PRIMORSKI DNEVNIK I« aM lzlw|«ti v Tutu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vaal Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. aeplembra 1944 te je tl-ekal v tlakami e Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-II, od 18. aeplembra 1944 do 1. maja 1946 v tlakami «Slovenija» pod Vojakim pd Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Tratti, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tlakani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
!> ~0 O' * o 'V O *
t-j
7:. cren
■n
rn
X
c
t-3
71
m
i_
i>
T.
iz
l_ I—I
n-:
■z.
1—t
O
m
v.
vi
-t>
X.r
1>
P 559 4 linije)
• 1
5723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 groppo
Gorica, mesto vsestranskega sodelovanja
MARKO WALTRITSCII
Cena 500 lir - Leto XL št. 10 (11.733)
Trst, petek, 13. januarja
Festival se je začel včeraj na gradcu Zen
Tradicionalno srečanje malih odrov konkreten prispevek kulturi sožitja
Danes v Gorici nadaljevanje simpozija o gledališčih v Alpe - Jadran
Gledališčniki Jugoslavije in Italije ter še marsikatere druge evropske države, ki sodelujejo na 13. novogoriškem,. srečanju malih odrov, ki se je pričelo včeraj, bodo danes gostje Gorice. Pravzaprav bo njihov gosti tel j goriška občinska uprava. Do tega je prišlo po dogovoru o kulturnem sodelovanju med občinama Gorica in Nova Gorica, ki kaže pozitivne rezultate z medsebojnimi gostovanji.
Festival malih odrov v Novi Gorici se vrši letos že trinajstič, v evrop sfcem gledališkem svetu si je pridobil precej pomembno mesto. V prejšnjih letih so že bile nekatere pred stave tega festivala v Gorici, na italijanski strani, vendar doslej v dogovoru s tukajšnjimi slovenskimi kul turnimi dejavniki, konkretno z upravo Kulturnega doma. Tudi letos se bo to ponovilo, saj bomo imeli v teh dneh v Gorici dve predstavi v okvi-ru tega že ustaljenega sodelovanja.
Tema. dvema pa se pridružujeta letos še simpozij Alpe - Adria in dve predatavi, za kateri je prevzela skrb goriška občinska uprava. Dopoldne i ,narfireč v Palači Attems tretje gledališko srečanje Alpe Adria, zvečer pa bo v slovenskem Kulturnem bbmu nastopila italijanska gledališka skupina iz Milana, ki bi lahko sicer nastopila v Novi Gorici. V ponedeljek Pa bo v Avditoriju nastopila sloven ska gledališka skupina iz Celja.
Ta gostovanja skupin, ki bi sicer nastopala v Novi Gorici, imajo torej nove. prijeme, imajo globlji pomen. Goriška in novogoriška občina sode lujeta na kulturnem in drugih pod ročjih. Ne le v tem primeru, saj bo v kratkem v Gorici, prav v okviru tega sodelovanja, prirejena razstava enega novogoriškega slikarja, Goriško amatersko gledališče pa je prav v sodelovanju z Novo Gorico dobilo možnost nastopanja v sosednjem me stu in tudi odskočno desko za gostovanje v Ljubljani.
Gorica je to svojo povezovalno vlogo dokazala že velikokrat prej. Že le ta sledimo množičnim manifestaci lam, pohodom po ulicah sosednjih mest, množičnim kolesarskim izle-t°m, sodelovanju na gospodarskem področju, sodelovanju na političnem Področju. V začetku lanskega decem ra smo videli zares množično sindi-alno manifestacijo za mir in sodelovanje, ki je uspela nad vsa pričakovanja. Stiki med kulturnimi in •Porlnimi društvi preko meje so na anevnem redu in gostitelji takih pri eaitev na naši strani so tako slo-benska kot italijanska društva in občinske uprave. Mnoge teh so ze pobratile z občinami ali kra Jevnimi skupnostmi v Sloveniji in ako še poglobile sodelovanje.
MARIJ ČUK
NOVA GORICA — «Začenjamo gori-ško srečanje malh in eksperimentalnih odrov, trinajstič zapored. Vse kar je bilo v zvezi s tem srečanjem dva najst let nazaj, vse kar vemo o njem, kar si zdaj obetamo od njega in kar hoče še biti in postajati, je za vse nas v ožjem in širšem prostoru z gosti, srečanje gledališča z gledališčem, srečanje ljudi z gledališčem, srečanje človeka s človekom, srečanje človeka s seboj... Vse to v desetih dneh prireditve, ki ima v naslovu besedico ma ih, ki pa ni malopodjétna, nema lo prizadevna, nemalo živahna, nema lo nemirna. Letošnjemu srečanju ste dali prireditelji še eno pomembno razsežnost: preseglo je ožji in širši domači prostor in pomembno poseglo čez mejo.»
S temi mislimi je podpredsednik Iz vršnega sveta SRS Dušan Šinigoj si noči na gradcu Zemono uradno odprl 13. Goriško srečanje malih odrov. Festival, ki ga lahko upravičeno imenu
jemo manifestacija obeh Goric, bo sedaj deset dni v središču pozornosti tostran in onstran meje in to ne samo zaradi njegove kulturne oziroma gledališke vsebine, ampak tudi zaradi političnega in visoko človeškega sporočila. Gre namreč za dokaz izjemno plodnega in enakopravnega sodelovanja dveh mest, ki si prizadevata konkretno ustvarjati kulturo sožitja, ne glede na državne meje ali razlike v jeziku in družbeni ureditvi. Dokaz temu je tudi dvodnevni simpozij ob 3. srečanju gledališč delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki se je včeraj p» poldne začel na gradcu Zemono in se bo danes nadaljeval v goriški palači Atems.
Simpozij je odprl direktor Primorskega dramskega gledališča (organizator 13. G SMO) Sergij Pelhan, s svojim doprinosom pa so ga obogatili predsednik skupščine občine Nova Gorica Zorko Debeljak, predsednik komiteja za kulturo pri IS SRS Matjaž Kmecl, goriški župan Antonio Sc arano in direktor Kromberškega muzeja Branko Marušič. Debeljak je v svojem posegu naglasil, da sta Nova Go-
rica in Gorica «pravočasno spoznali, kako pomembno je za prebivalce na obeh straneh meje, da stopita na pot sodelovanja in prijateljstva in se v obojestranskem interesu povezujeta pri izvajanju pobud na gospodarskem področju, na področju urejanja prostora, in varstva okolja ter na področju kulture. Obojestranska pripravljenost za reševanje odprtih vprašanj in odprt dialog sta da a že vrsto dobrih rezultatov, razmere pa nam narekuje jo, da prizadevanja še nadaljujemo in jih strokovno ter operativno izpolnjujemo. Povezovanje na področju kulturnih dejavnosti, pretok kulture in informacij, ki se vgrajujeta v to sodelovanje, sta bistvena dejavnika za zbliževanje in spoznavanje dveh kultur ob meji in za ohranjanje stikov manjšin z matičnima narodoma. Spontana potreba po kulturnih izmenjavah ob meji je pripeljala do velike razve-javnosti stikov ne samo na ravni profesionalnih kulturnih ustanov, p>ač pa tudi na ravni prosvetnih društev — torej ljubiteljstva, kar priča, da so korenine kulturnega sodelovanja zelo globoke. Intenzivnosti teh stikov na
srečo ni prizadel niti predlanski u-krep ZIS o omejitvi prehodov čez mejo, saj nam je sodelovanje na kulturnem področju, kljub včasih kar velikim administrativnim zaprekam vendarle uspelo ohraniti in celo razvijati. Srečanje malih odrov, ki piraznuje že 13. rojstni dan je letos prvič tudi uradno piostalo manifestacija dveh Goric.»
Goriški župan Scarano je naglasil, da je sodelovanje med obema mestoma lahko zgled Evropi, kajti «na tem območju živimo v prijateljstvu in miru ohranjamo visoko raven povezovanja. To kj’jub nekaterim administrativnim ukrepam, ki pa so še bolj jasno dokazali, da so naši interesi globlji in ne samo gospodarskega značaja. In to je zasluga vsega prebivalstvu tostran in onstran meje.» Matjaž Kmecl je pozdravil predlog, ki sta ga pripravili mesti Gorica in Nova Gorica in sicer naj bi se dosedanje sreč Em je malih odrov v Novi Gorici spremenilo v srečanje malih odrov iz prostora A'pc - Jadran, potekalo pa
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
De Mita se oprošča
RIM —- De Mita se je opravičil Pertiniju. To je prolitično bistvo pi sma, ki ga je sekretar KD poslal predsedniku republike in ki ga je Kvirinal včeraj objavil.
«Nisem hotel polemizirati s Tabo,» je pisal De Mita Pertiniju in se pri tem nanašal na svoj govor v Trentu. Sekretar krščanske demokracije je potrdil, da visoko ceni predsednika republike in naglasil, da bi z njim pro-lemiziral jasno in odprto, če bi bil hotel kritizirati njegovo novoletni) po-slanico. «Hotel sem le opozoriti na problem prorsonalizma — trdi De Mi ta — in na nevarnost, ki jo predstavlja v sedanji fazi krize našega proli-tičnega sistema.»
Pismo ob koncu pa le vsebuje ost proti Craxijevi vladi, ost, ki jo povzema današnji «H Popolo», ko polemizira s socialisti in jih obtožuje, da niso nikoli resnično cenili Pertinija. Glasilo KD tudi opozarja, da sedanja ni socialistična vlada, pač pa koalicijska vlada, ki jo trenutno vodijo socialisti.
Polemika KD proti Kvirinalu se je torej sprevrgla v polemiko med socia listi in demokristjani. KD je v prejšnjih dneh zelo verjetno res poskuša-
la napad na priljubljenost Pertinija in pri tem je imo a nekaj zaveznikov. Nato pa se je De Mita zbal, da ne bi v tej ofenzivi morda doživel nov poraz in se je hitro umaknil. S tem pa vprašanje še ni rešeno. KD je
Pertiniju
danes še vedno središče «antipertiniz ma», njen cilj pa je zmanjšati priljubljenost predsednika, da bi lahko sa nu uspešneje startala na predsedstvo republike.
R. G.
Diktat Dunaja slovenski šoli
CELOVEC — Dokončno imenovanje novega inšpektorja Wiegeleta za manjšinsko šolstvo mimo in proti u-temeljenim argumentom slovenske narodne skupnosti na Koroškem in dvojezičnim pedagogom pomeni pred državnim obiskom avstrijskega kanclerja Sinowitza v Jugoslaviji brez dvoma zavestno zaostrovanje odnosov med manjšino in vlado.
Očitno se nova vlada še vedno ne zaveda nujnosti enakopravnega dialoga med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem in pristojno vlado ter s tem provocira nove zaostritve v deželi.
V luči te nedemokratične odločitve mislimo, da se zvezne oblasti ne zavedajo nevarnosti take odločitve za nadaljnji razvoj dogodkov na Koroškem. Že površno znanje zgodovine potrjuje, da so imele take in podobne odločitve dolgoročne posledice.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem protestira proti temu samovoljnemu diktatu in je prepričana, da bo moč reševati kompleksno šolsko vprašanje samo v trajnem in konkretnem sodelovanju med osrednjima orgEuiizacijama, dvojezičnimi pedagogi in pristojnimi šolskimi o-blastmi. (B.G.)
Comelli danes v Zagrebu
Na povabilo predsednika izvršnega sveta sabora SR Hrvatske Marko viča bo danes prispela na dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Zagreb delegacija deželne vlade Furlanije Julijske krajine, ki jo bo vodil predsednik Comelli. V delegaciji naše dežele bodo tudi odbornik za trgovino Berteli, odbornik za turizem Bratteati ter odbornik za stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo in z drugimi državami Solimbergo, pogovorom pa bo prisostvoval tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Ugledno zastopstvo Furlanije - Julijske krajine pa bo pred koncem tega meseca obiskalo tudi Ljubljano, kjer bo imelo vrsto srečanj s člani IS SR Slovenije.
V sklopu sodelovanja med sosednjima deželama pa je včeraj obiskal Trst predsednik republiškega komiteja za teritorialno načrtovanje in član izvršnega sveta SR Slovenije Tomaž Vuga. Gost, ki ga je spremljal generalni konzul Mirošič, se je sestal s podpredsednikom deželnega odbora Zanfagninijem. Na srečanju je tekla beseda o delu in nalogah posebne italijansko - jugoslovanske mešane komisije o zaščiti okolja, ki bo plenarno zasedala v začetku marca na Bledu.
Hrez dvoma je bilo treba veliko truda, da se je ustvarilo sodelovanje uai na kulturnem področju, saj so Ul Prav tu nekateri v Gorici zelo zaprti in skeptični. Našli pa so se že Pred leti kulturni ljudje odprti do slovenskega kulturnega pristopa. Ne bo-b nikdar pozabili nekdanjega rav-™?tel]a goriške državne knjižnice, oskanca, dr. Guida Manzinija, ki je Prekinil s politiko kulturne zaprtosti pričel sodelovanje s slovenskim kulturnim svetom, ter učitelja - zgodovinarja Camilla Medeota, ki je vedno iskal stik s slovenskimi kul urniki. Ne bomo niti pozabili dele-z“: ki so ga dali in dajejo sloven .i. kulturniki raznim pobudam v Gorici, Ne bo odveč tu, da omenimo uai skorajšnji simpozij o vsestran sko kulturno in intelektualno angaži ranem goriškem Slovencu Rudolfu £ocjančiču, ki bo še ta mesec v Golci v priredbi tukajšnje ustanove in ”° katerem bodo sodelovali tudi slo venski strokovnjaki.
Gorica in vsa Goriška sta torej od prti sodelovanju s sosednjo Slovenijo *n njeno kulturo in v tem okviru tu .i s°delovanju med tukajšnjimi itali lanskimi in slovenskimi kulturniki.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zidarski oder na ljudi in parkirane avtomobile
štirje na srečo lažje ranjeni in osem poškodovanih avtomobilov je obračun slikovite nesreče v središču Trsta, kjer se je večnadstropni zidarski oder sesul na cesto	NA 5. STRANI
Monti baje lastnik «Piccola»
TRST — Vse kaže, da se negotovost glede lastništva tržaškega itali jonskega dnevnika «Il Piccolo» bliža koncu. Po vesteh iz običajno dobro obveščenih krogov je skupina, ki ji načeluje podjetnik Attilio Monti in v kateri so še glavni delničar propagandne agencije SPE Oscar Maestro ter tržaški industrijec Raffaele De Riu, sklenila kupčijo z milanskim založniškim koncernom Rizzoli. Vesi seveda še ni uradna in tudi kupčija najbrž ni bila formalno še sklenjena, ker je družba Rizzoli v režimu nadzorovanega upravljanja, prodaja nje nih delnic ali družb, ki bi jih nad zorovala, pa je zato povezana s pri voljenjem milanskega sodnika, ki nadzorstvo izvaja. S formalno prav nega vidika bi bil postopek lahko še dolg, saj mora sodnik med drugim vprašati za mnenje Rizzolijeve upni ke, poleg tega pa je Rizzoli dala delnice družbe OTE, ki izdaja «II Piccolo», v jamstvo papirniškemu koncernu Fabbri. S praktičnega vidi
ka pa, pravijo v obveščenih krogih, je kupčija že sklenjena.
Družba Rizzoli je v sredo sicer demantirala, da bi prosila milansko sodišče za dovoljenje, da proda «11 Piccolo», in v uredništvu italijanske ga lista prav tako demantirajo, da bi bil list dokončno prodan. Milanski sodnik — trdijo — mora še vedno izbirati med Montijevo ponudbo in ponudbo deželnih podjetnikov, ki jih vodi inž. Segre Melzi, založnik videmskega dnevnika «Messaggero Veneto». Vendar, če so naše informacije točne, slednja skupina nima več velikih izgledov, da bi postala lastnik tržaškega dnevnika.
To potrjuje tudi dejstvo, da je skupina Monti že določila kandidata za odgovorno uredništvo lista: gre za sedanjega namestnika odgovornega u rednika florentinskega dnevnika «La Nazione» Alberta Marcolina. Slednji, ki je prehodil vso svojo novinarsko
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
e Gorica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Današnji prireditvi kot tudi druge z gledališkega področja nam to bolj kot kdaj dokazujejo. Gorica pa noče in tudi rte sme biti in ostati edino mesto na italijanski strani ob meji, ki bi tako intenzivno sodelovalo z mesti na drugi strani jugoslovansko - italijanske meje.
MARKO WALTRITSCH
•	Mali odri
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bi na obeh straneh meje, pod strehami obeh mest, v njuni skupni organizaciji. «Zamisel se mi zdi sijajna, še bolj sijajna pa pripravljenost obeh sesterskih mest, saj že po svoje izraža misel, ki je temeljna, tudi združenju Alpe - Jadran : sodelujemo ne glede na meje, ki jih še najmanj priznavamo prav na kulturnem terenu — ne geografskih, ne upravnih, ne jezikovnih in še manj duhovnih!»
Ob zaključku tega prvega dela simpozija je Branko Marušič podal še nekaj zanimivih zgodovinskih podatkov o Goriški.
Sledil je delovni spored srečanj, informacija o sodobni dramatiki v prostoru Alpe - Jadran, ki so jo padali Andrej Inkret (SRS), Horst Ogris (Koroška), Dalibor Foretič (SRH) in Giorgio Polacco (FJK). Kot rečeno se bo simpozij danes nadaljeval v Gorici, ko bodo iznešeni zaključki in bo preverjena možnost ali do tako široko zasnovanega gledališkega festivala na območju Alpe - Jadran sp’oh lahko pride. In jasno, sinoči je bila tudi prva predstava v okviru 13. GS MO. Nastopi’« je Primorsko dramsko gledališče s Plevneševim «Erigonom».
•	«Piccolo»
NADALJEVANJE S L STRANI
pot v florentinskem listu, kjer dela skoraj 35 let, je baje potrdil sindikalnemu odboru «Piccola», da je res kandidat za novega odgovornega u rednika, v krajšem razgovoru pa naj bi tudi dodal, da kupčija še ni bila povsem formalizirana.
Marcolina opisujejo kot garača, ki ima poleg časopisa dva hobbyja: detektivske romane in Fiorentino. Sicer pa ga prikazujejo kot sposobnega in korektnega novinarja, politično zmerno usmerjenega, s človeškega vidika pa zelo humanega.
Q RIM — Na Kvirinalu odklanjajo vsak komentar na vest, da nameravajo socialistični parlamentarci predlagati predsednika republike Perti-nija za Nobelovo nagrado za mir, ki so jo že ugodno ocenile tudi druge parlamentarne skupine, razen seveda neofašistične.
□ BEOGRAD — Po zamisli jugoslovanskega kiparja Draga Marina Čerina iz Podgore pri Makarski, bodo v glavnem mestu Saudske Arabije Riadu gradili velikansko poslopje družbenokultumega centra te države. Idejno zasnovo jugoslovanskega mladega kiparja in slikarja je pred kratkim sprejel saudski ministrski svet, čemur so v tej državi dali veliko publiciteto, (dd)
U BUENOS AIRES — Upravnik pokopališča v La Plata je sporočil, da so v času med 1976. in 1982. letom pokopali 482 trupel neznancev, od katerih 221 s preluknjano lobanjo v prvih dveh letih vojaškega režima.
Do te ugotovitve so se dokopali med preiskavo, ki so jo skupno vodili pogrebna služba in občinski svetovalci. Podatki še niso dokončni. Pokope ne ugotovljenih trupel je odredilo policijsko poveljstvo iz Buenos Airesa. Kakor izhaja iz poročil, naj bi bili ti ljudje «ubiti v spopadih s policijskimi silami».
Pred konferenco o krepitvi zaupanja in varnosti
Izhodišča Z IS za bližnji nastop
SFRJ v Stockholmu
delegacije
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji sprejel izhodišča Socialistične federativne republike Jugoslavije za prvo fazo konference o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti in razoroževanja v Evropi, ki se bo začela 17. januarja v Stockholmu. Pri tem je opozoril na pomen stockholmske konference za medevropske in širše mednarodne odnose. Na temelju sprejetih izhodišč se bo jugoslovanska delegacija, skupaj z nevtralnimi in neuvrščenimi državami in v sodelovanju z drugimi državami udeleženkami konference, zavzemala za čimbolj vsebinske ukrepe medsebojnega odpiranja, omejevanja vojaških aktivnosti in krepitve vzajemnega zaupanja.
Zvezni izvršni svet ocenjuje kot pomembno dejstvo, da se bo konferenca v Stockholmu začela na ravni zunanjih ministrov, kar bo vsekakor prispevalo k obnovitvi politike dialoga in k uspešnemu poteku dela konference. Na otvoritvi konference bo sodeloval tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Moj sov.
ZIS je sprejel tudi izhodišča za so-
delovanje jugoslovanske delegacije na splošni konferenci ministrov za informacije neuvrščenih držav, ki bo konec januarja v Indoneziji. Na tej
konferenci bodo proučili aktualna vprašanja izboljšanja medsebojnega sodelovanja neuvrščenih držav na področju informacije, (dd)
Krepitev sodelovanja ob meji
UMAG — Jugoslovanska delegacija je na današnji seji mešane italijansko - jugoslovanske komisije ugotovila, da se je, navzlic resnim mednarodnim gospodarskim zapletom, blagovna menjava po maloobmejnem prometu, ki ga urejujeta goriški in tržaški sporazum, rekordno povečala in je po prvih ocenah presegla 500 milijard lir. Vrednost blagovne menjave se je od 1982. do 1983. leta podvojila in znaša 25 odstotkov celotnega obsega blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo.
V kratkem bodo ustanovili posebno mešano italijansko - jugoslovansko komisijo, ki se bo u-kvarjala izključno samo z obmejnim sodelovanjem. Med drugim bo njena naloga spodbujati med podjetji na mejnem področju višje srednjeročne in dolgoročne tehnično - industrijske o-blike gospodarskega sodelovanja.
E. ORASSI
FRANCIJA IN ZAHODNA NEMČIJA BOSTA SKUŠALI ZAKRPATI EGS
BONN — Drugega februarja se bosta v Oggersheimu pri Ludwighafnu spet srečala francoski predsednik Francois Mitterrand in zvezni kancler Helmut Kohl, da bi v polletju, ko je Mitterrand predsednik sveta Evropske gospodarske skupnosti, čimbolj uskladila politiko, ki naj bi olajšala težave v EGS. Kohl, da bi v polletju, ko je Mitterrand predsednik sveta Evropske gospodar-francoskemu zunanjemu ministru Cheyssonu, v katerih poudarjata, da imata Francija in Zvezna republika Nemčija posebno odgovornost za reševanje problemov Evropske gospodarske skupnosti. Britanska premierka Margaret Thatcher, kot kaže, ni pripravljena prevzemati «posebne odgovornosti», ampak vztrajno in glasno opozarja EGS, naj vrne Veliki Britaniji denar, ki ji ga dolguje. Kaže tudi, da je Bonn voljan nekoliko popustiti Franciji, za katero so bili sklepi vrha EGS lani junija v Stuttgartu preostri. Vendar v Bonnu poudarjajo, da Kohl ne misli popuščati glede potrebe po varčevanju.
BOŽIDAR PAHOR
Sporazum ZDA-Kitajska
Kitajski ministrski predsednik Zhao Ziyang in ameriški predsednik Ronald Reagan sta včeraj podpisala v Washingtonu sporazum o znanstveni in tehnološki izmenjavi ter o trgovinskem in industrijskem sodelovanju (AP)
Pred srečanjem z vlado in sindikati
Confindustria strelja na draginjsko doklado
RIM — Današnji obnovitvi trikotnih pogajanj med vlado, sindikati in delodajalci o zajezitvi inflacije, o-zdravitvi državnih financ in novem gospodarskem zagonu se odpirajo kaj malo rožnate perspektive. Izhodišča, ki so jih včeraj potrdili pristojni organi vseh treh strani, so namreč tako narazen, da si je težko zamisliti možnosti zbližanja in sporazuma. Po premoru ob novoletnih praznikih, ki naj bi -omogočili trezen premislek, so se torej odnosi le še zaostrili.
Tajništvo sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL je včeraj potrdilo enotnost na zelo jasnih postavkah: o ceni dela (draginjski dokladi) je treba govoriti nazadnje, potem ko bodo jasne perspektive glede zaposlovanja, pravične davčne politike in nadzorovanja cen in tarif. Sindikat bo torej zahteval obdavčitev velikih premoženj in finančnih rent ter zaostritev boja proti utajam.
Na nasprotnem bregu je pa Con-
findustria izstrelila včeraj doslej najmočnejšo salvo: zahtevala je okle-stenje draginjske doklade za najmanj polovico kot prvi pogoj za vsak sporazum, poleg tega pa zavrnila vsako možnost protivrednosti delavcem (davčne razbremenitve, zajezitev tarif) v breme državnega proračuna. Sindikat pa že vnaprej odklanja tako možnost, saj bi okrnila vrednost plač za cela 2 odstotka, medtem ko bi prispevala k omiljenju inflacije le za 0,7 odstotka.
V tem neobeta vnem vzdušju je včeraj vladni kabinetni svet izdelal načelen dokument, ki ga bo minister De Michelis izročil danes sindikatom in delodajalcem. V njem nedoločeno predlaga strožje obdavčenje dohodkov neodvisnih delavcev, nadzorstvo tarif in cen, nekaj variant za zaposlovanje mladih, skromno znižanje obresti, glede cene dela pa prepušča predloge sindikatom in delodajalcem.
