je solo vafea, da vesl«i peil)* to aa aalaši sato pcipravljealk HsU. aak vaa naslova aprsvatttva Pr«sr«U Pri vsald spesumM aaf se vselej omoml stori h mM nosjpv. Uprsvaištv* aijada« «»din. da draštveri tajaild la tajale« to upo-itovajb*—Phfflp OeÜaa, aprsrltsU- AHgteže naročili Prosve to ali Mladinski liat svojemu prijatelju aH sorodniku ▼ domovino? To je edini dar trajne trednoatl, Id ft z« ml dew lahko pošljete it ojeen ? domovino. Jusuf f)cn Ibrehim, trgovec s preprogami v Ispehanu, je bil sdrev in boget, e vendar s svojo usodo nikoli sedovoUen. Nekoč je po končanih večernih molitvah sopst govoril, kskor is Uko pogosto, vzdihujoč aem pri aebi: "Oh, kaj bi dal. de kdo Ispolnl vse m6Je'telje!" "Ceaa el pa Uko goreče že-Mir je zdajci ssičul poleg sebe nesnsn glas. Osrl se je kvliku In ugledsl posUvo Častitljivega sUrčka. "Pozdravljen bodi v božjem In prerokovem Imenu! Kdo sif "Božji poslanec sem. Viden sli neviden prihajam k nJim, ki so rojeni ls Žene, de jih tešim v njih žalosti ter vodim do sreče — Kej so tvoje ieljer "Oh. želje ml ne manjka,' Je s tošnlm gleeom dejal Jusuf. "Ce bi jfth hotel nspissti, bi ne končal pred sotnčnim vzhodom. "Modrec Ima semo eno Željo, Je pripomnil sUrec. "V velikem ŠUvitu Ulja se ne ksie modrost Torej Mi ln Izpolnilo U bo." Jusuf se je semislil drugo so Ispodrlvsle Aelje In nI ss mogel odločiti. "Toliko ždje imai. da sem ne veš, katero M Izbral," je smehljaje rekel bošjl sel. "In vendar ti le eno manjka do popolne sreče." "In sicer kej r Je oni hlastno vprešel. 'Tega ti ne smem povedati. Po poti de sreče mora vsakdo sam.' Druge m Tiskarna S. N. P. J. V TBMISKO OUT SPUAJOtÄ KU Tiaka vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaftem, foikem, nem-ikem, angleškem jeziku in drugih , VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanfla daje vodstvo tiskarne. Osne unljeko dslo prve vrste. S. N. P. J. PRINTERY 2087-M So. Lswndak A CHICAGO, ILL. TAM 81 DOBE NA 2ELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA