Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani ‘ista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Leto XXXI.
Celovec, 18. velikega travna 1912.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
St. 20.
Naš največji sovražnik.
, Dne 13. majnika je poteklo 32 let, od-je vdihnil zli duh nekaterim nemškim Slavam misel o ustanovitvi nemškega »Schulvereina«. Nad petnajst milijonov kron je zbralo in izdalo to društvo za ponemčevanje slovenskih otrok v tem času. Drez dvoma je za nemški »Schulverein« da-r°val milijone tudi dobri, katoliško misleči ^el nemškega naroda, v trdni zavesti, da' hrani svojo mejo, da brani nemškim otrokom njihov materni jezik, v zavesti, da ima hemški »Schulverein« namen, zajeziti »slo-vensko prodiranje« v nemške kraje. Tako ^isli gotovo še dandanes dobršen del nemškega prebivalstva v alpskih deželah, ko sodeluje za »Schulverein«. Pa tudi ni čuda, ce misli tako! Saj vodilni krogi pri »Schul-vereinu« vedno sleparijo nemško javnost, ce§, da se gre za obrambo nemških otrok, med nezavednimi Slovenci pa oznanjajo, da ie »Schulverein« nemško dobrodelno dru-stvo, ki podpira celo šole med Slovenci, želi Slovencem le dobro, da bi se naučili tudi nem§kega jezika itd. Kaka laž, kako sle-Parstvo! Ni »Schulvereimi« do obrambe ^amških otrok pred poslovenjevanjem, ker nikjer v nevarnosti, ker ima povsod £escica Nemcev svojo nemško šolo; ni mu m' ^°hrobit slovenskega naroda, saj so v 0uboru nemškega »Schulvereina« sami naj-zagrizenejši nasprotniki Slovencev, ki želijo našemu narodu le pogin, ne pa morda lepe nodočnosti. Ne! »Schulverein« ima edino-le nalogo, ponemčevati slovenske otroke, po-nemčevati s tem slovenske pokrajine in tako pripravljati na jugu naše države tla za most nemškega naroda od Beltà do Jadran-skega morja; ima le namen, kakor piše »Tagespost« dne 12. t. m., združiti Nemce z Nemci, to je avstrijske Nemce z Nemci iz nemške države v eno nemško državo. Nemški »Schulverein« opravlja na šolskem polju isto delo, kakor »Sudmarka« na gospodarskem polju, koje namen je: Ponemčevanje Slovencev, kjer pa to ne gre, pokupovanje slovenskih posestev in naseljevanje Nem-
PodHstek.
Usetili cvet.
(Spisal Iv. Matičič.)
nv jmegio zavito je bilo jutro. Me-, kil svit zaspanih električnih svetilk, jnog katerih se je ovijalo mrzlo ijevje in ■ e kadila smrdljiva megla. Zgodaj je še 2Uo’. kr vendar so bile mestne ulice polne ludi, starih in mladih, šli §o nekateri v gričev k zgodnjim mašam s sklonjeno gla-resnih upadlih obrazov, obrazov polnih
•	Dojenja in resne volje, z dušo polno moči
•	1 zdravega upanja. Stopali so urno, da jim
škripal sneg pod nogami ... In zopet so ^ Vsuli izza vogalov drugi, veselejši in niajši, v pisanih oblekah, razgretih lic in eselopijanih obrazov, obrazov polnih brez-kfbnega življenja, polnih razkošja in bogati naslad . . . Duša se jim je topila y opoj-em veselju, kajti prihajali so s plesišča. s Polga vrsta jih je bilo. Vpili so in se L- e j ali, drugi si zopet tiho šepetali. Obleče-so bili v tanka kričeča oblačila, okrašena .Pisanimi trakovi in cvetjem. Šumela je „vfata svila, škripali tanki čeveljci po rilem tlaku. Tesno so se zavijali, oprije-i^ Ì9P se drug drugega. Veseli so bili, veseli PDani tega življenja . . . Kavarne in bez-
cev v slovenskih krajih. Tako se zida nemški most od Beltà do Adrije!
Še 12. t. m. slepi »Tagespost« nemško javnost pa omenjeni način, ko piše med drugim:	Toda naloga »Schulvereina« še
davno ni dovršena; tako dolgo ne, dokler je le še en nemški otrok v nevarnosti, da pojde v slovensko ali laško šolo, dokler se ne bodo vsi Nemci prepričali, da si morajo sami pomagati. — Že dejstvo, da se »Schul-vereinovci« ne upajo z resnico na dan, da govorijo le o samoobrambi, je dokaz, kako nemoralen, kako grd je namen »Schulvereina«, da se ga sramujejo celo pred lastno, nemško javnostjo! Saj pa je tudi nekaj strašno grdega, neznačajnega in vsakega človeka, vsakega naroda nevredno, zbirati Judeževe groše in z njihovo pomočjo jemati otrokom tujega naroda značaj, vzgajati jih v sovražnike svojega naroda, v sovražnike svoijega jezika, svojih pradedov. Pa ko bi nabirali darove vsaj samo med svojim narodom! Gredo pa med tiste nezavedne Slovepce, ki jih je že izpridila nemška šola in jim iz žepov lokajo denar. In če uganjajo tako, kulturnega naroda nevredno delo, ko bi se potem pred svetom le ne delali tako lepih in ne bobnali: »Nur in der eigenen Kraft ruht das Schicksal der Nation«. (Le v svoji lastni moči je usoda narodova.)
Štajerski pisatelj Peter RoSegger, ko-jega družina je odpadla od katoliške cerkve, je pred par leti pozval nemško javnost, da začne nabirati milijonski sklad (Roseg-ger-Fond) za »Schulverein«, in ta poziv je imel res neverjeten uspeh!, S tem denarjem je »Schulverein« že otvoril meseca novembra leta 1911. Roseggerjevo šolo v Peklu pri Poličejnah na Spodnjem Štajerskem. To šolo obiskuje 109 otrok, med njimi štirje nemški, 94 trdoslovenskih otrok, drugi pa razumejo oba jezika. Tako rešuje »Schulverein« — nemške otroke !
Slava, ki jo uživa vsled tega svojega čina Rosegger, ni dala miru štajerskemu pesniku in župniku Otokarju Kernstocku, ki je tudi zahrepenel zasloveti kot velik
niče so se jim odpirale na stežaj, jih zvab-ijale v tople prostore in se zopet oblastno zapirale za njimi . . .
Pa so se zopet privlekle izza vogalov nove družbe, pijane in utrujene, z glavo globoko uklonjeno. Ti niso bili veseli in ne okrašeni s pisanimi trakovi in cvetjem. Nevoljno so godrnjali med seboj, trmoglavo metali poglede v tla.
Daleč za njimi pa sta prihajali po drevoredu še dve temni senci, mlad par, nevajen še sveta in njega bridkosti, nevajen še hudobij in prevar življenja. Bitji polni mlade sreče in zdravega upanja. A vendar sta bila otožna, zamišljena, glava jima je klonila navzdol. Počasi sta šla, truden jima je bil korak. Bolest v srcu, v duši praznota. Molčala sta.
Ona je bila še posebno mlada, nepokvarjene nravi, sanjavih oči, a lica so ji že bledela. Bujne lase ji je dičil lep svilnat trak. Uvele ustnice so ji nekako bojazno trepetale. Bila je lepa tistokrat — a vendar bila je bolna, otožna.
»Kako, Lidija, ti je odleglo? Se počutiš bolje?« jo je vprašal boječe in tiho.
»Ne. Vedno huje mi je. Že v onem tre-notku, ko sem vstopila prvič na plesišče, sem začutila v sebi kal bolezhi in to mi kljuje dalje. In morda . . .« Govorila je očitajoče, s tresočim glasom.
Nemec na škodo slovenskega naroda. Dosegel je; nabirali bodo za »Schulverein« tudi Kernstockov sklad za »Kernstockove šole«. Žalostno, da se da zapeljati tako daleč celo katoliški duhovnik! Nemški svobodomiselci in pročodrimovci ga imajo čisto v svojih krempljih. V najzagrizenejše protikatoliške časnike, kakor »Freie Stimmen«, »Grazer Tagblatt«, pošilja Kernstock svoje pesniške proizvode, ki so čestokrat zelo dvomljive vrednosti. Kernstock ni Nemcem morda to, kar je Slovencem Gregorčič. Iz Gregorčičevih pesmi diha globoka ljubezen do zatiranega slovenskega naroda, do trpinov, iz Kernstockovih pa divja nacionalna strast, da celo sovraštvo do Slovencev. N. pr. kitica:
»Lasset die wilden Slavenstùrmer
Nimmermehr durch Marburgs Tor.
Lieber rauchgeschwàrzte Triimmer,
Als ein windisch Maribor!«
(Ne pustite divjih (!) slovanskih rušiteljev skozi mariborska vrata. Raje sajaste razvaline, kakor bindišarski Maribor!)
Ni treba Slovencev šele puščati v Maribor, ker so prebivali tam že od tedaj, ko še ni bilo na Spodnjem Štajerskem nobenega priseljenega Nemca, že tisoč let!
Sicer pa razumemo Kernstockovo sovraštvo do Slovencev, ki mu je zaslužilo častno občanstvo v mariborskem mestu. V Kernstocku se pretaka tudi — slovenska kri! Otokar Kernstock je bil rojen 25. julija leta 1848. v Mariboru in sicer menda od mehkočutne slovenske matere! Njegov oče je bil pa res »kernstockdeutsch«.
Nemški »Schulverein« je za Slovence najnevarnejše društvo, mnogo bolj kakor »Sudmarka«. »Sudmarka« s svojimi podporami naredi neznačajne le svoje lastne pristaše — »verludert sie«, je rekel pastor Albani — »Schulverein« pa okuži značaj slovenskih otrok. Neznačajen, četudi še ne popolnoma ponemčen Slovenec pa ni za nobeno pošteno stvar več. ,Ne samo v ‘narodnem, ampak tudi v verskem oziru je prav zanič in malovreden. Na Koroškem kraji, ki so bili ponemčeni, n. pr. severno od Ce-
»Kaj morda?«
»In morda če bi ostala nocoj doma, mesto šla s teboj na ples, če bi slušala raje mamo in svojo vest, nego tebe in tvojih nasladnih strasti do plesa — morda bi mi je-njalo to kljuvanje v prsih — sedaj mi pa kljuje še huje — in čutim, da bo to moj konec, moja poguba . . .«
»Odpusti, da sem te silil, Lidija, dragica moja«, ji je govoril udano, božajoč jo po uvelem licu.
»Vedel si, da mi je ples v pogin, vedel, da nimam do njega veselja, a ti me nisi ljubil! — Odpuščam ti — saj je že prepozno.«
Govorila je tiho, pogledala ga bolestno-otožno in zopet povesila glavo.
»Kako govoriš čudno, Lidija!«
»x\h, da, čudno govorim, in vendar je resnica.«
Pogledala ga je vprašujoče, naslonivši si trudno glavo ob njegovo ramo. Privil jo je k sebi in jo nehote poljubil na suha ustna . . .
»Mraz mi je, stopiva hitreje. Zdi se mi, da je mama v skrbeh.«
Pospešila sta korak. Milan je stresel z glavo, jo okrenil, potegnil z roko preko ust in pljunil vstran. — Smrdljiva megla jima je butala v obraz, da sta sklonila glavo še nižje. Svetilke ob drevoredu so brlele med-leje in medleje.----------------------------
lovca, uprav slovijo po neznačajnosti, po verski brezbrižnosti, po šnopsariji, verski mlačnosti prebivalstva. Ti ljudje za noben ideal niso več sposobni, ampak pri njih nahajamo toliko surovosti, kakor v nobenem resnično nemškem ali slovenskem kraju. Saj so pravi Nemci resnično spoštovanja vredni ljudje, le odpadniki ali umetno, rekli bi, skoro s silo ponemčeni Slovenci so prava sodrga, izvržek človeštva. In bolj ko se »Schulverein« ujeda v slovenske kraje, tem večja verska mlačnost prihaja v tiste kraje, tem bolj podivjani postajajo ljudje, tem bolj se polnijo krčme, kjer ima »Schulverein« svoja zbirališča, tem bolj propadajo gospodarstva.
In »Schulverein« se je grozno ujedel v slovensko narodovo telo. Kamorkoli je poslala država, dežela ali kaka tovarna, ne iz-vzemši železnic, kakega nemškega uradnika, povsod tam je zrasla iz tal podružnica »Schulvereina«. Tako so na Koroškem podružnice nemškega »Schulvereina« na slovenskih krajih, n. pr. v Podkloštru, Bek-štanju, v Marija na Žili, Št. Lenartu pri Beljaku, Vrbi, Vernbergu, Ukvah, Podgorjah v političnem okraju Beljak; v Pliberku, Dobrlivasi, Železni Kapli, Guštanju, Vov-brah, Črni, Velikovcu, Važenbergu-—Tinjah in Grebinju v političnem okraju Velikovec; v Bistrici v Rožu, Borovljah, Škofjem dvoru, Grabštanju, Žihpoljah, Rihnici ob Vrbskem jezeru, Šmartnu na Dholici, v Žrelcu, Vetrinju v celovškem političnem okraju.
Mnogo, mnogo občin v slovenskem delu dežele je sprejelo ponudeno podporo »Schulvereina« za šole, seveda s pogojem, da izroči nežno šolsko mladino ponemčevanju, da jo taka šola naredi neznačajno, da ji vzame najlepše, kar diči človeka, versko in narodno značajnost. Za par tisoč Judeževih grošev je mnogo občin šole, za katere je moralo plačevati ljudstvo do dvajset, trideset, da, celo osemdeset in stotisoč, takorekoč prodalo »Schulvereinu«.
Slovenci, zavedajmo se, da je »Schulverein« naš največji sovražnik, najnevarnejši sovražnik naše mladine! Tisočaki, ki jih ponuja, so naši mladini v pogubo. Schul-vereinovi darovi so prekletstvo za naš narod in največja sramota za tiste, ki jih sprejemajo!
slrncL pinte „1“ i imim!
Dnevne novice in dopisi.
f Profesor Ivan Fon. V ponedeljek, dne 13. t. m. so izročili materi zemlji truplo profesorja na slovenski gimnaziji, Ivana Fon. Fon je zaslužen spisatelj slovenskih pomožnih knjig za srednje šole. N. p. v m.!
Sub auspiciis imperatoris bo danes dne 18. t. m., promoviran na graškem vseučilišču za doktorja zdravilstva gospod Hu-gon Robič, sin štajerskega deželnega odbornika, g. Franca Robiča.
Baron pl. Chiari f. Nemškonacionalni politik, član gosposke zbornice in bivši državni poslanec, Karol baron pl. Chiari je dne 14. t. m. nenadoma umrl, zadet od kapi.
Jan Vaneček f. V Pragi je umrl umi-rovljeni župnik Jan Vaneček, ki je služboval na Koroškem, nazadnje kot župnik v Blatogradu, dokler ni začel nevarno bolehati. Kot umirovljeni župnik se je podal v svojo domovino na Češko, kjer je umrl po kratkem počivanju.
Grda nevoščljivost poslanca Nagjeleia.
Posl. Nagele je v državnem zboru interpe-liral finančnega ministra zaradi narodne šole v Velikovcu. Imenuje jo slovensko bojno šolo (Trutzschule), privatno šolo z internatom, ki da je nepotrebna, češ, da je prebivalstvo nemško. (Nagele je pa pri volitvah lovil volivce s slovenskimi plakati!) Trdi, da šola nima »dobrodelnega ali vzgo-jevalnega namena« in da je finančno ministrstvo čisto protipostavho podelilo šoli davčne olajšave glede hišnega in hišnoraz-rednega davka. Zahteva od ministra, da naj to »protipostavno dovoljenje« prekliče. Ta Nageletova interpelacija je naravnost nesramen čin nemškonacionalne nevoščljivosti, obenem pa tudi nesramna po neresničnih trditvah. Nagele trdi namreč, da je prebivalstvo v Št. Rupertu — nemško in da šola ne vzgojuje. To se drzne trditi poslanec iz mesta Velikovca, kjer so šolarji naravnost podivjani (zlasti na meščanskih šolah) in o nobeni šoli na Koroškem ni bilo še slišati toliko pritožb glede slabe vzgoje otrok kakor ravno v velikovških šolah. Kako vzgo-jevalnega pomena da je št. rupertska narodna šola, ki jo vodijo častite šolske sestre, vedo najbolje ljudje sami. Saj treba samo, da srečaš na cesti šolarje iz narodne šole in iz mestnih šol in takoj boš vedel, iz katere šole da prihajajo. Tako je torej delovanje poslanca Nageleta v državnem zboru! Sram ga bodi!
Tombola nemškega »Schulvereina« v Celovcu. V nedeljo, 12. t. m., popoldne je priredil nemški »Schulverein« v Celovcu na Novem trgu tombolo. Razprodali so 8000 kart. Čisti dobiček znaša baje 2500 K. Komu so izvlekli ta denar iz žepov? Predvsem revnim slojem, ponajveč delavcem, slovenskim in laškim, ki sploh niso vedeli, za kak nemoralen namen, v ponemčevanje slovenskih otrok, da se vrši tombola. Javno tombolo so priredili zato, ker so vedeli, da sicer ne dobijo na lim nezavednih slovenskih delavcev. Zato je bila ta prireditev že po tem svojem postranskem namenu nemoralna,
sleparska, kakor je sleparska govorica Schulvereinovcev, ki v javnosti govoričijo, da je »Schulverein« nemško obrambno društvo, ki varuje nemške otroke, da se ne poslovenijo, oziroma poitalijančijo. Še grše je pa to, da je to pot igrala po celovških ulicah in na Novem trgu za nemški »Schulverein« vojaška godba slovenskega 17. pešpolka. Smo že tako daleč v Avstriji, da vojaška oblast daje vojaško godbo slovenskega polka na razpolago nemškemu bojnemu društvu in posega s tem v strankarski, nacionalni boj? O tem izpregovorimo še na drugem mestu!
Novi častni občani na Djekšah. Občina Djekše je 4. t. m. imenovala za častne občane g. deželnega vladnega svetnika Mayer-hoferja pl. Griinbuhel, župana Mihaela La-dinika, ki župani že 33 let, in poslanca — Na,geleta.
Vodja c. kr. okrajnega sodišča v Pliberku ima to za ljudstvo ne posebno prijetno navado, pravilno rečeno razvado, da povablja stranke na sodišče v Pliberk, oziroma na uradne dneve v Libeličah itd. tudi v takih zadevah, ki bi se dale rešiti prav lahko tudi potom županstva. Ker pa pametna županstva povabljajo stranke v občinsko pisarno samo za nedelje in praznike, bi bil marsikomu prihranjen dan in pot, ako bi hotelo sodišče take zadeve odstopiti v rešitev županstvom. Toda vodja sodišča tega noče uvideti ter se postavi proti županstvom, ki zahtevajo, naj se ljudi ne povabi po nepotrebnem na sodišče, na stališče: »Sedaj pa nalašč ne ugodim zahtevi«, oziroma vodja sodišča pač odgovori, da ima samo sodišče pravico odločevati v tem, ali je treba koga vabiti na sodišče, ali ne. Zna-biti, da je temu tako, toda naše skromno mnenje je, da imajo tudi županstva, katera morajo tudi za sodišča opravljati dosti dela zastonj, pravico zahtevati, da se njih mnenje upošteva in prihrani ljudstvu čas in nepotrebna pota.
Uradna »Klagenfurter Zeitung« je objavila zelo topla poročila o občnem zboru nemškega »Schulvereina« in o tomboli tega bojnega društva. O slovenskih prireditvah še nikdar ni omenila besedice. Sploh je Celovčanka postala v narodnem in verskem oziru pravo glasilo protestantov in verskih odpadnikov ter nemških bojnih društev. To kratkomalo ne sme biti, tudi na Koroškem ne!
Društvo »Klub Slovenskih amater - fotografov v Ljubljani«. Izmed na II. (rednem) društvenem občnem zboru izvoljenih Slanov odbora se je društveni odbor v svoji seji sledeče konstituiral: Predsednik Ve-s e 1 Franc ; namestnik : Brinšek Bogu-mil; tajnik: Krašovic Franc; namest.: Domianovič A. ; blagajnik : Kramar
Topleje so že priplule sape. Dnevi so bili že svetlejši in daljši, solnčni žarki jasnejši, zapeljivo vabeči vun v prebujajočo se prirodo.
Lidija je ležala že mesec dni. Proti koncu so šli njeni dnevi. Shujšano ji je bilo telo, bled, otožen obraz. Očesne jamice so se vidno udirale, ugašal je svit oči. Ginevala je od dne do dne.
Ležala je znak, z zaprtimi očmi, glavo daleč povešeno nazaj, da se ji je napenjal izsušeni vrat, po katerem so se prepletali dolgi črnosvetli razkuštrani lasje. Težko in počasi je dihala i,n le včasih ko se je približala k postelji mama, je odprla oči, izprego-vorila tiho in suho:
»Gotovo je prijetno zunaj, mama? Ali si nasadila že rož v gredico? Daj, poskrbi, da ne bo gredica prazna.«
Mama je le žalostno prikimala ter si skrivaj otirala solze. Drhteča bol ji je sti-iskala prsi, ker je videla, kako ji vene edini cvet, edina hčerka.
»Mamica, prilij vrtnici vode, da ne posatine.«
V vazi na mizi je stala že napol usehla lilija-vrtnica. Skrbno jo je negovala Lidija poprej, a zdaj vene, ž njo vred se sušijo rože, odpadajo cvetovi . . .
Tiho se odpro vrata, in na pragu se prikaže Milan.
»Kako ti je, Lidija?«
Mama ga pogleda očitajoče, zmaje z ramo in odide skozi vrata brez besed. Milan stopi k postelji.
Lidija je ležala enakomerno, z glavo obrnjena v strop, z zaprtimi očmi.
»Lidija, jaz sem, Milan!«
»Hinavec!« se izvije njej bolestno iz grla in glavo obrne v steno.
Milan zamahne malomarno z roko, stopi korak nazaj in se vsede na zofo. Nehote se mu ustavi oko na roži in usehlem cvetu.
»Glej Lidija, vrtnica se že suši«, reče brezskrbno.
»Suši se, da, in ž njo se sušim jaz. Sušim se in venem, zato, ker si ti tako hotel.
»Toda Lidija . . .«
»Hinavec . . .«
»Kako vendar govoriš, Lidija!« Stopil je zopet k postelji. »Glej, jaz sem . . .«
»Morilec . . .«
»Lidija, ali se ti blede! —- Kako vendar . . .«
»Stran, stran od tod!« Dvignila je glavo, trepetajočo od ganutja.
»Ven iz sobe! Ugonobil si mi telo in mi hočeš ugonobiti še dušo! — Stran od mene, morilec!«
Onemogla ji je padla glava zopet nazaj. Oči, napolnjene z gnevom in jezo, 'so se ji topo zabuhle v strop.
Milan je stal kakor okamenel. Ni si upal črhniti besedice. Sam ni vedel, kako
in zakaj je pograbil klobuk, tiho odprl vrata in odšel brez besed, brez veselja na obrazu. ----------------- -----------------
Saj je šele pomlad, pa že venejo rože, trudno povešajo glave, zapirajo oči, še predno so si ogledale ta božji svet.
Bel angel je priplul izpod neba, poljubil s smrtnim dihom mlado bitje na bleda ustna. —----------—-------------------------
Pomladne sape so plule čez grobišče. Vsenaokrog nepregledne gomile, vsenaokrog smrtna tišina. V srcu je puščoba, v duši poganja cvet tožnih spominov, strtih upov .. . .
Žalostno so šumele ciprese, nizko se sklanjale k grobovom vrbe-žalujke. Milan je stal otožen in skesan nad svežo gomilo. Zakrknjena bol mu je stiskala dušo in ga tlačila k tlom. Polaščalo se ga je bridko spoznanje.
»Oh, Lidija, zakaj si mi uvenela prezgodaj! Kako bi te sedaj ljubil, neizmerno ljubil. a prepozno je . . . Zakaj si morala biti ravno ti žrtev moje lahkomiselnosti! Oh, Lidija!«
Vse tiho. Nikogar ni bilo, da bi ga tolažil, nikdo ni čul njegovega ihtenja, nikdo videl solza v trudnih očeh. Le ciprese so tajnostno šepetale, iz daljave se je čulo zamolklo zvonenje kot turoben spomin uničenih upov. Stal je sam, potrt, in topo zrl na usehle cvetove na gomili.---------------
imate nahod, hripavost, zaslizènje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v Prs(‘j’ . • vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajstorici K 8-60 franko. Izdetova samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
Jos. ter odborniki: Badiura Rudolf, Kuta a v e r J osip in Tavčar Ivo.
Ljubljanski tržni nadzornik Adolf Ribnikar aretiran. »Slovenec« je poročal dne 10. t. m.: Danes dopoldne je povabil preiskovalni sodnik dr. Kaiser v svoj urad ljubljanskega tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja. Baje je tržni nadzornik zapleten v nieke zadeve nesrečnih 20-sep-iemberskih dogodkov. Po zaslišanju so Adolfa Ribnikarja pridržali v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča.
Iz zapora je pobegnil dne 11. t. m. Franc Kramer, rojen 1. 1877. v Vovbrah pri Velikovcu, ki je bil v sodni preiskavi pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču zaradi tatvine mesa.
Z maternim mlekom'prehranjeni otroci trpe zelo redko na oškodovanja ali motenju prebavnih organov.
Kako je pa z obžalovanja vrednimi otroki, ki pijejo steklenice? Če se ti ne hranijo s »Kufeke«, trpe ^edno na motenju prebavljanja. »Kufeke« je najboljše sredstvo proti bljuvanju, driski, črevesnemu katarju i. dr.
Samoumori v Celovcu in okolici — na dnevnem redu. Menda ni dežele v Avstriji, v kateri bi bilo v primeri s številom prebivalstva zaznamovati toliko samoumorov, kakor v hvalisani »nemškoliberalni« Koroški. Samoumori so skoro že na dnevnem redu. Dne 9. t. m. so našli na železniški št.-viški progi mrliča z odtrgano glavo. Ne daleč v stran so našli delavsko knjižico na ime Andrej Korijan, rojen v Vovbrah, mestni magistratni delavec, ki je bil v soboto Prej -— vsled bolezni — odpuščen iz službe in je zato šel pod vlak. — Popoldne istega dne so našli na sprehodu gg. bogoslovci moškega mrliča z rano na desnem sencu v gozdu v Zgor. Goričici pri Celovcu. Poleg njega je ležal revolver, iz katerega je bila izstreljena ena patrona. V mrliču so spoznali 21 let starega monterja Aleksandra Meszarosa, ki je stanoval pri svojem krušnem očetu strojniku v deželni bolnišnici, Janezu Brezniku. Pravijo, da si je mlade-fič pognal krogljo v glavo vsled nesrečne Rnbezni. — V nedeljo, 12. t. m., popoldne °n treh je našla na šentruperški cesti št. 20 lla stanovanju s pasom na žrebelj obešenega rrevljarja Karla Franckija njegova žena. rrancki je bil star 58 let in oče Sletnega otroka. Udan je bil menda pijači.
Poizkusen samoumor. V sredo, 8. t. m., se je v podstrešju artiljerijske vojašnice skusal s službeno puško ustreliti topničar 9. poljskega topničarskega polka in si je prizadel na desni rami hudo poškodbo.
Samoumor vojaka. Dne 10. t. m. je z dravskega mostu v Beljaku skočil v naraslo Dravo proti sedmim zvečer neki vojak ta-mošnjega pionirskega oddelka in je izginil v valovih.
Samoumor dvojice v št. Vidu ob Glini
V sredo, 8. t. m., zvečer sta se nastanila \ gostilni Schober v nemškem Št. Vidu 161et-9^, S^užkinja Marija Doblacher iz Celovca in Poletni vojaški sluga Streihnig od 7. pešpolka, doma pri Volšpergu. Cel predpoldar v t^trtok sta ostala v sobi. Gostilničarko je skrbelo in je šla gledat. Ker so bila vrata ou znotraj zaprta in se na klicanje in trka-, čexni odzval, je gostilničarka pokli-
fe ležal noaTiniuarja> da je odPrl- Streirkli8 ie 'Zal na tleh, z rano na glavi, Doblacher
J pa ležala mrtva na postelji, s tremi ra-nann z revolverjem v rokah. Streihniga sc P epeljah v bolnišnico usmiljenih bratov, r^ei!umri, ne da bi se bil zavedel. Prejšnji večer sta si dala prinesti v sobo liter vma m sta pisala znancem pisma, v ka-enh sta poročala, da se hočeta ob enajstih ponoči ločiti skupno od tega sveta.
Utopljenca je našel v Lieseri v Špitalu Poslovodja Nolpinijeve tovarne Luka Pich-ler 10. t. m. Utopljenec je moral ležati v vodi že več tednov. V njegovem žepu so hašli delavsko knjižico, glasečo se na Jo-fob Runčič, dninar iz Rateč na Kranjskem, hi napol polno steklenico z žganjem. Naj-Prž je padel v vodo v pijanosti.
Srebrno uro z 'verižico je izgubil nekdo hi jo dobi v župnijskem uradu v Št. Janžu v Rožu.
. Proti revežem. Svoj čas so v Celovcu Prirejali tombolo za reveže, sedaj so pa to Pustili in prirejajo tombolo za nemška VpJha društva. In značajni, oziroma ne-Spk 1 ^iovenci so se tombole za nemški ti .Ph Iver cin minolo nedeljo udeležili v ve-0 veČjem številu kakor Nemci. V svojo
skledo pljuvati še res nikdar ni bilo častno! Tužna nam majka!
Strašen požar v Tomačevem v ljubljanski okolici. V Tomačevem v ljubljanski okolici je minolo nedeljo izbruhnil velikanski požar, ki je uničil deseterim posestnikom 22 poslopij z upravo vred. Ker je primanjkovalo vode, je bilo gašenje zelo težavno, kljub temu, da je prihitelo na pomoč mnogo požarnih hramb in vojaštvo iz Ljubljane. Pri požaru se je ponesrečila posestnica Marija Marn. Zbežala je iz goreče hiše, in ko je bila na varnem, se je spomnila na denar v hiši. Šla je ponj, in ko se je vračala, se je že podiral strop. Zadel jo je goreč tram in jo tako nevarno poškodoval, da so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla. Zapušča edinca 14 letnega sina, ki je ostal popolnoma sam. Pri gašenju je bilo več oseb opečenih, nekatere so morali prepeljati v bolnišnico. Topničar Osterman je padel s strehe in si pretresel možgane ter si zlomil eno rebro. Sumijo, da je zažgal neki delavec, ki je prebivalce v Tomačevem zelo sovražil in pravil na usodni dan: »Danes mora vse vrag vzeti.«
Če sle namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala“, izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Mitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht“ znamka „Je!en“, da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček »Ženska hvala" in milo „Schicht“ belita perilo kakor solnce.
Velinjaves. Tako lepo, veselo in slovesno pa še nikoli ni bilo v Velinjivasi kakor zadnjo nedeljo dne 5. majnika 1912. Bil je lep. zares majnikov dan, kateri človeka z vso silo vleče vun na prosto, posebno, če se kje kaj posebnega, izvanrednega vrši, kakor pri nas zadnjo nedeljo, ko je naša podružnica dobila nov tretji zvon, katerega smo dvignili v zvonik in uvrstili med prejšnja dva. Ta slovesnost je privabila veliko domačih, pa tudi tujih na prijazen griček, kjer stoji ccikvica. Obstopili smo ovenčani zvon, občudovali podobe na njem:	Presv. Trojico,
Marijo in Jožefa in se v srcu veselili, ko je domači župnik govoril o trojnem pomenu zvlov: Naznanjujejo, kličejo in spremljajo. Po pridigi se je zvon počasi dvigal kvišku, vse je gledalo za njim in težko čakalo slišali njegov mili, lepo doneči glas. Potem je bila slovesna božja služba, č. gospod župnik iz sosednje šentjakobske župnije in č. gospod Jan. Siegl iz Dunaja sta asistirala, domači moški pevski zbor je lepo prepeval in veliko pripomogel, da je bila slovesnost zares lepo uspela. Zunaj cerkve pa so gromeli topiči in naznanjali slovenskemu Rožu, da obhajajo Velinjčani izvanredno slavnost.
Po cerkveni slavnosti je bilo vse prav dobre volje in veselega srca, tako da smo se težko ločili! Vsem dobrotnikom naj ljubi Bog obilno poplača, glas novega zvona naj pa njih srca omehča, da bodo tudi še zanaprej radi dajali za hišo božjo in njene potrebe!
Iz Velikovca. (Na dopis štimcam) z dne 8. maja št. 70 pod napisom: »Von den armen unterdriickten Slovenen«, odgovor. Če čitaš omenjeni članek, boš takoj izpre-videl, da je dopisun izgubil ravnotežje. »Vprašanje o našem pokopališču se je nenadoma rešilo«. Glej, glej, k temu so Slovenci pripomogli !i »Na velikonočni ponedeljek se je to zgodilo čisto natikam, in nihče se ni o tem obvestil.« Glej ga dopi-suna, pa gotovo nisi bil v cerkvi; tam se je tako glasno in nemško oznanilo na prižnici, da so lahko vsi, tudi Nemci slišali. Še oni stari kleparski mojster, poprej hud Nemec, ki pa zdaj revež ne more hoditi, je slišal in se je z vozičkom pripeljal k blagoslovljenju pokopališča. Tudi on je pripoznal, da se je treba s pokopališčem seznaniti, ti si se pa klatil po gostilnah, da si se »žegna« zastonj najedel in se napil. Drugi so pa itak veči-homa bili pri blagoslovljenju. — Dalje piše: »Na Markovo gre od nekdaj procesija v Št. Rupert, letos je morala izostati, ker ni bilo toliko udeležencev, da bi mogla biti procesija.« Glej ga tiča! Ti očitaš, da so tega duhovniki krivi. Kdor naša duhovnika pozna, kako vestno in pridno opravljata božjo službo, bo takoj vedel, da si ti tisti, ki si se norčeval pred istimi navadnimi ljudmi, ki se sicer vendar tako zvesto držijo svoje vere. Ko si pri neki priliki rekel proč z istim »einfachen Menschen v Velikovcu, barometer gre že na kvišku, št. rupertski župnik je že oznanil procesijo za lepo vreme.« Tega pa niso gosp. župnik krivi, ampak so šli naši verni kmetje prosit gosp. župnika, da naj oznani procesijo z namenom, da bomo šli prosit za lepo vreme. Niso naši duhovniki krivi, da se ni mogla vršiti procesija na Markovo, ampak si ti kriv, ker si se postavil tistim velikovškim »einfachen Menschen« kot Bog na prestol in jim ponujaš iz svoje stidmarške in brezverske knjižnice tistega duha, ki navadno šele po polnoči pride — čez tvoje apostole. Svetujemo ti, da paziš, da ti ravno tisti tvoji »einfache Menschen« ne bojo strgali krinke z obraza. — Dalje piše: »Dne 3. maja so povodom birme sprejem našega škofa v naše mesto bin-dišarji — hujskači osmešili«, in dostavi, »kdo je tu zadi«! Da boš vedel, ti dopisun Nemec in se boš še bolj prepričal, kje je resnica, ti povem: Dne 30. aprila se je v odbore Vi seji »Katoliškega izobraževalnjega društva ,Lipe’« soglasno sklenilo, čeprav je to društveni konzulent gospod J. Dobrovc odsvetoval, da naj prevzvišenega gospoda kneza in škofa korporativno sprejmemo in slovensko pozdravimo. Naši odborniki so pač dobri kristjanki, častijo prevzvišenega gosp. škofa in tudi druge dušne pastirje, če so prav Nemci, če so le nam Slovencem pravični. Naši udje so, ker ljubijo in so se veselili počastiti prevzvišenega gosp. škofa, brezplačno in lepo napravili slavolok; zato so vredtii pohvale. — Lisjak, ti pa še niti zastave nisi razobesil, da bi s tem počastil prevzvišenega gospoda kneza in škofa. A kadar bo prišel kak heilovec iz Pruskega, boš pa razvesil vse svoje premoženje in frankfurtarice; to je dokaz, kako vi ljubite svoje častite gospode duhovnike, čeprav so Nemci. — Dalje piše znani dopisun: »Mladi pobič se je približal škofu z bindišarskim nagovorom. Škof mu je segel v roko, ta mu jo je tresel«. Odbor društva »Lipe« je odločil za pozdrav prevzvišenega gosp. škofa pridnega, odkritosrčnega, 22 let starega mladeniča gosp. Riedla, da izroči prevzvi-šenemu naše pozdrave; in štel se je srečnega ter je odkritosrčno in lepo pozdravil našega nadpastirja. Ker so videli, da imn dobro srce in pa pošteno vest, so, ko so mu odgovorili, podali roko. A tebi so se tresle hlače, ker si imel slabo vest. Dalje piše: »To je napravilo mučen in neprijeten vtis«. Povem ti, »lacherlich« za neumne, »pein-lich« za hudobne. Dobro je, da priznaš, da je bilo 40 do 50 Slovencev pri pozdravu; pa varaš se, bilo jih je več. Tudi pišeš, da se ne izplača, da »tretjina« Slovencev, ki so v Velikovcu, pozdravi njega prevzvišenost. Zopet se motiš; prej je dve tretjini Slovencev in ena tretjina Nemcev v Velikovcu, kakor pa narobe. Sicer ti pa nasvetujem, da bi se
pridno udeleževal tistih (»Erbaulich und Genuii«-) pridig, boš pa lahko vse vedel, kdaj se kako pokopališče blagoslovi, in kdaj 0a se vrši procesija na Markovo ter bodeš . prišel in z nami prav pobožno molil; potem ti bode tudi tvoj barometer pokazal lepo vreme.
Prevalje. V nedeljo, dne 5. majnika, je imelo naše izobraževalno društvo svoj občni zbor, ki se je dobro obnesel. Prišla sta dva govornika, g. Jesenko iz Celovca, ki je dokazoval, da je na narodu samem ležeče, -skovati si svojo srečo, če se izobražuje. Zaradi tega naj vsi pristopijo k društvu, ki ima namen, izobraževati ljudstvo. Drugi govornik, g. Rozman, župnik v Črnečah, se je spominjal v živih in navduševalnih besedah slavnega škofa lavantinskega, Antona Martina Slomška. 50 let je že, kar je zatisnil oči, a njegov duh še ni umrl, in med slovenskim ljudstvom tudi ne bo. Končno so uprizorila dekleta šaloigro »Jeza nad petelinom in kes«, ki je pri poslušalcih vzbujala veliko smeha. Hvala vrlim dekletom!
Prevalje. (Visok obisk.) V sredo, 8. t. m., so imele Prevalje čast, pozdraviti svojega nadpastir ja, prevzvišenega gosp. kneza in škofa. Na potu iz Guštanja v Črno so obiskali bolno hčerko uradnika Pfekupila in jej podelili zakrament sv. birme. Veliko ljudi je.pozdravilo knezoškofa pri cerkvi in pri hiši bolnice. Nato so se odpeljali v Črno.
Črna. Dne 10. majnika so prebili iz rudnika »Igerčev grič«, ki je na črnski strani hriba, v drugi rudnik »Friderikov rov«, ki je na možiški strani hriba, kateri pa je bil že prej zvezan po 126 m globokem preduhu (šahtu) z rudnikom v Heleninem grabnu. Sedanji rov iz Igerčevega in Friderikov rov sta dolga 5500 metrov in je pešhoda od te strani hriba na možiško stran pod zemljo ena dobra ura. Za par let bode cel ta hrib zelo preluknjan, kadar pridejo namreč s ta-koimenovanim »Dednim rovom« pri Možici pod Helenski preduh in z Neubergerjevim rovom pri Žrjavu pod šaht v »Igerčevem griču«, katerega že tudi delajo.
Drobolje ob Blaškem jezeru. (O s k r u -n j en o znamenje božje.) Ob križpotu med vasjo Drobolje in sosednim Brdom stoji že od pamtiveka preprost, star lesen križ, s trpečim Zveličarjem, ki je last posestnika Sobeja na Brdu. A kako se začudijo pretečeno nedeljo zgodaj mimoidoči, hoteč se po krščanski šegi odkriti, ko zapazijo, da svetega znamenja ni več; bilo je izruvano, na cesto vrženo ter razdejano. Zopet lep vzgled nove kulturne dobe. Zločinca pridno zasledujejo.
Lisnagora. (G r e bi ntj s kji pevci.) Kakor vsako leto, tako so tudi letos prišle zaobljubljene procesije iz Grebinja in iz Št. Petra počastit našo preljubo Gospo na dne 9. t. m. Sv. maše so bile dve, pri katerih so peli šentpeterski — in dobro izvežbani gre-binjski pevci. Vsak izmed nas — menim — da mora to lepo petje občudovati. Od več oseb se je slišalo začudenje glede teh deklic, da so se tudi med potjo junaško obnašale. Prepevale so lepe Marijine pesmi, kakor se res na takem romarskem potovanju spodobi. — Le tako naprej, mladina, vse za Boga, vero in naš slovenski narod! Upamo pa, da se bodo grebinjski pevci še večkrat dali slišati na tem lepem hribčku in nam mogoče zapeli tudi par lepih narodnih pesmi.
Žvabek. Pozdrav prevzvišenemu gosp. knezoškofu ob priliki sv. birme govoril 10-letni Jugov Aleš: Prevzvišeni gospod knez in škof! Radostno nam je slovenskim šolarjem bilo srce, ko smo dobili naznanilo, da bomo imeli čast, videti svojega višjega duš. pastirja. S celim mladim srcem smoVas nestrpno pričakovali, da VaJs pozdravimo kot svojega premilega in prevzvišenega kneza in škofa. Izpolnjena je naša želja, izpolnjeno je naše hrepenenje. Mi vidimo Vas, nam slovenski mladini tako naklonjenega gospoda. Nepozabni bodo nam mladini in majhnim katoličanom ti srečni trenotki! Vse nam bode ostalo v živem spominu še potem, ko bomo stali že odrasli, zvesti in neoma j eni na Vaši strani! Ginjeno kličem Vam, prevzvišeni gospod knez in škof, svoj najboljši slovenski pozdrav: Bog Vas živi!
Kanalska dolina. V Kanalski dolini so tri slovenske vasi med Trbižem in Nabor-jetom, namreč Ukve, Žabnice in Ovčjavas. V teh treh vaseh je dosti pametnih in trez-
nih slovenskih mož, da bi se znali sami voditi. Veliki zvonec v celi dolini pa je nosil Dreyhorst na Trbižu. Počasi pa odklenka tudi temu možu. Nekateri Ukljani in Žab-ničani so bili popolnoma zarukani v njega in njegovo modrost. Je verjetno, da so »a primer nosili Žabničani svoj denar v trbi-ško posojilnico. Zdaj so se pač menda po-polnbma streznili. 50.000 K primanjkljaja je menda revizija izkazala in pričakujemo, da bo zdaj ukovški župan tudi poslal občinskega slugo od hiše do hiše ter Ukljane svaril pred trbiško posojilnico, kakor je to pred dvema letoma popolnoma neopravičeno storil glede žabniške posojilnice. V ukovški posojilnici je bil enkrat pred več leti polom in zdaj manjka zopet na Trbižu! Ostanite torej kmetje v domači posojilnici, o kateri vsi veste, da je trdna.
Nočemo imeti bolečin v glavi, v križu, zobobola, trganja po udih, bodljajev, revmatičnih bolečin v hrbtu in mišicah. Mi rabimo Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo stane samo 5 kron franko. Želodec okrepčujejo, prebavo pospešujejo, tek vzbujajo, krč olajšujejo, zapeko odstranjujejo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
Politične vesti.
Laško-turška Vojna.
Lahi vojake, ki se vračajo iz Tripolisa, zelo sijajno in navdušeno sprejemajo. Laško časopisje pa ni za vojno nič več tako navdušeno, kakor je bilo začetkom vojne. Prebivalstvo industrijske Gornje Italije je pa že nevoljno, ker vojne ni konec, kar seveda trgovini zelo škoduje. »II Sole« že tudi napoveduje, da bodo morali Lahi najeti posojilo. Laško časopisje, kakor n. pr. »Stampa«, se že celo sprijaznuje z mislijo, da naj bi se Lahi s Turki pričeli pogajati za tak mir, da bi ostal sultan po imenu vladar Tripolisa in Cirenajke, kakor je še danes po imenu vladar Egipta, dasi vladajo deželi Faraonov Angleži. Da se dvigne navdušenje za vojno, so Lahi zasedli Rhod in nameravajo po dosedaj došlih poročilih zasesti še nekaj turških otokov v Arhipelu.
Lahi na Rhodu.
Kapitan grške ladje »Ratriz«, ki se je vrnila iz Rhoda v Atene, poroča, da vlada v mestu Rhodu živahen promet in največji red. Lahi so izkrcali železniške vagone in tračnice, da zgrade veliko cestno železnico. Izkrcali so 1000 konj, 1000 mul, 1000 volov in 2000 vreč moke, les, kurivo in tri zrakoplove. Lahi so že pričeli graditi stavbe v pristanišču, da bodo lahko ostajale v pristanišču tudi velike ladje in grade tudi svetilnike.
MOJA STARA
izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlecnatomilo od tvrdke Berg-mann & Co. v D e činu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
Društveno gibanje.
Slovensko katehetsko društvo za Koroško ima svoj občni zbor v četrtek, dne 23. maja 1912: ob 2. uri popoldne v hotelu »Tra-besinger« v Celovcu. Referat: »Slike pri ve-ronauku«.
Mladeniški shod v Št. Rupertu pri Velikovcu. Na binkoštni ponedeljek priredi Slovenska kršč.-soc. zveza velik mladenišk shod v St. Rupertu pri Velikovcu. Spored: Ob pol 10. uri bo slovesna maša s primerno pridigo. Ob pol 11. uri se začne shod v telovadnici šentrupertske narodne šole. Na sporedu so govori in nastop Orlov. Pridejo govorniki iz Štajerskega in Kranjskega. Vsa okoliška društva na plan! Ruda, Grebinj, Klošter, Vovbre, Želinje, Št. Peter, Velikovec, Djekše itd. naj store svojo dolžnost. — Posamezna društva dobe posebno vabilo in spored. — Slov. kršč.-soc. zveza.
Slov. kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu priredi dne 2. junija narodno igro »Naša kri«, spisal Finžgar. Igra je povzeta iz časa francoskih vojsk na Slovenskem.
Žitaravas. Tukajšnje katol. slov. izobraževalno društvo »Trta« priredi na križno nedeljo po dopoldanski službi božji ob deseti uri gospodarski shod v »Društvenem
domu«, kjer bode govoril veleč. gosp. Vinko Poljanec, župnik iz Št. Kancijana. Odbor.
Podravlje. Izobraževalno društvo »Sloga« priredi na Binkoštni ponedeljek ob pol 3. uri popoldne pri Vošperniku v Podrav-Ijah zborovanje, združeno z veselico. Na sporedu je igra: »Tri sestre«. — Odbor.
Želinje pri Velikovcu. (Društveni shod) priredi želinjsko izobraževalno društvo na križno nedeljo popoldne po blagoslovu v župnišču na Želinjah. Na sporedu je poučen govor in dve igri: »Poštna skrivnost« in »Pri gospodi«. Člane in prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor.
Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže11! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže11 v Ljubljani.
Književnost.
Amerika in Amerikanci. 3. zvezek. V Celovcu 1912. Spisal Jurij Trunk. Samozaložba. Posamezni zvezek stane 1 K za Evropo in 30 centov za Ameriko, spis izide pa v 12 zvezkih. Kdor se naroči naprej na vse zvezke, plača v Evropi 10 K, v Ameriki 3 dolarje. V 3. zvezku se peča pisatelj še s splošnim pregledom in zemljepisjem. Naravno, da 1. del spisa ne more imeti privlačne sile. Zato se pisatelj na platnicah pritožuje, da je število naročnikov neznatno, iz Amerike niti 100 ne. Tudi 3. zvezek je s slikami bogato opremljen.
Krmar Milanovič. Povest. Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsworth«. V Ljubljani 1912. Založila Katoliška Bukvama. Tisk Katoliške Tiskarne. Str. 287. Cena 1 K 40 vin., vez. 2 K 20 vin. Povest opisuje življenje na morju, ima mnogo dejanja in jo bo ljudstvo rado Citalo.