Nadaljuje se rast vrednosti dolarja
RIM — Po enodnevnem premoru se je vrednost ameriškega dolarja ponovno povečala na vseh denarnih borzah sveta. V Italiji je ameriška valuta potolkla vse dosedanje rekorde, saj je bil dolar včeraj vreden kar 1721,25 lire, kar je devet lir več kot dan prej. Tudi zahodnonemška marka je včeraj doživela napad ameriškega dolarja, da je morala Bundesbank porabiti preko 45 milijonov dolarjev, da je lahko preprečila najhujše. Podobno kot lira jo je včeraj skupil francoski frank in skoraj vse ostale zahodne valute razen japonskega jena in britanskega funta.
V takem položaju je popolnoma jasen poziv KPI italijanskemu gospodarstvu, naj se v bodoče zadolžuje v evropskih denarnih enotah.
Presenetljiva pobuda Pjongjanga
Predlog o združitvi obeh Kor e j
PJONGJANG — Najvišje telo Demokratične ljudske republike Koreje je Južni Koreji in Združenim državam Amerike poslalo predlog o mirni združitvi obeh Kore j. Po predlogu Severne Koreje naj bi na tristranskem sestanku podpisali mirovni sporazum, ki bi nasledil leta 1953 sklenjen sporazum o premirju med obema stranema, kar bi pomenilo umik ameriških zasedbenih čet, odstranitev jedrskega orož:ja s tega dela sveta in podpis izjave med obema Korejama o nenapadanju.
Po predlogu Severne Koreje bi se oba dela države morala obvezati, da se odpovedujeta medsebojnemu napadanju in da bosta občutno zmanjšala oborožene sile. Obenem pa je Pjongjang pokazal pripravljenost, da razpravlja tudi o predlogih, ki bi jih imela druga stran. V Severni Koreji nadalje ugotavljajo, da je «dialog edina pot», ki lahko pripelje do mirne združitve obeh Kore j, in da bo nastanek nove države mogoč
samo na osnovi konfederacije in avtonomije obeh delov države, kar pomeni ohranjanje različnih družbenopolitičnih, sedaj obstoječih sistemov.
Političnim komentatorjem ni ušlo, da Pjongjang v tem dokumentu ne govori več o «južnokorejski marionetni kliki», ampak da svojega južnega soseda imenuje «južnokorejska oblast» ali pa «seulska vlada».
Južnokorejski minister za združitev obeh Korej je po seji vlade zavrnil predlog o tristranskem sporazumu, in se zavzel za neposreden pogovor med Severom in Jugom. Njegova vlada pa bi bila naklonjena prisotnosti Kitajske na pogovorih, ki jih predlaga Pjongjang.
Med večerjo s kitajskim premieram Ziyangom, ki se te dni mudi v ZDA, je Reagan dejal, da bi bilo naravnost «čudovito, če bi se o združitvi Korej lahko po govarjali v četvero.»
STOCKHOLM: NEUVRŠČENI V OSPREDJU
BEOGRAD — Jugoslavija pričakuje, da bo v Stockhol mu potekal vsebinsko politični dialog o vprašanjih vojaških vidikov evropske varnosti s ciljem odprave seda njega stanja konfrontacije in nezaupanja. To je na včerajšnji tiskovni konferenci v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve izjavil njegov predstavnik Željko Jeglič. Dodal je, da mora konferenca sprejeti konkretne in čim bolj daljnosežne ukrepe, katerih praktično uresničevanje bi bistveno prispevalo h krepitvi zaupanja in varnosti v Evropi. Uspeh prve faze konference naj bi omogočil prehod na drugo fazo, to pa je na praktičen začetek pogovorov o resničnem razorože-vanju v Evropi.
Pričakujemo, je dejal Željko Jeglič, da bo vloga nevtralnih in neuvrščenih držav tudi v Stockholmu zelo opazna. Neuvrščene in nevtralne države so bile že doslej, menimo pa, da morajo to biti tudi v Stockholmu, zastopnice ne le svojih posebnih interesov, temveč tudi nosilke pobude za splošno evropske rešitve.
Na vprašanje v zvezi s tolmačenjem zakona o amne-
stiji vojaških obveznikov SFRJ, je Jeglič med drugim dejal, da se ta zakon nanaša na vse državljane SFRJ, ne glede na to, ali imajo še kako tuje državljanstvo. Amnestija se nanaša na vse tiste, ki se v določenem roku prijavijo pristojnemu organu za zadeve ljudske obrambe, oziroma pristojnemu diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu SFRJ v tujini in dajo izjavo, da bodo opravili svojo vojaško obveznost v skladu z zakonom o vojaški obveznosti.
Željko Jeglič je tudi sporočil, da bo avstrijski zvezni kancler dr. Fred Sinowatz uradno obiskal Jugoslavijo od 24. do 26. januarja. Dodal je, da pogovori v Beogradu ne bodo obšli nobenega vprašanja s področja dvostranskih odnosov, s čimer naj bi praktično dali nov prispevek k izboljšanju dobrososedskega sodelovanja.
Jeglič je novinarje seznanil tudi z bližnjim obiskom delegacije Skupščine SFRJ pri Evropskem parlamentu in dejal, da bo to priložnost za širšo izmenjavo mnenj o gospodarskem sodelovanju in aktualnih mednarodnih vprašanjih, (dd)
Spadolinijevi pogovori v ZRN o evroizstrelkih
BONN — Predsinočnji in včerajšnji pogovori italijanskega obrambnega ministra Spadolinija z njegovim zali odnonemškim kolegom Woer.ierjem, z zunanjim ministrom Genscherjem in z voditeljem socialdemokratske o-pozicije Voglom so bili osredotočeni na vprašanje obnove dialoga med Zahodom in Vzhodom o zmanjševanju jedrske oborožitve v Evropi in o sodelovanju držav članic atlantskega zavezništva. Seveda je Spadolini poročal svojim zah odnonemškim sogovornikom tudi o položaju na Bližnjem vzhodu in v Libanonu ter o vlogi italijanskega kontingenta. V tej širo-
ki paleti tem pa niso pozabili niti na dvostranske odnose.
Glede evroizstrelkov sta tako Spadolini kot Woemer poudarila skupno voljo obeh vlad, da bosta tudi v luči bližnje stockholmske konference storili vse, da bi obnovili pretrgani dialog med obema supersilama. V glavnem lahko trdimo, da ni na sedanjih pogovorih razhajanj med Italijo in ZRN. Tudi o evropski varnosti sta se Spadolini in Woemer strinjala, da je potrebna še večja politično-vojaška integracija Evrope, ki bo lahko omilila tudi neuspeh vrha v Atenah.
a premiera Primorskega dramskega gledališča
z dramo izvotlene revolucije
Tret j
Soočanje
MARIJ ČUK
Dramo «Čevljarji», ki jo je Primor sko dramsko gledališče uprizorilo v solkanski dvoranici kol svojo tretjo premiero v letošnji sezoni (v torek, na predvečer otvoritve 13. GSMO), lahko prištevamo med opaznejše postavitve novogoriškega teatra. Sama izbira avtorja, Poljaka Stanislawa lgnacyja Witkiewicza, je zagotavljala zavezujočo predstavo z drznim sporočilom, ki naravnost izziva gledalca k
razmišljanju o zgodovini, revoluciji in politiki, jasno, skozi katastrofalno oko dramatika, ki je v zadnjem času postal na Poljskem spet zelo aktualen. «Čevljarje» so namreč imela na svo jem repertoarju zadnjih dveh let številna poljska gledališča, da bi skozi «čevljarjomanijsko» metaforo govorila dokaj direktno o perečih življenjskih in političnih vprašanjih.
