šolo na Prosenlškem bo gradila krajevna skupnost Dijaška malica zadnja večerja ravnateljev catte ÜZITEKVDOBRIKAVII Pa\ŽAR\^;03/7ia-2666 ST. 38 - LETO 63 - CELJE. 16.5.2008 - CENA 1,25 EUR Odgovorna ure^ica NT Tatica Cvim MercatorSsDieBCr OptkomtSka 9. Celje, W ät 03/428 80 OO sobota, 24. maj 2008. ob 16. uri ENA NA ENA Mercatorjevo nogometno prvenstvo 080 12 24 www.mik>ce.si Celje ijuOiana Varibor izoia So.aSoncj Kranj Stototniki zdravilno močjo NOVI TEDNIK UVODNIK ROZMARJ PETEK Pa si eno zažvižgajte »Cenjene stranke obveščamo, da sodelujemo v sfcupnt akciji S tišino do pošlenihlanf, skaierooj)ozaijaniona neurejene razmere ter občutno previsoke fflrtfe Sazasa, zato ne predvajamo glasbe.« Kaj boste naredili, ko (Če) boste takšen napisa prihodnji mesec zagledali na vratih vašega najljubšega Ißkalü^ Se boste jezili in poiskali drugega ali si rekli: »Ej, kapo dol Td-ko se dela. No, vaSe mnenje bo po mojem precej odvisno od tega, kaj bodo naredili sami gostinci, ki so povabljeni k akciji. Se bodo požvižgali na poziv zbornice, saj kljub vsemu plačilo Sazasu v primerjavi z ostaUmi stroški pomeni skorajda napitnino, papirologije povezane z odstopnimi izjavami pa so kar obširne. Si zaradi strahu pred izgubo strank (pa tudi nejevolje zaposlenih, ki bodo delali v tišini) tega sploh ne bodo upali narediti? Če bodo složni obrtniki, bodo najbrž precej potrpežljivi tudi kupci, čeravno bi mogoče vsaj čas akcije (bliža se poletje, morje, glasba ob obaU ...) lahko bolj premišljeno igrali. Dejstvo pa je, da Sazas položnice pošilja vsem, ki so lastniki poslovnih prostorov, v katere imajo vstop tudi stranke. Še zdaleč torej niso na tapeä le gostinci, temveč tudi avto-kleparji, frizerji, peki, mesarji... Drži še, da kup položnic zgolj zavoljo glasbe rui javnem mestu ni majhen. Poleg Sa-zasa je tukaj še naročnina za RTV. pa plačilo Zavodu IPF, ki Štiti pravice izvajalcev in proizvajalcev fiynogramov, pa organizaciji ZAMP, ki varuje in upravlja pravice avtorjev in del s področja knjižeunosU, zrmnosä in publicistike in njihovih prevodov. Največ pritožb pa kljub vsemu z več strani leä le na Sazas. Če pustimo njihove notranje zdrahe ob strani, je v nebo vpijajoč primer, ki se je v Štorah zgodil zvezi veteranov. Ker so na prireS milijona polletnih ter 1,2 milijona letnih za osebna vozila. .com Temeljni ciij tretje razvojne osi je povezava med avstrijsko in hrvaško mejo. Zaenkrat sicer govorimo le o severnem delu tretje razvojne osi, in še to samo o cestni povezavi med avstrijsko mejo in štajersko avtocesto. V ministrstvu za okolje in prostor pa razmišljajo tudi o sredinskem in južnem de- lutretje razvojne osi. Za slednjega, od Novega mesta do hrvaške meje, so traso že predstavili, traso po sredinskem delu, ki je tudi najbolj zanimiva za celjsko območje, saj poteka od štajerske avtoceste do Novega mesta, pa naj bi predstavili še ta mesec. iJS, foto: EM Gorenje je le podizvajalec v javnosti je vse več ugibanj glede izvajanja pogodbe o dobavi kolesnikov AMV 8x8 Slovenski vojski. Kot vemo, kolesnike izdelujejo v Gorenjevem Indo-pu v Šoštanju, v Gorenju pa so včeraj še enkrat ponovili, da izdelava osmekolesni-kov predstavlja dober odsto-tek v celotnih prihodkih skupine Gorenje. Za program vojaške industrije je namenjena tretjina nove proizvodne hale Gorenja Indop v Šoštanj, kjer od novembra lani izdelujejo kolesnike AMV 8x8. »V dogovoru z naročnikom, Pa-trio, smo doslej ogled proizvodnje in montaže omogočili vsem predstavnikom organov oblasti in jim ob tem pojasnili, da v predmetnem projektu sodelujemo kot po- dizvajalec in zalo ne razpolagamo z informacijami o pogodbenih obveznostih med partnerji v projeklu in naročnikom, ministrstvom za obrambo.« je pojasnila direktorica službe za odnose z javnostmi v Gorenju Uršula Menih DokU ki meni, da je predsednik preiskovalne pariamentarne komisije Milan M. Cvikl to povabilo v medijih zlorabil. Da proizvodnja in montaža osem-kolesnikov v Šoštanju potekata v skladu oziroma pred terminskim planom, so se osebno prepričali minister za obrambo Kari Erjavec, Člani parlamentarnega odbora za obrambo s predsednikom Anionom Anderličem in predstavniki Slovenske vojske. US Tuš vstopil še na tretji tuji trg Skupina Taš je z odprtjem prvega 'Hi^evega supermar-keta v Makedoniji izpolnila zadnji cilj, ki si ga je pri osvajanju tujih trgov zastavila. Tuš je po neuspehu na Hrvaškem začel s pohodom na u^g Bosne in Hercegovine» letos pa je prva odprtja dočakal Še v Srbiji. Na tem trgu ima TUŠ največje ambicije, saj namerava dolgoročno tam odpreti 100 trgovin ter štiri Planete Tuš. Končni cilj v Bosni in Hercegovini je 50 trgovin ter dva Planeta Hiš. v Makedoniji pa 20 trgovskih objektov ter en sam Planet Tuš. Lemo nameravajo v Srbiji odpreti 6 do 7 trgovskih objektov, v Bosni in Hercegovini 5 do 6, v Makedoniji pa2 do 3. Pohod "Hiša po državah bivše sk^ipne Jugoslavije poleg Hrvaške ne zajema še Črne gore, saj je po njihovi oceni ta trg pristal šele na zadnjem, najmanj obetavnem mestu. RP NOVI TEDNIK r' DOGODKI Dom starejših še prazen Dom sv. Jožefa bo vselitev v nov dom starejših, ki so ga uradno odprli že konec lanskega leta, začel Šele prihodnji teden. Čeprav je prošnje za sprejem v dom oddalo 4S0 ljudi, jih bodo trenutno lahko sprejeli le 60; za vselitev še petdesetih zaradi upravnega spora koncesijske pogodbe Se niso podpisane. Spor je vložilo Zdravilišče Laško, ki že tretjič ni uspelo na razpisu. Dolgoletna želja Doma sv. Jožefa o domu starejših še ni povsem zaživela» saj kljub precej bolj optimističnim napovedim vseütve Šesploh niso začeli. »Razlogov je več,« pojasnjuje direktor doma Jože Planinšek. »Nekoliko smo zamujali pri delih, še bolj pa zaradi same procedure, saj je bil pogoj za uporabno dovoljenje hiše izdano gradbe-no dovoljenje za cesto. Tu smo naleteli na neurejen status zemlji§č, zlasti s sidadom kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije. V začetku tedna Planinšek še ni vedel, kdaj, če sploh, bodo z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve podpisali pogodbo za še petdeset postelj, kolikor so jim jih odoboli sredi marcd na Mw;uwnem razpisu, zaradi pritožbe Zdravilišča l^Š-ko, ki je v zadnjem razpisu že tretjič izpadlo► je vse os- talo v zraku, kar bodo najbolj občutili Celjani, ki so v tem tednu bodočim stanovalcem poslali odločbe o vselitvi, saj ostali domovi, ki so hkrati z njimi dobili koncesije. domov še nimajo zgrajenih. »Zaenkrat bomo lahko vselili le 60 ljudi,« pravi Planinšek, »Po vsej verjetnosti upravni spor ne bi smel zadržali izvršitve odločbe.« Zoper odločbo je Zdra\a-liščeLaško na upravno sodišče vložilo tožbo in hkrati podalo tudi predlog za izdajo začasne odredbe» s katero bi upravno sodišče zadržalo iz-^ršUeV-OdioCbe.© podelitvi Koncesije. »Glede na to» da izpodbitna odločba ni imela obrazložitve ter da niti nismo vedeli, zakaj je bil naš pro- gram po kakovosti ocenjen le s 25 točkami od 40 možnih - kakovost je tako že določena s predpisi in drugače sploh ni možno Izvajati - smo se odločili za pritožbo,« je povedala vodja doma starejših Zdravilišč Laško Meli-ta Zoreč. »Poleg tega smo veČino mest od 137 priredili za stanovalce z demenco, po katerih je največje povpraševanje. Dom smo oblikovali tudi v skladu s sodobnimi koncepti v obliki gospodinjskih skupnosti. Zato zdaj pričakujemo pozitiven odgovor, saj to storitev dobro opravljamo že sedem JetvO.ben^m. je bilo mnenje socialne inšpekcije vedno pozitivno, tudi s strani socialne zbornice je bil naš program ocenjen pozit3vno> zato ne vidimo nobenih razlogov, zakaj koncesije ne bi mogli prejeti.« Kot so pojasnili na pristojnem ministrstvu, so se pri razdeljevanju koncesij odločali po kriterijih pokritosti potreb, kakovosti programa in ceni storitve. Ker ima Zdravilišče Laško že koncesijo za 150 mest, je bi) edini razlog, da na javnim razpisu ni uspel. visoka pokritost- Dodali so še, da je sodišče za izdajo začasne odredbe zavrnilo, kar pomeni, da so odločbe o podelitvi koncesij postale vseeno izvršljive. Izbrani kratkem le pričaktljejo podpis pogodb za nova mesta. ROZMARl PETEK Foto: GrupA Pred prometnimi zastoji v Štorah, k|er gradijo nadvoz v naselje Lipa, bodo predvidoma prihodnji teden začeli z rekonstrukcijo odseka glavne ceste med Celjem in »ntjurjem. Prav tako je bil v začetku tedna rešeo zaplet s sosedom bo-dočega nadvoza, kar omogoča nemoteno oadaljeva-nje del. Gre za hišo ob bodočem nadvozu, ki se ji bo novogradnja približala na približno deset do enajst metrov, vendar lastnik o začetku del ni bil obveščen. Kol omenja župan Miran Jurkošek. so spor» ki je trajal več mesecev, v ponedeljek relili s podpisom poravnave. Zadovoljne naj bi bile vse strani, od lastnika hiše do občine ter izvajalca. Kot kaže, na gradbišču ne bo več posebnih težav. Rok za dokončanje nadvoza je po terminskem planu 5. december, čeprav je bilo najprej govora o septembru, ziijjuček gradnje je bil povezan s sprejetjem težavnega lokacijske- ga načrta ter s pridobitvijo dopolnilnega gradbenega dovoljenja» ki je bilo izdano marca, nekoliko pozneje, kot so predvidevali. »Z dopolnilnim gradbenim dovoljenjem so vsa upravna dovoljenja pridobljena tako, da potekajo dela v skladu s terminskim planom. Trenutno dokončujejo z izdelavo pilotne stene na plazu, ki je na delu posega na ozemlju Mesme občine Celje. Prav tako pripravljajo delavnico za prekladno konstrukcijo, ki bo izdelana po naliv- ni tehniki za nadvoz,« je včeraj povedal nadzorni inženir projekta Milan Grabar iz mariborskega Protech biroja. Grabar napoveduje začetek rekonstrukcije odseka glavne ceste med Celjem in Šentjurjem najpozneje v dveh ted^, do konca maja. V času rekonstrukcije bo polovična zapora ceste, zato se prometnim zastojem ne bo mogoče izognili. Izvajalec CMC bo moral poskrtpeti, da bodo motnje v prometu kar najmanjše. BRANE JERANKO Razisicava o vedenjsicem slogu Danes se začenja tretja nacionalna raziska va o vedenj -skem slogu, ki jo izvaja Cin-di Slovenija v svetovanju s Katedro za (avno zdravje Medicinske Cakultete v Ljubljani in območnimi zavodi za zdravstveno varstvo. V raaskavo Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije bo vključenih 16 dsoč prebivalcev, starih od 25 do 74 let. Anketiranci bodo naključno, računalniško izbra- ni. Kot so sporočili z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, bo v celjski regiji v nacional-DO raziskavo vidjučenih 2.400 prebivalcev. Vprašalnike bodo prejeli v prihodnjih dneh po pošti. Anketiranci naj odgovorijo na vprašanja o svojem zdravju in življenjskem slogu ter vprašalnik odpošljejo v priloženi ovojnid. »Z raziskavo bomo prispevali k poznavanju vedenjskega sloga in ugotavljanju razširjenosti dejavnikov tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih. Opredelili bomo najbolj ogrožene skupine prebivalcev. Predvsem pa nam bodo rezul-laü raziskave v smiselno oporo pri načrtovanju preventivnih dejavnosti, intervendjskib programov in drugih učinkovitih preventivnih ukrepov. Letošnja raziskava je že ?etja v osmih letih. Prvi dve nadonalni raziskavi o vedenjskem slogu smo izvedli v letih 2001 in 2004. Tedaj pridobljeni podatki o zdravju prebivalcev celj- ske regije SO že bili uporabno izhodišče za številna strokovna predavanja in delavnice o zdravem življenjskem slogu in obvladovanju dejavnikov tveganja za zdrahe ter za izvajanje projekta Živimo zdravo. Tudi delavnic o hujšanju smo se letos lotili že peto leto zapored,« je povedala predstojnica oddelka za soti^o mediano in promocijo zdravja na ^vodu za zdravstveno varstvo Celje Nuša Konec Juri-čič. AB ANKETA Z otroici le 12 minut na dan Generalna skupščina OZN je 15. maj razglasila za mednarodni dan družin. Letošnji je bil posvečen vlogi očeta v družini. Na ta dan so pripravili tudi akcijo Za družine brezplačno, ki omogoča brezplačen ogled razstav, muzejskih zbirk in prireditev, namenjenih celi družini. Zveza družin je v sodelovanju s kultumo-umetniškimi in-štitudjami ob mednarodnem dnevu družin pripravila več brezplačnih prireditev. Tako lahko družine v nedeljo, 18. maja, obiščejo zeliščarsko delavnico v Muzeju v Rogatcu. Brezplačno lahko do 22. maja obiščejo tudi Muzej novejše zgodovine Celje ter si ogledajo zbirke in razstave. Letošnji dan dm-žine je bil posvečen tudi vlogi očeta. Raziskave kažejo, da so očetje vse bolj dejavni pri vzgoji otrok, vendar z njimi vseeno preživijo premalo časa. Slovenski očetje se z otroki ukvarjajo povprečno 12 minut na dan. Na celjskih ulicah smo preverili, ali je to res - in po odgovorih sodeč ugotovili, da so razmere pri nas mnogo, mnogo bolj obetavne. Mojca Vrtovšek iz Celjar »Z otroki sem ves dan, saj imam tri. Moj partner običajno z njimi preživi tisti del dneva, ko pride iz službe. Ta Čas izkoristi, da je z njimi. To so približno tri ure. Glede na okoliščine se mi zdi lepo, da je z njimi vsaj toliko časa. Takrat se igrajo kakšne igre, bere jiin, jih okopa in pomaga pri večerji.« Marko Ivaniševič iz Celja: »S svojim otrokom preživim približno dobre štiri ure na dan. Ponavadi takrat, ko pridem domov iz službe, To se mi zdi dovolj, saj več časa nimam. Takrat ko sem z njim, se mu poskušam Čim bolj posvetiti. Skupaj počne-va veliko stvari, igrava se,pre-vijatri ^ in še mnogo di^g^ ga.« TomažMarčičizCelja:»S svojim otrokom preživim kar veliko Časa. Približno pol dneva, Če seštejem skupaj ves Čas, ko sem z njim. Takrat najprej poskrbim za njegove osnovne potrebe, preostali Čas pa se z njim igram. Mislim, da časa, ko si skupaj s svojim otrokom, ni nikoli dovolj.« Romana JagodiČ iz Šentjurja: »Z otrokom preživim ves dan. "Hadi moj partner je veliko z njim. Ponavadi takrat, ko se vrne iz službe. Skupaj sta približno štiri ure. To je skoraj malo premalo, ampak na žalost nima več Časa. Takrat se z otrokom igra. gresta na sprehod in počneta vse mogoče.« KŠ, foto: KATJUŠA INTERNET. TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze za HUDATROJKAl * Pekel vk9u£u)d tilmsi trrtemeia 256Kbps / 126Kbp9. Dodatne informoclie: 03 42 88 112 03 42 06 >19 e-moll; jnfo®tunis©k,net Gručasti d6l Ogorevca nad Štorami, ki je večrnoma razložena vas. Zanjo so značilni Izjemni razgledt na različne mace, ki segajo vse do Urslje gore. Od Špegle do Kravjega dvora V idiličnih kotičkih Ogorevca, nad štorskim industrijskim bazenom - Vinogradi, ovce na paši ter lepi razgledi Vas Ogorevc nad Štorami? Kažipot. na glavni cesd med Štorami in Šentjurjem, ne obeta veii-ko. Po strmem in ovinkastem vzponu preseneti vrh hriba idilična ravnina, s kmetijami» z vinogradi, s čredama ovac ter z razgledi vse do Ur$ije gore. Prišleki so nad idilo navduSeni, tembolj ker bližnje štore po tej plati niso nanaiboljšem glasu. »Iskal sem imren KotiCeK, ria samem, ki sva ga z ženo našla v Ogorevcu. Tudi tukajšnji ljudje so zelo v redu, zelo uslužni.« je nad vasjo že sedem let navdušen Štefan Podkrajšek iz celjskega bloka, skupaj s soprogo Ljubico. Med prišleki, ki so tod našli svoj »miren količek«, je tudi igralec celjskega gledaDšča Igor San-cin. Razvpita C in kamina deponija vvašm kraju na Proseniškem je vidna le z ene, obrobne ogorevške domačije. Klet je »apoteka« Ogorevc je starodaven kraj, ki je bil prvič omenjen skupaj s takratnimi osmimi kmetijami že 2. decembra 12641 Ime C^orevc jrprastaro, vendar se med domačini z ustnim izročilom ohranjajo še drugačne razlage, povezane s turškimi vpadi. »Predniki so nam povedali, da se je vas zaradi turškega požiganja najprej imenovala Pogorevc. Tbdi hrib nad vasjo se imenuje Špegla, saj naj bi pregnani vaščani od tam Hirke )ŠpegaIi<. Eni od dolin pa pravimo K idilieni podobi Ogotevea prispeveta tamkajšnji čredi ovac, ki ju imajo na Ekološki kmetiji Sanica ter pri Ojstofikovih. Na fotografiji Andrej Ojsterlek. Kravji dvor, ker naj bi kmetje lam pred njimi skrivali živino,« je med našim srečanjem z OgorevČani povedal upokojeni kmet Jurij Rom. Romova kapela je nekakšno središče razloženega Ogorevca, postavljena leta 1930 po zaobljubi in rešitvi iz hude kmečke stiske. Pred njo so bile redne majske Šmamič-ne pobožnosti ter blagoslovitve ve-likonočr^ih.jedi, vendar jih letos ni več, saj je kompoiski župnik oboje ukinil. Pogrešajo rudi oba nekdanja župnijska zbora ter dobrodelno Vincencijevo konferenco, vse ukinjene v zadnjih letih. Če govorimo o starih Časih, je treba vsekakor spomniti na zelo staro zgledno vzdrževano leseno hiško po-kojne Povalejeve lizike v zaselku Laporje. V njej je vse kot nekoč, tudi notranja oprema. Tako je po zaslugi Lizikinega zeta Vinka Vrbnja-ka. ki je bil zidar, ter njegove soproge Veronike. Pri Vrbnjakovih, ki živijo v sosednji družinski hiši, so tudi vinogradniki, saj izhaja Vinko iz vino^adniškega Ormoža. »N^i dedi stari, reči so nam znali, nam ni treba leka, kletje naša apoteka!« piše v kleti in v Ogorevcu vam bodo povedali, da to vsekakor drži, v zmernih količinah, seveda. Gričevje Ogorevca je bilo v starih časih polno vinskih trt, danes jih je bistveno manj, vendar še vedno razmeroma veliko. »Skoraj vsi vinogradi so ostali, zmanjšala se je le njihova površina,« je povedal domačin Janez Senica, elektro inženir, ki je lastnik ene od kmetij. Poseble luizanteme v Ogorevcu je cvetelo vrtičkars-tvo, saj je bila nekoč z vsake do- Popravek Pred tednom je bil na tej strani objavljen prispevekznaslovom Nad Gorico je lepotica Slivnica, v katerem je bil zapisan napačen priimek pokoj nega predsedniiu vaškega odbora. Gre namreč za Ignaca Hrastnika in ne I^iaca Mastnaka, kol smo pomotoma zapisali. Za napako se prizadetim opravičujemo. Spomin na srečanja v Ogorevcu. Romova kap^a je nekakšne središče vasi ter onentacil-9ka točka, Iger so ble vse do letos šmamične pobožnosti ter blagoslov velikonočnih jedil. mačije kakšna branjevka na celjski tržnici. Zadnja še pred dvema letoma. Na njivah je bila posajena množica krlzantem, ki so domaä-nom pomenile dodatni vir zaslužka. 'I\idi po sedem arov nasada jih je bilo. Panika Rom se spominja, kako je bilo nekega oktobra minus 8 stopinj Celzija ter je ves pridelek krizantem, kJjub plastični foliji ter dodatni zaščiti, pozebel. V dobri prodaji borovnic na celjski tržnici, kjer so si lahko dOTrraCl-ni zaslužili za letovanje na morju ali plačilo kmečkega zavarovanja» korenini še ena današnja zanimivost Ogorevca, podjetje Gosad. To se ukvarja s prodajo gozdnih sadežev na debelo, od borovnic do malin, s katerimi oskrbuje velika in manjša živilska podjetja. Iz podjetniškega sv^ v Ogorevcu pa je štrši okolici najbolj znan avtomobiJski odpad. Prednjači kmetijstvo. Nekoč, do sredine sedemdesetih let, je bilo na posameznih kmetijah Ogorevca razvito celo hmeljarstvo. Danes ostaja devet kmetij, premajhnih, da bi lahko lastnikom nadomestile pot v službo. V vasi sta dva rejca drobnice, na Ekološki kmetiji Senica, po domače AniSek, ter pri OjsterSkovüi. kjer imajo Čredi ovac. Včasih je veljala reja drobnice med kmečkim življem za nekaj manj vrednega, danes so raz- mere dru^čne. Na strmejših legah je potrebno precej ročnega dela, kar vzame preveč dragocen^ časa, zemlja pa naj bi ostala obdelana. T^o sta se Ogorevčana Janez Senica ter Andrej Ojsteršek pred več kot desetletjem odločila za rejo drobnice. Vključena sta v celjsko društvo rejcev drobnice Cekin, kjer skupaj z drugimi rejci opažata, da je za to bolj zdravo meso vse večje zanimanje. Med našim obiskom Ogorevca se )c tam o^aiü iMcrr^kS Jurkošek. Kljub temu, da so prebivalci Ogorevca v glavnem zadovoljni, ker se je tod na komunalnem po-dročju precej postorilo, želja ne manjka. Tako si najbolj želijo javne razsvetljave, do dveh domačij je še makadamska cesta, radi bi skromno športno igrišče, ki ga po večini vasi štorske občine že imajo ... BRANE JERANKO V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Jagoče. Našo novinarko boste našli v ponedeljek, ob 17. uri, pri Hohkrautovih, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Kot vsttrih Ča»h. Za zelo staro foseno hi^o v zaselku l^poije slabita lastnika Veronika in Vinko Vrbnjak, ki avita v sosednji dnižinski hi«. NOVI TEDNIK ^'AKTUALNO Dijaška malica zadnja večerja ravnateljev Celjske srednje šole v primežu zakona o dijaški prehrani Ravnatelji srednji šol letos ne bodo imeli počitnic. Nedavno sprejet zakon o toplem obroku za vsakega di-jaka jim je naložil» da morajo do 1. septembra zagotoviti pogoje za taksen način prehranjevanja. Kar je lažje red, kot storiti. Se vedno ni Čisto jasno, kakžne organizacijske težave bo novi zakon povzročQ predvsem starim in dotrajanim srednjim Šolam, ravnatelji se s težavami srečujejo praktično na vsakem koraku. Malo je šol 2 lastnimi kuhinjami, nekaj več takšnih z jedilnicami, le redke bi zadostile predpisanim pogojem in naenkrat na kosilo sprejele tudi do več tisoč dijakov. Večina premore zgolj kantine, kjer najemniki prodajajo hladne obroke. Kaj mladi sploh jedo? Sendviče, mastne in nezdrave pri^izke, sladkarije, sodeč po anketah. Da so prehranjevalne navade dijakov porazne, so ugotavljali tudi avtorji obsežne raziskave, ki jo je pripravil celjski zavod zazdravstveno varstvo. Sicer pa, kdo je sposo- ben kaj drugega stlačiti vase v pičlih 20 minutah glavnega odmora? »Ravnatelji se bodo morali pač znajti, kakor vedo in znajo, v okviru zmožnosti posamezne šole,« na vprašanje o izvajanju novega zakona odgovarja direktor direktorata za srednje šolstvo na ministrstvu Janez Mežan. Kje, kdaj, kaj bodo jedli... Odgovore je še nemogoče podati. »Če smo reaJni, bi šole te pogoje za nov način prehranjevanja morda lahko omogočile do začetka šolskega leta 2009/10,« pravi Janko Poklič, ravnatelj Srednje ekonomske Šole Celje, in tako kot vodja aktiva povzema zaključke sestankov ravnateljev, ki jih tudi na Celjskem mrzlično sklicujejo. »Novejše gradnje ali obnovljene šole bodo nekako zasilno že lahko poskrbele za kuhinje in jedilnice, pri mnogih to ne bo šio,«c razmišlja Poklič-Ravno ekonomska šola je dober primer, kako se bo znaio ponekod zaplesti. »Imamo si- cer jedilnico s kantino, ne vem, kako in kje bi lahko uredili kuhinjo, za nameček morajo prostori ustrezati vsem zdravstvenim in varnostnim predpisom - Zadeve bomo reševali z razpisom za zunanje ponudnike, ki bi obrok skuhali in pripeljali. Vendar je težko reči, kdo bo ustrezen obrok pripravljen skuhati ob finančni omejitvi na 2,42 evra,« se sprašuje PokliČ. Če sploh bodo Jodli7 Številni ravnatelji so ob tem izrazili pomisleke, da bi takšna hrana sploh ustrezala dijakom. »Ne vem, kaj se bo zgodilo, če jim na primer postrežemo enolončnico. Večina prednost daje prigrizkom in bojim se, da bo ogromno hrane romaio v smeti. Pa tudi če bomo imeli catering, kam bomo vsakodnevno z odpadki?« se sprašuje direktor šolskega centra Celje Igor Dosedla z več kot tri tisoč dijaki- »Jedilnice, dovolj velike za vse, nimamo, treba jo bo zgraditi, dograditi. Vendar to ni izvedljivo do sep- D\(Q[y\NI ZLATOROG AKCIJA OD 15. - (kupiš enomesečno karto za fitnes, prejmeš dodatno mesečno brezplačno) (kupiš trimesečno karto za fitnes, prejmeš dodatno dvomesečno brezplačno) Pohitite, število kart je omejeno! Informacije na 03/ 490 37 00 Delovni čas: delavniki: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 22.00 vikendi in prazniki: od 9.00 do 12.00 in od 17.00 do 21.00 www. titanium, si tembra, saj niti gradbenega dovoljenja nimamo. Upamo na podzakonski akt, ki bi omogočil kombinacijo s hladnimi obroki ali ureditev sistema z boni. Marsikaj me v tem trenutku skrbi. Na hodnikih bo, tudi če bodo dijaki jedli ob različnih urah, vsaj 700 dijakov naenkrat, kar bo povzročilo kaos. Razmišljamo, da bi nekaj obrokov zagotovili v dijaškem domu, vendar bomo v tem primeru odgovorni za varno pot dijakov do lokacije.« se za glavo drži Dosed la- Ucilnice ponekod menze »Pogovori z ministrstvom še trajajo, upamo, da bomo naSJ i nove rešitve,« pravi ravnatelj Gimnazije Celje-Cen-ter Igor Ma{er]e, ki prav tako upa na možnost izbire med hladnimi in toplimi subvencioniranimi obroki. Znašel se je v veliki stiski> Ča-stidjlva stara stavba nima ne kuhinje ne jedilnice. »Dijaki bodo morali jesti v učil- nicah, drugače ne gre. Ampak poskusite si to predstavljati; prvič ni higiensko, prostore pa bo po mahci treba počistiti. Poskusile si to predstavljati v praksi; bomo pomivali krožnike in mize? Ali bomo stregli pakete kot na primer na letalu?« se sprašuje Majerle, ki se mu zdi še najbolj ustrezna akerna-tiva uve(ä)a sistema na način študentskih bonov. »Dvomim. da bi se vsi dijaki odločili za topel obrok in ga dejansko pojedli,« Še dodaja. Z glavo zmajuje tudi ravnatelj I- gimnazije v Celju Anton Šepetavc. »Neprestano opozarjam, da naša šola poka po Šivih. Možno bi bilo sodelovanje z dijaškim domom, vendar imajo tudi tam omejene kapacitete. Postavljeni smo pred težko nalogo, Če do septembra logistično ne rešimo vprašanj toplih obrokov, bodo sledile visoke kazni,« meni šepetava- »In kmalu zatem bodo na poho-du še inšpekcije,« dodaja Do-sedla. Z odprtimi vprašanji glede prostorskih razporeditev in iskanjem ponudnikov zapletov še zdaleč ni konec. O njih bodo govorili na naslednjih posvetih, ki jih z ministrstvom za šolstvo pripravlja aktiv celjskih ravnateljev- Ministrstvo vso organizacijo prepušča ravnateljem. Odmori so za zaužit) e obroka odločno prekratki in vsi dijaki nikakor ne bodo mogli jesti naenkrat. Kot razmišljajo ravnatelji, bodo dijaki morali obroke zaužiti v izmeničnih skupinah med 9. ali 10. ter 13. uro. Ali pa bodo imeh prosto uro za kosilo, Še posebej, Če bodo morali zato oditi na drugo lokacijo. Obstaja možnost, da se bo pouk podaljšal. Težko si je pre d sta vi j at i> kaj bo to pomenilo za tiste, ki so odvisni od javnega potniškega prometa. Srednje šole še niko2i niso tako hitro dočakale 1. septembra, kot ga bodo letos. POLONA MASTNAK Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CEUE PSOSPODARSTVO O cetis Radikalno proti Sazasu »Ali greste v mesnico zato, da bi poslušali glasbo ali kupili zrezek?« -Vodstvo obrtno-podjetniške zbornice intenzivno poziva člane k akciji Ce bodo gosÜQCi, hlzerji in ostali obrtniki poslušali svojo krovno or-ganizacijo, potem bo stranke s 1. ju-nijeiD na vratih čakalo obvestilo, da v objektu ne predvajajo giasbe. Ne samo s dšino, tudi z odstranitvijo av-di o vizualnih naprav želijo javnost opozoriti na občutno previsoke tarife, id jih za predvajanje glasbe zahteva Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazasj. Za tako radikalen ukrep so se odločili zaradi prevelikih apetiiov Sazasa, ki po najbolj kompromisnem predlogu od obrtnikov, ki v lokalih predvajajo glasbo, torej ne le gostincev, frizerjev, temveč tudi raznih delavnic, mesnic zahtevajo 1,2 odstotka vrednosti bruto ustvarjenega prometa. Zdaj s pohodi po slovenskih območnih zbornicah obrtnike pozivajo, naj akcijo v čim večji meri podprejo. V sredo je tako skupina iz Ljubljane pozivala celjske obrtnike k bojkotu. »Glasba je v večini primerov le kulisa v ozadju, obrtnik zaradi nje nima večjega prometa,« je nesmiselnost predloga skušal pojasniti predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri obrtni zbornici Matjaž Mate. «Samo vprašajte se, ali greste k mesarju kupil zrezek ali poslušat glasbo. Obenem bi kar s plačevanjem po prometu Sazas dobil odstotke od tistega, kar obrtniki ustvarijo z na primer prodajo nepremičnine ali, Če vzame- mo gostinca, s cateringom. Torej z nečem, kar ni bilo ustvarjeno v lokalu, kar je nezaslišano.« Zavrnili so tudi očitek $azasa> da se borijo le za velike, saj je predstavnik trgovinske zbornice javno povedal, da se je Sazas z njimi začel o znižani tarifi dogovarjati takoj po sprejetju novih tarif lani januarja. Zato, pravi tian pogajalske skupine Blaž Radujko, ne želijo, da Sazas tisto, kar je izgubil z velikimi, nadomesti na račun majhnih. »Če bo treba, bomo $e petkrat prišli v Celje, ker več kot nas bo, močnejši argument bomo imeli v nadaljnjih pogovorih. Celo politiki in vodstvo Sazasa je dejalo izklopite, ker meni> da tega ni> smo sposobni. Jaz mislim» da smo. Da smo sposobni za nekaj časa izklopiti' in biti enotni.« Luknje obstajajo Ni pa dovolj le moraina podpora. Obrtniki, če želijo, da akcija ne bo izvode-nela, morajo poleg tega. da pošljejo Sazasu odstopne izjave, le-te poslati še RTV-ju ter Se dvema organizacijama, pooblaščenima s strani urada za intelektualno lastnino. Z njima so se sicer uspeli pošteno zmeniti za tarifo, vendar je to vezano na dejansko predvajanje glasbe. Poleg lega bodo morali iz lokalov izseliti vse avdio-vizualne naprave. Krovna organizacija je pripravila tudi dve vmesni rešitvi: Sazasu lahko pošljejo odstopne izjave ter glasbo kljub temu vrtijo. A pogoj je, da v začetku meseca vseeno plačajo Sazasu račun. S tem pravzaprav ničesar, pravno gledano, ne bodo kršili, Sazas pa bo vseeno preje! odstopno izjavo. Druga rešitev, ki je najbolj sprejemljiva zakoz-metične salone, pa je, da v lokalu obdržijo zgolj CD-player, s katerim bodo strankam vrteli le klasično glasbo. "Hi-di v tem primeru odpoved pošljejo Sazasu. Obveznost plačila nadomestila Sazasu je odvisna predvsem od tega, aH podjetnik oziroma obrtnik uporablja napravo le za lastno uporabo in v poslovnem prostoru, v katerega nima prostega vstopa nobena stranka (npr. majhna obrtna delavnica, kuhinja gostilne ali shramba}» ali pa v poslovnem prostoru, v katerem se odvija katerakoli dejavnost neposredno za stranke, ki vanj tudi vstopijo. V prvem primeru podjetnik ni zavezanec za plačilo, v drugem skoraj gotovo. Obrtniki pričakujejo, da se bodo po trimesečnem odklopu na Sazasu le zamislili. »Po naši zadnji ponudbi bi jim priznali povišanje za inflacijo, obenem bi razdeHli lokale, tako da bi tisti v centrih plačevali več, tisti na podeželju pa nekaj manj. Saj mi nismo proti plačevanju, smo le proti nepravičnemu plačevanju,« je ziključil Mate. ROZMARl PETEK Elektrika še prepoceni za ogrevanje Danes se v Celju zaključuje bienalni sejemski trojček Energetika, T^rotech-vzdrže-vanje ter Vanenje in rezanje. Ker je največji med njimi sejem Energetika, jetu^ tokrat večina obsejemskega dogajanja povezana z njim, ravno učinkovito rabo energije pa so poudarjali tudi govorniki ob slavnostni otvoritvi. i^riložnostno je Celjski sejem na streho ene od hal postavili tudi sončno elektrarno, predsednik pro^^msk^ sveta treh sejmov in član Sveta za varstvo okolja RS dr. Peter Novak pa je poudaril, da se je tudi Slovenija obvezala, da za petino zmanjša rabo ener^je ter s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov. Vprašal pa se je, aiismo glede na cene, ki jih dosegamo pri energiji, sploh pripravljeni na učinkovito rabo energije. Doklerje elektrika le do 15 odstotkov dražja od ostalih ener-gentov, je namreč potrolnild zaradi velikega udobja, ki ga po- nuja, nismo pripravljeni zamenjati. Dejstvo pa je tudi, da v Evropi ni več države, kjer bi bila cena elektrike za šimko rabo bistveno nižja od cene za industrij o. Kako omejiti stroške ogrevanja, električne enei^je, pa niso aktualna vprašanja le vsake^ posameznika, temveč se s podobnimi vprašanji sooča tudi vsaka družba na nacionalni ravni. Ob tem je Peter Novak opozoril, da se cene ener-gentov zaradi znižanja tečaja dolarja in uporabe žit za pri- delavo biogoriva dražijo, zato bodo morale države razmisliti, kako pametno uporabiti premog, energent, Id ga je sicer v izobilju, a pušča velike količine o^jikovega dioksida. RP Foto: SHERPA smzmCi VRUNČEVA 2 3000 CELJE 6SM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 Kakšne posledice za zakonca Šrot? Ob razkritju lastniške povezave med prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom ter Kolonelom, podjetjem, ki igra ključno vlogo pri lastništvu Pivovarne laško, se vrstijo tudi ugibanja o tem, kako bosta zakonca Srot za prikrivanje lastništva kaznovana. Boš-ko Šrot je namreč z ženo Anico lastnik podjetja Atka Prima, ki je lastnik prej omenjenega Kolonela. Naj obnovimo lastnišid krog pivovarne. Mariborska finančna družba Center Naložbe, ki je 68-od stolna lastnica Infond Holdinga, največjega lastnika Pivovarne Laško, je v večinski lasti družbe Kolonel, ta pa je po razkritjih v medijih v lasti Atke Prime. celjskega podjetja zakoncev Šrot. Omenjena veriga obvladuje tako l^ko pivovarno kot tudi Mercator in Delo. Vrednost verige ocenjujejo na okoli 1,5 milijarde evrov. Te družbe so lastnice 56,97 odstotka pivovarne. To je razlog, da bodo v kratkem tožilstvo, urad za varstvo kofücuf ence in agencija za trg vrednostnih papirjev glede ovadbe zoper Boška Šrota pripravili sestanek. Zakonca Šrot se lahko soočita tudi s kazensko ovadbo ali z razlastitvijo, saj sta prikrivala oziroma zamolčala ključne podatke - lastništvo v družbi Ko- lonel in s tem posledično koncentracijo lastništva v verigi do Pivovarne Laško. Varuh konkurence lahko zaradi tega vsem družbam odvzame pravico glasovanja. Zoper Šrota in njegovo ženo Anico bosta najverjetneje uvedena postopek zaradi poslovne gol julije in postopek zaradi zlorabe no-tranjih informacij ob prevzemih družb v omenjeni veri^, se ugiba v medijih. Kratko pojasnilo je o zadevi medijem poslal tudi Soško Šrot. Kot pojasnjuje» je nakup družbe Kolonel zaupal vrhunskim pravnim, finančnim in davčnim strokovnjakom, zato je v njegovo z<^onitost povsem prepričan. »Fiduciar-na razmerja so zakonita rešitev, ki je v domačem in tujem poslovnem svetu petsto uporabljena in pride v poštev, ko se pravi investitorji z določenim namenom ne želijo ra2-kriti. Sam sem se za tako obliko odločil, ker je vladajoča politika kreirala izrazito sovražno klimo do domačih koncentracij lastništva, pri katerih so sodelovali aktualni me-nedžerji,« je pojasnil Šrot- »S tem korakom smo pivovarni omogočili stabilno poslovanje. Tako se je tudi Rvovarna Laško pridružila podjetjem, ki so pobegnila Iz primeža politike oziroma pritiskom vsakokratne aktualne oblasti.« RP STSČAJI» mSiLNE PORAVNAVE IM UfCVIHACUE (obdobje od 4. 08 - 30. 4. 08) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE a) ALFABfr TRGOVINA. STORHVE, PROIZVODNJA, d.o.o., Rečica ob Savinji, opr.it. St 12/06 (datum: 2. 4. 08) b) GPSICOM VNG, GRADBENIŠTVO, "mCOVlNA, STORITVE, d.o.o.. Celje, opr.šl. St 80/07 (datum: 2. 4. 08) c) SAR HAVANA,. ZVEZDANA 8EDRAČ, S.p.. Šempeter v Savinjski dolini, opf,^. St 78/07 (datum: 2. 4. 08) t) NAJ - NAJ POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA NA DEBELO, NEBOJŠA ^ŠKIČ. s.p.. Ljubečna, opr.ät. St 83/07 (datum: 2. 4. 08) d) S^NAJA, STORITVE IN TRGOVINA, d.o.o., Velenje, opr.št. St 10/08 (datum; 2. 4. 08) d) ViSUAL PRODUCTION, d.o.O., VIDEO IN TV PRODUKCIJA CEUE, oprst. St 9/08 (datum: 4, 4. 08) O DROGERUA. TRGOVINA, d.d.. Celje, opr.ät, St 82/07 (datum; 4. 4, 08) g) MARKETINO. PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE, d.o.o., Stovenske Konjice, opr.št. St 18/08 (datum: 16. 4. 08) h) ADAMUS HOLDING, FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE, d.o.o.. Planina prt Sevnici, opr.št. St 15/08 (datum: 25. 4. 08) i> GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE w likvidaciji-, d.d.. Nazarje, opr.št. St 23/08 (datum: 26. 4. 08) j) DOMUS AGENCIJA ZA POSREDNIŠTVO V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI, PODJETNIŠTVO IN POSLOVNO SVETOVANJE VLADIMIR BLAŽHVIČ. 8.p., Šmarje pri Jelšah, opr.st. St 13/08 (datum: 25. 4. 08) k) KAC. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU IN TRGOVINI, d.o.o.. Celje. opr.^. St 51/07 (datum: 23. 4. 08) 2. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI a) CT - PRODUKTI KEMIČNI. TEHNIČNI, SPECIALNI IZDELKI, PROIZVODNJA, TRGOVINA. STORITVE, d.o.o.. Zreče, opr.§t. St 16/07 (dl. 99/li ZPPSL, datum: 10. 3. 08, pravnomočen ek3ep: 8. 4. 08) b) PRODESIGN PROIZVODNJA DRUGIH TEKSTILU ROBERT PODKORITNIK, s.p.. Rogaška Slalirta, opr.it. SI 79/07 (čl. 99/ 1} ZPPSL, datum; 26. 3. 08. pravnomočen sktep: 22, 4, 08) o> KAMERAJ EXPORT - IMPORT, TRGOVINA, d.o.o.. Žalec, opr.it. St 60/07 (a. 99/11 ZPPSL, datum: 3. 4. 08, pravnomočen sklep: 29. 4. 08) C) GOSTILNA GABERJE, MATEJ RAMŠAK. s.p.. Celje, opr.št. St 66/07 (čl. 99/11 ZPPSL. datum; 3. 4. 08. pravnomočen sktep: 29. 4. 08} d> MONTAŽA SPUŠČENIH STROPOV IN PREDELNIH STEN, OTON ŠVENER, s.p.. Šmartno Ob Paki, opr.it. St 44/07 (61.169 ZPPSL. datum: 10. 4. 08, pravnomočen sklep: 22. 4. 08) e) PROIZVODNJA LESARSKIH IZDELKOV FRANC BOŽIDAR FUAVŽ, s.p., Stiaixice. opr.it, St 63/07 (čl. 1S9 ZPPSL, datum: 17. 4. 08, pravnomočen sklep: 30. 4, 08) t) SENGER MARJANA, e.p., TRAFIKA MA-JA. Vojnik. opr.št. St 97/03 (čl. 169 ZPPSL, datum: 17. 4. 08. pravnomočen sklep: 29. 4. 08) g) MAXI GROUP, TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO, d.o.o., Šmarje pri Jel&ah, opr.št. St 57/01 (čl.-169/1 ZPPSL datum: 17. 4. 08, pravrx^nocen sklep: 29. 4. 08) 3. PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDJ a) ZAKUUČNA GRADBENA DELA KNAUS SISTEMI, BOŠTJAN OVTAR, s.p., Vojnik, opr.št. St 52/07 (datum: 2. 4. 08, pravnomočen sklep: 15. 4. 08) m 0töll PttfinerznaJfKilJšUnokmom if AKCIJA Z NOUiMiyt ABS Sadje in zelenjava noj bi bilo v nojvečji meri na jedilniku, če žeiite si^ujšati, so spoznavale tudi udeleženke na delavnicah in med obiskom celjskega Citycentra. 1 novo podobo do nove mladosti »Z nekaj več kot sto kilogrami sem se težko pogledala v ogledalO/« opisuje Milica Voh svojo samopodobo, preden seje odtočila za spremembo. Sedaj ima že dobrih 13 kilogramov manj. Miličino počutje se je v tednfh zdravega hujšanja bistveno izboljšalo. »Imam veliko več energije in delo, katerega se lotim/ hitreje opravim.« Brez zadrege prizna, da si je končno postala všeč, se začela spoitovati in to so začutiti tudi njeni najbližji. Zorislava Sev^ek se je za liujšanje odločila zaradi obremenjujočih 86 kilogramov. »S ponosom povem, da trenutno tehtam 9 kilogramov manj,« Njen nasmeh je §irok in se je ponovno zarisal na obraz. »Ob takšni spremembi razpoloženja in trdni volji tudi v starosti lahko doživiš mladost.« Njena samopodoba je sončna in svetla, največjo vrednost pri tem pa igra veselje do slehernega dne. a Nikoli ni prepozno,^ so njene vzpodbudne besede. 98 sem prešla na 86,« bitko s kilogrami opiše »drugačna« Mojca Vinko. ^Ne predstavljate si, kakšno zmago s samim seboj doseže človek, ko spravi nase kavbojke izpred nekaj let.« Najbolj vesela je odkrite podpore družine in prijateljev. Toda zaveda se, da pravo življenje prihaja šele, ko se bodo delavnice zaključite. »Nadaljevala bom s fitnesom, gibanjem v naravi In zdravim prehranjevanjem,« je odločna. »Zbita« samopodoba je pogosta sopotnica ljudi s prekomerno težo, poudarja Damjana Podkrajšek z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. »Dojemanje sebe in svojega telesa je z vsakim izgubljenim dekagramom višje.« Samopodobo je potrebno krepiti in ne tlačit?, kar pogosto počne večina ljudi povsem Lahko m Zdravo Piščančje prsi v zelenjavni omal(i ¥ (S) Za 2 osebe potrebuj^no; 1 piš^ncje prsi brez kosTi in ko», 2 korer\dj, tralo gomolja zelerve, 1 čebula, 2 suoka česna, malo pofa, »I in poper, osnova za zairvanje, oljčno olje za opekanje, zelišča po okusu, limonin sok. Prfprava: malo osolimo. Na maščobi ga rta hitro opečemo, a pazimo da ostane svetlo, ker zapeko meso n) priporočljivo. Meso prestavimo v drugo posodo in jo pokrijemo. Ka Isti miiicbi prepražimo k grobo zrezano zelenjdvo, samo toliVo, da ovene. Če seje maščoba preveč segrela in obarvala, jo moramo zamenjali. Zelenjavo malo zalijemo z osnovo in poduiimor da se zmeh^. Med dušenjem meso vrnemo k zelenjavi in ga zduiimo öo konca. Ko se zelenjava In mesozdu^ta, omako pretlaämo (lahko s paliäiim meialnikom) in izboljšamo s svetimi nasekljanimi zelišči in limoninim sokom. Prsi narežemo na rezine in jlti polijemo z omako. Recept Andreja Voha In Koitjana Sez^ovika MT^RA KUZMIN k.4. Ppngnt 7M 3302 Grti». SLOVeMJA PE BIKBSHOP RkmkaeMtlTD.SSII ŠemptfMr I: 3 7001t20, hx: 3 TOO 1121 nezavedno. »Pred spanjem obnovimo dobre stvari, ^i v/rl il/a nam a ^to/^ci/iu i/ni re smo jih storili čez dan in pred ogledalom najdimo na VtLIKA L^IKA U IKUbKlH KULhb sebi tisto, kar nam je vieč,« svetuje Podkrajškova. Tekmovanje in primerjanje z ideali, ki so marsikdaj Imaginarni, je nesmisel in samopodobo pogosto izkrivljajo podobe v medijih, »ki z realnim življenjem nimajo nič.« Udeleženke so v torek tudi ugotavljale, da je lažje izgubljati kilograme pri večji teil, kot če je ta bližje idealni. »Več špeha se hitreje topi,« je izstrelila Podkraj^kova. Samopodoba narašča s samozavestjo in le zadovoljen človek je srečen sam s seboj. Prevelik razkorak med želeno in realno podobo pa lahko hitro zruši samopodobo. »Postanemo jezni nase in se kaznujemo s prekomernim naiiranjem in nenehno lakoto. Praznino zapolnjuje hrana in vedno večje količine te uničujejo dojemanje sebe in sveta okoli nas.«( MATEJA JAZBEC -IS iP 'm I radioceije ii lala ■ r Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, v zadevi St. 01/2008 z dne 16, 4. 2008 nad dolžnikom M1KR0INQ d.o.o. v stečaju Prvomajska 45. 3250 Rogaika Slatina OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU ZBIRANJE PONUDB (I. dražbeni narok) I. PREDMET PRODAJE PRAVNA OSEBA MIKROINC d.o.o. v stečaju, ki vsebuje; 1. NEPREMIČNINE - 2EMUIŠČA IN OBJEKTI - K.o. Ratarv ska vas, zk.vl.št. 266 do celote 1/1 pare. št. Vrsta rabe nepremičnine Površina - izmera v m^ 211/1 Dvorišče 3.026 211/2 Poslovna stavba 383 211/3 Poslovna stavba 1-356 211/5 Poslovna stavt» 232 SKUP/U 4.997 Ocenjena likvidacijska vrednost navedenih nepremičnin znaša 578.400,-00 EUR. 2. PREMIČNINE - zaloga betonskih izdelkov {140 kosov betonskih kanalet) v ocenjeni likvidacijski vrednosti 392.00 EUR 3. TERJAT\^ - v ocenjeni vrednosti 6.234,00 EUR Izklicna cena pravne osebe MIKROINQ d.o.o. v ste6aju. Prvomajska 45,3250 Rogaška Slatina znaša 585.067.00 EUR. varščina znaša najmanj 10 % izkticne cene. Premoženje »pravna oseba« je ocenjeno kot celota s ceni-tvenim poročilom z dne 8. 4. 2008. Izklicna cena ]e v skladu s cenitvenim poročilom Alenke GRIL, uncv. dipl. oec., sodne izvedenke za ekonomijo-finance, vrednotenje podjetij. Cenitev nepremičnin in opreme je izvedel pooblaščeni cenilec Zvon ko JEZER NI K» univ. dipl. ing. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje »pravna oseba« se prodaja po načelu »videno kupljeno<' v kompletu kot celota. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku» ki ga bo izbral stečajni upravftel) pod nadzorom predsedniJ^ ste* čajnega senata (154. čl. ZPPSL). 3. Pc^pis pogodb in ptačilo kupnine; za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upra\^telja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačaH v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin In prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 117/2006) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006). Vse dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sMenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje pravna oseba (korporacijske pravice - 100^ lastnici delež) preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov. nast^th zaradi kupčevega odstopa od pogodbe, III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja zzbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplač^uo varščino v določeni >^šini izklicne cene. Si^elovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I.. II. in III. odstavka ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložili: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Zakoniti predkupni upravičenci po Stanovanjskem zakonu, ZureP-1, ZON. ZKZ, ZGD, OZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 4. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 5. Ponudniki piačajovarščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Celje 0600-0098-3437-030 s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vme v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb Je 15 dni po objavi. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbin najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dnet) od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more sklenKi kupoprodajne pogodbe 5. Ponudbe pod i^icno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene v^^ine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošpe po posti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22. 3000 Celje, s pripisom Stečajni postopek St 01/2008 - Puriudbii ^a odkup - ne oUoifaj. V. DRUGO Vse inforrnacije vzvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju Tomažu Kosu, tet.; 03/427-44-80 in GSM 041 652-185. 8 INTERVJU HOVI TEDNIK »Zmerjanje z ekoteroristom je zame velik komplimentff Kriminalna ozadja želje po razumevanju dednega zapisa - »Ideja o bivanju GSO z avtohtonimi vrstami je velika bedarija« Je že tako, da lahko dovolj vz&ajni navadne smrtnike o marsičem prepričajo. T\i-di o nepogrešljivosti gensko spremenjenih organizmovt o nuji uporabe pesticidov in njihovi neškodljivosti, o prednostih, ki jih prinaša sodoben svet Eden redkih, ki zna in si upa razloge proti jasno razložiti, je neodvisni raziskovalec Anion Komat, ki je v tem tednu ravno o tem predaval v Vojniku. Zanimiv sogovomlk, ki zna svoj pogled na svet ubesedid tudi v svojih romanih, ne le strokovnih člankih, in ki se mu zdi zmerjanje poslanca z ekoteroristom drugi največji kompliment, kar jih je kdaj prejel, se ob reku, da moramo čuvati naravo, le nasmehne. »Zemlja je vedno preživela in tudi zda} bo. Z nami ali brez nas. Tisti, ki ga je treba otjvarovati, je človek. lUdi ekologija ni več le pobiranje papirčkov, vzgoja otrokin>žparanjeRazslaviii so komponente in ugotovili, da zvok prihaja iz ležajev motorne gredi,« pojasni Drevova. Neznani zvok torej ni bil posledica menjave glavnega jermena, zato so Premika v Renault servisu s predračunom seznanili s stroški in ta se je odloČil za popravilo. A ponovno se je zgodil zaplet, ko si je Premik še isto popoldne premislil in zavrnil popravilo. Za slednje naj bi bili Spet v zeleno! Ljubitelji narave in oddaje Zeleni val z Matejo Podjed» ki je na fUdiu Celje na sporedu vsako sredo med 11. in 12. uro in istega dne v ponovitvi ob 19. uri in 15 minut, bodo tudi letos, tokrat že Šestič odšli oa izlet z Zelenim valom. Kupon št. 2 Ime M/ PrirmaJc Nastov Telefonska itevllka Kupon pošljite na dopisnid na naslov: Novi tednik & Radk) CeQs, Prsšemova 19,3000 Celje, s pf^plsom Za izlet z Zelenim vafom. Z malo sreče, seveda. Če boste skrbno pošiljali izpolnjene kupone, boste morda med 40 srečnimi izžrebanci, ki bodo 7. junija ob 3. uri izpred glavne avtobusne postaje v Celju krenili na pot proti Savinjski dolini, se ustavili v vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovars-tvo Slovenije v Žalcu in se pod Cozdnikom učili prepoznavati zdravilne trave s pomočjo zeliščarke Fanike Burjan. Javni žreb kuponov, ki jih bomo objavljali vse do torka, 3. junija, in ki bodo pravočasno (do 4. junija do 11. ure) prispeli na naš naslov, bo že v sredo, 4. junija, v Času oddaje Zeleni val. po njegovem odgovorni Dre-vovi, ti pa so neomajni in trdijo, da da napake ni prišlo zaradi menjave jermena. »-Torej storitve, ki smo jo opravili mi, tako da ni razloga, da gre za naš strošek.« Traf-fica z »mpako« so v sosednjem servisu v Levcu »sestavili« nazaj, pripeljali k Drevovim, kjer Čaka na lastnika. Toda z opozorilom, da nadaljnja vožnja ni priporočljiva, V Avtoservisu Drev še povedo, da bi v primeru njihove nepozornosti Premik v dobri veri prevzel vozilo» ki bi nato, lahko celo kje daleč na poti, obstalo z veliko več Škode na motorju in dodatnimi stroški vleke. »Priporočamo. da se opravi popravilo na pooblaščenem servisu z originalnimi nadomestnimi deli,« zgodbo o vozilu z »napako« strnejo serviserji. Premika Čaka ponovno popravilo in plačilo 4S8 evrov za menjavo jermena in žarometa, sodni cenilec pa bo sedaj ugotovil, kaj je in kaj ni bilo narobe na vozilu. MATEJA JAZBEC Sladkanje npo evropskoff Dan Evrope so v petek obeležili tudi v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Dijaki so pripravili slaščice, značilne za vse države Evropske unije, m se pri tem Še marsikaj naučili. Mize na Šolskem dvorišču so se šibile pod sladkimi dobrotami, ki so jih dijaki seveda skrbno aranžirali. Le znamenito Sacherjevo torto je bilo treba skrili pred vročim soncem. Dijaki so znali kot iz topa izstreliti tudi recepte, po katerih so pripravljali. »Mi smo imeli nekaj ležav, veste, vsi bolgarski recepti so bili v cirilici in jih ni bilo lahko dešifri-rati,« je resno pripomnil mladenič pri eni od stojnic. Kot je pojasnila Natali Borinc, vodja projekta, gre tudi za pilotni projekt pod okriljem republiškega zavoda za šolstvo. »Pa nismo samo kuhali in pekli, ampak so se morali dijaki nau^ti tudi nekaj o znamenitosdh dežele, ki so jo spoznavali, ter seveda osvojiti osnovne izraze» s katerimi lahko v jeziku dežele opišejo sladico in jo ponudijo gostom,« je povedala Borinčeva. Na obisk so ob dnevu povabili tudi goste s Hrvaške, učitelje in dijake turistične šole iz Pulja, s katero sicer sodelujejo, ^vnaceljica Vojmira Leskovšek je projekt ocenila tudi kot odlično priložnost, da povežejo di}^ različnih Šolsidh programov, da se ti naučijo sodelovanja, skupinskega dela ter se učijo drug od drugega. Od kuhe do serviranja na mizi in ponujanja gostom. PM, foto: KATJUŠA Sestavite si novo aiccijo! V katalogu "Mojih 10 najljubših" najdete več kot 80 izdelkov priznanih blagovnih znamk tudi do 40 % ceneje! Izberite in izrežite svojih 10 najljubših in jih s Tuš klub kartico aktivirajte na blagajni. Ne pozabite na svojih 10 najljubših - kupujte jih ceneje vsak dan. Akcija veija do 30.8.2008 v Tui mafketih in supermarketih. franšiznih prodajalnah Tui^ ter ne velja v drogeri}ah Lepota in 2dravje, TuSC&Cter naTuSOilib. Več Informacij In pravila na: vm^.tus.si 10 CEUE I NOVI TEDNIK Plesalke V belem, ki SO oeerale Turke, so bife AnitaVipotnik^MidjanaVukovič. Ana Zdolšek. Tina Jamnikar.llašaČade]. Katja Jozemik, Zala Maruša in NIka Memon. Bele zvezdice na Tarkanovem koncertu Mlade celjske plesalke iz plesoe šole bodä'OP so se pred časom vrnile z medna-rodnega otroškega festivala plesa v "nirčiji. Med rekordnim številom sodelujočih držav je bila tudi Slovenija. Vtise, doživetja in odzive na nastope naših plesalk smo zbrali v pogovoru s koreograßnjo, mentorico, za deset dni nadomestno znamo in Še kaj, Katjo KolŠek iz plesne šole bodi-POP. V turškem mestu ADtalya ob obali Sredozemskega morja so n^a dekleta preživela desei dni. Celotna Tbrčija je 23. aprila, na turški nacionalni praznik - dan otroka in hkrati tudi dela prost dan> spremljala festival v živem prenosu nacionalne televizije. Pod okriljem Medobčinskega društva prijateljev mladine Celje> zastopala jih je predsednica Dragica Poz-nič. se je festivala udeležilo osem deklic, starih do 12 let, v spremstvu Katje Kolšek in Tanje Mlač. Ko smo deklice obiskali na eni izmed va) pred odhodom, jih je črvičiio marsikaj. Od tega, kako se bodo ujele z družinami, pri katerih bodo živele, kakšna bo hrana, do tega, kako se bodo obnašali turški fantje. A kot kaže, je bila to izloišnja nad vsemi pričakovanji- Praktično so bile povsod v središču pozornosti. '>Beli dekliči« z razgi- banim jezikom hip hopa pa so sedli v srce prav vsem. Prav po posredovanju Katje Kol-šek so se lahko vsi sodelujoči otroci skupaj z gostitelji udeležili Tarkanovega koncert, a kar sprva ni bilo načrtovano. Naše plesalke so na tem koncertu tudi plesale. »V turščini so se morale naučiti besedilo pesmi Kiss ECiss, kar je sicetmalo tcajaJo,«p;zpo-veduje Katja, »odpele in odplesale pa so kot prave zvezde! Posnele so tudi napoved-nik za Tarkanov koncert, ki seje na njihovi nacionalni te leviziji predvajal po večde-setkrat na dan.« \fanjkalo ni niti protokolarnih opravil, ki so z vsemi rokovanji vred znala biti malo dolgo^sna, a so dekleta tudi tu dostojno predstavile svojo državo. »Posadili smo drevo miru, ki zdaj raste v drevoredu skupaj z drevesi drugih držav. Na njem pa visi majhna slovenska zastavica. Sicer pa so imele najraje šolo. Sodelovale so celo pri pouku, kar jim je bilo še posebej smešno, ker niso razumele niti besedice.« iÜjubJcak^emu otožnemu trenutku domotožja na začetku so na koncu ob slovesu spet tekle solze. A kot pravi Katja, gredo naslednje leto spet v Turčijo, vpis v naslednjo plesno sezono pa bo zadnji teden vavgusfu. Izbira plesalcev in vaje se namreč začnejo že v septembru. SASICA T OCVIRK KOLESARSKO DRUŽENJE Štartna mesta: Celje 1 Slovenske Konjice I Šentjur I Vojnik I Žalec Dolžine tras: i Celje - Vojnik: 30km | Šentjur - Vojnik: i6km I Vojnik - Vojnik: 23km | Žalec - Vojnik: 23km I SI. Konjice - Vojnik: 27km | >1 V tednik m^^in» ^^^^ - weishaupt - celje ^^- it. 38 - 16. maj 2008 Pravice bolnikov Aktivnostim ob tednu vseživljenjskega učenja se bo pridružil tudi celjski odbor društva Hospic. V ponedeljek. 19. maja, ob 16. uri pripravljajo predavanje v prostorih Ljudske univerze Žalec. O zagovorništvu bolnika in njegovih pravic bo spregovorila predsednica celjskega območnega odbora Hospica Hedvika Zimšek. Lažje do čistilnih naprav Mestna občina Celje je na svoji spletni strani objavila razpis za sofinanciranje gradnje malih čistilnih naprav za komunalne vode. Gre za spodbujanje gradnje teh naprav na območju občine za eno- ali večdružinske hiše in za Čistilne naprave do 40 populacijskih enot. Nepovratna sredstva, ki lahko dosegajo polovično vrednost naložbe, laiiko pridobijo vsi, ki se bodo z na spletni strani objavljenimi obrazci prijavili na razpis do 2. junija. Če bo prijavljenih več investitorjev, bo komisija o dodelitvi nepovratnih sredstev odločala na podlagi objavljenih točkovnih kriterijev, ki predvsem upoštevajo gradnjo Čistilniii naprav v vodovarstvenem pasu. Mestna občina je za sofinanciranje gradnje malih Čistilnih naprav letos namenila 20.864 evrov. BS V znamenju Durdevaka Srbsko kulturno-humanitarno drtiitvo Desanka Mak-simovič Celje pripravlja jutri, v soboto, 3. večer srbske in slovenske folldore - srečanje folklornih skupin srbskih kulturnih društev« ki delujejo v Sloveniji. V Celjskem domu se bo ob 19.30 predstavilo II folklornih skupin s približno 250 nastopajočimi. Prireditev pripravljajo ob srbskem nacionalnem prazniku svetega Jurija -durdevdan in so jo poimenovali Durdevak (po spomladanski roži šmamici). Srbska kulturna društva v Sloveniji v glavnem gojijo folklomo, pa tudi kulturne dejavnosti, ki JS iesti-irugem kraju, v letu 2006 je bil organizator tega srečanja Srbsko kultiu'no-humanitamo društvo Desanka Maksimovič iz Celja. Zaradi odličruh odzivov sodelujočih in po izjemno uspešni organizaciji festivala so organizacijo omenjenega srečanje tradicionalno zaupali celjskemu društvu. BA Prepovedi na ulicah Društvo celjskih likovnih umetnikov napoveduje že deveto prireditev Vstop prost. Ta je minulih letih močno posegaJa v zavest Celjanov, saj so umetniki s svojimi intervencijami, performansi in instalacijami v mestnem jedru razgibali dogajanja, predvsem pa so umetnost iz galerij, razstavišč in ateljejev ponesli na ulice. Letošnji Vstop prost bo nekaj prav posebnega, saj so to pot umetniki pripravili pravi festival» ki se bo začel v ponedeljek z novinarsko konferenco in s prvimi dogajanji, ki se bodo zvrstila od 16. ure naprej, dan pa bodo zaključili s pogovorom v Likovnem salonu. Že v torek se bodo umetniki spet podali na ulice - dopoldan ob 10. un, popoldan ob 16., zaključek bo spel ob 19. uri v Likovnem salonu. Zadnja dva dni dogajanj bosta sobota, 24. in nedelja. 25. maja. Letos sodelujejo v projektu gostje iz Slovenije, Hrvaške, Belgije, Romunije, ^ancije in Severne Irske, tema festivala pa so prepovedi. V Likovnem salonu bo ves čas festivala na ogled dokumentacija opravljenega. Sodeluje 26 umetnikov. BS Ob 60. obtetnici naše družbe smo spremenili svojo podobo... •frHjfirše BLIŽJE VAM iN NARAVI! NOVI TEDNIK ŽALEC I VRAWSKO | POLZELA j 11 Oskar za učenje Tudi v Savinjski dolini bodo v času vseslovenske-ga festivala učenja ali Ted-na vseživljenjskega učenja (TVU) pripravili kar neka) pestrih in privlačnih prireditev» ki promovira^o učenje v vseh življenjskih ob-dob jih in spodbujajo ljudi k dejavnejšemu pristopu do učenja. Uraden datum TVU je od 19. do 2S. maja> vendar bodo prireditve, skupno jih bo več kot 40, za promocijo učenja, znanja kot vrednote in novih poti do znanj pripravljali Še junija. Letos bo TVU uglašen na evropsko leto medkulturnega dialoga. To bo tudi osrednja nit prireditev pod okriljem UPI-Ljudske univerze Žalec, ki že irinajstič nastopa v vlogi območnega koordinatorja TVU. Letos so se ponovno pridružile Številne organizacije iz Žalca, Celja in $irše okolice. Izvajalci prireditev TVU skupaj pripra\djajo mnoge zanimive dogodke, ki bodo za obiskovalce brezplačni, od majskih vandranj po svetu, pogovornih ur, zagovorništva Direktorica Upija Franja Centrih (desno) je oskarjs za učenje podelila tudi Mirid Vasle iz Zabukovice, ki ob vsakdanjem delu v trgovini skrbi 2a dodatno imbralevaRiB na področju tujih jezikov, matematike in računah nistve. Njena zelja je študij ekonomije. bolnika in njegovih pravic... Med drugim pripravljajo tudi mit o Celjskih grofih ia zgodbo o družini Beck, di-^0 bo po pravljicah tn še in še. Savinjska regija )e glede na celotno Slovenijo na dru- gem mestu po deležih izvajalcev prireditev TVU in po §levilu obiskovalcev dogodkov na tretjem mestu. Kot manifestacijo učenja so včeraj, ob obletnici delovanja Centra vseživljenjskega uče- nja Savinjske v Žalcu, podelili Oskarje za učenje. Z Oskarjem so za prizadevanje in učenje nagradili Janjo Tanj-šek, Sonf o Šket in Mirico Va-sie US, foto: TT Zvesde na žalskem odru O turizmu na podeželju Zopei je maj, tretji konec tedna in a capeiia vokalna zabavna glasba. V 2alcu se bodo konec tedna zbrale vokalne skupine iz domovine in tujine ter nekaj elitnih slovenskih glasbenikov, ki ocenjujejo vokalne skupine. Mnoge svetovne in slovenske uspešnice v različnih priredbah bodo izzvenele na odni Dvorane n. slovenskega tabora že danes, ko se bodo predstavile skupine Vocaldente iz Nemčije, VS Cantemus iz Žalca in Mauf iz Avstrije. Jutri, v soboto, se bo osem slovenskih skupin potegovalo za nagrade občinstva in žirije. »Festival se je začel pred šestimi leti z namenom, da vzpodbudimo vokalne skupine k tovrstnemu ustvarjanju, hkrati pa je 10 tudi priložnost za aranžerje in skladatelje oziroma ustvarjanje slovenskih de).« je pove^ direkior festivala Matjaž Kač in dodal povabilo za žalski festival: »Tisti, ki te zvrsti ne poznajo, so presenečeni, ko vidijo in se na lastna ušesa prepričajo, kaj vse je zmožen narediti človek z usti.« US V Žalcu so se v petek srečali predstavniki turističnih društev s podeželja. Približno 60 udeležencev posveta je prisluhnilo razpravam na temo "Ibrizem in krajinska arhitektura na podeželju- Predstavljen je bil tudi projekt revitalizacije naselbinskih jeder vasi šr^el, Ozeljan, Šempas, Vitovlje In Osek, o ohranjanju kulturne dediščine kot prispevku razvoja podeželja pa je spregovoril dr. Jože Hribar iz Etnološkega društva Srečno, ki deluje v Grižah. Predstavljeni so bili tudi posamezni primeri dobrih praks turističnih društev s podeželja. Da se preteklost in prihodnost kulturne dediŠSne gradita na zaupanju in sodelovanju, sta poudarila tudi Jože Rand) iz TD Serapeter in Nina Plaskan iz RA Savinja Žalec. Predstavnika TD Vinska Gora pa sta predstavila raziskovalno nalogo Vinska Gora - turistični biser. TT spreJmlTe izziv ^ P^družitese vodilnemu ponudniku rešitev, storitev in svetovanj na podro!^ju informacijskih tehnologij v Sloveniji -^ S&T Slovenija dd.i Več o pfcstih pozicijah na www.snt.$i/zaposllt6v S&T Slovenija d.d., leskoškovd cesl9 6.1000 Ljubijsna Tel. 01 5855 2001 Fa* 01 MS 201 j info@snt si | ww/ sntsi Vabimo 1 SISTiMSKEGA INŽENIRJA 2a delo na področju sistemske infrastrukture ni/2 Ponujamo vam • molnost redne zaposlitve na sede2u podjetja v Ljubljani ali celjski poslovni erat;. • strokovni rsTvo) v na§em lastnem izobraževalnem centru aii pri sveto* vno (xiznanib partnerjih ter • sodelovdnje z vrhunskimi IT strokovnjaki, ki vas bodo podprli pri delu in vam s svojimi bogatimi tzkuSnjami pomagali pri vaSsm osebnem napredku. • stalen stik z najnovajšimi tehnologijami v največjih okoljih. • delo v medrrarodnem. dmamiCnem okolju, kjer imate mo{no$l detd na projektih v tujin t ali s tujimi strankami. • kreativno in sproSi^no okolje, saj sta nam dobro počutja in madosebnl odnosi na prvem mestu. • sistem, kjer je vaS uspeh opazen in nagrajen. Od V3S pričakujerrio napredrKi poznavanje Microsoftovih strežniških sistemov ter poznavanja širSega podroCja sistemske infrastrukture. Zaželen naziv MCSE. DeloMia razmerji^o sojena za nedoioi^n t9S. s $95tmeseCnim poskusnim delom. Torej. Ce s^zanima tehniSno svetovanie. uvajanja In pod* pora na polročju sistemske informacijske infrastrukture ter delo na večjih projaktih. nam pilite na zaposlitev@snt.sI. Veseli bomo vaSe ponudbe. Obravr^vali vas byiio povsam zaupno. Obletnica trških pravic in obstoja občine Na Vranskem v teh djieh obujajo spomin na 140 let od podelitve trških pravic in 10 let obstoja občine. Praznovanje občinskem praznika bodo zaokrožili z današnjo slavnostno sejo v športni dvorani Vransko, ko bodo najzaslužnejšim Vranščanom podelili priznanja in podpisali pogodbo o podelitvi koncesije za pomoč družini na domu. Grb občine Vransko bo za življenjsko delo na področju podjetništva in obrti prejel Stanislav UČakar, na področju dnižbenih dejavnosti JanezBriSnik in za življenjsko delo na področju humanitarne dejavnosti Martina Feil-cijan. Za izjemen prispevek na področju socialnega varstva prejme plaketo občine Zavod Pelikan - Karitas in ob 70-letnici delovanja Nogometni klub Vransko. Priznanja bo* do za ustanosateljstvo in delovanje Folklornega druitva Vransko romala v roke Stanislavi Škrabar in Zlatici Anžin ter Jožetu Bencek za prenovo stanovanjskega objekta na trgu Vran* skega. MJ r z OBČINSKIH SVETOV Priprave na drugo faxo rekonstrukcije POLZELA - Ker se je včeraj iztekel rok za prijavo na javni razpis za pridobitev sredstev, so polzelski svetniki na sredini izredni seji potrdili investicijski načrt za drugo fazo rekonstrukcije gradu Komenda. Druga faza je ocenjena na 630 tisoč evrov, od tega mora občina zagotoviti 190 tisoč in država 440 tisoč evrov. Trenutno Polzelane čakajo obnova strehe, ureditev stropa ter dokončanje del v kletruh prostorih, namenjenih za turistično-promocijsko in gostinsko dejavnost, ter ureditev pritličja za pisarniške in prireditvene prostore. Do leta 2010. ko se bo končala druga faza rekonstrukcije» jih čakajo že obnova drugega in tretjega nadstropja, nakup opreme za knjižnico in glasbeao šolo ter v^osta-vitev delovanja zavoda ih tiiristiCnega društva. Celoten jJTO-' jekl rekonstrukcije je ocenjen na 3 milijone evrov, od tega bo občina zanj prispevala 930 tisoč evrov. MJ Pluton gradnie Rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter v Savinjski dolini rd2pisuje prosti delovni mesti: ZA GRADBENEGA DELOVODJO: Pogoji: • zahtevar^a je pridobljena V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri - najmanj 2 leti detovnih izkuSenJ - zaposlitev je za določen Čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas • opravfjen vozniški izpit B-kategorije - delo se opravlja na terenu po Sloveniji. Prosti sta dve delovni mesti. ZA OBRAČUNSKEGA TEHNIKA: Pogoji: ' zahtevana je pridobljena V. stopnja strokovne Izobrazbe gradbene smeri • zaposlitev je za določen čas 1 teta z motnostjo podaljšanja za nedoločen čas - opravljen voznilki izpit B-kategorije - delo se opravlja na sedežu družbe in na terenu po Sloveniji. Prosti sta dve delovni mesti. Pisf>e prošnje naj zainteresirani pošljejo na sedež družbe. www.ra(liocelje.coiii 12 LAŠKO \ ŠENTJUR | NOVI TEDNIK Novemu projektu so nazilravili {z leve): Oulan Mllenkovič, direktor ET Enef^otehne, JoIb Pal^ik. direktor ientjunke občinske uprave. Merico Batont, direktor komerciale v Remontu, Edi Peperko, nekdanji predsednik KS Blagovna. Bogomir Amon. direktor Remonta in Jože Mastnak Marjan, predsednik KS Blagovna. Pol milijona za šolo na Blagovni Preureditev podružnične šole Blagovna bo skupaj s prizidkom stala 540 tisoč evrov. Krajevna skupnost je s podjetji Remont in FT Energotehna podpisala pogodbo v vrednosti 380 tisoč evrov. Od tega jib je kar 340 tisoč prispevala lokalna akmaiAL Dela nai bi bila zaključena do septembra. Glede na to, da je bila podružnična Sola Blagovna pred leti tik pred ukinitvijo, so se sodobni trendi obrnili celo v korist njene širitve. Blagovna se z novima soseskama Grajski log I, v bodoče tudi n, spreminja v mlado naselje z urejeno prometno in ostalo infrastrukturo. Finančna sredstva prihajajo v glavnem iz naslova rente Cinkarne Celje zaradi razvrednotenja okolja. V Sloveniji se sicer večinsko finandranje s strani krajevne skupnosti v tovrstne naložbe dogaja izredno redko. Kol je ob tem povedal pred-sednik Kg Blažovra Jt^ M^-)an Maštpaf,' je ta p^jekt zanje izrčklnega pomena. »S tem zaokrožujemo šolski prostor, pridobimo drugi oddelek vrtca, računalniško učil-nico, prostore mladinskega kluba, večnamenski prostor, vezan na obstoječo telovadnico in seveda nekaj športnih igrišč ob šoli.« 400 tisoč evrov imajo že zagotovljenih, na ostala sredstva pa računajo v prihodnjem občinskem proračunu oz. na različnih razpisih. »Vsaj funkcionalni del, da lahko objekt nemoteno predamo v uporabo, mora biti končan do začetka novega šolskega leta,« }e zaključfl Masttiair***^' Nä^BlägS^ WM dB®® nadaljujejo prizadevanja za izgra^jo krožišča in lokalne ceste Bukovžlak-ProseniS-ko. Za del trase trenutno še urejajo lastništvo zemljišč, na ostalem so dela že v te-ku. SlO Foto: Grup A Največji dogodek v godbeništifu Četrtina slovenskih god-benic in godbenikov se bo ta konec tedna zbrala v laškem, kjer bo od danes do nedeijelS. tekmovanje slovenskih godb v 1. in 3. težavnostni stopnji. VKultur-nem centru La^ko se bo predstavilo 23 godb s l.SOO nastopajočimi. Državno tekmovanje godb na pihala, ki je vsako leto v drugem slovenskem kraju, pomeni največji dogodek v godbeoištvu pri nas, za Laško pa ima ta prireditev zgodovinski pomen. »Organizacija takšne prireditve pomeni za obäno Laško veliko pro-močijo, hkrati pa je to največji dogodek, povezan s pi-halrumi godbami, v zgodovini Laškega,« je dejal vodja oddelka za družbene dejav- nosti na laški občini Dimitrij Gril. Na tekmovanju godb bodo nastopile godbe iz vse Slovenije, manjkala ne bo niti Laška pihalna godba, ki bo v prvi težavnostni stopnji nastopila v nedeljo zjutraj. Kot je povedal kapelnik Ivan Medved, si laški godbeniki prizadevajo, da bi se na nastop čim bolje pripravili, o pričakovanjih pa je dodal, da je »vse odvisno od tega> kakšen dan bomo imeli, kako bomo uigrani, obljubljamo pa, da se bomo maksimalno potrudili. To tekmovanje moramo razumeti kot nekaj vsakdanjega, nekaj, kar sodi k delovanju godb«. Zastopanost godb na tekmovanju bo najštevilčnejša doslej, kar je organizatorjem priredi tvevveliko zadovoljstvo. Da visoko število sodelujočih godb kaže predvsem željo po napredku in razvoju v godbe-nih kolektivih, meni predsednik Zveze slovenskih godb Er-vin Hartman» prepričan, da so takšna tekmovanja nujna, saj »nobena daiga oblika nastopanja ne vzpodbudi tako temeljitega dela godbe«. Nastope pihalnih orkestrov bo ocenjev^ petčlanska med-narodt\a strokovna žirija (Alojz Zupan. Tomaž Habe, Miro Saje, Fritz Neukomm -Wyde'in Waiter Itesdieneder), Id bo imela zahtevno Eialogo^ pravi Hartman, >»saj se je ka-kovostru raven naših godb zeb dvignila«. Najboljšim orke-stromvvsakitežavnostni stopnji bodo ob koncu tekmovanja podelili plakete. BOJANA AVGUŠTINČIČ Z love: predsednik Zveze slovenskih godb Enrin Hartman, direktorica Stika Laško Andreja Križnik in Drmrtrij Gril iz Občine Uiko O Ob 4. rojstnem dnevu Casinoja Faraon v Celju Vas v soboto, 17. maja, ob 20. uri vljudno vabimo na predstavitev ciklusa umetniških del slikarja Božidarja Zavška - Dareta ¥ Zodiakov krog V pričakovanju Vaš štiriletnik Casino Faraon Peče za šentjursko obvoznico Držamozborskiposlanec stranke Upa Sašo Pe^jepred dnevi na vlado naslovil pisno posUmsko pobudo s pozivom, noj skupaj s pristojnimi sbžbami nemudoma pristopi k oblikovanju, načrta in izgradnji obvoznice v Šentjurju na relaaji sever - jug mesta. Do id^ je prišel, ko si je na pobudo kolega ogledal šentjurski prometni kaos. Ob tem je dodala da preživi veäko časa v avtomobäu, a da kaj takega, kar je v šen^mju, vidi le malokje. »Po moji oceni bi zalo diiava morala nemudoma pristopiti k izgradnji obvoznke,« Na vprašanje, kakšne so realne možnosti, da se to tudi v resnid zgodi, pa Peče odgovaija: »Verjamem da bL kolikor boste tudi ^udje, ki te ceste uporabljate vsakodnevno, predvsem v dnevnih zamaških. povzdigniU svoj glas, lahko prišU do obnove ceste oz. do novega cestišča še v tem letu.« Kakšen opazovalec od strani bi se rui to malo hudomušno nasmämii in si mislil, da nam je zdc^ končno jasno, zakaj še ni zgrajena obvoznica^ zakaj se mesto Še vedno duši v izpu^h pänih, zakaj nove hiše pokajo od kolesnic težkih tovornjakov in zaJa^ je oi» pmmetnih konicah nevarno spustiti otwke ceb rmpbčnik. Zato, ker uporabrlikiteinfrastruknvešeniso dvigni glasu in zahtevali svojih pravic! In predvsem • ker doslej Še noben poslanec ni vložil pobude na vlado. In kako naj ta ve. da imajo v Šentjurju problemi Pa je na srečo prišel mimo Sašo Peče - bogve, če je dosl^ spbh vedel za Šentjur - in stvari hitro uredil Kakšno lekcijo je dal Marku Diadja, ki misU, da so ideja, pobuda in še kaj okrog te nesrečne ceste, zrasle na njegovem zelniku, tu znano. Res hvala bogu za volitve in poslance, ki v tem času odkrivajo svet in domovino. StO NOVI TEDNIK KOZJE I ŠMARJE P. J^ ROGATEC | PDDČETRTEK| 13 Knjižnica za isicalce zaposlitve Aktivnostim ob tednu vseživljenjskega učenja se bodo priključili tudi v Šmarskl knjižnici. Zlasti v tednu od 19. do 25. maja bodo pripravili številne dogodke. Posebnost pa je tudi> da bodo novi člani v tem tednu prejeli brezplačno letno članarino. V sodelovanju z zavodom za zaposlovanje bodo posebno pozornost namenili iskalcem zaposlitve, ki jim bodo predstavlD kotiček za vseživijenjsko učenje. Tam lahko dobijo informacije o zaposlovanju in izobraževanju, nudijo jim pomoč pri pisanju vlog za zaposlitev» hkrati pa bodo predstavili možnosti samostojnega in e-učenja v knjižnici, dostopov do spletnih portalov, testiranje z računainiškim programom Kam in kako ter zbirke knjižničnega gradiva. V tednu vseživ-Ijenjskega učenja bo svetovanja potekalo med 10. in 12. uro, kasneje pa vsak torek in Četrtek med 9. in 11, uro. V naslednjem tednu bodo tudi ostalim obiskovalcem predstavili dodatno knjižnično ponudbo. V soboto pripravljajo še zaključek otroške matineje z Mojco in Kaličopkom, ob 20. uri pa otvoritev likovne razstave Adela Senjurja, udeleženca Likovne kolonije Tinsko. Ker pa je letos tudi Trubarjevo leto» bodo sezono potopisnih predavanj zaključili z jutriSnjo potopisno ekskurzijo v Trubarjeve kraje. AK Navduiili so plesalci iz vrtca Zmajček. Razpisa za dvorani Plešoče Kozjansko Na Kozjanskem je bilo konec tedna drugo mednarodno srečanje folklornih skupin, s sodelovanjem občin Bistrica ob Sotli ter Podčetrtek. Na srečanju, ki so ga pripravljali več mesecev, sta se v petek v Termah Olimia predstavili folklorni skupini iz Kozjega in Svetega Štefana. Vrhunec dogajanja je bil nasled- nji dan, ko so se vrstili nastopi od Bistrice do Kozjega, vrhunec pa je bila povorka po Kozjem, skupaj v večerno prireditvijo. Tam so z zanimivimi točkami sodelovale folklorne skupine iz osrčja Kozjanskega, iz Šenkovca na Hrvaškem, iz Svečine ter glasbena skupina iz sosednje Bistrice. Na koncu so vsi plesalci skupaj zaplesali čindaro. BJ PREJELI SMO Popraveic članica »Ravnateijeva doigoietna samovolja?« V Obsotelju si prizadevajo za izgradnjo športnih dvoran v Rogatcu ter Podčetrtku. Obe občini sta objavili razpisa za izvajalca del. Z javnim naroČilom išče Občina Rogatec najugodnejšega izvajalca del. ki naj bi dvorano zgradil do marca 2009, z gradnjo pa začel v prihodnjih mesecih. Vobčin-ski upravi pravijo, da je gradnja dvorane pri rogaški osnovni šoli projekt desetletja, saj jO težko pričakujejo tudi v tamkajšnjih druät^h. Gradnja športne dvorane, ki jo načrtujejo v Podčetrtku, je trenutno največji pro- jekt v tej občini, vreden veČ kot štiri milijone evrov. Dvorano, ki bo v bližini hotelov Term Olimia. nameravajo zgraditi v sodelovanju med občino, družbo Terme Olimia ter s sredstvi z razpisov. Prijave na razpis bodo odpirali 30. maja, gradnja naj bi bila zaključena pozimi. BJ OJPTIJKA ^uluhJr PE CEUE, Stanetova ulica13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Po((je1|6 za proizvodnjo In trgovino z , optičnimi pripomočki d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČ&L0V9C38 Telefon: 03/428 55 80. fax: 03/428 55 83 Med prebiranjem vašega članka z naslovom Ravnatelje va dolgoletna samovoija?, objavljenega v NT §t, 31, dne 18. 4. 2008, ne morem mimo pristranskih izjav treh občinskih svetnikov F. Ferčeca, V. BukSeka in A. Roškarja ter župana M. Mikoliča. Župan M. Mikolič me je označil za temo, ki vznemirja občinski svet že vrsto let in da si enkrat na leto ob moji prisotnosti na občinskem svetu svetniki izpraznijo dušo (beri poravnavajo takšne in dmgačne račune s §olo, predvsem pa z ravnateljem). Pri tem vzbuja pri bralcih občutek, da sem večen tm v peti oz. da ležim na duši vsem občinskim svetnikom, kar pa seveda nikakor ne drži. »Težave« z mano imaj o predvsem in samo zgoraj omenjeni, ki očitno ne prenesejo drugače mislečih, ki na glas opozarjajo na samovoljo nekaterih svetnikovpri opravljanju njihovih občinskih furikcij. Njihova »ogroženost« pa toliico bolj prihaja do izraza na sejah občinskega sveta, kjer me poskušajo utišati z »nizkimi udarci«. Navedeni svetniki, pri tem pa prednjači F. Fer-čec, tako ves čas zavajajo javnost s tem, ko lansirajo različne polresnice in neresnice, lokalne medije pa uporabljajo kot svoje trobilo. Tako je tudi izjava v Članku, da sodeiujemz občino samo, ko ka) potrebujem, izmišljena, šola in vrtec vsako leto aktivno sodelujeta na večini pri- reditev, otvoritev, humanitarnih, kulturni in športnih prireditvah (kolesarjenje po dolini Sotle, ekošola, likovna kolonija ..,), ki jih organizira občina. Navedba, da seje Sveta zavoda VIZ iz ozadja vodi ravnatelj, takšno sklepanje pa bi naj izhajalo iz okoliščine, da sla F. Ferčec in V. Bukšek kot predstavnika občine vedno preglasovana, pa seveda ne zdrži resne argumentacije. Zavajajoča je tudi trditev F. FerČeca, da ravnatelj razpolaga z 2 mio evrov davkoplačevalskega denarja. Pri tem manipulativno izpusti, da je 82 % tega denaija namenjenega plačam in da znaša variabilni del maksimalno 7 %. Tudi navedba, da bi naj ravnatelj odpustil kar tri delavce šole. je neresnična in zlonamerno zavajanje javnosti s ciljem diskre-ditacije mojega dela in mene osebno, Odpuščena delavka v vrtcu je tožbo dobila šele na drugi stopnji, postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je bil izpeljan po zakonu in navodilih MŠ^ V delovnem sporu s prof. nemščine in slovenščine pa je šola zmagala. Učitelja Davorina Šketa ni nihče odpustil in je že drugo leto zaposlen v VIZ OŠ Rogatec. Potrebno je opozoriti tudi na poseben manever, ki sta ga izvedba že zgoraj omenjena člana sveta zavoda VIZ OŠ Rogatec in občinska svetnika ob izdaji soglasja do izplačila dela plače za delovno uspešnost ravnatelja (ne gre za nobeno nagrado. Še najmanj s strani občine, saj so sredstva za to izplačujejo s strani MŠŠ). Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi V. Bukšek, katere čl^ pa je tudi F Ferčec, je ob prisotnosti še enega člana in odsotnosti dveh preostalih članov sprejela s^ep, da se na sejo komisije povabi predsednico Sveta zavoda VIZ OŠ Rogatec, da poda dopolnitve oz. podrobnejšo razlago s pisnimi dokazili glede določene ocene s strani Sveta zavoda VIZ OŠ Rogatec. Na seji Sveta VIZ OŠ Rogatec, na kateri je bila na dnevnem redu tudi določitev dela plače ravnatelja za delovno uspešnost, sta bila prisotna oba omenjena svetnika, vendar sta sejo zapustila, ker da nimata časa in da je ob nepravi uri. Nadaljevanje sta kot nekakšno sodišče uprizorila na komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter na seji sveta občine, o čemer je tudi večina članka. Na koncu naj izrazim še svoje, sicer za omenjene svetnike nepomembne želje, in sicer da bi v Svetu zavoda VIZ OŠ Rogatec ljudje v bodoče delovali v dobro otrok, staršev, učiteljev in ostalih, brez vmešavanja politike in pora-čunavanja osebnih zamer v dobrobit vseh, ki so tako ali drugače povezani z delovanjem VIZ OŠ Rogatec. Ravnatelj VIUEM PREVOLŠEK, prof. - Št» 38-18. maj 2008 sk. / GlaxoSmithKJ^ne I Naredi korak naprej. Za boljše počutje. Za daljše življenje. GlaxoSmithKline je eno vodilnih v raziskave in razvoj usmerjenih farmacevtskih podjetij. Raziskujemo, razvijarno. proizvajamo in tržimo zdravila in cepiva, ki preprečujejo in zdravijo Številne bolezni. Sprisotnostjo na vseh svetovnih trgih, tudi v Siovenijlr želimo aktivno prispevati k zdravju vseh ljudi. 14 SLKOHjicel ZBE6E [ VOJNIK m NOVI TEDNIK Vsak s svojo čistilno napravo Projekt Očistimo reko Dravinjo» v katerem sode* lujejo vse občine v porečju Dravinje» počasi dobiva konicretno podobo. V tem času občine sprejemajo potrebno dokumentacijo za iz-gradnjo kanalizacijskih si* stemov in čistilnih naprav. Za Zreče, Slovenske Konjice in Oplotnico je bila prvotno predvidena skupna čistilna naprava v Draži vasi. Ko je postalo očitno, da bodo zamisel le stežka uresničili» so se v posameznih občinah odločili vsak za svojo. Varianta, da bi imeli občini Zreče in Slovenske Konjice skupno čistilno napravo na Pre-žigalu, namreč nikoli ni bila deležna podpore. Zrečani tako načrtujejo čistilno napravo v svojem južnem delu, v KS Dobrovlje, tik ob meji s konjiSko obči- no. Kol smo že pisali, temu nasprotujejo bližnji konjiški občani. Občina Zreče je zato zanje pripravila ogled Ö-stilne naprave v Slovenski Bistrici, a sta se ogleda od 39 podpisnikov peticije proti gradnji udeležila le dva. V konjiški občini, ki bi naj branila interese svojih občanov, je ta zgodba zaključena. Tako je bilo vsaj razumeti župana Mirana Gorinška na se-ji občinskega sveta, ko so sprejemali odločitev o svoji čistilni napravi. Po pričakovanju so se od-iočili za izgradnja čistilne naprave za mesto in okolico na Prežigalu, kjer je tudi že pridobljeno zemljišče In izdelan idejni projekt» zgrajen pa je že tudi del ko-lektorjev in kanalizacije. ČN bo zadostovala za 15 tisoč enot, pri njeni izgradnji pa pričakujejo pomemben prispevek Evrope in države. Tudi to je eden izmed razlogov, da s pripravami hitijo, saj želijo biti čimbolj na vrhu čakajočih. Vrednost CN in primarnih kanalizacijskih sistemov je namreč ocenjena na preko 7 milijonov evrov. »Za našo občino je ta projekt zelo pomemben. Izbrali smo najbolj preprosto varianto, ki jo lahko najhitreje uresničimo. Če bomo §e leios pridobili gradbeno dovoljenje, bomo lahko v drugi polovici leta 2009 začeli z gradnjo. Če bo šlo vse tako kot načrtujemo, bo Čistilna naprava zgrajena leta 2011 ali najkasneje 20i2,« napoveduje predsednik občinskega odbora za komunalno infrastrukturo, okolje in prostor Tone Ofentavšek. MBP Pandolo turnir v Zičah v soboto je bil v ŽiČah mednarodni turnir v pandolu. To mediteransko sta v naših krajih organizirala Pam Fliper in 'Hiristično društvo Žička gorca iz Žit. "nirnirjaseje udeležilo več ki iz ŽČ ter mešana Ženska primorskih ekip in ekipe Iz Italije in s Hrvaške, poleg njih pa še domače ekipe Štajerci iz Slovenskih Konjic, Kroni- CMCelje CeSTBMOSTOViCEUed.d. Driä^ 10 nia<9 irr QroOrie CM CEÜE, td. Uva 42, ^ O^e Td: 03/426 61 00, Falu: 03/426 63 06 ekipa iz Konjic in 2ič. Kot je igro opisala ena od organizatork turnirja Marinka Po-sinek, so pandolo igrali pa- W ^ i. ^ lx ■ stirji. Igra se z ošiljenim pioŠČ-kom - pandolom in odrezano palico metle - maco, s katero se plošCek odbija. Seve da igralci veliko taktizirajo, za igro obstajajo posebna pravila in igra se točkuje. Imajo tudi sodnika, ki je iz tretje ekipe. »Dve leti zapored smo turnir organizirali v Konjicah. zdaj pa smo se prestavili v Žiče. kjer so nas člani društva Žička gorca s predsednikom Iztokom Šajte-glom na čelu in z vaščani prijazno sprejeli. Pandolo lahko igrajo tako moški in ženske, ne glede na starost,« je še povedala Marinka Posinek. Na turnirj u je zmagala ekipa iz Pirana, in lo pred Se-čovljami in Hrvatini. Kroniki iz Žič so zasedli čeuto mesto. EV Raj se na novo koncesijo ni prijavil Med prispelimi vlogami na razpis za podelitev koncesije za opravljanje pogreb-ne in pokopališke dejavnosti v Vojniku ni bilo dosedanjega koncesionarja, podjetja Raj. Ni se namreč strinjal s predlogom poravnave, ki ga je v petek na izredni seji sprejel občinski svet. Koncesijske storitve bo tako za Vojnik opravljal le Se do konca junija. Kot smo poročali» je bil Raj pripravljen nastali dolg, ki ga ima do občine, poravnali v največ 35 odstotkih celotne vrednosti, svetniki pa so vztrajali pri polovičnem poplačilu dolga. Direktorica občinske uprave Mojca Skale je po odprtju prispelih viog pojasnila, da so se s podjetjem Raj za predle^ o 3S-odstotnem poplačilu dolga dolgo pogajali, saj je podjetje sprva vztrajalo, da mora izgubo podjetja, ki z opravljanjem koncesije nastane, poravnati občina (Raj naj bi z opravljanjem koncesijske službe »pridelal« 62 tisoč evrov izgube). Raj zato» ker ni sprejel pogojev svetnikov, ni dobil potrebnega po-adila, s katerim bi se lahko prijavil na razpis. Med prispelimi prijavami je tako ostala le ponudba pogrebne službe Primožič iz Socke, ki je po besedah Skaletove, oddala popolno vlogo. »Razpis je tokrat uspel, saj imamo vsaj enega ponudnika. Na zadnji razpis se namreč zaradi previsokih koncesijskih dajatev ni prijavil nihče,« je dodala Skaletova. Komisija bo do prihodnjega petka vlogo podrobneje pre-gl^aia. nato pa podala svoje mnenje. Najpomembneje pa je, da je nova pogodba, ki čaka na podpis koncesionarja, zastavljena drugače, kot je bila obstoječa, zato v prihodnje naj ne bi prihajalo do po-dobfuh zagat zaradi različ^b tolmačenj pogodbe. 2nesek koncesijske dajatve tako sedaj ni več vezan na poslovni uspeh podjetja, temveč je fiksen. R02MARI PETEK Za praznik melodije za dušo v Kulturnem domu pri Termah Zreče bo v petek, 23. maja, ob 19. uri koncert najlepših odlomkov iz oper, operet in muzikalov ter svetovnih uspcSnic popularne glasbe v avtorskih preoblekah v počastitev praznika Občine Zreče in 50-letnice podjetja Comet Zreče. Nastopili bodo pevci Ana Fuchs. Barbara Štunf, Primož Vidovič in Samo Ivačič, pianista Mladen Delin in Tom Hajšek ter violinistki Tina Čeh in Doris Segula. V spremljevalnem programu se bodo prestavili še trije mladi domačini: pevki Ana Krančan in Katarina Hren ter pianist Samo JezovŠek. MBP 10.00: Delavnica za otroVe 10.30: Predavani^ Roberta Tercel ja Schwcizerja in Sanje Lončar v kinodvorsn! lx, 7 na temo ležav s prebavo m urejanje le teh na naraven način. 11.30: Otroke bo obiskala Put k d Zdravkd in jim zaupala skrivnosti zdravegii živJjenja na ekoloib kmetij t. Od 10. do 14. ure: Svetovanje m spoznavanje naravnih reSitev ob stojnicah, kjer boste [a h ko preizkusni živila, ki prebavo urejajo na naraven način. novltednik ra^i^ocelje tut kjor So zN'ezcfo cfomo NOVI TEDNIK KULTURA 15 ^ Ljudje in miši v SLG Drama za devet moških, damo, glas in psa za konec Iskanje skfitoga zaklada nadBlavnicivPokrajinskeni muzaju Celja, s kata rimi so za čeli minulo soboto. Med bogovi Za Pokrajinski muzej Ce-ije je letos pestro leto. Ob zaniiDlvih razstavah, ki jih pripravljajo» upravo muzeja prihodnji mesec čaka se-Utev v Knežji dvorec, septembra pripravljajo mednarodni simpozij o rimski re-Ugiji, oktobra pa bo Pokrajinski muzej Celje dobil novega direktorja... LetoSnje leto je v Pokrajinskem muzeju Celje vzname-nju bogov in božanstev. Na to temo so trenutno na ogled kar tri občasne razstave. Do- mači razstavi Od škofije do škofije, ki so jo postavili decembra lani, se je aprila pridružila gostujoča razstava De žejnega muzeja Koroške iz Celovca Svet bogov, ki bo tako kot Škofija na ogled do konca septembra. Svet bogov bodo ob sobo lah dopolnjevale muzejske delavnice za predšolske in šolske otroke Skriti zaklad Tita Varija Kle-menta, v kateri bodo navade in življenje Rimljanov spoznavali na različne načine. V sredo so v celjskem pokra- jinskem muzeju v goste sprejeli še eno razstavo. Iz Gorenjskega muzeja Kranj je na ogled Zlata doba Kamija, ki prikazuje poznoantične grobove, odkrite pred Štirimi leti na kranjskem najdišču v Laj-hu. Novost, ki jo v Pokrajinskem muzeju Celje skupaj s Turističnim društvom Šempeter uvajajo v letošnjem letu. pa je skupna vstopnica za ogled razstav v muzej u in Rimske nekropole v Šempetru. BA Nocoj (petek) ob 19.30 uri bodo v SLG Celje odgmiU zastor za zadnjo premiero v tej sezoni, ki jo je oblikovala Tina Kosi. Režijo drame znanega in najbolj branega ameriškega romanopisca 20. stoletja Johna Steinbecka je zaupala ta Čas enemu najzanimivejših režiserjevv Sloveniji, Samo M. Strelcu, ki je s celjskim ansamblom že uspešno sodeloval. Gre za zanimiv tekst in z^xl-bo o drugačnosti, ki se bo dotaknila širšega kroga ^edalcev; tako mlajše kot starejše generacije, so prepričam ustvariaJci predstave, ki jim je bil Študij le drame in delo z režiserjem še poseben Izziv. Zgodba Ljudje in miši razkriva sanje dveh priseljenih sezonskih delavcev, Georgea (Al-joša Koltak) in Lennija (Ta-rek EUshid). ki se selita s far- sezone me na farmo In iščeta delo. Lenni je nekoliko umsko zaostal. Sanja o tem, da bosta nekoč privarčevala dovolj denarja za svojo kmetijo ter da bosta delala le še zase... Tako se počasi razvija zgodba o tragičnem Lermijevem dejanju, zaradi katerega sta morala zapustiti prejšnje delo... Drama se ukvarja s problemom rasizma, osamljenosti, predsodkov do duševno bolnih inrazkriva borbo za osebno neodvisnost- In postavi se vprašanje, kaj ima to delo, nastalo v tridesetih letih prejšnjega stoletja vZDA opraviti s Celjem in z današnjim časotn. Samo M. Strelec: »To je družbeno kritična i^a, ki ima več plasti in je na eni strani duhovita In na dnigi žalostna. Aktualnost drame pa lahko najdemo tudi v slovenski stvarnosti, saj je John Steinbeck v svojo igro vpletel mnoge motive in nekateri so izra- zito sodobni. Nestrpnost do drugačnih, duševno zaostalih, izkoriščanih, na primer. Bogatenje enih in revščina drugih ljudi. Zdi se mi, da ni težko najti vzporednic med mlado demokracijo Slovenije z razmerami v preteklem obdobju v Ameriki, obljubljeni deželi.« Devet moških likov igrajo poleg omenjenih dveh še Miro Podjed. Renato JenČek, David Čeh, Mario Šelib> Igor Žužek, RastkoKrošI in Igor San-cin, igralka l^ja Potočnik, glas Rado Pavalec k.g. in ostareli 12-ietni prijazni pes Tas, ki se je ekipi pridružil pri nekaj zadnjih vajah. Dramo je prevedla Tina Mahkota, kostumograf je bil Leo Kulaš, skladatelj Uroš Ra-kovec in lektorica Metka Dom-jan. MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC Atjoša Koltak, Miro Podjed intarek Rashid kristalne lobanje od četrtka, 22. maja v Planet Tuš Celje. Vstopnice so že v prodaju INDIANA JONES IN KRALJESTVO KRISTALNE LOBANJE 123 min., (In^idnd Jones anct iHe Kingdom of ihe Crystal Skull), dkcijikd pusiolovi4lns Režijo: Steven Spil I berg Igrajo: Harrison Ford, Karen Allen, Caw ßlancheli, Shla L3&eOüf,John Huri £den najslavnejt^ fcäserfiv v9ebiasfv Steven Spielberg tOA pwd^'J^Ija Aai^etr i < aVci^sitegd pti^dBWkq^^ Id > ndiana ione s in kraljestvo . löb«^. Jone^ je^numm 2a I puiWftirrti fcWfi V iawu dD&le/ ni I kdnkurem. KoabMwci^ ateeictivne s^riwofisti pret«frtossj, spekukiiarAih prlaMd dogsjaoj. ouiml pr^teü akc^e in l0meä^ervrtiunskd i^rs^ik» rKfidba i H«rfimom PSWom i» ^eU» odifti^f nmsko fcniu.piiiliuttfO-fe« te posUw^ ^ ru v^aSSy n^a; let. d kjer So sffvozcle dotnu Lišanin častni gost v Indiji Pred nekaj dnevi se je iz Indije vmll Mlbailo UŠa-nin. vodja Zavoda zu ustvarjalni razvoj mladjfa in Galerije likovnih del mladih Celje ter urednik revije Likovni svet. Po vzoru celjske galerije likovnih del mladih so v 15-milijonskem indijskem mestu Bangaloreju odprli prvo otroško galerijo likovnih del. Prvih dvesto likovnih del mladih iz 50 držav je za odprtje omenjene galerije podaril Mihailo LiŠanin iz arhiva Galerije likovnih del mladih Celje. Na velikem ceremonialu so sodelovale različne visoke osebnosti Indije, Mihai-la LiŠanina pa so ob tej priložnosti razglasili za častnega gosta BangaJoreja ter mu podarili častni trak za izjem- no uspešno sodelovanje z indijskimi institucijami za razvoj mladih talentov. Častni tr^ je prejela tudi Božiča Hrašovec iz Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih Celje. Sodelovanje se bo uspešno nadaljevalo Še naprej« saj so LiŠanina že povabili na ponovni obisk Indije v naslednjem letu. BA MIhaila Usanina in BmIco Hraiovacso vindiji sprejeli ivelikimi častmi. 16 PlEPORTAŽA HOVI TEDNIK Stoletnik z zdravilno močjo Donat Mg, ki izvira v Rogaški Slatini, slavi letos častitljivo obletnico -Edinstvena voda zdravi po celem svetu Pisalo se je leto 1908> ko je sredi današnjega zdraviliškega parka» v gradbeni jami, prvič ugledala luč sveta zdravilna mineralna vo-da. Kasoeje» leta 1967, so» ker kapacitete niso zadoščale, izvrtali novo vrtino, iz katere še danes polnijo znameniti dooatMg. Čeprav se ga drži sloves >»Čistilca črevesja«, pozitivno vpliva tudi na odpravljanje marsikatere dnige težave. Doktor Joseph Knett, glavni geolog čeSklh Karlovih Va-rov, je po opravljenih raziskavah napovedal» da se neoma-deževana mineralna voda skriva pod ravnjo potoka ob obstoječih vrelcih v Rogaški Slatini Njegova napoved sejeure-sniäia, čeprav je bila lako odkrita voda precej drugačna od tiste iz obstoječih vrelcev. V njej so odkrili večje količine magnezija in takrat seje začela donatova zgodba. Ker je po Roga$k) Slatini voda že bila poimenovana, so navdih za ime poiskali v bližnji Donački gori, V polnilnici RogaŽki vrelec T MM« *•«• Jfmkf IMl MM,I| Miki I«« MU*« IM^^'MHfl «.VATIA^ nil miiHi w _ ..ari *■»»■ kv • I j taa«^ Malta*«* M ■ M «MM M4M Cna od nalepk, ki so v preteklosti krasila donat. h okoli loto 1925. poudarjajo, da gre za edinstveno vodo, kj ima več kot 13 gramov raztopljenih rudninskih snovi na Uter in, kot pove že njeno ime, i^emno vsebnost magnezija - več kot tisoč miligramov na liter. Ob omembi donata bo vsak najprej pomislil na praznjenje Črevesja, saj sladnska čudežna voda pomaga pri težavah s prebavo. ROGAŠKA S LATI NA rm čemur so v preteklosti tudi pri oglaševanju posvečali veliko pozornosti. Vodja funkcionalnih pijač in vod pri Drogi Ko-linsk Tatjana Erban pojas-njuje, da je to res, pri Čemer ima donat tudi druge učinke. »Pomaga pri ^avobolu, stresu» zgagi, depresiji, znižuje holesterol in sečno kislino, sodeluje tudi pri preprečevanju osteoporoze In izgorevanju maščob. Skratka, skrbi za dobro počutje.« Veseli so ga tudi tisti, ki se radi zabavajo in pri tem popijejo kozarček alkohola preveč. Če pred spanjem popijejo Še 5 del donata, omilijo mačka ali se ta celo ne pojavi. Z njim naj bi preprečili motnje srčnega ritma in krepili srčno mišico, magnezij pa vpliva tudi na plodnost mo5-Idh, saj je eden pomembnejših elementov v glavici semenčic. Donat danes A donata ne pijemo le Slovenci ali prebivalci nekdanje Jugoslavije, z intemacionali-zacijo so ga namreč predstavili tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Franciji, tretji največji partner je celo Rusija, pri čemer so tudi na avstralskem kontinentu že slišali za zdravilno vodo iz Slovenije, Že vrsto let v Rogaško Slatino na posebne, običajno tritedenske kure v zdravilišče hodijo turisti z vseh koncev sveta, zlasti iz sosednjih držav. Danes vsla-tinski polnilnici, ki je v lasti Droge Kolinske, letno napolnijo 50 milijonov pijač, od tega dobrih 35 odstotkov polnitev predstavlja naravna mineralna voda Donat Mg, ki jo lemo napolnijo v 22 milijonov steklenic. Kot nam je ob obisku polrulnice povedal direktor Rogaškega vrelca Dušan Lo-renčič, ki si je ob naSem obisku tudi sam privoščil kozarček donata, ves čas skrbijo za kvaliteto polnilne linije, ki je tehnološko sodobno zasnovana In v veliki meri avtomatizirana, sami pa pihajo tudi plastenke. Letos naj bi se prodaja donata povečala še za milijon litrov, sicer pa je ta v sto letih doživel kar nekaj stilskib preobrazb. Če 30 imele steklenice najprej rumene nalepke in za-maške, ki so odražali donato-vo zdravilno moč» |e kasneje emt)alaža prevzela zeleno barvo, ki jo ima še danes. Ob velikem jubileju pa so dodali še poseben rdeč zamašek. Na zdravje - za zdravje! ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATiČ Ob donatovem jubileju so v Drogi Koiinski pripravili številne akcije. Stoletnico bodo slavili s tistimi, ki prav v letodnjem letu praz-Dujejo sto let» pripravili so tistvarjalni nat^j za učence slatinskih osnovnih šol» konec ma|a pa napovedujejo simpozij zdravnikov na temo terapevtske uporabe donata v Zdravilišču RogaSka. Hkrati zbirajo stare predmete, povezane z donatom. Nekatere bodo odkupili in jih razstavili. Izdali so tudi posebno monografijo o slatinskih naravnih mineralnih vodah in donatu, katere avtorfa sta mag. Aljaž Čoh in Vladimir Čoh in jo včeraj predstavili v Rogaški Slatini. Naslovnica pmspokta,$kfftorim solata 1940vabivsIatiRsfconlrav^ tucfi IB zdrsvflm kui« 2 donatom. Direktor pulnifnica Rogaški vrelec Dušan LoranČiČ ob koncu polnilno linije donata. Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, v zadevi St. 55/2007-28 z dne 7. 5. 2008 nad dolžnikom ENGO d.o.o. v stečaju Attemsov trg 3, 3342 GORNJI GRAD OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITEU JAVNO DRAŽBO (I. dražbeni narok) I. PREDMET PRODAJE 1. "PRAVNA OSEBA« ENGO d.o.o. v stečaju, ki vsebuje: 1,1 NEPREMIČNINE - ZfiMUlŠČE IN OBJEKT - K.o. Gornji Grad, zk.vl.št. 6d7 do celote 1/1 pare. št. Vrsta rabe nepremičnine Površina- izmerav m^ 814/11 Dvorišče 1.359 814/11 Poslovna stavba 515 SKUPAJ 1.874 m» Ocenjena likvidacijska vrednost navedenih nepremičnin znaša 395.502,00 EUR. 1.2 PREMIČNINE - Stroji fn Oprema energetske postaje, vse po cenltvenem seznamu, v ocenjeni likvidacijski vrednosti 1.396.038,00 EUR. I.3TERJATVE do kupcev po ocenjeni vrednosti 2.140,00 EUR. Izklicna cena »pravne osebe« ENGO d.o.o. v stečaju, Attenv sovtrp 3, 3342 GORNJI GRAD, znaša 1.793.680,00 EUR , varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Premoženje »pravna oseba« se prodaja na javni dražbi, kj bo dne 28. 5. 2008 ob 15.30 v prostorih Okrožnega sodišča Celje v sobi 236/11, Prešernova 22, 3000 Celje, Premoženje »pravna oseba« je ocenjeno kot celota s cenltve-nim poročilom z dne 1. 2. 2008 Izl^icna cena je v skladu s cenitvenim poročilom Alenke GRIL, univ. dipl. oec., spoobla-sblom kot izkušene ocenjevalke vrednosti podjetij. Cenitev nepremičnin in opreme je izvedei pooblaščeni cenilec Zvonko JE^RNIK, univ. dipl. ing. II. POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI 1. Predmet prodaje »pravna oseba« se prodaja po načelu »videno - kupljeno«. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe in ftzične osebe, ob pogoju predložitve dckaziUi o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti osebe določene v 153 čl. ZPPSL. 3. Po^lasčenci pravnih in fizičnih oseb morajo na Javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fiačna oseba pa se Izkažez osebnim dokumentom. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini najmanj 10% izklicne cene in jo nakazati na tran-sakcijski račun stečajnega dolžnika št. 0600-0098-0924-439 odprt pri Bankj Celje, z navedbo- plačilo varščine za javno dr^o. Pred začetkom javne dražbe se moradt^iteij izkazal s potnjilom o plačilu varščine, potrjenim 8 strani banke. 5. S plačilom varščine sprejme pon udni k obvezn ost, da pristopi k dražbi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe, že vplačana varščina zapade v korist stečajne rr^ase. 6. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražite-Ijem, ki nadražbi ne bock) uspeli, pase bo vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti. 7. Kupec, ki bo nadražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku do 45 dni po izvedeni javni dr^i in plačat! ceiotno kupnino na račun stečajnega dolžnika vroku 15 dni poskjenitvi pogodbe, sicer se šteje, daje dražHe^j od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. 6. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katen^ dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., N., in III. odst. 153. člena ZPPSL, ali poda izjavo, ovešeno pri notanu, s katero pod materialno in kazensko odgovomostjo izjavi, da ne ot^tojijc dejstva in okol^ine iz L, II., in Ul. odst. čl. 153 ZPPSL. 9. Če uspešni dražitefj ne t>o sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem n^ku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik. 10. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispes^^i se zaračunajo izbranemu ponudniku dodatno. Vse dajatve In stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 11. Stečajni senat bo z ustreznim sklepom zagotovil vpis novega lastnika pravne osebe v sodni register Okn:)žnega sodkscavCeUu. 12. Kupljeno premoženje, pravna oseba (korporacijske pra-vice-100-% lastnis^'delež), bo kupcu izročena v posest in iast po plačilu celotne kupnine. 13. Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavn teh pogojev vsak delovni dan od 8. do 11. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Tomažem Kosom na tel.: 03/427-44-80, G^ 041 652-185. III. PRAVIU JAVNE DRAŽBE 1. Drožbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varičino in to dokaže s pismenim dokazilom oplačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno pooblastilo. 4. Za predmet prodne lahko dražitelj dvigne ceno za manjši znesek 10.000,00 EUR 5. Dra^elj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 6. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 7. Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi. 6. Ugovore pnsti dražt^enemu postopku je mogoče vložiti dokler ni zaključen z^isnik o poteku dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 10. Premoženje pnxla stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154/1 čl. ZPPSL). tm NOVI TEDNIK AKCIJA - ZANIMIVOSTI 17 Atekss Gsjiek je v imenu Meetne občme Celje sprejela sliki Jurija Kravcove. obe nnita naslov Rgura. (Foto: KATJUŠA) Hura za morske ifragolije... UMETNIŠKA KOLONIJA 10 umetnikovv Hotelu Burger na Venišah|>^^ ^^ od 14.4., do 18.4.2008 * v Veliki dobrodelni akciji 2008 Otroci, gremo na morje organizatorji: '^c^celje %» mj «AM I CASINO FARAON ... ter vse ostalo» kar sodi k dobrodelni akciji me-dijeke hi^ NT&RC. Naj* boljde nas namreč šele ča> ka in ne bomo dali miru, dokler ne bomo v slovo pomahali avtobusu, ki bo otroke s Celjskega odpeljal na morje» na zaslužene počitnice. Kako sicer napredujemo? Zaenkrat gre odlično, naše stene se praznijo» hra-nilmk sklada za morska doživetja pa pridno polni. Res se težko ločimo od vsake od izjemnih umetnin» ki so jih v dobrodelne namene z ljubeznijo naslikali vrhunski slikarji ter jih z veliko mero pazlji-vosti uokvirili Številni mojstri s Celjskega. Ampak vemo, da gre za dober namen in da bodo umetnine šle vprave roke - v roke ljudi dobre volje in s plemenitimi nameni. Ko gre za otroke, smo na srečo vsi enotni. Z nakupi slik pa 50 se na našo listo dobrodelnosti vpisala nova imena. Celjski maturant 2008 Celjski maturantje bodo danes ob 12. uri na Prešernovi ulici zaplesali ulično Četvorko. Potem ko je lani v Celju v sinhroni četvorki plesalo 1.836 maturantov v 459 Četvorkah» letos organizatorji pričakujejo še več plesalcev. Plesna Šola Plesni val v sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije že sedmo leto zapored oi^nizira Ulično četvorko za Giunessov rekord, ki v knežjem mestu poteka pod imenom Celjski maturant 2008. Danes točno opoldne se bodo celjski maturantje v sinhronem plesu zavrteli na zvoke Straus-sove Quadrille. V projektu Ulične Čelvorke pod okriljem European Quadrille Dance Festivala bo leios sodelovalo preko 50 mest iz 9 evropskih držav. Žal pa bodo slovenski maturantje zaradi trenj med organizatorji» to je med Plesno zvezo Slovenije in Plesno šolo Urška, tudi letos plesali na dveh četvorkah. Plesalke in plesalci PZS-ja tako ne bodo zaplesali Četvorke skupaj zUrŠkinimi plesalci oziroma sploh ne bodo plesali v istih mestih. MK Neketeri so se vneto lotili pobiranja špargljev. Iz zemlje na krožnik Ampak to dobesedno! Vrtnarska šola Celje je tudi letos pripravila tradicionalno prireditev in vso sredo pozornost posvečala špargljem. Ta okusni spomladanski pridelek s številnimi zdravilnimi učinki je zmeraj bolj priljubljen, Če se nam je to pred leti zdela eksotična zelenjava, ki smo jo srečali le na red-kih prodajnih policah, so šparglji postali nepogrešljiva sestavina naših receptov. Za te so tudi tokrat skrbeli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki so jih obiskovalcem ponudili pripravljene na tisoč načinov - še v sladice so jih dali. Sicer pa je vrtnarska Sola s prireditvijo pritegnila predvsem stroko. Mogoče si je bilo ogledati šolski nasad špargljev, ki ga skrbno negujejo že več kot deset let. V šoli pa so pripraviU še predavanji o značilnostih pridelave špargljev v Sloveniji in Evropi ter o trženju pridelka, na občnem zboru so se zatem zbrali še člani Združenja špargljev Slovenije. PM, foto: SHERPA MESTNA OBČINA CEUE g Z UNian gorenje aero C^ sponzorji! AGATHAS GAIERUA AC2di»c VIDAL d.O.O.r Grosuplje STEKUUtTSTUO UJKANC QAL ER i I Celje ^^'^uekimrn sTttUKswfTiTCR (fžmspiraJa LESKOSEK Celje SAOiMnUkARSnK) ^ I lA ookvirjai^ »lik ^ Ncvcoka, Afcirt Šparglji so se znalli tudi na krožnikih, lu so jih gostom ponudili dljold Srednje šole za gostinstvo In turizem Celje. 18 pSPORT NOVI TEDNIK Dnevi visoke napetosti Drevi bodo fantje iz Rogatca. pod imenom Dobovec, na dru^i tekmi poifinala končnice prve slovenske lige v mal^ nogomem skušali v Rogaški Slatini ugnati Sveo in odločitev o finalista preložiti v Litijo. Tam so na prvi tekmi izgubili s 5:0, Še višji poraz je preprečil izvrstni vratar Marko Cotlin. Čez nekaj dni bo zrmna nadaljnja usoda njihovega konkurenta iz CeljaŽiuexa. Poznavajoč trmastega predsednika Andreja Strka, bo po stresni (in neuspešni) sezoni še bolj zagrizeno zavihal rokave. Tb bodo zagotovo storili tudi v Areni Petrol in ZkUoro-gu. Vendnr izhodišče še ni znano, predvsem ne za nogometaše, ki se morajo izogniti devetemu mestu in s tem kvalifikacijam za obstanek. Jutri bodo pričakali zadnjeu-vrščeni Livar, ogrevali so se v Smarmem ob Poki in domačim nasuli pet gobv. Za biti ali ne biti pa bo šlo rokometašem Celja Pivovarne Laško. Če bodo izgubili s Koprom in če bodo ostali brez dveh plač. seveda ne bodo storili samomorov, bodo pa zelo razočarani, tako kot tudi vsi njihovi pristaši. Še vedno je vse v njihovih rokah. Če jim bo uspelo. se bodo veselili kot že dolgo ne. Doslej so jim pn-mai v državnih prvenstvih odvzele le Pnile. Nastopili naj bi vsi. Poslovil se bo »predsednik vseh predsednikov« Tone ThmSek. Celjske košarkarice drvijo proti nnsbvu državnih prvakinj. laški košarkarji, osmo-Ijerxd zadnjih krogov • tudi zaradi poškodbe Harrisa - bodo gostovali v Tivoliju v pol-finaluDP, velenjski nogometaši pa so pred zahtevnim gostovanjem v Kidričevem v boju za vrnitev v 1. ligo. Druga liga se obeta Šentjurju, tretja pa Simer Sampionu^ DEAN ŠUSTER Ljubljančani boljši od Mariborčanov že sedmič je bil v IZ izvedbi slovenskega nogometnega pokala finale v Celju. Interblock je pred šest tisoč gledalci z 2:1 premagal Maribor. Navijači iz Maribora so poskrbeli za odlično vzdušje, po porazu njihovih ljubljencev pa so se na severni uibuni začeli neredi. Za Ljubljančane je oba gola dosegel Ermin Rakovič. Martin Pregelj, bivSi igralec vijoličnih, je rekel: »Že v 1. polčasu bi morali odločiti zmagovalca. Potem se je zapletlo» ob koncu pa bi si iahko preko Jolida zagotovili višjo prednost.« Za Mariborčane je v 51. minuti izenačil Marko PopoviČ. DS, foto: GrupA Spretni napadalsc Ermm Rakovič obkrožen 7 mariborskrma brsnilcama Skolnikom in Fllekovtcem. M— m Kempo» ^tednik ŠPORTNA OPREMA -REKVIZITI -SPOMINKI Dvorana Zlatorog Celje www.rk-celje.si spletna trgovina* Lucija Čonkova (zžogo) in uMomka^iMonique JanalleBlake) nista imeli večjih tsžavz obrambo gostij. Maščevanje se je začelo Košarkarice celjskega Merkurja so finalno serijo, ki se igra na tri zmage> začele zelo dobro, s prepričljivo zmago v domači dvorani nad Kranjsko Goro s 74:62. Krenile so odločno, povedle s 14:2 in 24:4, potem je sledil padec, takoj na začetku drugega dela pa so imele celo 27 točk naskoka, 51:24. Nato je trener Željko Clglar. kar je povsem pravilno kol nalo^ za prihodnost, ponudil dragocene minuCe mlajlim igralkam, prednost pa se je topila do treh minut pred koncem, ko je Merkur vodil za 9 točk. V prelomnih trenutWh je odgovornost na svoja pleča prevzela Lucija Čonkova in zagotovila zmago. Dosegla je 14 točk, Američanka Monique ßlake 16 ob 11 skokih, povratnica po poškodbi Milijana JevtukoviČ pa 12: »Malce smo popustile, Če bi postalo vroče, bi dodale plin. 3:0 za Merkur? Seveda je možno, potrudile se bomo!« l\idi rosno mlada, 15-letna dirigentka Nika Barič je dosegla 12 točk: »V Celju je že bilo nekaj gorenjskih navijačev, jutri bodo še glasneje pomagali svojim ljubljenkam. A tudi me bomo imele nekaj pristašev. Če zmagamo, bomo praktično že prvakinje.« TYener Željko Ciglar je pripovedoval: »Po visoki prednosti sem posegel po menjavah. Igralke s klopi potrebujejo nekaj Časa za prilagoditev, kar pa so izkušene gostje znale kaznovali, Še posebej zelo razpoložena Bečanovičeva. Če bodo moje igralke zdrave, pričakujem drugo zmago. Tokrat so Ines Kerin, Kristina Verbole in moja Iva Ci^ar želele prikazati preveč, tako pa ne gre.« Štiriletne pogodbe so z Merkurjem podpisale mlade Sandra Jevtovič, Rebeka Abramovič ter kol zadnja še 16-Ieina Lea Jagodič iz 2KK Šentjur Šmarje. »Vendar potrebujemo še visoko igralko. Iz Rusije bosta prišli na preizkušnjo dve. Sestaviti moramo mlado ekipo, ki bo vrhunec doživela čez tri, štiri leta,« Je zaključil Ciglar, ki mu dobro kaže glede vrnitve Članskega naslova v Celje. DEAN SUSTER, foto: KATJUŠA MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Pelikani ustavili pohod Game Sele v petem krogu 1. lige Novega tednika na Skalni kleti ekipa Game united prvič ni zmagala. Izidi: Frangros - ŠND Velenje 4:4, Kalimero - MV MobÜ 6:1, Gama united • Pelikani 0:0, Marinero - Mik Celje 3:1, Maček tisk - Container 0:1, Tristar-Coma IngradGramat 1:4. Coma in Gama imata 13 točk, Tristar 10, Pelikani, Kalimero, Velenje, Maček tisk po 7 ... Pari 6. kroga (19. 5.): Mik ^ Frangros (17.30], Coma -Velenje (18.20). Container - Marinero (19.10), Pelikani - Maček tisk (20). MV Mobil - Gama (20.50), TYistar - Kalimero (21.40). )>Mala članska skupina«: 2 leve Dajana Pungar^, Mi^ RamSak, Nina, Roijsn Urankar, Luka Cafuta, T/asa Laban in Jerneja Re^an. čepita Pater' TausanoviČ in Bngita Upornik Hip hoperji na svetovno prvenstvo Na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih so se plesalci Plesnega vala uvrstili na svetovno prvenstvo, ki ho junija v nemškem Bremnu. V Radovljici se je merilo več kot 600 plesalcev in plesalk-Dobro so se odrezali predstavniki celjskega kluba. V kategoriji Street show solo člani je Luka Cafuta dosegel 3. mesto, vkat^ goriji hip hop pari člani sta Luka Cafuta in TjaŠa Lehan zasedla 4. mesto, prav tako se je na 4. mesto uvrstil Mitja Ramšak v kategoriji hip hop solo Člani. Največji uspeh je dosegla »mala članska skupina«, ki je prvič osvojila medaljo na DP, bronasto. Hip hoperje, ki trenirajo pod taktirko Petra Taušanovlča, čakajo od 9. do 15. junija nastopi na svetovnem prvenstvu. MOJCA KNEZ Foto: BOSTJAN SPIUAR Nogometaši poslovnokomerdalne sole s Umifm iBonom Podvrati^om Celjani najboljši nogometaši v športnem parku ŽAK v Ljubljani je bii zaključni turnir državnega prvenstva v malem nogometu za dijake in dijakinje. Na turnirju je nastopila tudi ekipa Poslovno-komerclaine šole iz Celja in prepričljivo osvojila naslov prvaka, pa Čeprav ni biia pripravljena na travnato Igrice. Denis Kramer, Jure Ikič, Antonijo Jurič» Urban Verhov-šek, Alen Romih, Denis Popovič, Igor Kuljanac, Žiga Ovčjak in Roman Bezjak so v polfinalu premagali Ekonomsko šolo Kranj z 8r3> v finalu pa s 6:3 Gimnazijo Šiška. Najboljši strelec in tudi igralec turnirja je bil z osmimi zadetki Celjan Denis PopoviČ» za najboljšega vratarja je bil izbran njegov soigralec Jure Ikič: »Prič^ovali smo težje delo proti Kranjčanom, a smo povedli s 6:0. V ßnalu so bili ljubljanski dija-ki veliki favoriti, vendar smo mi z dobro igro in s timskim duhom zasluženo zmagali. To je velik uspeh za naSo šoloi« MITJA KNEZ NOVI fEDNIK SPORT 19 Nič z Jadransko ligo v torek se je končal redni del sezone v ligi UPC Tele-mach, saj so moštva v sku-pini za prvaka odigraia tekme zadnjega, 14. kroga. Zdaj sledi le Še končnica Štirih najboljših. Med njirai bo tudi Ziatorcg iz Laškega, ki ne bo igral v Jadranski ligi, saj je v odločilnem srečanju pokleknil v Novem mestu proti Krki, ki se tako vrača v mednarodno regionalno tekmovanje. Nekaj sicer bolj simboličnega upanja »pivovarji« Še imajo, a morajo osvojiti naslov prvaka, kar je nemogoča misija. Napad povsem xatajii Laščane je v Novem mestu pričakala tisočpetstogla-va množica, ki je bila še kako velika podpora domači ekipi. Kljub pritisku gledalcev so varovanci Damjana Novakoviča dobro začeli, dobili prvo četrtino za tri točke, medtem ko je bil ob polčasu irid izenačen. Med odmorom se je zalomilo Lanceu Harrisu, ki mu je močna migrena zaprla eno oko, tako da je v nadaljevanju pomagal le Še simbolično nekaj minut. Odlična obramba LaSčanov ni bila nagrajena v napadu, saj so številni zgrešeni čisti meti izpod samega obroča (»zicer- Trener Zlatoroga Damjan Novakovič (v ozadju) upa. da bo lahko v novem dvoboju 2 Olimpijo pomagal tudi nesrečni Lance Harris. Med prodorom ga je skušal v Treh linjah zaustaviti Jasmin Hukie. ji«) in neuspešni poskusi za tri točke vselej vračali upanje Krki. V 32. minuti so sicer »pivovarji« še vodili z 49:48, nato je prišla kriza. Dve trojki veterana Davor-ja Marce Ii ča in Jureta Ba-lažiča ter koši Thomasa Sor-rentina so botrovali delnemu izidu 13:2- Dobre tri mi- nute pred koncem so domači povedli z 62:51 in kazalo je, da je vsega konec. Kanček upanja Trojka Aleksandra Jevdži-ča U2 ločk} in koš Nejca Str-nada (15) sta pripeljala Zla-torog tri minute pred koncem do zaostanka 6 točk, 56:62. Pri tem izidu $e je za Laščane tudi vse končalo, saj enostavno niso več mogli zadeti. Chester Mason (8), ki je zbral kar 15 skokov, je že bil na klopi, oba prva centra sta bila povsem izven pravega ritma, Ante Mašič je zgreši) »zicerje« in poskdice so znane. Štiri zaporedne napade so zapravili, zato so morali priznati premoč Krki, ki se že veseli Jadranske lige, čeprav teoretično Zlatorogše lahko pride vanjo. »Po zgodnjih osebnih napakah Nemanje Jelesijeviča smo ostali brez igre pod obročem, za nameček se nam je zgodila še nezgoda s prvim igralcem Barrisom, ki v drugem polčasu na eno oko sploh ni videl. Po velikem zaostanku za 11 točk smo se uspeli znova približati, a slaba igra v napadu nam ni omogočila preobrata. Zdaj se bomo skušali pobrati, kar bo sicer zelo težko, in odigrali prod Olim-piji po najboljših močeh v poifinalu prvenstva.« Prvo srečanje bo v soboto v Tivoliju. Poraz in osmo mesto Elektra Esotech je še četrtič vtej sezoni izgubila s škofjeloškim Mercatorjem in sezono končala kot osma v Sloveniji. V Šoštanju so sicer po zadnjih dobrih igrah pričakovali zmago, a so na koncu na- redili vse preveč napak proti solidnim gostom, ki so to znali kaznovati. Začelo se je sicer dobro, hitro je namreč Eieklra povedla za 10 točk in nato v zadnjih dveh minutah prvega dela dovolila Gorenjcem, da ujamejo priključek. V začetku vetje četrtine je Nik IvanoviČ zapored dosegel 7 točk, Elektra je znova pobegnila na 9 točk prednosti v 26. minuti, a so do 35. minute gostje izenačili na 59:59. Nato se je igralo koš za koš, izkušeni Jure Eržen je bil nerešljiva uganka za domačo obrambo. 59 sekund pred koncem so domači poravnali na 67:67, pri izidu 69:69 imeli napad, a so žogo osem sekund pred koncem izgubili. Gpstje so preko Skoka pet sekund do konca povedli z 71:69, še ena izgubljena žoga Elektre pa je botrovala prostima metoma Juleviča, W je postavil končni izid. »Čestitke gostom, saj so znali kaznovati naše napake in so zasluženo zmagali- Mi smo imeli vse v svojih rokah, zapravili zadnji napad in izgubili, kljub temu pa bi vsem v ekipi in okrog nje Čestital za uvrstitev v tej sezoni, ki je po mojem nov uspeh ŠoŠtanjske košarke,« je povedal Elektrin strateg Ivan Stanišak. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA ZRK Celje Celjske I \ 11 IT- Zadnja tekma v letošnji sezoni S tekmovanja najmlajših atletinj v skoku v daljino. Na olimpijadah v Kujem opazijo marsikateresa obetavnega športnika, med njimi je bil v preteklosti celo poznejši državni rekorder. Po poti športne legende? Kozje je predvčerajšnjem »zasedlo« več kot 400 najmlajših atletov iz Obsotelja ter s Kozjanskega. Na 18. osnovnošolski atletski olimpijadi so se pomerili v šlenlnih tekaških disciplinah, v metu žogi-ce> suvanju krogle ter skokih v daljino in višino. Gre za program malega in velikega atletskega pokala za osnovne Sole v sodelovanju z osmimi osnovnimi šolami z območja Upravne enote Šmarje pri Jellah. Organizatorji, OŠ Kozje, Športna zveza Kozje in Medobčinska Športna zveza Šmarje pri Jelšah» so z njihovimi rezultati zadovoljni, saj kažejo na morebitne dobre uvrstitve najboljših na regijskem in državnem tekmovanju, ki Osnovnošolsko atletsko olimpija-do v Kozjem je slovesrto odprl kozjanski rojak ter slovertska športne legenda Stanko Lorger. bosta sledila. Na olimpijadi opazijo marsikaterega obetavnega športnika, pri čemer posamezniki nadaljujejo pol v atletskih klubih v Celju in Mariboru. Med dosedanjimi odkritji olimpijade v Kozjem je bil celo poznejši državni rekorder v teku na 60 metrov in skoku v daljino med starejšimi pionirji. Olimpijado v Kozjem je slovesno odprl nekdanji atlet Stanko Lorger. rojak iz osrčja Kozjanskega, ki je postal slovenska športna legenda. Velikemu tekmovanju v Kozjem bo sledilo še tekmovanje v tro-boju za 3- in 4. razrede, ki bo v Šmarju pri Jelšah. BJ Foto: KATJUŠA V soboto, 17. maja, ob 20. uri bo v dvorani Golovec za Ženski rokometni klub Celje Celjske mesnine s tekmo protj ekipi ŽRK Škof ja Loka KSI zaključek letošnje tek* m oval ne sezone. Vart>vanke trenerja Tomaža Čafra so vtej sezoni tndo trenirale ter se ob koncu l^ko zasluženo vesetijo drugega mesta tako v državnem kot v pokalnem tekmovanju. Kljub mfadostf so dekle** ta dokazala, da sodijo pod sam vrh slovenskega ženskega rokometa, kjer še vedno kraJjuje RK Krim, vendar so celjske roko-metašice vtei sezoni že dokazaie. da se bo moral tudi tako velik klub, kot je Krim, v prihodnje zelo potrudtti zaosvoj^evtehdveh lovorik. Tudf pri mlajših selekcijah se bo celjski ženski rokometni klub (čez približno 14 dni, ko setudi njim zaključi tekmovanje) lahko pohvalil z dobrimi rezultati, saj se pn cisto vseh selekcijah igrajo tekme v končnici prvenstva za mesta od 1 do 61 ^^dezete celjske mesnine KOŠARKA 1. SL, zadnji, 14. krog: Elektra - Mercator 69:72; Kune, Vrečko l8,lvanovič 13, Bubnič 7. Ličartovski 6, Jer-§in S, Simuai^ 2. Eržen 20, Skok. JankoviČ, Murič 10, Krka - Zlacorog 64:58: Sorren-tine 16, Rakočevič 14; Str-nad 15, Jevdžič 12, Harris 10, Mason 8, Jelesijevi<$ 7, Mašič 3, Nuhanovič 2. Maček 1. Vrstni red: Union Olimpija 27, Helios 24, Krka, Zldtorog, Ceoplin Slovan 22. Koper 18, Mercator 17. Elektra 16. 1. tekma finala 1. SL (ž): Merkur Celje - Kranjska Gora 74:62; Blake 16, Čonkova 14. Jeviukovlč. Barič 12, Zdolšek 9, Verboie 7, Jereb, Ciglar 2; Bečanovič 32, Mar-kovič, GaČner 7. NOGOMET Finale pokala NZS. v Celju: Interblock - Mnribor 2:1; Rakovič (3h71);Popovič(52)- ^ ŠPORTNI rl: KOLEDAR Petek, 16, 5, NOGOMET 1. SLMN, 2. lekma polfina-la, Rogaška Slatina: Dobovec •Svea (20). ROKOMET L SL (ž). 22. krog, Ljubljana: Krim Mercator - Velenje ti 8.30), Sobota, 17, 5, NOGOMET LSL, 34. krog: MIK CM Celje- Livar (20). 3. SL - vzhod, 24. krog: Šentjur - Paloma, Črenšovci -Kovinar Štore, Veržej • Šmartno (vse 17.30). Štajerska liga, 24. krog: Ge-rečja vas - Möns Claudius (17). ROKOMET i. SL, zadnji, 10. krog: Celje Pivovarna Laško • Cimos Koper (18.15), Velenje: Gorenje - Trimo (19). i. SL (ž), 22- krog: Celje Celjske mesnine - Škofja Loka (20), Ceieia Žalec • Izola (18). KOŠARKA l. SL, 1. lekma polfinala, Ljubljana: Union Olimpija -Zlalorog (16.30). 1. SL, 2. tekma finala: Kranjska Gora - Merkur Celje (19). Wedelia, 18, S, NOGOMET 2. SL, 25. krog, Kidričevo: Aluminij - Rudar Velenje [17). 3. SL • vzhod, 24. krog: Slojnci - Dravinja, Dravograd - Šmarje (obe 17.30). Štajerska liga. 24. krog, Maribor: Železničar • Simer šam-pion, Podvinci - ŠoStanj, Rogaška - Partizan, Zreče - Bistrica (vse 17). wiiifw.ii0ifiteboj< še ostale navijače, ki samo Čakajo na razlog, da lahko uporabijo silo. Moja raziskava je pokazala, da ekstremni navijači na naših prostorih nimajo interesa za kvaliteto igre, ne glede na taktiko, trenerje in igro nogometašev. Sebe pojmujejo kot >za§čitnike časti< svojih klubov, mesta ... Ekstremni navijači želijo predvsem pomeniti nekaj, vplivati na igro in dogodke na igrišču. ŽeUjo ovirati tekmo, ker to predstavlja najboljši >antidot< nasprotnega moštva in praktično edini način kazanja moči skupine. Želijo si tudi fizičnega nasilja, usmerjajo ga tako proti predstavnikom specialnih enot polidje (ki se >de-laja pametne«) kot proti navijačem nasprotnega moštva,« zaključuje Vidan. SŠol, MJ Najbolj razgreti navijači so poškodovali policista^ spravili so se tudi na policijsko sluiä>eno vozilo. ^B ROBU Budjole iz Kolodvora Predstavljene sUdase skupina IjubUd^ kinapredstav združi, se sainooidi& za npr. Budjole iz Kolodvora in ne obiskovati kirwdvoranepo slovenskih mestih. Kerjim ne-kaj v ßlmunipovoljiy začne-p trgati sedeže, rnetati razne predmete, se pretepati z osebjenu pred dvorano nad-legoiHiä mimoidoče, demoU-rati vlak aä avtobus pri po-vraiku in tako naprej. Kinoo-perater mora najeti povečano števib varnostnikov» drugi obiskovalci zaradi njih ne prihajajo več. bkali v okolid zaklepajo vrala, policija pa mora zbraU vse razpoložljive sile. Lokalni ve^aki in novinarji iz Kolodvora pojasni-p.daso bUe Budjole pač razburjene. Jnzakijuček: ah, kaj hočsnu), to so pač Budjole! Do Twslednje pr^tave bo nto-goö^ mir In konec. Popolnoma enak primer vandaiizma na jamem. mesta pa so resnične skupine, med katerimi vidno izstopa skupinOy Viole iz, Maribora. Če je že ostalim klubom fn nogometnim delavcem očit- E o u ■ o mf O e v te ® ko smo jih začeli fotografirati, prisedle in nas očarale s prešernim smehom» pristnim veseljem in pozitivno energijo. Iranke so zelo radovedne, študentke» ki znajo angleško, pa Še posebej. Vse jih je zanimalo; od kod prihajamo, kako se pri njih počutimo» ali res mislimo, da so teroristi... Na nekatera vprašanja smo s polnimi usti podarjenega kruha in sira res težko odgovarjali ... Iransko pivo v Tabrlzu sva bili že pošteno lačni. Kebabi so mam- ljivo dišali, zato sva si naročili še jogurt, riž in pivo. Natakar si je zapisal naroČilo in odšel v kuhinjo, potem pa se je z nekim fantom, ki je znal angleško, vrnil k najini mizi. Fant se je najprej opravičil. ker naju je zmotil; rad bi nama samo razložil, da njihovo pivo ni pivo, ampak je to pivo brez alkohola. »Najino najljubše iransko pivo je tisto z okusom jagode.« sva prekinili njegovo opravičevanje in mu ukradli nasmeh. Prehod za pešce Enkrat bo treba čez cesto, sva si dopovedovali v Teheranu, ko sva že kakih deset minut nemočno zrli v hotel, od katerega sta naju ločevali samo dve »štiripasovnici«. Iranski promet je res nekaj posebnega; semaforjev za vzorec, v urejenem kaosu pa kljub temu ni skoraj nobenih prometnih nesreč. Skrb za pešce so prevzeli vozniki, ki vozijo zelo počasi. In kako sva prečkali cesto? Tako kot to dela domačin, ki se, ko stopi s pločnika, zazre v lla, avtomobili se ustavljajo, on pa mimo njih odvijuga na drugo stran ceste, ne da bi ga pri tem kdo zmerjal, mu trobil ali skušal kako drugače obračunati z njim. T\i ni nihče prvi. drugi ali zadnji, zato tudi nobeden ne drvi in te ne skuša zriniti s ceste. Vsi med seboj sodelujejo in si pomagajo. Na oaju pri univenitetaeiii profesorju Res je, taksistu v Esfahanu nisva mogli dopovedati, da si želiva do mostov. Bridges, A • ' \ . 9 water, river - vse sva poskušali. pa ni šlo. zato sva se od-ločili, da jo spet mahneva na Imamov trg. »Hello, Slovenia, hello, Celje!« naju je trgovec s preprogami. na ^terega sva trčili že dopoldan, od daleč vabil na čaj. »Nič ne bova kupili,« sva mu dejali. »No problem, samo na čaj pridita, da se bomo malo pogovarjali.« ^kaj iran-sW univerziteini profesor zamenja kateder za stojnico na bazarju? Zato ker želi tako pomagati svojemu ostarelemu oč^. In kako sva prišli do mostov? Preprosto, trgovec nama je narisal zemljevid, nanj pa je imena mostov napisal v an-deškem in iranskem jeziku. Čaj je btl odličen, stisk roke ob slovesu čaroben... Zvezda Pomahal mi je s svojim fotoaparatom, jaz pa sem se spraševala, kje za vr^a je tu sprožilec- »Ne miss, mi bi se slikali s tabo,« mi je razložil fant, star kakih 18 let, ki se je skupaj s prijatelji potepal po Esfahanu. Ni slabo - miss in deset najstnikov, zusti, raztegnjenimi do ušes... Zasicrbljena iranslia drusina v Shlrazu sva malo pono-čevali in se potem peš precej pozno vračali v hotel. Najprej so hodili pred nama, potem za nama in si nekaj šepetali, nazadnje pa je dekle, ki nama je v spremstvu očeta in sestre sledilo, le stopilo do naju in naju ogovorilo v brezhibni angleščini; da jih skrbi, ker tako lepi dekleti (ha!) sami pozno hodita po mestu, in da bi bili zelo veseli. če bi naju smeli pospremiti do hotela. V mestu nisva čutili nobene nevarnosti, z njimi pa sva vseeno šli. Kako tudi ne bi. V avtomobil, v katerem sta mati in sin čakala nanje, sva lepi dekleti z zaskrbljeno Iranko sedli zadaj, preostali štirje člani družine pa so se zbasali na sprednja sedeža. In smo šli. Pred najinim hotelom je vsa družina izstopila in počakala, da sva bili »na varnem«. IWoralna policija ostala bres dela v Yazdu sva sedli v taksi z »naravno klimatsko napravo«, Ruto, na katero sem se že pošteno navadila, mi je za« to skoraj odpihnilo z ^ve. Šofer me je nekaj časa opazoval, potem pa je s^el v predal in mi podal ročaj, s katerim sem lahko zaprla okno. In že spet tisti nalezljivi smeh... »Kam gresta, a v Iran, a ru tam vojna, a ne bi šle raje kam drugam?«» TP. foto: TP, SK Iranska dekleta so prave lepotice. ZAGOiOVL/tNAVTOeUSMI PMVÖZ17 6,, mmmmm mANIQNIOV*.POU od 263 € UMumiK km.2ls.^m:^»UMm mi^zis« d Mfl «SU M HV. «i «a« STHHOIM h H(UM n teBb^ 3li. «I M um rotLMaia. £ 1VIBUI.4 i» 11 A. KR WW VUASE }*, ni. M aM; ndnHhSttur**, 9tmi; luov. la^na rffVMutm, nt M UH lasnsr u »t tt5 uu.. nmi WSU ra. »H vu Fusves** fl«. Ki auDRTTK^ MJL HnamiMe.f^ši4iHi nUH AOVRS**»!', NJ^ «4 3iH; MMttU.UUimMfUiAW IMA «*.«!. im QMM «t Ml «M. , BGOdOflm Izi^-nJlI^A TlJeJ6TI^A ACOJCÜA Aikvim 20.301M) Cdf«; OÜ C3/42S 76 00, tf^ iU-e^eeirietniUi WMvjzktmk.si; ^lovtlm Žiiee. ttL 03 571 7t IS.»mail; iti.tibc^aetwk^i SKANDINAVIJA DO NORDKAPA 6. -20. X 2008 RIM e POMPU119. - 22.6. - ie n«k8j prostih ni«st GARD ALAND - odhodi vsaka soboto BUDIMPEiTA 24. • 2S. 5. {h nakaj m»t)«PUTVICe 14.6.. 12.7.* BRIONI17.S.,21.6.* DUNAJ21.6. • BEOGRAD 14.-15.8. UGODNO V MAJUs hti Adriatic UMAG, 3 dni polp 74.40 EUFt/os * mm SONČNI PAftK VIVAT do 30.6.44nevno razvajsnj« t74,Q0 CUR/os« uQOdni S^nevni paketi v MEDUUNUinPUU : _ - -- . ■ Stolpi tišine v Yazdu - zoroestnjanei so verjeli v čistost Zemlje, zato so tnipJa svojcev Izpostavljali ptičem roparicam. - it.38-1G.iiui200B NA KOPANJE v WELLNESS PARK LAŠKO! Popust velja od ponedeljka do petka 22 vstop« med 9. in 10. uro In (tfi nakupu vsiopnice za na tf vsopnwc «o uombAi flo viaäb rsa^ UKkfigcst ton« ob ulrajbt}(myU<>pu. hpurt vtip ob pfsnittK in se ne trtiTvi z drugim popisi In Ac^am. 500/0 popust v maju WELLNESS PARK [AiKO VH irrfefffldaj fiM 03 734 »900 NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV Uredništvo ob^vljapisma bralcev po svoji presoji vskJadu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim ijnenom» naslovom cer s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ler krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO O trasi hitre ceste malo drugače - 2. v 3S. številki je Ferdinand Krbavac objavi] prispevek s tem naslovom, zato naj nam bo kot predstavnikom Civilne iniciative Šmartno ob Paki (Cl) dovoljeno, da njemu in njegovim somišljenikom odgovorimo. Res je, da smo samooklica-na Cl in predstavljamo skupino občanov, ki jo združujejo interesi proti umestitvi hitre ceste skozi občino Šmartno ob Paki- Samooklicani smo zato, ker nas ni imenoval ne župan ne ofcjčinski svet, ampak smo del samooFgani^ane civilne javnosti, ki jo povezujejo podobni interesi. Naj si dovolimo pojasniti, da je takšno organiziranje predvideno in omogočeno tudi v Ustavi RS in torej ne počnemo ničesar protizakonitega. Skupino občanov, zbranih okoli g. Krbavca, moti naš naziv, ker naj bi se imenovali po območju, ki nam je podelilo mandat. Nam ga nihče ni podeljeval, sa) nismo registrirani kot pravna oseba. Deluje-mo.^t 15-či^ki odbor Cl, W je pripravil i^^vo za javnost o umestitvi hitre ceste skozi našo občino. Za mnoge je moleča prav 5. točka izjave, ki »Zahtevamo, da je n^ba traso hitre ceste tmiestiti izven območja občine Šmartno ob Paki-« Doslej je našo izjavo s podpisi podprlo že preko 500 občanov vaških skupnosti Podgora, Rečica ob Paki, Mali vrh. Veliki vrh, Skorno in Slatine, tore) bi se po mnenju g. Krbavca morali imenovati kot Cl vseh navedenih vaških skupnosti, ne pa da smo stvar poenostavili in povzeli ime kar po nazivu naše občine. Osnovni postulat demokratične družbe je tudi ta, da lahko imamo o neki stvari različna mnenja. Ne vemo, zakaj bi büo nasprotovanje umestitvi hitre ceste skozi našo občino tako moteče za nasprotno stran, ki argumentirano zagovarja prav tO- Poglejte, svetniki Občine Smarmo ob Paki so po hitrem postopku soglasno sprejeli sklep o soglasju kume-stiivi hitre ceste skozi našo občino, ne da bi se o tem posvetovali s svojimi sredinami, ki jih zastopajo v občinskem svetu. To je med ljudi vneslo revolt in nezadovoljstvo in to je bil tudi glavni povod, da smo se organizirab kot Cl, da lahko tako zastopamo stal^ča občanov, če so se jim že njihovi svetniki, ki so jih izvolili v občinski svet, z glasovanjem izneverili. S tem, ko nasprotujemo umestitvi hitre ceste sko-23 našo občino, pa v okvinj naše G nismo a priori proti izgradnji hitre ceste, za katero ve-mo, da je potrebna, ampak skupaj s Cl Braslovč in Šaleške doline zagovarjamo traso Vele nje-Ar}a vas, ki bi znatno manj boleče posegla v okolje in prostor. Torej, v nasprotju z g- Kr-bavcem, ki tako omalovažujoče in ex katedra ^eda na de-lovanje naše C[, mi njemu in njegovim somišljenikom v celoti priznavamo pravico do drugačnega mnenja. Želimo le. da ga občanom predstavijo korektno, ne pa tako, da skušajo kompromitirati naše legitimno delovanje. Saj bi g. Krbavac kot izkušen podjetnik lahko vedel, da kodeks v poslovnem svetu npr. dopušča, da rečeš Ford je najboljši avto. ni pa korektno. Če rečeš Le Ford je ta pravi, Renault pa ima kup pomanjkljivosti aÜ če zadevo preslikamo na naš problem -Le zagovomiki umestitve hitre ceste skozi občino Smart-no ob P.^ resnično_zastopa-j o interese občanov, vsako drugačno mnenje pa je že bogokletno! Za božjo voljo, pustite nam delovati, spoštujemo vaše prepričanje, da vaša skupina zastopa večino naših občanov in potemtakem so prizadevanja naše Cl le »samoten klic vpijočega v puščavi«. Povsem nekorektno pa je, da nam g. Krbavac pripisuje agresivne nastope, zasuaševa-nja, pritiske na svetnike, pisanje anonimnih pisem in celo grafita na steni Kulturnega do-nia. Oblike našega delovanja so bile: izjava za javnost, zbiranje podpisov občanov, obveščanje medijev in sodelovanje s sosednjimi CL Etiketira-nje našega dela z anonimka-mi in grafiti je skrajno neko-rekmo- Zgolj zato. ker se borimo, da bi zanamcem pustili neokrnjene dele naše občine, kot so naravni biseri Hudi potok in pobočje prečudovite Gora Oljke, nas res ni treba tako diskreditirati. Če bo uresničena velika želja g. Krbavca in njegovih somišljenikov po umestitvi hitre ceste skozi našo občino, bomo v C! spoštovali prevlado njihovih argumentov. Zagotovimo jim tudi lahko, da se ne bomo posluževali diskreditiranja njihovega ABITURA podjetje za izoDraževanje višja strokovna šola AB1TURA ekonomist poslovni sekretar informativni dan bo v četrtek, 29. 5.2008 ob 17.00 url informacije: A6ITURA d.o.o., lava 7,3000 celje t^fon: 03 428 55 30 tn 03 428 55 32 www.abitura.si Šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje delovanja in načina razmišljanja v medijih in s tem zaključujemo vsako nadaljnjo polemiko z g. Krbavcem in njegovimi somišljeniki! Civilna inidaiiva Šmartno ob Paki predsednik odbora JOŽE GRUBER Tovornjaki parkirajo v vasi v članku s tem naslovom, objavljenim v 36. številki, nihče ni omenil, da pri tem ne gre le za nezakonito parkiranje tovornjakov, temveč tudi za odlagališče raznovrstnega gradbenega materiala. Kako zelo gredo zadeve že mnogo let v napačno smer, dokazuje komentar, ki ga je v imenu Občine Šmarje pri Jelšii podal Peter Planinšek. Takšne izjave me sicer ne presenečajo» so pa zaskrbljujoče. Prvič; zaskrbljujoče vodno-su do države. K^o lahko nekdo kot predstojnik oddelka za okolje in prostor, ki je prvi poklican, da skrbi za korektno izvajanje zakonodaje, javno podpira posameznika, ki že se-dem let ki^i zakon? Ta dejavnost pa ne obsega le parkiranje tovomil) vozil, kot je omenjeno v članku, temveč tudi odlaganje gradbenega materiala. Ta se potem naklada in razklada z buldožerji, včasih tudi pozno popoldne za konec tedna. Niti eno nili drugo ne spada v kategorijo mirne obrtne dejavnosti, kot to ponuja v obrazložitev gospod Planinšek, pa tudi za opravljanje teh de-javnosd ni bilo nikoli izdano nikaicršno dovoljenje, saj za to ni osnovnih pogojev. Dru^č; zaskrbljujoče v odnosu do okolja. Povsem never-jemo je, da vsedmih leüh nihče od pristojnih ni pomislil na okoljsko škodo, ki jo povzročajo omenjene dejavnosti. In če že ne iz čuta do okolja, bi nekdo moral ukrepati po uradni dolžnosd - tudi brez mojega posredovanja - saj je očit- no, da gre za občutljivo kmečko okolje, tako ekološko kot kulturološko, in da en sam takšen poseg za vedno usodno spremeni karakter vasi. Zakaj v vseh teh letih nihče ni reagiral, tovornjakov pa je vedno več, o tem se je že marsikdo vpra§al. Očitno so v ozadju drugačni motivi, saj bi si bilo sicer nemogoče razlagati tako dolgoletno in nemoteno nezakonito uporabo zemljišča. In tretjič; zaskrbljujoč je odnos do občanov, ftedstojruk oddelka za okolje in prostor je omeni], da se je v vseh teh letih pritožil samo en občan. Kaj res? In tudi če, število prijav nikakor ne vpliva na legitimnost nekega dejanja, ki je v osnovi nezakonito. S takšnimi izjavami dobi Človek občutek, da je cilj predvsem di-skreditacija oseb, ki so priprav-Ijene nelegalne posege javno izpostaviti» ne pa odprava problema. Zato takšne izjave mečejo slabo luč predvsem na institucijo, v imenu katere je spregovoril predstojnik. Žal. DARJA HUGHES, Dvor Pramik dela. Čemu? v 34. številki Novega tednika smo zasledili na strani 4 članek, ki se osredotoča predvsem na zaposlene v naSi dniž-bi na območju Celja. Glede na to, da nas ob nastajanju članka niste pozvali k i^avi, vas želimo sedaj seznaniti z dejstvom, da so vse trditve» ki jih je avtorici članka Rozmari Petek podal sekretar območne organizacije Zveze svobodruh sindikatov Slovenije Srečko Čater, ne-resručne in zavajajoče, predvsem tiste o sužnjelasmiSkem odnosu zaposlenih v r»Ši družbi ISS Facility Services d.o.o.. Naša družba spoštuje in upošteva vso pozitivno delovno pravno in drugo zakonodajo ter predpise pri urejanju delovnih razmerij zaposlenih. naredite korak naprej do uspeha ... ... prinaša ga znanje in usposobljenost. Skladno z navedenim neposredno uporabljamo Zakon o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo med delavci in družbami drobnega gospodarstva, Zakon o določitvi minimalne plače ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Vsi zaposleni v ISS Facility Services d.o.o. so. usposobljeni za varno izvajanje dela po pogodbi o zaposlitvi, prav t^o pa tudi prejmejo vsa potrebna zaščitna sredstva za varno delo. Ob tem je treba opozorili tudi na dejstvo, da imamo v naši družbi formirano tudi posebno ekipo, ki izvaja čiščenje nedostopnih povrtin, tako da zaposleni na delovnem mestu »čistilec/ka« izvajajo le čiščenje dostopnih površin, zato jim hoja po okenskih policah ni potrebna in je iz varnostnih razlogov celo prepovedana. Pri urejanju medsebojnih odnosov v ISS Facility Services d.o.o. skrbimo za spoštovanje pravic posameznika ter osebno dostojanstvo. V ta namen imamo na ravni družbe sprejet tudi Kodeks vodenja in upravljanja, ki natančneje opredeijuje odnos družbe do zaposlenih, poslovnih partnerjev ... V sled temu tudi nikoli nismo in ne bomo »grozili« delavcem z odpuščanjem, prav tako ni naša praksa, da delavce vznemirjamo pri njihovem zasluženem počitku in jih kličemo na delo. V sled vsemu zgoraj navedenemu zahtevamo opravičilo, ki bo objavljeno na enak način, kot je bil objavljen sporni Članek. V nasprotnem primeru bomo sprožili "ustrezne sodne postopke. ISS Facility Services d.o.o.» za direktor RUDI ZUPAN Ri Htr fg i4i:9 itw » .r'^n • i^in** rji Mu wrti. po r'v-."' r uijfui ffoii^e 'jn'hieiti'ij,ft: • -ve. PokUäU ieT 03 746 22 CO Podjetje r 18.00 Mala dežela -velik korak. 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov -Mladi korenjaki, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) TOREK, 20. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodij tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Albrizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8-25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskc^ - oddaja o zdravju, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Mala dežela • velik korak (ponovitev). 14.00 Rajske novice. 14.15kom se imenujer. 14.30 Poudarjeno. 15.00 Sport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan občine Dobrna Martin Bred, 17.00 Kronika. 1745 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkanci>a» je še aianje - kviz, 19.00 Novice. 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dvmolom. 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi. 24.00 SNOP (Radio Kum Itbovlie) SREDA. 21. maj 5.00 Začetek jutranje^ progama • jutranja nostalgija. 5.01 Žin-ganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabavna mie-lodija tedna, 5.45 Nostalgija vaja razvada, kaj pa Sega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 časoplov. 6.10 Nagradna Igra, 6.20 Aibrizem. 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8^5 Poročik) PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače. 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Zdeni val, i2.00 Novice. 13^0 Mali O - pošta. 13.30 Mali O • kJici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 1730 Hujlajmo z Novim tcdnikPa šalo na stran. Od ljudi, ki te obkrožajo, je veliko odvisno. In sam zelo rad pridem na radio, sedem za mešalno mizo in potem s spikerjem ustvarjam program.« Je skoraj tako kot takrat, ko s svojo Katico stopi na oder in se oglasijo strune na njegovi kitari, in če se kakšna mamka pozanima, ali je to »playback«, ji razlog, da nikakor ne. »To je pač playboy«. Da so nedeljski večeri v družbi Katrce, Klavdijein Izija, vedno polni presenečenj, najbolj veste poslušalci sami. Gotovo pa ne veste, da včasih doleti tudi tiste v studiu. »Se ne-dolgo tega je sredi oddaje v eter >uletela< neka gospa s pico. Malo smo se čudno gledali, na koncu pa prijazno razšli, pico pa pojedli.« Treba se je pač znati nasmejati in od življenja vzeti, kar ti ponuja. Sto, foto: GrupA Vikend paket v prihodnjem tednu vam bomo zastavili nagradno vprašanje, povezano s pomladjo. Odgovore nam boste zaupali na Številki 090-93-61-70. Večkrat boste poklicali, več možnosti boste imeli, da ste izžrebani. Vsak dan bomo izžrebali enega nagrajenca, pet izžrebancev pa se nam bo pri- družilo 27. maja ob 18.30 v studtu Radia Celje, kjer jih bo čakala še dodatna naloga. Pogoj je seveda, da bodo dejansko z nami v studiu. Zmagovalec bo prejel glavno nagrado • vikend paket v hotelu Burger na VenlŠab, ostali pa tolažilno nagrado naše medijske hiše. Danes na Pesem slovenske dežele V gostišču Rimljan v Šempetru v Savinjski dolini danes ob 19. uri pripravljamo 300. oddajo Pesem slovenske dežele Radia Celje. Vstopnine ni, gledalci pa si bodo lahko sami izbrali eno od desetih skladb s seznama nastopajočih. Nastopili bodo Pevke treh vasi. Katarinski fantje. Modrijani, Šentjurski muzikanti, Viki ASič in Andrej Bremec. Program bo povezoval Jože Galič, voditelj oddaje Pesem slovenske dežele na Radiu Celje. Organizator koncerta je Medobčinsko društvo invalidov Žaiec. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAlfSTVICA I FASONAHON-ZUmBEAT (3| t TOUCHMYBOOY-MAR1AKCAREY (4j 3. VHXCTHDi-CIXDPUY (1) 4. TMYOUfiS-JASONMRAZ {8} 5. UMBRHIA-MANCSTRSTPREAGHERS (3) 6. tÜVEINmsaUB-USOF^TYOUNGJEEZY (3) 7 YOUWHIONLYN^MyHEAFtT-Oe.TAGOOOReM {4} 8. mfmzw>msfKit JUSrnNTNBBUAKČ {7) 9. WH0l£UHOFl£AVnG-8ONJ0VI(2j 10. mem -janetfeat wsta RHYMES, QAAA&fABOLJ)U$ (1) DOMAČA LfSTVKA I mONAGLAS-i^YA (3) 2. sMim-omwm (7i 3. KOMUZVOra-DRUSlVDMmmi%S»epremičn)na pod točko 1 se prodaja v kompletu kot celota, izklicna cenajeznczanaf>a 62.000,00 EUR. Varščir^aznaša najmanj 10 % izklicne cene. 2. NepremiČnIna-poslovni prostor» etažna lastnina, iderttifikacljska itevjika2.E. nestartovanjska raba št. 2 v pska Številka 4.E, nestanovaniska raba dt, 4 v pn/i etaži v izmeri 337,69 m2, vpisana pri pocMožku 3821/4. in solastniški delež 1261/10000 na pan:.šl. 670/10. 670/11, 670/2, 670/9, 672/3 in 672/4 ter stavbo 266.ES v skupni izmeri 2.679,46 m2 , vpisna pri vložku 3621, vse K.o Velenje. Premoženje - nepremičnina pod točko 3 se prodalft v kompletu Kot celota, izklicna cena znaša63.446,00 EUR . Varščina znaša najmanj 10% izklicne cene. 4. Nepremičnina-poelovni prostor^etežna lastnina identifikacijska številka 9.E, nestanovanjska raba št, 9 v drugi etaži v izmeri 238,64 m2, vpisane pri podvložku 3621/9, in solastniški delež 891/10000 naparc.št, 670/10, 670/11, 670/2, 670/9, 672/3 in 672/4 ter stavbo 266.es v skupni izmeri 2.679,46 m2 . vp?sna ori vložku 3621, vse K. o Velenje. Premoženje - nepremičnina pod točko 4 se prodaja v kompletu kot ceiota, izklicna cena znaša 131.490,00 EUR. Varščina znaša naj* manj 10% izklicne cene. 5. Nepremlčnlfle-zemliieče-dvoriftče p^. št. 670/12.670/4,672/ 2 in 672/10, vse K.o Velenje v skupni izmsri 445 m2. kar v naravi predstavlja dvorišče na naslovu Koroška cesta 37 a v Velenju, ^"emožer^ - nepremičnine pod točko 6 se prodajajo v kompletu kot cetolB, izkticna cena znaša 52.843,75 EUR. Varščina znaša na^anj 10% izklicne cene. Cetotno premoženje se pn^daja najavni dražbi, ki bo dne 28.5.2006 ot» 15. ud v prostorih OkrožnegasodiščaCeije vsot» 236/11, Prešer^ novdi22, 3000 Celje. Premoženje je ocenjeno kot cetota s cenitvenim poročilom z dne 26. 12.2007 in bo prodano po načelu »videno«kupf^no«. Izklicne cene sov^aduscenitvenlmi poročili ZvonetaJezerrvka, univ, dipl. Ing., st^dnega sodnega cenilca, in jih je možno videti pri ogledu. II. POGOJIPRODAJENAslAVNIDRAŽBI 1. Premoženjese prodaja po posameznih kompletih po načelu «videno kupljeno-. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pr^e osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih ^ajemnosti, ter ob pogoju, da vi^čajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste f^ačne osebe, ki so določene v 153. členu I., II. in lil. odstavka ZPPSL 3. Poobtaščend pravnih in ftdčnJh oseb mora/o na Javni dražbi predfožM pterK? pool3lastjk>, fizična oseba pase izkaže z osebnim do^mentom. 4. Pred javrx) draäio mora vsak ponudnik plačati varščino v višinf naj* manj 10 % iädicne cene In jo nakazati na Iransakcijski račun stečajnega dolžnika, odprl pri Banki Celje d.d., št. 06000096-0061-439 z navedbo - ir^ačilo varščine za javno dražbo. Pred začetkom javne dražbe mora dražitelj predložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke. 5. S plačilom varščine vss^ ponudnik, tudi edini, sprejme ot>vezj>ost, da pnstopi ktfražDi. Vorimeru odstopa ponudnika od javne dražbe, že vplačana varščina zapade v korist stečajne mase. 6. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo varščina vrnila v roku 3 dni pokončani javni dražbi brez obresti. 7. Kupec, ki bo r>B dražbi uspel, mora ženiti prodajno pogodbo v roku do 46 dni po izvedeni javni dražbi In plačali celotno kupnino na (ran-sakcij^ račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, scer se šteje, da Je dražžtelj od nakupa odstopil, varščina pa za^e v korist stečajne maee. 8. Zakoniti predkupni upravičenci po Stanovanjskem zakonu, ZureP-i, ZON. ZKZ. OZ in SPZ lahko uveljavijo predkupno previco v skladu z določili 149/3ČI.ZPPSL 9. Kupec mora pred sHenMjo pogodbe stečajnemu uprsvHellupredloäb javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje a)l potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine kz I., It., in lil. odst. čl. 153 ZPPSL, ali poda i^avo, overjeno pri notarfu, s kstero pod materialno m kazensko odgovornostjo iz^, dane obatojijo dejstva in okoliščirre iz l., II., In lil. odst. čl. 153 ZPPSL 10. če uspešni draziteij ne bo sklenil kupopnxlajne pogodbe se mu vplačana varščina zadrži. Če kupec ne plača celotne kupnine v dolc^e-nem roku. se prodaja mzvelja^ m se mu vrne le bsti plačani del kupr^. ki ostane po pokritju vars6*rre od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstw od pogodbe. 11. issranl ponudnik si mora sam prtdobiti vsa potrebna sogia^ oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu neprem>črrin v skladu z obstoječo zakonodajo. 12. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine In prispevki so zaračunajo izbranemu ponudniku dodajo, in ^cer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 117/ 2006) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni )lst RS 117/2006). Vse dajatve In stroške v zvezi s prer>osom lastništva m^ plačati kupec. 13. Kup^o premožer^ bo Kupcu (zročef>e v posest in last po plačilu celotne ločine. 14. Ogled premoženja In cenilr>lh mnenj je možen po objavi teh pogojev veek delovni dan od 9. do 12, ure, po predhodnem dogovoru sste^ nim upraviteljem Tomažem Kosom, na tel. št.: 03/ 427<-44-60, Gsm 041 65-21-66 in na spletni strani wviiw.svetovanie4 mu primemo je tudi moto- JftQuar XF riziran. Na voljo je v kombinaciji s Štirimi motorji, dizelskim in tremi bencinskimi. Dizelski pri gibni prostornini 2,7 litra ponuja 152 k-W» osnovni bencinski z gib-no prostornino 3 »O litra potegne 175 kW, bencinski 4,2-litrski osemvaljnik pa ponuja dve zmogljivosti: enkrat 219. drugič 306 kW. Pogon je speljan na zadnji kolesni par. Slovenskim kupcem nameravajo letos prodati približno 40 XF. Cene? V najcenejši izvedbi (s 3-litrskim bencinskim motorjem) stane S2.802 evra. GASTRO KLIMATSKE NAPRAVE > ^ i. •mmS Phantom kot kupe Sloviti Rolls Royce je bil nekdaj britan-ski, sedaj pa že nekaj let nemški» saj je v lasti BMW. Lani je tovarna prvič v svoji zgodovini naredila več kot 1.000 vozil, kar je v sedanjih časih vsekakor lep do-sežek. Res pa je, da je njihova ponudba pestrejša, koc je bila. Med letošnje novosti je treba vsekakor Šteti kupejevsko izvedenko sicer znane limuzine phantom. Čeprav kupeji ne slovijo po svoji prostornosti, je verjetno res, da bo v več kot 5 m dol^ limuzini dovolj prostora tudi zadaj in ne le spredaj. Motorje znan: bencinski 12-valinikzgib-no prostornino 6,7 litra in s 453 KM ter 720 Nm navora. Cena? Približno 450 tisoč evrov. Rolls Foyce phantom coup a MOTCCT SCMQ Gobtrsfh MHoft ^MAIVJV sqfWft"o3/746 n"öö,"ii(Miu€ pysiy oa 40 VCUKfl IZBIRft PNCVMRTIK PO UGODNIH C€NAH Posebna dfccJJd Hönde CR-Vsamo v Hondi Čapki PotvLešie I VOJNIK tel.: 0^60 00 SO mob.: 031/612 001 honda^epin.sl VMW.cepin.si <š\ ' Ob nakupu Hontfe Cfl-^vam fic 588. 24S7 YARIS 1,0, kinik 2002, dobro ohronien, srebrne bo (ve, klimo, servisno krjižico. prevoženih 47.00Q km, prvo lastnico, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 430-752. 3467 PEUGEOT 1116, letnik 2001. prvi lostnikin moped Apn 4, nsbljen, prodam. T^efon 041 $30485. 24S5 GOLF tdi 1,9 voriont 4 tnotwn. prsvonnifi 109.IKI0 km, prvi lostnik, registriran do 9. S. im. pradam za 6.400 EUR. Telehfn 040 575-924. 250i KUPIM AVTOMOBIL, od lefniko 2000 nopraj, nu[no kvpim.T»lefoo041 361-304. zm PROMM HiORAVUOtl dlindtf zo samonoUadolko in cisterno Creino prodom. Telefon (M1 999-906. š^39 TRAICTORSKO kosilnico Superjori«! (kcso-greben) odlimo rn traktorsko somohod-no noklodolko Bücher dt»el, prodam. C^o po dogovoru, možno menjova. Telefon041 79^491. S24i TRAKTORSKO kosilnicQ Bes Duplex, dvojni rez, 210 cm, prodom. Telefon 7 34-7646, 031 405-394. sdii PAJKA, fio dve vreteni, 230 cm \n mešolec brezmotorjo, prodom. Telefon 031612-597 24C1 KOSlüilCOSip Sprint 150 S,dobro ohfonie-no, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 051 386-503. 24S3 PUHAUIIK i motorjem, 7,5 Kw, pradom. Telefon 031 22»42. 2493 TRAKTORSKO škropilnico, 2f)01 in šrotor, pofreben monjUgo pi^rcvilo, ugod* r>o prodom. Telefon 041 596-475. KOSILNICO Gorenle Mulo prodom po ugod-ru ceni. Tdefon 051 371-596. Š252 KUPIM TRAKTOR (mt oli Ursus, rotodjsko kosilnico oli trooii (^raifllnik kupim. Telefon 041 58B-205. POSEST PRODAM Oddamo piumo 23 m' v II. n»dstronu Rarvojim centra C^je, 250 i mes^c v^riäne: Vmes. najemnina www.teps.s m NA lepi, sončni logi, Plonino pri Sevnici, prodorno zozidolno porcelo. Teiefon 031 513-770. 2207 NA mimi, sonäii lokoriji, v bližini Hove Cerkve, prodom porcelo za gospodonko bivolni objekt (monjšo hišo), z urejeno gradbeno dokumentorijo. Telefon 031 3mi6. 2301 [^BG □□PEQEaaCBElDE] Untiartm 22. Cdit \Mo@ ben aft«jfmiemn.com 034924222 vsak den od 8.30 do 13.00 •odkup vm neprmnlne • cenitve nepiemičnin -vpisi v zemljiško kfijigo * sestava kupopiodajnih pogodb in urejanje potrebne dokumentacije Promt I sepromlSiriiUBil naj bo woflif isto saapaite bw. Telefon oa% 601 955 ŠMARTNO v Rožni doTinr, tent«. Prodom porc^, 2.100 m', do parcele vodi osf ol-rirono cesto, v ravnini, sončno lego. Ceno po dogovora. Telefon 031 506-333. FRANKOLOVO, Upo. Grodbeno porcefo, 2.000 m', lepo, sončno lego, prodom. TeUfon 070 320-234. 25oe NOVA Cerkev, Lembe^. Prodamo slcno-vonjsko hišo z gorožo, 150 m^ btvolne povrne, obrovjjeno 1980, dvorišče pribißno 300 nt^, ostalo zemljišče približno 1.600 m', zo 90.000 {UR. Telefon 041 708-196. Svetovonje, Ivon Andrej KibavDc, s. p., Gooco priSmortnem 57 c, Celje; fittp://svBtovanje.gQjba. nel. n HRVAŠKA, Lovran pri Opotiji Prodorno fiiso, počitniški objekt, nedoler od centro no-seljo, 50 m^ površine, 250 m oddoljer^o od m^o, zgrajeno 1930-1940, prenovljeno 2004/2005, zd 72.000 EUft fon041 708-198. Sveloranje,tvanAn-drej Kriiovoc, s. p., Gorico pri Smortnem 57 C, Celje; hl1p://svetovan|e.gof bo.net. n ■•«I® TEi. 03 &461-006 041 30»«25 www.pgp-^epremicnina.com USKO, Spodnjo Recico. Prodorno slono-vanjsko hišo z dvoriščem; stovbišče 122 m^, dvorik'e 514 m', priWizno 200 m^ stonovonjskih površin, zgrajeno 2002, vserteno2l»5,za 179.900 EVR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorira pri Sn>ortnem 57 c, Ce^ http://svet0vQnje.9ojbQ.net. et VOJNIK. Momoopt^tljeno stonovonjsko hišo, približno 200 m' ^onovonjskth površin, zgrojeno 1985, vseljeno 1995, zo 199.000 EUR.Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andraj K^ovac, s. p., Gorico pri Šmarinem 57 c, Cer{e; hUp:// svetoven je.gojbo .net. n JURKIO^TU. Blotni Vrii. Prodorno km«čko hiso, 118 m^, z gospodorskimi poslopji (41 in 87 m^1er58.B59m^ kmetijskih zemljišč, zgrajeno 1910, prenovljeno 1960, Mtriko, vodo, lelefon, osfoltv ran dostop, zo 75.000 !UR. Telefon 041 7D8-198. Svetovonje, Ivon Andraj Krbo-voc, s. p., Gorica pri Sortnem 57 t, Ceije; hnpi/Zsvetovonje.gcjbo.net. n STAREIU stanovai^jsko gospodarski objekt, 4.000 m' zozidlfnre porcele, primemo 10 obrt, prodam. T^efon 041 666048. 2S10 KUPIM HISO v Celju (OstrozDO, Lavo, Hudinjo.,.) ku^m.Te^ 070 764473. 2i63 V (EUU oli ok^ kupim hSo, Id je kihko tudi v slabem stanji. Zozeleno sončno lego. Nu(^mpostenoplaalo.Telefor041661-555. 2362 KME1LISK0 zemljišče oli kmetijo, v C^ju in okolki, kupim. Telefon 041 639-919, 031 705^80. 2495 ODDAM v Li^ČNEM pri Ko^em oddom v nojem enodražinsko hišo zo daljši čos. Telefon 031 603-782. 2300 V SKOFJl vo» oddam tristonovanjsko hišo zodelovce. Telefon 041 72^92. »ise ZRAVÜI bolnišnice, Oblakovo ulico, oddam poslovni prostor zo oniinadjo, 170 m^, s parkirnimi nwsti.TeWior 041 72S092. 2498 VEC poslovnih p^ostorav v Celju oddomo: ^ikovcevo ulko • et>a etažo, 100 m^ to je štiri pHom« s pomožnimi prostori, štirimi poricfmimi ptostori, zo mesečno nojemnino 1000 EUR. ljubliansb cesto-ulirm, 46,40 m^, mesečno nojemnf-tKi 500 EUR. Novo vos • 40,45 mesečna najemnino 250 EUR, možen odkup. Moriborsko cesto • skladišče oli ptoizvodnjoJ53m^,vnodstrapju 130 m^, pet porkin»h mest, mesečno notem-niM 900 EUR. Infonnocije po telefonu 041 368-625, PgP Mepremičnine, Dobrovo 23 a, 3000 Celje. n Ezinra PRODAM CEUE -Otok, btlzino bolnišnice, lepo bkoch jo. Prodom dvosobno stonovonje, 2/4, balkon, urejeno, vseljivo takoj. Telefon 04151M47. 2112 EH0SO6NO in trisobno stonovanje v Hotu-njoh, Sentjuf, obnovljeno, ceno 1.260 EUR/m^, bolkon oli teroso, prodom. Telefon041 605-786. 283 IfllJ Altu Ommt^ikM ušvfš L»e. »I («C» 031342 lie in 031 380 072 PfiOMrr Z NEPAEMI&VINAMI NAKUP. PRODAJA. NAJEM. CENrTVE CCUE • Ira, slan. hib 125 tlorent p» vriini P* KM, zzauiinlm in l«f)o ui«jinin vrtonsL t97&.p8rt8LsdSt n^vfnrfli,Xpravo2om, prodam. Telefon 031 776-591. 246S ŽIVALI PRODAM VK prašičev, 30 do 120 kg, možen akol ali dostavo, prodam. Telefon 041 263-627. ei7 DOlOLHUVSEZANSiaiE, niDIU DOLOČEN äs liUPOKOiUU DO 50 % obremenirve. stare obveznosti niso oviio. Krediti no osnovi vozila in leosingi. Možnost odpločiio no položnice. Pridemo tudi no dom. NUMERO UNO »obari Kukovac » p MMn»ka «fl, 29. M^flber »el.: 02/252-48-26, 041/750-560 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ1 03/490 03 36 Znidcr's Celje. Ijosposka ul. 7 I ŽMkf^nlac.UlIftaKf^tetiS.M»^ | NESNICE, grahoste, one, rjove, nakup desetih -petetin brazplooio, in bele pitance, proda jomo.IMnter, Lopota 55, C^,tete-fon {03) 5472-070,041 763^00.1159 NESNICE, rjove, grahoste in im ler bele pišconce za zokoJ, prodojomo. Nakup 10. živoli - petelin brezpiacno. Kmetijo Winter, Lopato 55, Celje. Telefon (03) 5472-070. 2304 KMETUSKA zodnigo Lo9m vom na formi Zdenke Gotor, Oc^krtino 2, Loško nudi zelo ugod^ nokiip rjavih kokoši nesnic ZQu^ oh nodo^jo rBfo. Zoietekprodo-jeiod 13.5.2008 nopraj, eiacervsok dan odl6.ureJelefofl840744^89. n NESNICE, rjove, grahoste, ^me, lik pred nesnostjo, prodamo. Ceno 5 EUR/jarkv CO z brezploino dostavo no dom. Vzro-jo nesnic Tiboot, telefon (02) 5B2-1401. p PRAS1Ö, od 30 do 40 kg, po 2,20 EURAg. Slovensko Brstrico, prodom. Telefon (02) 8181-991,041 59(M03. 24e3 H!TR0 NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden» ob toriclh in petkih, zanimivo branje o «Mjenju In delu na območju 33 občin na Celjskem» PoStna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ I »25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatoi popusti; 5% pri plaČtlu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. NarDČniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene Čestftke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ■ ^ * fc - I ^ S prilogo TV-OKMOl Vsak p9t9k 46 banmHi vtnnii tefevbljskega sporeda h zanfinhrosti iz sveta glaabe in z^ve. Pre&emova 19 NAROCILNICA Ime in pfisMlc Ulica: Detum rojstva: Nepreklicno naročim Novi tei^mk za nejminj 6 mesecev paipist KTARC <1.0.0. bcipo0aiB23420. 2436 ßUCXO ^niMtolln, storo 6 tednov, prodam zo 31» EIIR. Tsl^n D3t 787-304, popoldon. Š2A6 KRAVO sinwitalko, tnesacn, trtfje tek pndom. Ceno po dogovonf. Tele-fQn03t 288-114. TELKO. br^jo B messuv. prodom. Telefon 5461^66. 2504 DVA konpdoi ponijo prodom. T^lefm D41 749-856. 250S BIKCE ^oke, l^od 130 do260 ksin reliäe, od 130 do 160 kg, prodom. Telefon04151(^57. p KUPIM StEBHA, posme posovec oli iwik, store^o do 10 mnecBV, ku^.TBWon04l 570-114. 3Ad6 ODDAM MUCO, ono beb, slerHizirnno, mlodo, pri-joino, oddoffl dobrim in skrbnim ljudem. Telefon 040 233-260. 2453 KMETIJSKI PRODAM X0RU20 v zrnju pnMiom. Kme^jo 2oHro, Bcbno 19 b^Cefffl. telefon 041 741-028. 2388 ANO, belo in rdeče, prodom, (er^o \ EUR, možno dodovn.T^n 041 382-795. 2393 KAKOVOSDiOmeiono belo vino prodom po u^fii ceni. Mozao tudi dostavo. Tele-fon03176S466. 2379 8EL0 vino, iz različnih sort grozdja, pndo-moIMm5795-591 3443 MfiANO belo, rdeče In »rtnovlno (renski rizfinf in rurr^ni mu^ot) prtdomo. Telefon031S01-669. t246 DOBIJO domoa vino [urb, 1001 prodom po070EUI^.Täefon041 531-277. KORUZO zo zrnje prodom. Telefon (03) 5461454.031 7)M82. 2477 VINO, nJece, kakovostno, prodom, telefon 58^502, MoodeJ(,ShiderKe 4.247e SENO in otavo, refuza, ugodno prodom. Telefon 031317-714. »es SEKD in slivovo ž^onje prodomo. Telefon (03)5798-175. 2487 OSTALO PRODAM ZlUOflN >kBmirK, iiktuovi s kmMi r napo* iahaakle(kev3.efazd), 178^00-140, zo približno 40 kune?', prodam zo 150 EUHTelefon 5702-172. ?i87 BELO ^ rizling, rde« modra ^nldnja m oluminijoslo vhodno vrolo prodom. Telefon041 284-127. RAČUKAUIK Affld 1800 ^ 15 6b, tnli disk, 256 Mb rom, 64 Mb grafiäiQ, mfezno korlica (internet), komplet z monitor-|em Sofflsufi^ rtpbvnico, müko in nolo-ienimi progromi prodam lo 140 EUR. Telefon 051 664-354. 24di DOMAČE svin'ßke pdoro piodomo. Telefon 041 22^63. Š247 KOLO hidkel, primemo za vse generotije, novo, prodam. Telefon 031 493-944, (03)570-2893. 2442 V KAMPU Zeleno laguno pn Poreai prodom prikarKo.TMn04172»92. ^ OOOrkOobbkozo birmo, zbolerom , modre borve, prodam za 50 EUR. Telefo/i 031 62)-531. »64 VINO, žgopje, brinjevec in eleklnaio slefaer-no (fvigolo prodom. TeMon (03] 749-2640. 2S02 iAVOUEVE deske, Fnbliw4 m", ceno 350 EUR/m^ in svinjsko polomo, prodom. Tifafon 041614-364. 2&a KUPIM TRAKTOR, prikolico in dnigi strot molokufth vator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. lelefiMi 041407-130. 238S SlOJLFniRO hfan Hopotnik kui^.TeMon 031 83M01. »03 im ZENflNA posndovalnico Zouponje, Ja je uponje v ljubezen povrnilo že vec kot lO.tHH) osebam, posreduje za vu sHi-roslno obdol^, brezptouio za mtajie ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50M95.Leopold Orešnikip., Dt^njo vos 85, Prebold. n UfOlOJENI vdovec žeS spoznoti sebi pri-memo gospe zo skupno življenje. Telefon 031305-277. 2294 lekr«nl fantje Nt^ejo pn^rosta, zv«-sta daUata. Mr>09O Ji^i j«, zato pu^ ce. pcoabite narso£arwiGi ler jih bfez stmškov spo2naild' Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Lap^ OnU. M-Del^ m SS. PrtaU. 3Uetnl usp^ moški See zvesto Žemko. Telefon 041 229-649. Zenitnaposredo-vohica Zfluponje, p. p. 40, Prebold. Ž76 30.000 povedov«nj, 11.000 novih ppziwtttw ^ blK) v prvtttkiam Mu •W«nl*fvlh 2 naio pomoCio. Letos Kaže, da lih bo ie več. Ženitna poer^d^ valnica za vse generacije. Zaupanje, DoleolQ VM 65. Prebold, 03/57 26 3td. 031 SOS 495, 091 636 376 PO^üNA 3^0 (eljonko zdi pnfiifX^ do 51 let. Agenojo Alan, telefon 041 24^47; www.superolon.g. ZAPOSLITEV ZAPOSUMOsamcstojnega kuhooMozvec-letnimi čdtusnjomi zo pripravo in bho-mdk. Nedelje in pmzniki pivsio. Gostilna Kolof, (^iško ufK0 12, 3202 Ijubeöio, telefon {03)5461-452. 207 LOKAL vcentRi Celja zaposli prijomo dekle zo strežbo. Telefon 041 666-726. Marion Bohorc, s. p.^ Dißono Kvedro 44, Šentjur. 2409 Ztnä fantvf peSev«^ ■^JiiiinlwJ aMsvkoaMi «HI Inf. (d (ML 69 pilfci Pd e. 4e 16. m. TAMM M 42M1-M. Jttmni. d»H M««orUa C M. 3000 CiOi. DOBER notokaf, ciotakorkB dobi delo v do^em tokalu v Zoku. Oobro in redno plaalo zo dobra oprovf|ei>o d^. Tel^ D40 751^820. Marjon Staric, s. p., Šlon-drov trg 26, Žalec Z$z PodM« SUA, d. o. Om Celie zaposli: TR60VEC-SKLADliČNIK cl.0.0w Podlog 59,3311 Šempeter Zaposlimo več elektroinštalateijev in pomočiellcov eMrtroinštalaterjev za nedoločen čas s poskusno dobo. Vgrajevanje, vzdrževanje in popr^janje električnih omrežij na ra^ičnih objektih. Int.: 03/42-88-120 ali 041 777-704 ali pisna vfoga. lUNTROTURNiEK INSTALACIJE D.0.0«, Mariborska cesta 86, 3000 Celje www.radiocelje.com Ključavničar II ^u^di povečanega obsega del zaposlimo delavca (m, ž) na delovno mesto ključavničar II. Zahtevana izobrazba: III.. IV. Področje dela: PVC obrat, proizvodnja Oblika zaposlitve: redno za dotočen čas Delovni čas: dvoizmenski Mesečno plačilo: po dogovoru, mesečno Od kandidatov pričakujemo resnost, poštenost, iznajdljrvost. Skladiščnik Zaradi povečanega obsega del zaposlimo delavca (m, ž) na delovno mesto sklad iičnik. Zahtevana Izobrazba: lir, IV kovinarske aii lesne smeri Področje deia: PVC obrat, skladišče Oblika zaposlitve; redno za določen čas Delovni čae: er>oizmenski, v dopoldanskem času Mesečno plačilo: po dogovonj, mesečno Od kandidatov pričakujemo izpit za viličarja, skušnje, resnost. polterx>st, 'Ezr>ajdljrvost. Pisne prijave pošljite na naslov: SImer, d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje. IZDQiiJEMOproj^stDnonn)slA hc^ podonkih In poslovnih objektov in podob> no.Tek^ (03) 8104-182.031 393-560. iUiSProjektiranje, Anton Strniša, s. p., 6obrovH]o,3241 Podplat. n OPOSOJA strofev za (uznovnlno delo obrti, giodbenütvo, vrlnor^ In rožnih vzdrzevointh del omofioco izposojevol-nka strc^ rn nopmvSAM v Celju (Hudi-njo), UL brotovDobrotinskev 13, telefon 041629^,5414-311. n STRELOVODU tzd^ovo, montažo in meritve strelovodov. Jože KSne, i p., Cledoliškj t^7.Cer|e.reyon041 736-229.1735 pomoč pri vorstvu no domu zo otmko, starega eno leto. Telefon 041 223-938. ž 73 KAKOVOSTKO Hi po zelo usodnih cenah izd^ujemo demit fosode. M39rDd, d. o. 0., Gesposvetsko 3, CeTie, telefon 041 77M04. 2446 IŠČEM gospo zd enknrt ledemko ®enje hiše v dopoldonskem Čosu. Ponudbe po telefonu S411-400, po 19.uri. 2468 KADI vrtnante?Ysotiponbooddomvif z bruno riio. Telefon 5411-812. »75 MODldimnilo, sanodjo dimnikov z narjove* orni cevmi. Bronko Korent, s, p., Pongrac 3,3302 Grtže,telefon{03) 3714060, 041 736-160. Ž8I Celje V celjski porodnišnici so ro-dile: 7. 5.: Natalia Doloris HORVAT iz Žalca • dečka, Maruša HREN Lz Slovenskih Konjic • deklico. 8. 5.: Darja KUČEK iz Podčetrtka - dečka» Mateja VREČAR iz Stor - dečka, Tamara FIŠTER iz Celja - deklico. Brina ROMIH iz Braslovč - dečka» Mateja VERBOVŠEK iz Šempetra - deklico, Janja LEVART iz Loč - dečka. 9. S.: NinaMARKOVlČzGo-milskega - dečka, Milena VIŠNJAR iz Vitanja - deklico, Saša JAVORNIK iz Smartnega ob Paki • dečka, Maja BUBIK iz Šmartnega ob Paki - dečka, Udija ŽNIDER s Frankolove-ga • deklico. 10. 5.: Nataša VERŠEC iz Rimskih Toplic - deklico. Martina ROBEK iz Braslovč - dečka, U^ka BLACOTIN-ŠEK s Polzele • dečka» Mimesa MEHMEDOVIČ iz Velenja -dečka,Maja VODOVNTKizCe-Ija • dečka, Maja JOŠT iz Celja • deklico, Urška ŽAGAR iz Griž - deklico. Almira GOBEC iz Pristave • dečka. 11. 5.: Vesna HOČEVAR iz Velenja - dva dečka, Klavdija LEDINEK iz Vojnika - deklico, Barbara POLH iz Loč - deklico. Špela MENIH NO-VAK iz Topoiščice • deklico, Marija NOVAK iz Gorice pri Slivnici - dečka, 12.5.: Valerija EDL z Ljub-nega ob Savinji - dečka, Anica ADRINEK iz Mozirja - dečka. £ POROKE Laško Poročili so se: Igor KOVAČ iz Celja in Vanja SUSTER iz Vodruža pri Šentjurju, Sašo ALAUF iz Trbovelj in Romana SKRINJAR iz Zagorja, Zlatko ŽIKOVŠEK iz Strmce pri Laškem in Mojca POGLA-DlC iz Ivence pri Vojniku, Jure KRIVEC z Vranskega in Ksenija ROVAN iz Brod pri Vranskem, Simon MLAKAR Pomlad navnbd tvoj prišla in čakala, da prideš ä. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker le več ni. Le kje je mili tvoj obraz in tvoja pridna roka. ki skrbaaje za nas? Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. V naSih srcih ^ ostala bolečina, doma veliiui je praznina. Za vso dobn>to hvala ü, v naših srcih boš ostala do konca dnt V SPOMIN STEFANUIJESENICNIK (7.8.1924-16.5.2006) Minili sta dve leti. kar nas je zapustila draga žena, mati in teta. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Mož Jože, hčerka Milena in ostalo sorodstvo 2302 "Kako čudrio je naše življenje, tako nesrečno in hkrati srečno. In kako kratko je naše življenje -in eno samo za večno." 14. maja 2008 smo se poslovili od dragega moža, očeta, starega ata In tasta JANKA ČAKŠA izKoretnega 15 Žalujoči: Žena Danica, sin Janko z Marino, hčerka Olgica z Jožetom ter vnuki Tina. Marko, Ana in Matija dS72 iz Celja in Katarina ŠPAJZER iz Uboj, Primož BOŽJAK iz Trbovelj in Alenka NAPOT-NIK s Prekorja pri Šmartnem v Rožni dolini. Celje Poročili so se: Martin KRESNIK in Marija JAZBEC, oba iz Vojnika, Uroš BOHINC in Andreja MALGAJ, oba iz Celja, Janez TROJAR iz Železnikov in Monika DEŽELAK iz Vizor. Velenje Poročili so se: Jernej JAVORNIK in Alma MEMIČ, oba iz Velenja, Igor DOLER in Mojca VODIŠEK, oba iz Velenja, Janko KOTNIK iz Velenja in Janja HUDEJ iz Slovenj Gradca, Zvonko LEDINEK iz Šoštanja In Vesna MAZEJ iz Velenja, Alojz PRISLAN iz Mozirja in Andreja KUMER iz Velenja. I Celje Umrli so: Štefan APLENC iz Celja, 85 let, Jožefa HORVAT iz Celja, 83 let, Henrik HOFBAUER iz Celja, 49 let, Viktorija ŠPILAK iz Celja, 84 let, Marija PUŠNTK iz Rov, 69 let, Ivan CENCEN iz Celja, 74 let, Ernest JUTERŠEK iz Arclina, 66 let, Emil KAČIČNIK iz Vojnika, 72 let, Jožefa BOSTNER iz Dekman-ce, 89 let, Neža PLAHUTA iz Laškega, 84 let, Jožef MUTEC iz Loke pri Mozirju, 64 let, Avguštin VERONfK iz Dramelj. 