Raznoterosti.
Kaj pripoveduje o potopu »Titanica« rešeni Slovenec Karun. Ameriški »Glas Naroda« poroča: Franc Karun, krepak mož, prava gorenjska korenina, je povedal našemu izvestitelju: V Galesburg, UL, imam ženo ter pet otrok. Po posredovanju tvrdke Frank Sakser v New Yorku sem odpotoval na obisk v staro domovino s »Provence« dne 14. marca. Ko sem doma vse opravil, sem se vrnil s hčerko Ano in svojim svakom J. Merkunom v Ameriko. Ukrcali smo se na »Titanic« dne 10. aprila v Cherbourgu. Kar mi je omeniti o parniku samem, moram povedati, da z drugimi parniki v drugem razredu ni mogoče bolj ugodno ter udobno potovali, kakor smo mi v tretjem. Za vse je bilo kar najboljše preskrbljeno. V usodni noči sem ob času kolizije spal. Sunek me ni vzbudil, pač pa nastala zmešnjava na krovu. Zdelo se mi je, da se je moralo nekaj pripetiti in zato sem se oblekel in odšel gori. Tam so mi povedali na tozadevno vprašanje, da je ladja nekam zadela in da moramo vsi utoniti. Tega nisem verjel, kakor tudi nikdo drugi ne. Vsi smo bili trdno prepričani, da se orjaškemu parniku ne more nič zgoditi. Ko sem se pa spodaj na lastne oči prepričal, da je led predrl stranice, in da prihaja voda notri, sem odšel v svojo kabino po hčer in svaka. Ko pridemo na gorenji krov prvega razreda, mi nek mornar iztrga otroka in nese v rešilni čoln. Tudi jaz stopim za njim, a so me hoteli zadržati. Nato pa primem hčer in pravim, da se ne pustim ločiti od nje. Mogoče bi me vendar iztirali iz čolna, da me ni rešil nek mornar, ki je imel večkrat opravka v moji kabini in kateremu sem časih postregel s pristnim domačim brinjevcem. Rekel je namreč drugim, naj me pustijo, in tako se je zgodilo. Svaka so pa zrinili proč in takrat sem ga zadnjič videl. V rešilnem čolnu sem bil jaz razun mornarjev edini moški. Hitro so nas odvesljali od potapljajočega se parnika. Kmalu zatem, ko se ozrem nazaj, je nastala na parniku strahovita raz-strelba. Ladja je stala skoraj navpik s prvim koncem, nato je parkrat počilo, in vse je izginilo v vodi. Nikdar ne pozabim strašnega kričanja, ki je nastalo. Rešeni v čolnih so bili nekaj časa vsi prevzeti od groze. Nato pa so nastali prizori, katerih ni mogoče ne dopovedati, ne napisati. Neizbrisno mi ostanejo v spominu! Morje je bilo popolnoma mirno in gladko. V najhujšem mraz
smo vozili štiri in pol ure, dokler nismo proti jutru opazili parnik »Carpathia«. Re-šilci so bili mnenja, da smo napol mrtvi. Zavili so nas v odeje, nam dali okrepčajo-čih pijač in vsega, kar smo hoteli. V New Yorku so nas naložili na avtomobile in odpeljali v razne bolnišnice. Kar nas je bilo katoličanov, smo prišli v St. Vincent bolnišnico. Tam so nam istotako dobro stregli, da bolj sploh ne.,bi mogli. Dobil sem takoj obleko, 25 dolarjev v gotovini in vozni listek v Galesburg in v soboto še eno obleko.
—	Rešeni rojak kar ni mogel prehvaliti gostoljubnosti, katero je zavžil, ko je dospel v New York. Nad.štiriurna blodnja po mor-ju v rešilnem čolnu mu ni škodovala. Tudi njegova mala hči Ana je zdrava. Karun je imel v obleki, v kateri se je rešil, 700 dolarjev v gotovini. Ta denar je tedaj rešen, njegova prtljaga pa se je seve potopila s Parnikom vred. Na vprašanje, če je videl, ako so streljali častniki na može, ki so s silo hoteli priti v rešilne čolne, je odgovoril, da be. Pač pa je slišal strele iz samokresa, a je Plenil, da so kakšna znamenja. Povedal je nadalje, da so zapazili s parnika ledene gore že v soboto, a se zanje ni nikdo zmenil.
—	Kolizija se je pripetila po ladijskem času nekako ob enajstih. Njegova ura je kazala po evropejskem času polštirih zjutraj. — Po koliziji je bilo nekaj časa na krovu parnika vse mirno. Šele potem, ko so spoznali potniki resno nevartnost, je nastala velikanska zmešnjava. Ljudje so kričali in molili, da bi pa godba igrala žalostinke, ni slišal. Slišal pa je še dve uri potem, ko se je ladja Že potopila, kričanje potnikov, ki so si nadeli rešilne pasove in plavali po ledeno-mrzli vodi. Toda pomagati jim ni bilo mogoče! — Ko se je parnik potopil, je bil čoln oddaljen od njega kaka dva lučaja. Kakor že omenjeno, je bil razun mornarjev v čolnu °n edini moški; vsega skupaj je bilo notri kakih 50 oseb; za silo bi bilo mogoče spraviti še par ljudi vanj. — V imeniku rešenih, katerega je izdala White Star Line, ne pajdemo Karunovega imena. — Rešeni ro-ipk je odpotoval čez nekaj dni v Galesburg k svoji obitelji, ki doslej ni še vedela, da Je bil oče, oziroma soprog, na nesrečnem Parniku. Želimo mu mnogo sreče po zavži-iem strahu!
Tržne cene v Celovcu
9. majnika 1912 po uradnem razglasu:
Blago		100 kg				80 litr. (biren)	
		od		do			
		K	V	K	V	K	V
Pšenica....		23	_	24			15	
Rž			21	—	22	50	12	90
Ječmen ....		—	—	—	—				
Ajda			—	—	—	—	—	—
Oves			22	—-	22	54	8	25
Proso ....		—	—							
Pšeno ....		—			32	16	16		
Turščica . . .		—								
Leča			__			——				
Fižola rdeča . .								
Repica (krompir)		8	—	8	80	3	60
Deteljno seme .												
Seno, sladko .		6			7	50				
„ kislo . .		4	50	6				
Slama . . .		2	80	4			
Zelnate glave po 100 kos.					_		
Repa, ena vreča							
Mleko, 1 liter			24		28		
Smetana, 1 „			60	1	20		
Maslo (goveje) .	i k«	2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1		2	80	3	60		
Slanina (špeh), pov	1 »	2	20	2	30		
„	,,	sur	1 „	2	10	2	20		
Svinjska mast .	1 »	2	20	2	40		
Jajca, 1 par	• n	—	12			26		
Piščeta, 1 par .		2	80	3	60		
P>ace			—	—					
Kopuni, 1 par .		—	—	—	—		
cm drva, trda, 1 m2.		3	—	3	60		
„	„ mehka, 1 „ .		2	60	3	—		
		100 kilogr.					
	Počrez	živa		zaklana		73	O
Živina						H	rt
	od | do	od do		od	do	■S	!
v kronah
Konji . .
Biki . . .
Voli, pitani .
» za vožnjo Junci .... Krave
Telice . ’ Svinje, pitane . 'paseta, plemena Ovce .
400
320
406
260
480
360
600
86
2
14
8
54
1
442
2
8
5
28
1
260
Nevihte in povodnji po sveiu. Minoli teden je po Tirolskem, Predarlskem, Solno-graškem razsajala huda nevihta. Reke so narasle in odnašale mostove. V Bodensko jezero so reke naplavile toliko hlodov in debel, da so morali začasno ustaviti promet z ladjami. V nedeljo, 12. t. m., je razsajala strašna nevihta po Belgiji in napravljala mnogo škode. V ponedeljek, 13. t. m., je pa divjala nevihta v več krajih po Ogrskem. V Dées se je zrušilo več hiš in je podsutih mnogo ljudi in živine. V Balvanyos-Varalja je od 350 hiš popolnoma razrušil 330. Tudi vse cerkve so porušene. Ljudstvo je na prostem in gladuje. Tudi v Zgornji Šleziji je divjal strašen vihar in izruval iz tal drevje in telegrafske drogove. Dve ženski sta bili ubiti, tri smrtnonevarno ranjene.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirai o v „Miru“!