«Čevljarje» je Witkiewicz (1885-1939) dokončal leta 1934 in v njih izpovedal svoj pogled na družbo in družbene spremembe. Kajti gre za izrazito filozofski tekst, ki se tudi na
odru udejanja na intenzivnem verbalnem nivoju, a zato nič manj disciplinirano in učinkovito. Zgodovinski družbeni procesi potekajo v soočanju treh razredov; proletariata, buržoazije in aristokracije. Začetek je postavljen v obdobje liberalizma in navidezne demokracije, v katerem čevljarji v svoji delavnici snujejo svojo revolucijo. Vendar od tiste demokracije, lahko bi rekli plehke demokracije, je kaj lahko preiti v fašizem. In to se tudi zgodi z državnim udarom Scur byja, s čimer se začenja obdobje terorja in nesvobode. Fašizem prisili delavce na nedelo, sam Scurby pa prisili kneginjo nz «čevljar jen je». Kneginja lrina Vsevolodovna je pred stavnica preživelega, a za buržuja še vedno nedosegljivega razreda. Iz tega fašističnega obdobja je spet prehod na proletarsko revolucijo, ko čevljarji prevzamejo oblast. A kaj se tedaj zgodi! Čevljarji res prestopijo na dni go stran, ko zapolnijo potrebo po polnem želodcu pa se tudi sami izvotlijo, ideje ni več, ostane samo dolgčas in v tem avtomatizirani delavci, nato uradniki z neplodnimi sejami, sestanki, itd. Skratka, revolucija živi vse do takrat, dokler traja ideja in pri prava nanjo, nakar se ob njenem ude jan jen ju povsem izvotli. Revolucionar živi torej samo do takrat, dokler se na revolucijo pripravlja, dokler živi v njem ogenj ideje, nakar se poplitvi.
V tem zelo poenostavljenem prikazu veliko bolj zapletenega in tveganega sporočila lahko iščemo srž predstave, ki jo je režiral poljski gost Jan Škot nicki ob sodelovanju scenografa Bora Rotovnika, ki si je svoj delež k predstavi zamislil strogo matematično, kar «antično» poenostavljeno. V predstavi so imeli tudi kostumi Alenke Bartl veliko vlogo, saj so še prej kot do-
gajanje samo ponazarjali situacijo na odru in to v drugem in tretjem deja nju dokaj karikirano. Skotnicki, ki se je poslužil odličnega prevoda (z «no votvorbami») Darje Dominkuš, je strune uglasil na lahno ironijo, ki je v predstavi vseskozi prisotna. S tem je najbrž izostril tisto potrebno di stanco do samega teksta, da se ne bi predstava izrodila v propagandni manifest. In tudi igralci so v svojo igro vnesli tisti prepotrebni videz ne resnice in laži, pretvarjanja, ki je za vsako obravnavano obdobje nekako v ospredju. Režiser pa seveda ni opustil farsičnih alegorij na danšnjost in celo nagovorov na občinstvu, kar je dajalo Witkiewiczemu tekstu še grenke jši priokus.
Domala ves ansambel PDG se je na taki sceni in v takem miljeju gi bal izredno disciplinirano, s točno pre študiranimi gibi (delo Matjaža Višna-rja), ki so nakazovali samo strogo potrebno mimiko, brez vsakršnega ne potrebnega baročnega dekorja. Revolucionarja in začetno idejo je v liku čevljarskega mojstra upodobil Sandi Krošl nekoliko romantično in zaneseno, kot se pač nosilcem velikih idej spodobi, njegova bolj prefrigana in ideji ne čisto predana vajenca pa sta igrala Janez Starina in Milan Vodopivec. Spolno nepotešeno aristokratinjo je igrala Mira Lampe - Vujičič, klovnsko razpoloženega buržuja in na to fašističnega tirana pa Bine Matoh. Nastopili so še Ivo Barišič, Tone Šolar, Stane Leban, Matjaž Višnar, Janez Lavrin. Darko Komac, Jože Uro vat, Nevenka Vrančič in Sergej F er a ri. Ob učinkoviti igri celotnega an sambla ne gre spregledati niti dela Ivana Mignozzija, ki je uglasbil ko pico songov, ki so dajali predstavi še posebno obeležje.
Novost na knjižni polici
V o ja n Run:
Možnost nove estetike
Možnost nove estetike Vojana Rusa je knjiga večjih razprav, v katerih znani slovenski filozof razpravlja o problemih sodobne estetike, zlasti v literaturi. Pri tem znova obravnava Kanta in Hegla, posebej se dotika Gramscijevih tez o umetnosti, pri tem pa se uvodoma dotika vprašanja ali je sploh možna nova estetika v našem socializmu. Avtor prihaja do zaključkov, da je potrebno razviti še neizoblikovano filozofijo človeka in dela. Le če izhajamo iz strukture človekovega dela dobimo razlago, kako se lahko umetnost dvigne od navadnega dela na povsem nove višine. Le če izhajamo iz zapletene celote človeka, odkrijemo nenadomestljivo vlogo umetnosti v graditvi človekovega sveta, šele iz teh dveh izhodišč, iz človeka in dela lahko razložimo možnosti umetniških vsebin in oblik. Možnosti nove estetike niso v prekinitvi s sedanjo estetiko; ampak da na novih predpostavkah — teoriji človeka in dela —, dobimo nove odgovore na nova in stara vprašanja o umetnosti. Svojo praktično stran nove estetike pa Vojan Rus pokaže na vrednotenju slovenske literature o osvobodilnem boju in tolmači zanimiva izhodišča za to vrednotenje. Ob tem je z navedenim povezano še zadnje poglavje knjige posvečeno mitom in u-metnosti v njem.
Sl. Ru.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
O igri «Preklete gr ab je»
NEVA LUKES
Bila sem med tistimi, ki so se v nedeljo udeležili že tradicionalnega «Dneva emigranta» v Čedadu in skupno s številno domačo publiko sprem Hala in doživljala celotno prireditev, Posebno še nastop Beneškega gleda lišča, ki se je tokrat predstavilo zo-Pet z noviteto in sicer z veseloigro, obogateno z glasbenimi vložki «Preklete grabje» v zamisli in priredbi domačina Luciana Chiabudinija ter v režiji in v pripravi teksta Adrijana Rustje.
i sem se(!ela med občinstvom, anko rečem, da so se v dvorani za-avali, nasmejali, da so igro razumeli, da jim je bila všeč, ker pač govori o njihovih problemih, o njihovem načinu življenja, skratka o nji novi stvarnosti. Da jim je bila še °Jje razumljiva, je celotna zgodba Potekala kar v štirih jezikih — v ocneskem narečju, ki ga govorita oba glavna junaka, v furlanščini, v ita ijansčmi in delno celo v nemščini.
kaj to? Zato, ker se vsa zgodba začenja v Beneški Sloveniji, odko-fF. ■s|t"a °ba junaka doma, v Furla-niJi, kjer sta na neki kmetiji zapo «'ena, nato v Nemčiji, kjer delata t izseljenca in nato zopet v rodni Beneški Sloveniji.
Zgodba je zelo preprosta, a doma čemu prebivalstvu dokaj blizu, saj govori o problemu izseljeništva pa udi o veliki navezanosti prebivalstva n svoj dom, na svoje kraje, na svoj U®”.’ na svoje običaje. Kot tako so jo J? razumeli in jo tudi sprem J i z vidnim zadovoljstvom, pred-scm ob zaključku, ko se oba junaka r6 . ta m Mario odločita, da si v domačem kraju ustvarita ■ pno življenje in tu nadaljujeta z ?m ni’ zakaj ne, tudi z iskanjem eh tistih poti, ki bi pripeljale tudi •J*? izseljence na njihove domove.
. , lo Je' kot že vsa ta leta, odkar oDstaja Beneško gledališče, režiral ,, dLrovenskega stalnega gledaliča v Prstu Adrijan Rustja, ki si je za : ®11 Pnav posebno, lahko rečem,
, ,'7'0 izpeljavo celotne igre. Ves st je bil namreč predhodno posnet na magnetofonske trakove, vsi nasto-
pajoči so tako na odru le nakazovali svoje figure, vse je torej steklo brez zapletov, brez lapsusov, brez zastojev, ki pogosto pogojujejo raz ne premiere. Tudi kar zadeva slišnosti, je bila ta zamisel celotne igre na playbeg, posrečena, saj je bila dvorana enakomerno ozvočena ter so nastopajoče dobro slišali v prvih, pa tudi v zadnjih vrstah.
V pr. : Adrijan, zakaj tak način po stavitve, je bilo prvo vprašanje, ki sem ga režiserju po predstavi zastavila.
Odg.: «Najbolj nas je pogojevala časovna stiska. Še oktobra sploh ni smo imeli zbranega teksta. Konec oktobra smo se odločili kako in kaj. Osnova za celotno igro je bila pesem, ki jo je Luciano Chiabudini napi sai za že tradicionalni «Semanj beneške pesmi». V njej nastopa Celesta, ki smo ji v naši igri dodelili glavno vlogo domačinke, ki si služi kruh v Furlaniji, nato v Nemčiji, a ki vedno sanja o svojem rojstnem kraju, v katerega se, po vseh mogočih dogodivščinah, tudi vrne in kjer si s svojim izvoljencem tudi ustvari dom. «Kako lepo je v naši Benečiji» zapoje na koncu «ko zapade sneg in si odrezan od sveta» — čista in grenka resnica, ki pa so jo poslušalci, skupno z nastopajočimi, sprejeli kot del svojega življenja, kot del vsakdana.»