73 let. Marija RATAJC iz Stopč, 84 let, Paulina FISTRiC iz Žalca, 88 let, Ivanka ČUČEK iz Kopra, 82 let, Jože KRIVEC iz Solčave, 58 let. Laško UmrU so: Marija KRAJNC iz Belovega pri laškem, 77 let, Dominik LEBENIČNIK iz Celja, 93 let. Jožef PUŠNIK iz Spodnje Rečice, 72 let, Terezija STRGARŠEK iz Dola pri Hrastniku, 86 let, Ludvik SABO iz Zgornjih Pirnič pri Medvodah, 74 let, Alojz DRNOVŠEK iz Zagorja, 49 let, Antonija JEŽEK iz Ljubljane, 93 let. Zdenko KNEZ iz Belovega pri Laškem, 61 let. Rado KLANŠEK iz Hrastnika, 39 let, Janez PLAHUTA iz Belovega pri Laškem, 75 let, Anton KRAŠEK iz laškega. 80 let, Mirko KRAMPU-SEK iz Laškega, 68 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Cecilija CENTRIH iz Planinske vasi, 92 let, Kristina LUPŠE iz Dobležič, 93 let, Marija OGRIZEK iz Vodeno vega, 82 let, Marija PEZDERŠEK iz Dobovca pri Rogatcu, 79 let. Velenje Umrli so: Jožef HUDO-BREZNIK iz Šoštanja, 77 let, Elizabeta VISOČNIK z Ljub-n^a ob Savinji, 85 let, Milena ALEKSANDROV iz Braslovč. 75 let, Jožefa AVBERŠEK iz Velenja. 87 let, Leopold DVORŠEK iz Velenja, 73 let, Franc GRAŠiC iz Šmartnega ob Paid, 81 let, Marija KMECL iz Celja, 70 let. NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenef^ poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN 14. maja je minilo leto dni, kar je odšla k večnemu počitku draga mama. stara mama, prababica in četa UUDMILA AHČAN (19.8.1914-14.S.2007) Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, po-stojlte ob njenem grobu, jI prinašate cvetje in prižigate sveče. Njeni najdražji Pomlad se je prebudila, a ne vidim cve^a. Ptica poje, a ne slišim petja. Samo moja duša v črno je zavita. ZAHVALA Hvaležni smo vam, dragi sorodniki, prijatelji in znanci, ki ste čutili z nami, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi EDI RATEJ in ga V lako velikem številu pospremili na njegovi zadoii QDti. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja ter za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala lovskim tovarišem LD Vojnik. lovcem sosednjih lovskih družin in ro-gistom» ki so mu prenesli še zadnji pozdrav gozdov. Hvala g, Pergerju za opravljeno sv. mašo in pogreb, ge. (vici in g. Petroviču za besede slovesa, organistu Tomažu s pevci in Društvu vinogradnikov Vojnik. Vsi njegovi 2454 Vse Življenje trdo si gara!, vse za dom. družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Bolečine težke si prestaU a v srcih mnogih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedlja, brata, tasta in prijatelja JANEZA PLAHUTE iz Belovega 17 pri Ickern se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, bratu in sestram, sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem sodelavcem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam v težkih trenutkih nudili vsestransko pomoč. Ne najdemo pravih besed, s katerimi bi se vsem zahvalili za vse. Hvala vsem, ki ste se pridružili v molitvi, izrekli sožalja, z nami delili bridko bolečino in ga v tako velikem številu pospremili k počitku v njegov prezgodnji večni dom. Topla zahvala tudi govornici za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, župniku za opravljen obred in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi L196 Srce n;o;€ več ne bije, botefm več ne trpiš> nam pa žalost srce trga. solza Uje iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija in brata RADOVANA SEKULIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih Čutili z nami, ga pospremili k večnemu počitku, ga še zadnjič obdali s prelepim cvetjem in mu darovali sveče. Hvala vsem za izraze sožaija. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Celje - oddelku za intenzivno interno medicino. Vsi njegovi V SPOMIN KARLU ANI ČANŽKU ČANŽEK (24.9.1996) 12. leto bo minilo... (IZ 5.2007) 1. se bo obrnilo..., kar sta nas zapustila draga starša. Hvala vsem. ki postojite ob njunem grobu in jima prižgete sve^o. Sinova Vlado in Branko z družinama Solza na licu se osuši, bolečimvsrcupa za zmeraj skeli. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega moža, očeta, dedka in pradedka FRANCA PUNGERSKA iz I^Ške vasi 16> Štore se zahvaljujemo vsem. ki ste v teh težkih trenutkih z nami delili bolečino in nanj obujali lepe spomine. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, tako sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Drobinskega in Laške vasi. kot tui^ njegovim ribiškim prijateljem. Hvala g. župniku za opravljen obred» govornikoma g. Mastnaku in g. Darku Bezenšku za lepo izrečene poslovilne besede in gospodu za odigrano Tišino. Hvala vsem za darovane sveče in cvetje. Žalujoči njegovi: žena Justika, sin Jaol z ženo Franjo, vnukinji Jasna in Ditka z Robijem ter pravnuklnja Taja 2456 Zdaj v tihem grobu spiš, a v naših srcih še žii^. V SPOMIN Mineva 30 let, kar si nas zapustil, STANKO SALOBIR HvaJa vsem. ki postojite ob njegovem grobu. Otroci z družinami Š251 Kam je leteb vse hrepener^e, komu je bila darovana rwjboljŠa rmxf srca in razuma, kam seje vračala vsa radost in bolest? (Ivan Cankar, Bela krizantema) ZAHVALA Zapustila nas je PAVLA JAGER Žalostni se prisrčno zahvaljujemo za pomoč, darovano cvetje, sveče. maSe in izrečena sožaija. Posebna zahvala gospodu župniku ArzenSku za obred. Iskrena hvala osebju Doma siarejSlh Laško in intenzivne terapije oddelka nevrologije SBC za vso skrb v njenih zadnjih dneh. Hvala njenim nekdanjim sodelavkam transfuzijskega oddelka Splošne bolnišnice Celje, Karitasu Petrovče, Mestni občini Celje ter pevcem KMZ Celje za zapete žalostinke. jsem. sorodnikom, pnjateljem, sosedom, laranom župnije Petrovče ter vsem, ki ste jo v tako zelo velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in seje spominjate v molitvi in mislih. Vsi njeni 2396 Od Žalosti se srce krči, solze lijejo iz oä, ker ne morejo verjeti, da te več med nami ni. Boleäna se da prikriti, ludi solze posušiti, ljube iene. mamice in babice pa nam nihče ne more nadomestiti. ZAHVALA Ob prezgodnji, nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage žene, mamice, twbice in sestre VERONIKE JELOVŠEK Z Žepine 21, Ljubečna se želimo iskreno zahvaliti vsem in vsakemu posebej; sestram in bratu, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prinesli cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam nudili kakršno koli pomoč. Ne najdemo pravih besed, s katerimi bi se lahko zahvalili za vse. Hvala vsem, ki ste se pridružili v molitvi, izrekli sožalje, z nami delili bridko bolečino in jo v tako velikem Številu pospremili k počitku v njen prezgodnji večni dom. Naša topla zahvala velja kolektivu ßzioterapije Splošne bolnišnice Celje in pogrebni službi Zalujka. ^srčna hvala g, župniku Milanu Strmšku za ganljivo poslovilno sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za o^ete pesmi in g. Francu Lavbiču za besede slovesa. Številne besede sočutja in nesebična pomoč nam dajeta tolažbo in zavest, da ste imeli našo mamico Verico radi. Žalujoči: mož Edvard, hčerka Darinka z možem Emilom, vnukinja Lucija s Tomažem, brat in sestre 2 družinami ter ostalo sorodstvo 2395 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUŠ KinematDfrifi n prMrhqi^ pnvico spfMimiM progrtn«. HonoA. anmnwii film ML 32^ 16.40 ' fSMii sred» Kiten prm. nnuntünfe iusmidi^ lfl.5Q • razen anda. - raoo sada Pridee M cttonm, kotmSrta 6rvnt 14.3Q. 17.10. ISiO. 21.30.23.40 Kn^ idfi*. ikt^kz krimindlns čnmi \m, 73.56 JiSQ. 16.50. 2140 OdpM «roj» lai^: H% ufid. romamiSns ia.30 2100 t$.00 21.00 tS.üO 21.00 21.00 flDO. llia 16.30,18,40, 20.B0.2ZS0 Inm miB, ikcijsha domiiijijska pMt£ilovi6-na 17.50. Zm DoUar nap jtckpat m lofi. romantična knnedija jiöa 18.10. im 20.30. lixbiu JoMS IV. akdjsfca pujtolovižina Sp««d laeer, drufirska pustoiovifiu )2.4ß. 16.20,18.00. 2a40,2X20 OffVQ* Mstn Bolaya. zgodoviroka roman-tičn&dnma 13.20.1530.18.30. 2100.2X30 IfGEMlA: prvdfliva sg vsak de^ prf^tM 90 vpetaiätsaöofo METROPOL PETEK Odvaiiuk terorja SmitM ^jitlM SOBOTA SmlBa ob^sb» Odvetnik teroqa NEDELJA Smrtna obrobe Odvetnik tMorja SSUDA CMedi^a SLOVENSKE KONJICE PETDC 19.0Q lO.OOOp.n.it SOBOTA Trnu UHjfilfcgH 20.00 LketJMiUH PRIREDITVE PCTBC16.S. i0j0-n.30. 16.30-17.30 Muzej _fKyg)^_2godoving Cgljg Demorulracila obrti predstavlja se zkuarMirosloi^ BaJi-6č n .00 OtfoSki muzej Hermanov brlog Spona, pozabljena i^a? Hermanova etnoloika ustvarjalni-ca 16.00 Kulturni center L^ko_ 2d. državno tekmovanje slovenskih godb 17.00 Pri ribniku Vrtije, Žaiec_ Rdzpnimo jadra 2006 zniorm preteti 5 km 18.00 Knjigarna Mladinske knjige Celje Spoznati sebe in razumeti druge predstavUev kr^ige Dre^Novak in UroSaPtatiše 19.00 Knjižnica LaSko Koraki Življenja in Liamove počitnice v Santa Monici predstavitev knjige Ar^ Ptamik in Špele Medvešek 19.00 Knjižnica Vojnik Se knežja kri po ^lah Celjanom žubori odprtje slikarske razstave Marije Gaber 19.00 večnamouka dvorana v Novi Cerkvi MPZ Nova Cerkev končen 19.30 Slovensko ljudsko gledališče Celje _ LjudjeinmiM zfl abonma Premiera in izven Narodnidgin Celje___ Otro^ in mladinski pevski zbor tV. OŠ Celje redniletni koncert 19.30 Dom n. slovenskega tabora Žalec_ Festival Sredi zvezd vokalni Sov večer 20.00 Mercaior center Celje__ SUicarska skupina Prijatelji odprtje razstave SOeOTA«f7.S. 8.00-11.00 Parkirišče pri Domu II. _slovenskega tabora Žalec_ Eko tržnica 9.00 Kulturni center Lažko_ 28. državno tekmovanje slovenskih godb 10.00 Muze} novejše zgodovine Celje Pohod »Od muzeja do Čistilne« spoznavanje Sainnje in ogled Čistilne rmprave 10>30 Celje, na zvezdi_ Pokkm knjigi, lejH besedi in Celju predstavljajo se učenci OŠ Lava 15.00 Kultzinu center t^ko_ 28. državno tekmovanje slovenskih godb 18.00 Domačija Antona Aškerca Senožete__ ASkerČ«v večer srečanje z evangeličanskim Škofom GaoErTiiSem 19.00 Narodni dom Celje_ Od Drave do Save srečanje vokalnih skupin iz cäjske, koroške in zasavske re^je 19.30 Celjski dom__ Durdevak (spomladanska roža) srečanje ftrfWomA skupin srbskih društev vSloveniji 19.30 SLG Celje_ Ljudje in miši zaabOTuruiSobotaveČemiinizven Mfc.a^ g>oTO n.^ovenskegata^ražaiec FestivaJ Sredi zvezd tekmovanje vokalnih skupin 20.0Q Zadružni domna Ponikvi, Žajec Pesem v maju 20.00 Dom krajanov Galicija_ 14. gledališki dnevi L koncert fblklonw äoipineKD Galicija 20.00 Športna dvorana Vransko_ Eroika koncert 21.00 pRištvorniadihLesiCno_ Metai night igrajo Gonoba. Crossbreed, Martyrdom mBJUtia.5. 15.00 Kulturni centerUlko_ 28. državno tekmovanje sloven* skihgodb 10.00 Pokrajinski muzgCeije_ Mednarodni dan muzejev brezplačen ogled razstav 10.00 Vovkov mlin v Uokovini pri Dobnu_ Na obisku pri mlinarju nedeljska m uzqska ustvarjalnica za otroke 10.00-17.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjab prišoStanju_ Dan odprtih vrat bre2pto£en ogled ljudske ojhiiek- tuienapTostem 10.00-18.00 Mu2^ Velenje_ Dan odprtih vrat brezplačen ogled muzejskih zbirk 14.00-18.00 Muzej novejSe zgodovine Celje_ Mednarodni dan muzejev brezplačen ogled razstav 14.00-18.00 Galerija sodobne lunemosti Celje_ Mednarodni dan muzejev brezplačen ogled razstave Iztoka šmajsaMunija tUS Najboljše ribe v mestu Za vas smo povečali izbor svežih rib in morskih sadežev v izbranih Juševih' ribarnicah. vno vam je na voljo več kot 50 vrst^ežth rib in ih sadežev. Prepričajte se sami! Povečan izbor velja v naslednjih Tuš supermarketih: Planet Celje. Planet Maribor, Maribor Radvanje, Maribor Pobrežje, Šentilj, Planet Novo Ljubljana BTC in Lesce. 14.00-18.00 Ukovni salon Celje Mednarodni dan muzejev bre^la&n ogled razstave kolekcija lde(ü Aniea Arizanoviča 14.00-18.00 Pačka Mednarodni dan mtizejev brezplačen o^ed razsttive Garam Beru^ka 15.00 Kulruml čemer USko_ 28. državno tekmovanje slovenskih godb 16.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Revija otroških in mladinskih pevskih zborov 19.30 SLG Celje_ Stoli aborunaPoposebnem razporedu inizven ropfnn rif. ii n 16.00 SLC Celje___ Gledališka ura šolskiaborunain izven 18.00 Osrednja knjižnica Celje. Lev3tikwa soba_ Mit o groOh Celjskih predauanjeRolandeFu^erGermad- nik 19.30 Narodni dom C^lje__ Pomladni koncert mešani mladinski pevski zbor /. GimnaztjevCelju 20.00 Sejna soba HotelaEvropa Besede miru PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto, 24. maja, na Otscher. Odhod ob 4. uri s postajališča pred parkirno stavbo ob Lj ubljanski cesti. Prijave v dniStveni pisarni v Stanetovi lilid 20, vplačilo ZA avtobusni prevos 20 evrov RAZSTAVE 21.00 Plesni fomm Celje Jazz zasedba v forumu koncert novitednik Mtizej novejše zgodovine Ceije: 100 let vodovoda v Celju» do 22.5. Pokrajinski muzej Celjei Od Skopje do škofije, opredmetena cerkvena dediščina celjske Škofije v počasdiev novoustanovljene Škofije Celje, do 30. 9.; Svet bogov, domača in rimska božanstva. vraževeije in magija, predstavljeni zreliefi in kipi, do septembra2008. Gaierija sodobne umetnosü Celje: likovna razstava Iztoka Šmajsa Munija, Ceiost - Enost. do 7.6. Osrednja knjižnica Cdje: Slikarska razstava ^ušat^jev likovnih krožlcov Univerze za m. življenjsko obdobje, do 23. 5. Galerija Mozaik Celje: likovna razstava del Mateja Cepina, do 30.5. MNZC- Stekieni fotografski atelje J os pa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josip Pelikan (1885-1977) kronist. do 30.6. Galerija Račka: Razstava Gorana Be*-toka. do 30. 5. Zgodovinski arhiv Celje: Boj proti cerkvi in v^, razstava T^mare Griesser Pečar, do 12.9. wiAfw.novitednik.com KR123>n CEm^ ZA MLADE Telefon 493-05.30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492^63-56 ŠENTCELEIA Slovensko združenje za duSevno zdravje- pomoč pri sodalni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Tfelefon 492-4042 ZAVOD VIR, DP^EVNl CENTERZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827492 S7 50. CENTER ZA POMOC NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELETON ZA 2ENSKE IN OTROKE-ÄTVENASIUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za ^uhoneme 01-524-19'93. e-mail: SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 U ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: «zastari •za razvezane -zaženske, žrtve psihičnega ali fiačnega riasUja • za moSke storilce nasilja ali Žrtve psihičnega nasilja NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka POMOČ: FERENCSIK-mad^anki dirigent (Janas), LAfiER-va|aSko taboriSfie, MOYET-angleSka pap pevka (AMson), RAVT-družabna večerna prireditev Nagradni razpis 1. nagradat darilni bon za enkratni vstop v Deželo savn v Termah Dobrna 2. nagrada: bona za nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. - 5. nagrada: dve karti za kopanje v bazenu Golovec OZ- letnem kopališču Celje Pri žrebanju bomo upoSievali vse pravilne rešitve (geslo)» ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov; NT&RC, Prešernova 19, SOOO Celje do četrtka, 22. maja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 9, maja. ReSitev nagradne križanke iz St. 36 Vodoravno: SKl, VUDO, NOVAK. VC, OSP, EIS, KRAJAN, NJUH, IRENA, PIA, OSMEREC, 2EK, AVTO, AMI, SERENADE, OŽE, IJ, KLIMA, ARS, BRAKA, REAL, KVOCIENT, BK, JARO, ELZA, MK^TRIKO, SNOJ. SLA, ORAČ, HALA, ALTAJ, TOF, ROZA. SKORJA, ANT. OTOCJE. IU. DARIO VARGA, ČIL, AB, ARA, KOLEŠČEK. ADO, ŠAHT. Geslo: Junaki filma Petelinji zajtrk Ilid žrebanja 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 30 evrov za masažo, Carmen Hriberšek, s.p., Lava 7a, Cel)e, prejme: Tina Ko-Jai, Zagorje 44> 3261 LesiČDO. 2. nagrado - bon za 3-urnj vsiop v Deželo savn v Termah Dobrna, prejme: Eetka Gašperšič, Pod Vrbco 22 a» 3230 Šentjur. 3. - 5. nagrado - karto za 3-urno kopanje v Termah Oli-mid, prejmejo: Angela Drgajner, BukovžJak 61, 3221 Teharje, Viljem Počivalšek, Razlagova 11 a, 3000 Celje in Anja Kumer, Toneta Melive 10, 3210 Slovenske Konjice. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. ZX 22 23 !24 25 2h 1 2 > 4 5 6 7 t H 10 11 12 13 14 15 16 17 IS 20 Ime In priimek: Naslov; _ HOROSKOP mm Ona: Amor vas bo izbral za svojo larčo in izscrelil proti vam bol) bolečo puščico, kot boste pripravljeni priznati. Tbda nikar si ne delajte skrbi, sajsebo vse skupaj kmalu postavib na prow mesto. Otv Nekdo vam bo hotel sicer nage/ari» vendar vam bo v resnici celo naredil prijetno uslugo, za kar se mu boste morali nekako zahvaäti. Nikar mu ne zamerite nagajivosri. ampak se veseäte bodočega uspe^ Ona: Slišali boste nekaj, kar sicer ne bo namenjeno vašim ušesom, a si boste vseeno dobro zapomnili. Nekoč vam bo prišlo še prav^ Potrudile se, da ne boste po neumnosti zapravili spoštovanje okolice do vas. Oir Afo^ö^e je, da se boste na novo zaljubili, saj bo v vaše življenje vstopil neznanka, ki bo precej vzburila vašo domišljijo. Vse izpeljite počasi korak za korakom, saj vas bo nekdo pazljivo opazoval. Ona: Prihodnji dogodki bodo zelo čustveno nabih, saj se boste znašli pred odločitvijo, ki vam bo v veliki meri spremenila življenje, še zlasti na ljubezenskem podro^u. Nikar se ne ustrašite narediti odločne poteze. On: PrijetTui neznanka vam bo pošteno spremenila trenutne načrte, kar bo za vas nadvse prijetnazadsva. Konec koncev tudi zaslužite, da je kakšen konec tedna tudi mah bolj sproščen in lenoben. DVOJČKA ^ Omu Odločitev o nadaljnjem ljubezenskem življenju bo povsem vaša, zato se nikar neobo-tavljajte. ampak naredite tisto, kar bi morali storiti že dol^o te^a. Vse drugo vam lahko prinese le težave. Oil* Če boste vedno nasedali gowricom drugi/l, si boste zelo težko usrvariä realno sUko o svojih prijateljih. Poglejte vse skupaj z malo realnejšega kota. pa se bo kar naenkrat vse skupaj razjasnilo^ Ona: Kar je enkrat zaradi neumnosti izgubljerw. se stežka spet dobi Bolje bo, da poskusite tudi kje drugje. kjer imate morda veliko več motnosti, kot si mislite. Koristil vam bo obisk pri prijatelju. On: Dajte si duška, imateveč kot odhčne možnosti. Nezain-teresiranost bi lahko oškodovala oba. Šele prod koncu tedna se boste zavali, kaj vam je ušlo skoziprste. Boste pa dru^zato bolj pazljivi... Ona: V svoj realni svet boste uspeli vnesti kanček več domišljije. kar se bo takoj odrazilo na odnosih z nasprotnim spolom. Na nekaj pa boste vseeno pozabili, toda to je že druga zgodba z drugimi igrala ... On: Kar naenkrat boste pred kočljivo odločitvijo, ki bo v veliki meri odločala o vašem na-daljnjem življenju. Ne prenaglite se, raje dvakrat premislite, da vam ne bo žaL Pričakujte po-m£mben telefonski klic! Em Ona: Ne spuščajte se v nikakršne posle, investicija se gotovo ne bo obrestovala. Raje počakajte nn boljše čase. ki bodo vsekakor prišli. V poslu je prav tako kot v ljubezni: kdor se prehitro zaleti, ga glava boli! On: Vzemite si več časa zase in za svoja čustvo. Nekdo, ki vas prav rad vidi, se vam bo na vsak način skušal približa-d. V ljubezenskem življenju vlada pmva zmeda^^ larp sigaäni-prej skušajte uj^diii. KOZOROG On/L Pometite najprej pred svojim pragom. Šele nato kritizirajte prijatelje. Če boste nadaljevali s takšnim Življenjem, se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste nenadoma ostaU sami In nikomur ne bo mar... On: Po naporih iz preteklih dni boste lahko spet malo lažje zadihali m si privoščili tudi Twfcü/ Časa samo zase in za par:-n^a. Vsega sicer ne boste nadoknadili, vendar pa vam bo vseeno lepo. LEV ■ VODNAR ^ Ona: Znašli se boste sredi prave zmešnjave, za katero niste prav nič krivi Vendar vam bo pomagal nekdo, od katerega tega ne bi nikoli pričakovali Pokažite vsaj malo hvaležnosti in ne bo vam žal. On: Prepozno boste odkrili, da niste ravnali prav. Ostane vam le, da Čakale in upate, da posledice ne bodo preveč hude. Naslednjič se nikar ne spuščajte v zadeve, kijih ne obvladate. kajti grdo se boste opekli. DEVICA Ona: Ko boste opazili prijateljevo naklonjenost, bovsesku-paj že prepozno. Ali patudtrie, vendar se boste morali potruditi zlasti sami Najbolje bo, da se prenehate slepiti in končno pogledate resnici v oči. On: Nobena skrt^nost nt dobra. Ne prenaglite se, vendar vam lahko predolgo oklevanje škoduje v isti meri. Ponudila se vam bo priložnost, zato jo poskušajte izkoristiti. In spet bo vse kot po starem. Ona: Poslovna uspešnost vam sicer dviga ugled in položaj v družbi, a ski^ajte biti uspešni tudi v ljubezni Res tisto prvo prinaša d£rmr in varnost, a vam to ne bo zagotovilo take sreče, kot jo lahko ljubezen. On: Spet boste dokazati, da vam ni para pri reševanju že izgub^enih situnäj. Vendar se rtikar ne zanašajte na srečo, ker se vam lahko to hirro maščuje. Bodite previdni - predvsem v poslovnih odločitvah. Ona: V prepiru boste hoteli imeti tako prvo kot tudi zadnjo besedo, kar pa marsikomu ne bo po godu. Ne razglabljajte toliko o načelih, ampak storite tudi kaj. da se le ta začnejo vs(^ počasi realizirati. On: S partnerko se bosta ujela v povsem presenetljivih si-tuadjah, kar bo v veliki meri presenetilo oba. Izmislite si kaj, česar še nista počela in videli boste, da se bosta zabavala kot te dolgo ne. fTÜTTlTT^mTWl Če ne bi 2a Sara Lions Uuba Konjice stslnj^ov podmladek, elani Iso kluba, Id vkJjučujetudi brtika dtideta, bi lahko fotografijo nasknnli Sku|Mnska slika 2 gospo (guvefn0l(o Lorerw Hiis, jssno). Tako kot so strnü svoja vrsta 2a posnetek, tako jih vedno strnejo tudi za dobrodelnost (Foto: NAREKS) Priplesali tisoče evrov Najbolj vroča plesalka je bila tokrat Edita, soproga nekdanjega come-tovca. sedaj podjetnika Albina Matam. Da na bofl6spora2uma: edina tudi na prostem ni potrebovala ogrinjala. Člani Lions kiuba Konjice in njihov podmladek so na dobrodelnem plesu ob 5. oblet-rud so z avkcijo umetniških del in drugimi preizkušenimi prijemi zbrali 11.400 evrov. Porabili jih bodo v skladu s svojim sloganom »Poma^mo« za štipendije in za pomoč tistim, ki jo najbolj p»trebuje-jo. Izkazali so se tudi člani leo kJuba, ki so s srečetovom in golfom zbrali preko 2 tisoč evrov, ki jih bodo tako kol lani podarili društvu Sožitje. NovopBčenemu lionsu, 2d ravniku v Vhanju Bojanu Ribiču, je matuljček zavezal njegov boter Samo Pokom, vodja ansambla Štajerskih 7 ter zakladnik konjiških llotisov. P1.ES1CARSTVO FASADERSTVO ^KUGLER Kosovebva 16 3000 ceue CSM04XeflOS« WPS490 0XXS Zadovoljen guvemeraki par Larkskj spodrsljaj, ko so guvernerko Zveze lions klubov District D129 v Sloveniji Loreno Hus pozabili na oriruje ža pozabljen. Skupaj s soprttgom Dušanom, lastnikimi lekarna Apoteka pri teatru, m konjiškimi lionsi se veseli le enega dobrodelno uspešnega srečanja, misli pa hitijo k zadnji veliki guvemerski nalogi - konveneijl, ki bo konec prihodnjega tedna v Cetju. - §t. 38-16.1118] 2008 - Medijska lipa Da imajo v Žalcu poseben posluh za novinarje, dokazuje tudi 37. drevo v drevoredu Sožitje generacij pred dvorcem Novo Celje. Ta cesarska lipa je namreč medijska oziroma nosi ime Drevo medijev. Med sobotno otvoritvijo drevoreda so lipo poleg župana Lojzeta Posedela »oblegali« utripovska Lucija Kolar. naša Urša Selišaik, goldijeva Ksenija Rozman in televizijski Samo Sadnik. Naš sodelavec Tone Tavčer je na drugi strani fotoaparata. Kdo bo zalival lipo, se niso dogovorili. Užitki Kar nekaj časa smo ugotavljali, kdo je med odpiranjem plinske turbine v Termoelektrarni Šoštanj najbolj užival Kolebali smo med ministrom Andrejem Vizjakom, ki je v roke prijel pravo orodje za pikanje balonov, ministrico Zofijo Mazej KukoviČ> ki se je vrnila v rodne kraje, in našo Andrejo Petrovič, ki se je tudi po neprespani noči odlično znašla v »visoki« družbi. Po dolgem premisleku pa smo se odločili» da se je najbolje imel direktor Teša Uroš Rotnik. Vsaj tako nasmejanega že dolgo nismo videli. Foto: CrupA