LoSeriis&e številke.
Praga, 8. maja:	85	84	33	57	90
Gradec, 11. maja:	63	78	17	89	36
Dunaj, 11. maja:	72	68	67	24	20
Krste, suhe vence in	cvetlice,	nagrobne	križe
ima poceni in v veliki izbiri I. celovška trgovina krst A. Schipek, Celovec, Velikovška cesta 7.
Lp Miti
v prijaznem kraju blizu železnične postaje Lipa-Strmec in 34ure od Vrbe, je zaradi druž-binskih razmer takoj naprodaj. Lepo aron-diranega sveta je 31 oralov, sena in paše za 15 repov živine, lepo zarasel gozd, hiša kakor tudi gospodarsko poslopje v dobrem stanu. Več pove Jurij Santner v Vinarjih, pošta Vrba, Koroško.
vabi na svoj
24. občni zbor
ki se vrši
v četrtek dne 23. maja 1912 ob 2. uri pop. v Narodnem domu v Spodnjem Dravogradu.
Spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1911.
3.	Volitev odbora.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ni zadostno število članov, se vrši ob 3. uri popoldne drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število članov.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Lovske puške
SS Mtr M
Ceniki brezplačno in
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah lf na Koroškem.
poštnine prosto.
se sprejme v št. Janžu v Roža. Prednost imajo izšolani in rokodelci. Župnijski urad Št. Janž v Rožu.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša ,
PR9K0P SK0RK07SKY IN SIN
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke.
19121 Modni cefiri i1912
laneni in bombažasti kanafasi. inleti, platno, rjuhe, damasti, krizeti, brisače, robci za poletno sezono, batisti, atlasi, de-leni, svila, višnjeva tkanina, etamini, blago za damske in moške obleke se kupi najceneje pri izdelovalcu
Jaroslav Marek roč"a lkalnrl°?..l]"1^[z~
v Bistri št. 39 pri Novem mestu ob M., Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto! — V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefira. kanafasa, de-lena itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisufe se slovensko! V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev.
v „Narodnem domu“ v Spodnjem Dravogradu se odda s 1. junijem 1912. Ugodna lega za podjetnega trgovca. — Ponudbe takoj na Hranilnico in posojilnico v Spodnjem Dravogradu. (Koroško).
SolieSHC! islagoš — Hšzke cene!
Pozori
Pozor!
/
Vsakovrstne kose, in sicer: turške, bistriške, ciganske, tržiške in one z zmajem, najboljše srpe, lepo izdelana kosišča in steljne kose.
pafeoHrane kosirj© na
Vsakovrstne čepune !
Bergamo-kamne (osle), najfinejše in vsakomur kot najboljše znane.
Potrebščine za stavbe: svež Port-land-cement, traverze, štukaturo za strope in vse okovje.
To in vso drugo železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki
Franc Sadnikar
frgsoma 2 iremmo u Celovcu
Burggasse št. 7 (poleg hotela Moser).
— Zrn kakouos! se jamči! —
Večie posestvo i
**"»
se proda zaradi družin-
^	skih razmer.
Pismena oglasila sprejema Mina Kulterer, Male Benetke, pošta Grabštanj pri Celovcu.



~\\—W
man
*
(dež. dvorec) opozarja p. n. vinske kupce na svojo
nliko zalego priznano izMli, čistili
H
S
u
kranjskih vin.
Poleg navadnih namiznih vin ima v zalogi tudi vrste boljše kakovosti, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. naprodaj. Oddaja p od 56 1 naprej. Postrežba točna in solidna, cene
nizke! Zahtevajte cenike!	_
ra	ra
: -s I ^	VV \\ \V~~AV W VC It
•• -'•v./if	1%';. \if ;
^ • " :v-- '■ --, ^r-
Spretni zastopniki se iščejo.
f. P. VidiC & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi v vsaki poljubni množini patentirani dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola«.
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.

JMappoda|
je majhno posestvo v Rožni dolini, četrt ure od železniške postaje. Rediti se more ena krava. Več pove upravništvo „Mira“ štev. 19.
En poizkus
zadostuje, da se prepričate o neizogibni potrebnosti in dobrotljivosti.
Že 40 let se je izkazalo meeilno vlač no mazilo, takozvano
Draško domače mazilo
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 3*16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije. ,
Pozor na ime izdelka ter iz- ’ delovatelja, ceno in varstveno	_
znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga:
0. FRINER, c. io kr. Evni EiMlelj
lekarna „Pri črnem orlu“
Progo, Malo sirond, vogal Nerudove ulice ši. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovca »Pri angela«, P. Hauser, H. Gutt, Viki. Hauser.

Vsak strokovnjak
da so
iz tovarne
C. Prosdi, Celovec,
imejitelja brata inženirja Preseli, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja!
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih Slovenske Straže"!
najboljši dobami oir
izgotovljenih postelj iz dobrega češlega postelj.perja!
Napolnjena v gostop. rdečem nankingu : 1 pernica 180X120 cm z 2 blazinama, vsaka 80X60 cm, z nov., mehkim, trpežnim perjem K 16'—, polpuh K 20-—, puh K 24--. Pernica samaKlO-—, K12- -,
K 14'— in K 16--, blazina sama K 3-—, K 3-50 in K 4-—. Podvojna pernica 200 X140 cm K13-—,
14-50,17-50 in 21--. Blazina zraven 90 X 70 cm K 4-50, K 5-20 in K 5-50.
5 kg novega, dobrega belega posteljnega perja br. prahu K 24-—, snežno-belega K 30--—, boljšega K 36-—, 'najfinejšega pu-kanega za vis. gospodo K 45-—. 5 kg nepukanega K 26-— in K 30-—. Beli puh z velikimi kosmiči K 5-—, boljši K 6-—, najboljši prsni pub K 6-50 za Va kg, pepelast pub I/2 kg K 2-50 in K 3-—. Pošiljatev franko po povzetju. Zamenjava proti povračilu poštnine dovoljena.
Ivana Polatschek,
perja
od živih gosi
V
■ i
omeno
blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
U. Sžerrascki u CeEju šf. 308.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Pastirski list
poisodoisi evharističnega shoda .... na Diinafn ■■
prevžvišenega gospoda knozoškofa krškega
se dobi
v tiskarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Cena 1.0 vinarjev.

Posestvo
z novo hišo in obokanim novim hlevom,
pet minut od postaje Grabštajn in 14 minut z vlakom od Celovca, v slovenskem kraju, obsega okoli 20 oralov zemlje (ki obstoji iz najboljših, tik železnice ležečih njiv, travnikov in gozda), se takoj za 17.500 K proda z nasejanim žitom vred in tudi več zraven spadajočih premičnin. Denarja je treba samo okoli 10.000 kron, drugo more na posestvu ostati. (Pripravno tudi za vpokojence.) To posestvo je bilo sodnijsko cenjeno na okoli 23.000 kron. — Vprašanja s priloženo znamko sprejema posestnik Anton Renko, trgovec v Celovcu.
Pt^aaaE^3E-iE=3L jrraarTa « n-ir—ir
8 u um
D	je nanovo izšla knjiga
□
D
]ii v Celi
IC3D
D D D D
ij
n	...	______ D
jJ Poleg Gašparja Erharda za Slovence 0 priredil Štefan Kociančič.	g
Dva dela, druga izdaja.	g
0 Cena: Mehko vez. K 6'—. za družnike 0 0 K 4'40, po pošti franko KI-— več. — [ [] V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom [ n K 9-20, za družnike K 6-80, po pošti n q	franko K P— več.	|
□E=3E=IC=3E=3C=]C2C2C3C=3C3[=2C2C=aC=lE=3C3C2a
f priim® i mi®.
Hotel Trabesinger o Celoocn
Veiihouifea cesta it. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	pozimi
služi	1	zakurjeno.
Sf™ senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Uelike dnorane za shode in veselice.

Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Denarne vlose i |/ (JI on dne vie oDresinjemo po j 2 j () do fine vzdisa.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Cemrsia v MìiliaiiL PoiMice v Spiieiu, Irsln, Saraieyu in Sorici.
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-- za komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
■n
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.