Vpr.: Kako so 'sprejeli igralci ta, za njih povsem nov način igranja?
Odg.: «Tako, kot so sprejeli že vse moje ostale režije in poskuse vnašanja posebnega stila in načina igranja, ki naj bi bil domačemu prebivalstvu najbližji. Na vajah smo vrteli trakove, da so se teksta skorajda na pamet naučili, potem je bilo treba vlogo le zunanje skladno odigrati. To jim je dovoljevalo, da so bili v sami igri bolj sproščeni, saj jim ni bilo potrebno misliti na tekst in še na pevske vložke.»
Poskus je torej kar dobro uspel in Rustja meni, da ga bo lahko še kje uporabil, na primer pri kakšnih otroških igrah, kjer nastopajo, kot tudi v igri «Preklete grabje», živali in je igralcu težko govoriti skozi veliko in večkrat nerodno masko.
Vpr. : Kaj pa lahko še rečete o samem gledališču, ki bo januarja pri-
Tudi na ZSKD izpolnjujejo prošnje za podporo kulturnim dejavnostim
ia ^ fvez' z zakonom št. 68 z dne 8. 9. 1981 o razvoju in širjenju kulturne de srrvi°S^ dežela sama poverila pokrajinam nalogo, da neposredno in po n «mo s pomočjo ustanovam in društvom finančno podpirajo nekatere deja v -, s *• Brošnje za finančne podpore morajo zainteresirane ustanove in dru • va predložili do 1. januarja. Pokrajina je ob tej priložnosti izdala okrožnico °‘°«> *n pojasnjuje, kako naj bodo prošnje predložene. Okrožnica je na zpolago v pokrajinski vratarnici (Trg Vittorio Veneto in Ul. Ceppa), društva Pa Jo lahko dvignejo tudi na sedežu ZSKD v Ul. Sv. Frančiška 20.
hodnje leto imelo za seboj kar deset let uspešnega dela.
Odg.: «Mislim, da je svoje poslanstvo v tem času še kar dobro opra vilo. Devet del smo že postavili, lani celo «Hlapca Jerneja». Sedaj se seveda postavlja vprašanje, kako pa naprej. Gledališče nastopa sedaj red no na «Dnevu emigranta», pa še na proslavah 8. marca. To je vse premalo za njegovo rast, pa tudi za kulturno rast občinstva samega. Res je, da so bile vse igre posnete in tudi predvajane preko Radia Trst, vendar s tako majhno publiciteto in reklamo, da jih niti izvajalci, kje še navadni poslušalci v glavnem niso slišali. Ven dar predstavlja ves ta material bogastvo, ki bi se ga dalo mogoče prenesti na kasete, pa potem predvajati v posameznih krožkih, društvih itd.»
Vpr.: Ko sem govorila z igralci in vodstvom gledališča, so mi vsi izra žili željo, da bi še nadaljevali s tem delom. Ste tudi vi tega mnenja?
Odg.: «Menim, da je Beneško gledališče zelo koristno in potrebno. Treba bo le najti pravilne prijeme, pra vilno pot, po kateri se bo lahko razvijalo in pri tem pomagalo h kul turnemu razvoju celotne Beneške Slovenije. Ljudi, tudi mladih, ki so pripravljeni delati, ne manjka. Treba je le vse postaviti na pravo mesto »
Naj tt> svoje razmišljanje o pred stavi in svoj razgovor z Adrijanom Rustie (da ne pozabim omeniti, da je glasbo pripravil Aleksander Vodopivec) zaključim s svojo, pa tudi z željo vseh, da bi lahko Beneško gledališče nadaljevalo z delom, ki je že dalo dobre sadove in ki bo lahko predstavljalo tudi v bodoče pomemben dejavnik v življenju Beneških Slovencev.

Pismo uredništvu
Zgodovinopisje in vprašanje fojb
Spoštovano uredništvo,
kot sem obljubil, vam pošiljam ne kaj pripomb k oceni, ki jo je Jože Pirjevec napisal o knjigi «Comunisti a Trieste — un’identità difficile» s prošnjo, da jih objavite.
Kritik je seveda svobodni občan in kot tak izraža svoje misli brez zadržkov in cenzur. Vendar je Jože Pirjevec preveč pozoren na tržaške dogod ke, na našo zgodovino in na posameznike, da ne bi vedel, da je zelo težko, če že ne nemogoče, še naprej vztrajati na dvoumnih stališčih ob tako dramatičnih povojnih dogodkih, kot je prav pojav fojb.
Ne more se torej obdolžiti za žali tev njegovega veličanstva (in torej tudi antijugoslovanstva) tistih, ki so, kot v tem primeru jaz, napisali, da so med žrtvami fojb tudi samo Italijani in to prež pridevkov. Kajti v primeru takšnega obsojanja bi resnič no nadaljevali s tabuji in bi vklenili zgodovino.
Ne mislim, da je to Pirjevčeva volja, tako kot ne mislim, da ne ve za obstoj tolpe, ki je maja 1945 nekontrolirano ropala in ubijala (tudi ljudi, ki so jih pometali v fojbe), tako da so jo same jugoslovanske oblasti blokirale, aretirale njene poglavarje in jih dale ustreliti; to tik pred odho dom iz Trsta, točneje 12. junija istega leta.
Zgodovinopisje ni zato, da bi z be sedami zgodovinarja obsojalo ali pa pomilostilo. Zgodovinopisje je zato, da

dopušča svobodo tistemu, ki bere, da si ustvari neko mnenje in da ocenjuje dogodke s svojo vestjo. Kar se mene tiče, čeprav nisem zgodovinar, menim, da nisem bil površen.
Pirjevec me vključuje med «meščan ske» zgodovinarje tistih časov (to pa je površnost), češ da sem ocenil fojbe kot tipično tržaško zadevo, čudno, da je spregledal nekatere citate, ki sem jih v svojem spisu navedel, in ki se nanašajo na podobne dogodke, ki so se pripetili v Istri leta 1943.
Gre za nepreprečljive grozote v revolucionarnem m razburkanem obdobju? Morda ja, vendar naj Pirjevec pusti tudi meni tisto pravico do tesnobe, ki jo zahteva zase.
Prenehati je torej treba z enačbo, ki jo Pirjevec 'izvede: fojbe pomenijo načrtovan udarec italijanstvu Trsta. Če bi bilo tako, bi to bilo dvakrat, trikrat kriminalno. Jaz tega nisem nikoli mislil in to potrjujejo vsa moja včerajšnja in današnja vblitična dejanja.
Naloga zgodovinarjev je, da poglobijo to izjemno kočljivo poglavje iz naše polpretekle zgodovine. Tako bi mladi bolje spoznali, kako zgrešeni so danes vzroki, ki so privedli do okupa cije šol v obrambo italijanstva Trsta pred ne bolje indentificiranim straši lom, ki naj bi se imenovalo dvojezičnost.
Naredimo torej, da ostanemo v Trstu, tako, da fojba v Bazovici ne bo ločevala duhov, ampak da bo pomenila danes in vedno opomin za mir in ne za maščevanje.
S prisrčnimi pozdravi CLAUDIO TONEL
Namesto nagradnega žrebanja
NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. MARCA 1984 prejmejo
30% POPUST
za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset iz kataloga ZTT.
S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU
in na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored 24 maggio 1 v GORICI
Pred današnjim zelo pomembnim sestankom v Rimu
Ali je usoda Temi ja že zapečatena?
V Rimu bo danes popoldne morda odločilno srečanje o usodi škedenjske železarne Terni. Predstavniki družbe Finsider in enotne sindikalne zveze kovinarjev FLM bodo skušali po propadu zadnjega srečanja spet postaviti pogajanja na stvarnejše lin upamo tudi na bolj optimistične) tire, čeprav so perspektive za izhod iz krize, kot so nam povedali včeraj tržaški sindikalisti, zelo negotove.
Družba Finsider je namreč trdno namenjena odpustiti približno osemsto delavcev škedcnjskega obrata, kar pomeni polovico zaposlenih. Železarna, po mnenju IRI, prinaša vsako leto pri oližno štirideset milijard lir izgube in bi morala zaradi tega korenito preusmeriti svojo proizvodnjo v neke vrste alternativne surovine. To je bila sicer prvotna zamisel Finsiderja, sedaj pa kaže, da se je vse skupaj izjalovilo. Sindikati očitajo družbi in posredno tudi Craxijevi vladi, da je Italija brez vsakršnih načrtov za pre-osnovo železarskega sektorja in .da Finsider teži samo k nediskriminira-nemu «klestenju» števila zaposlenih v teh obratih.
Delavci Ternija so se včeraj popoldne zbrali na skupščini in z veliko zaskrbljenostjo vzeli na znanje potek rimskih sestankov. O morebitnih protestnih akcijah bodo sklepali po da našnjcm sestanku med Finsiderjem in FLM.
Huda kriza pesti tudi obrata VM in CMI, katerih delavci so včeraj zjutraj demonstrirali po mestnih ulicah. Položaj je še bolj zaostrilo vodstvo obratov, ki je takoj po novem letu brez vsakršne utemeljitve (kaze pod samim pritiskom Finmeccanice) prekinilo pogajanja s sindikati kar zade 'va umestnost in trajanje dopolnilne blagajne. Kot znano, je trenutno v dopolnilni blagajni 160 delavcev, v bližnji bodočnosti pa bi se jim morali pridružiti še drugi uslužbenci, večinoma uradniki. Vodstvo obratov nam sploh ni še sporočilo časovnih terminov dopolnilne blagajne, je izjavil sindikalist Mercuri, kar je skraj no nekorektno in nedopustno tudi če pomislimo na solidarnostne izjave in
na obveze, ki so prišle s strani krajevnih uprav in s strani deželne vlade.
Poseben vlak za smučarje
Uprava državne železnice je tudi letos predvidela poseben vlak za smu čarje, ki v nedeljah obiskujejo Ka-. nalsko dolino. Prvi «beli» vlak bo odpotoval prihodnjo nedeljo z naslednjim urnikom : odhod iz Trsta ob 7. uri, prihod v Ovčjo vas ob 10. uri, v Žabnice ob 10.08, v Trbiž ob 10.14. Zvečer bo vlak odpotoval iz Trbiža ob 16.30, v Trst pa bo prispel ob 19.36. Cena vozovnice je 10.300 lir, za otroke (do 12. leta) pa 6.400 lir.
Na oddelku za geometre spet pouk
Na oddelku za geometre, ki je bil tudi včeraj zaprt zaradi nezadostnega števila slug na šoli, se bo danes spet pričel redni pouk. O vprašanju pomanjkanja slug na šoli, ki deluje v sklopu trgovskega tehničnega zavoda Zois, je včeraj razpravljal pokrajinski odbor. Kot znano ima zavod Zois po zakonskih določilih pravico do petih slug, doslej pa je imel na razpolago le tri. Ena sluginja je pred dnevi zbolela, tako da je ostal oddelek za geometre brez sluge. Ravnatelj je moral zato v sredo zapreti šolo.
Pokrajinski odbor je sklenil, da dodeli šoli manjkajoči slugi. En sluga bo nastopil službo že danes; oddelek za geometre bo tako imel svojega slugo, kar bo omogočilo začetek pouka.

Pisma uredništvu

Kdaj poimenovanje borštanske šole po Danilu Petarosu - Lisjaku?
Spostovàno uredništvf Primorskega dnevnika,
proalava borštanskega bunkerja in podpis listine o pobratenju med borci iz boršta in Zabrežca in borci z Mosta na Soči je bila res posebno do živetje. Menim, da je proslava bor štanskega bunkerja 10. januarja 1945 postala v Bregu ena tistih obveznih spominskih datumov, ki ima v naši zavesti podobno vrednost kot dan mrtvih ali kakšen posebno pomemben in občuten praznik. Lik štirih mia deničev, ki jim je bunker pomenil zadnjo postajo pred usodnim spopa dom s sovražnikom, se, vsaj v meni, sopostavlja z likom drugih štirih mladeničev, ki so s svojo nasilno smrtjo na bazoviški gmajni razgreli duhove vse demokratične in svobodoljubne Evrope.
V nemirnem času, ki iz dneva v dan vse huje preti z atomskimi konicami, postaja mir in svoboda vrednost, ki iz simbolnih pomenov prerašča v nujnost, do katere imamo vsi brezpogojno odgovornost. Mir in svoboda sta vrednoti, ki sta se u resničili z zmago nad tistimi, ko so ju! hoteli ali odvzeti ali vsaj bistve no kratiti. Zasluge za zmago nad
Zadovoljstvo nad nedavnimi ukrepi jugoslovanske vlade
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji zadnji seji obravnaval vrsto problemov, povezanih s krajevnim političnim položajem in še posekaj glede nadaljnjega upravljanja tržaške občine in pokra ji ne, ki pripravljata proračuna za tekoče finančno leto. Od izida prora čunskega glasovanja od visi nadaljnji obstoj sedanjih odborov, ki sta, kot znano, manjšinska. Če bodo pri drugih političnih silah, ki niso soudeležene pri vodenju teh dveh krajevnih uprav težnje po odklanjanju konstruktivnega pristopa k upravljanju skupnih zadev, v lastno zapiranje ali skušnjave po demagogiji, ne bo drugega izhoda kot komisarska uprava in nove volitve, piše v poročilu SSk.
Predstavnika SSk — pripominja izvršni odbor te stranke — sta v teh mesecih skušala v eni ali drugi obliki uveljavljati težnje in pričakovanja predvsem slovenskega prebivalstva zlasti na področju konkretnega uveljavljanja njegovih pravic. Tako je tržaška pokrajina tik pred novim letom po nalogu dežele porazdelila denarne podpore kulturnim društvom in ustanovam na osnovi deželnega zakona št. 68, in to po mnepju SSk, po najbolj možnih pravičnih kriterijih, ki jih dopuščajo obstoječi zakonski predpisi. To porazdelitev bi bila morala namreč opraviti pravzaprav že prejšnja uprava, saj so društva že meseca januarja predložila zadevne proš-
nje, vendar te naloge — kakor toliko drugih — ni bila zmožna izpeljati.
Izvršni odbor SSk je tudi z zadovolj stvom vzel na znanje, da je njegov dokument o problemu zakonske zaščite Slovencev naletel na vrsto pozitivnih odmevov v italijanskih krogih, o čemer dokazuje tudi viden poudarek, s katerim ga je v celoti objavil tukajšnji italijanski dnevnik.
S tem dokumentom je Slovenska skupnost želela po svojih močeh prispevati k stvarni informaciji itali janske javnosti predvsem v Trstu. Zato bo gotovo potrebno izvesti še druge pobude v tej smeri oziroma s tem namenom po objektivnem osvešča nju pripadnikov večinskega naroda. Po drugi strani pa beležimo — nada ljuje tiskovno sporočilo izvršnega odbora SSk — da so zlasti krogi, ki vodijo Listo za Trst, zaostrili svojo kampanjo proti slovenski manjšini, s čimer hočejo očitno ustvariti začaran krog v zvezi z globalno zaščito in jo končno preprečiti.
Končno je pokrajinski izvršni odbor SSk z zadovoljstvom vzel na znanje zadnje ukrepe zveznih jugoslovanskih oblasti, s katerimi so odpravili omejitve za prosto prehajanje meje prebivalcev v maloobmejnem pasu. Po teh sprostitvah je pričakovati, zaključuje SSk, da se bodo vsaj delno p» pravile škodljive posledice enoletnih omejitev.
Župani okoliških občin pri predsedniku pokrajine
Na pobudo predsednika pokrajinskega odbora Claricija so se sestali prejšnje dni župani vseh okoliških občin, predsednik K.uške gorske skupnosti in predsednik Sklada za Trst. To je prvič, da se pokrajinska uprava posvetuje z župani okoliških občin, katere zastopa v omenjenem -skladu. Kot je poudaril Clarici, so prispevki Sklada dopolnilo deželnega finansiranja, prošnje zanje pa mora pokrajina predložiti do 31. januarja. Namen tega in bodočih srečanj je spoznati potrebe posameznih občin in vskladiti načrtovanje na različnih področjih.
V morje bodo skočili iz protestai proti prepovedi uživanja hašiša
Odbor proti prepovedi uživanja mehkih drog (hašiš in marihuana) bo tudi letos, že tretjič zapovrstjo, priredil v Barkovljah protestno manifestacijo: pred kopališčem Topolini bodo njegovi člani, kljub zimski tempera turi, skočiti v morje in zaplavali. Javnost si lahko ogleda zanimivost v soboto ob 13.30. V komunikeju odbor tudi zahteva bolj človeške metode preiskav o uživalcih nevarnih mamil in v prvi vrsti izsleditev mafijskih voditeljev trgo vanja s težkimi drogami.
Deželni svetovalec Cavallo (DP) zahteva uveljavitev referendumov
Deželni svetovalec stranke Demokrazia proletaria Cavallo je zahteval, da se med vprašanja, ki jih bo obravnavala prva svetovalska komisija pod vodstvom Dominicija, vključijo tudi zakonski osnutki o izvajanju referendu mov za odpravo nekaterih deželnih zakonov. Cavallo je sploh zahteval, da se v omenjeni komisiji zagotovi zakonskim predlogam, ki so sad ljudske volje, ustrezna pozornost.
Navedene zakonske osnutke je predložilo pet svetovalskih skupin, med njimi tudi skupina DP. Cavallo je v pismu Dominiciju obžaloval, da se v pretekli zakonodajni dobi ni hotelo razpravljati o tem vprašanju, čeprav je bil takrat predložen zakonski osnutek, ki ga je podpisalo nad 16.000 ljudi.
silami sovraštva in vojne pa nosijo v prvi vrsti padli borci.
Tem borcem gradimo še danes spo menike in postavljamo spominske plošče, ker se zavedamo vesoljne vrednosti njihove žrtve. Čas, ki ga bomo preživeli v svobodnem svetu bo njihovo daritev vedno bolj ovrednotil, ker raste njen dejanski pomen.
Te misli se ml porajajo, ko ugo tavljam, da sla že dve šoli poimenovani po junakih borštanskega bunkerja, v Šempolaju po Stanku Grudnu, v Mostu na Soči pa po Dušanu Munihu. Kako to, da v Borštu, kjer se je vsa tragična dogodivščina odigrala, in kjer se vsako leto spoštljivo poklonimo žrtvam bunkerja, šola še ni poimenovana po Danilu Pelaro-su Lisjaku? Vem, da se je pred leti zadeva že premikala, da pa se je zaradi nekih protipredlogov zasenčila in nato nasedla. Menda bi ponovno kazalo sesti za mizo in si razčistiti pojme. Danilo Petaros - Lisjak postane lahko za mlade, ki zahajajo v šolo brez imena, lik borca za mir, za pravičnost, za sožitje. Danes veliko govorimo, da je mladina brez idealov in da se ne zanima za nobeno stvar. Toda — ali ni naloga, da mladim in najmlajšim pokažemo, kdo je vreden njihovega občudovanja, naša? Da jih. podučimo, kdo je bil tisti, ki je pokazal pot k vrednotam, ki se ravno v današnjem času omalovažujejo. Kot je bil v vojni Danilo borec za mir, tako so danes njegovi preživeli soborci, borci za mir. In to je nujno, da ostane nekje zapisano — v srcih naših malčkov, ki dan na dan prestopajo vrata hrama učenosti, Mnenja sem, da je ravno tem malčkom treba pokazati domače ljudi, ki nekaj pomenijo, da bo iz okolja, ki ga poznajo in obvladajo, rastel njihov ponos in njihov občutek pripadnosti nečemu pomembnemu ali vsaj enakovrednemu tistemu, kar ponujajo knjige in učbeniki.
Mislim, da. tako kot jaz, marsikateri občani Doline in Brega pričakuje, da se bo zaplet okrog poimenovanja borštanske osnovne šole ugodno in tudi pravično rešil.
Hvala lepa za gostoljubje
s spoštovanjem
Boris Pangerc
•	Mednarodni center za teoretsko fi-
ziko bo v sodelovanju s sekcijo mednarodne agencije za - jedrsko energijo na Dunaju priredil od 16. januarja do 3. februarja izpopolnjevalni tečaj o računalniškem jeziku.
® V ponedeljek, 16.1., ob 18.30 se bo 'na Proseku sestal zahodnokraški rajonski svet. Na dnevnem redu ima obravnavo podrobnih regulacijskih načrtov za Prosek in Kontovel.
•	V veliki dvorani liceja «Dante A-lighieri» bo v sredo, 18.1., ob 18.30 skupščina o problemu ostarelih v našem mestu, ki jo prireja rajonski svet za Novo mesto - Staro mitnico.
Iz pogovora z vinogradnikom iz Praprota Danilom Lupincem
Zadružni hlev, avifavnistični park, zaščitni znak DOC
Kraški zadružni hlev, avifavnistični park pri Štivanu, zaščitni znak — DOC — za kraška vina: vrsta zanimivih in aktualnih vprašanj, o katerih smo se pogovorili v enem od redkih «odmorov» s podjetnim kraškim vinogradnikom iz Praprota Danilom Lupincem. Gre za vprašanja, s katerimi se Lupine neposredno ubada že dalj časa, saj so direktno povezana z njegovo dejavnostjo.
Najprej sva začela pogovor o Zadružnem kraškem hlevu; pobuda o njegovi izgradnji se je porodila skoraj pred dvajsetimi leti. Takrat se je namreč dogajalo, da so številni lastniki z veliko lahkoto prodajali svojo zemljo in to tudi po precej nizkih cenah. Da bi se zoperstavili temu pojavu, se je skupina iz Praprota odločila za izgradnjo hleva, s čimer bi vsaj delno zajezila tako odtujevanje slovenske zemlje. Hlev je bil ustanovljen leta 1988, torej pred dobrimi petnajstimi leti: delovati pa je začel leta 1979, ker je med tem časom moral premostiti celo vrsto birokratskih težav. Pri tem ni moč mimo dejstva, da bi z boljšo politično voljo pristojnih oblasti lahko začel delovati mnogo prej, ko so bili ppgoji tudi mnogo boljši in ko bi si člani zadruge s to dejavnostjo lahko tudi kaj pomagali.
V kraškem zadružnem hlevu je sedaj okrog 360 bikcev ; v njem jih redijo od sedem do osem mesecev, dokler ne dosežejo okrog 550 kg teže; nato pa gredo v prodajo. V hlevu imajo enega stalno zaposlenega delavca, veliko pa morajo pomagati tudi sami člani, saj bi za druga v nasprotnem primeru ne mogla oprav-
Bikci v Kraškem zadružnem hlevu
ljati svoje dejavnosti. Delo njegovih članov je neprecenljive vrednosti za sam njen obstoj. Sam Lupine nam je s tem v zvezi povedal, da je v teku lanskega leta za zadrugo «žrtvoval» kar 862 ur dela, to je (če zaračunamo 40 ur dela na teden) skoraj 180 delavnih dni v celem letu.
Eden glavnih problemov za delovanje hleva je nedvomno vprašanje krme. Še do lanskega leta so jo člani zadruge nudili zastonj, sedaj pa jim zadruga lahko izplača stroške; dogaja se tudi, da jo skupina kmetovalcev iz Saleža, Križa in Samatorce, ki ni včlanjena v zadrugo, sedaj oskrbuje s svojo* krmo, v zameno pa od zadruge prejme hlevski gnoj, ki je za kmetovalce še tako potreben.
Pri tem pa se Danilo Lupine neposredno poveže na vprašanje predvidenega avifavtističnega parka pri štivanu. Ta park bi moral namreč zrasti na približno pet hektarov razsežnem zem ljišču v bližini Ribiškega naselja, ki ga ima sedaj v najemu prav Kraški zadružni hlev. To zemljišče, ki je bilo povsem zapuščeno, je zadruga lepo počistila in ga tako uredila, da na njem lahko pridela približno eno tretjino krme, ki jo rabi za hlev. Zemljišče je prejela v najem od dežele, ne zna pa še, če ga bo lahko v te namene uporabljala tudi v prihodnje. Na njem se namreč že nekaj časa snujejo načrti o ustanovitvi avifavtističnega parka, ki naj bi predstavljal nekakšno naturalistično in turistično zanimivost devinsko nabrežinske občine. O tem načrtu so mnenja še precej deljena, Danilo Lupine pa nima glede tega vprašanja nobenega dvoma: tisto področje je po njegovem povsem neprimerno za avifavnistični park, saj nima pogojev, ki bi opravičili njegovo ustanovitev.
Danilo Lupine je kmetovalec, ki je svojo dejavnost usmeril izključno v vinogradništvo ; zato je bilo povsem razumljivo, da smo se z njim pogovorili tudi o vprašanju zaščitnega znaka kraških vin, ki ga neposredno močno zanima. Znano je, da kraška vina še niso uradno zaščitena, kot so na pr. druga v deželi. To je tudi razlog, da v naši pokrajini ni mogoče urediti novih nasadov trt: državni zakoni in določila EGS namreč prepovedujejo, da bi se lahko urejevali novi nasadi trt «navadnega» namiznega vina, ker ga je itak v
izobilju; novi nasadi so zato predvideni samo za tiste vrste vin, ki so zaščitene.
Zakaj pa kraška vina še niso zaščitena? Kamen spotike — seveda za posebno ocenjevalno komisijo v Rimu — je kraški teran; dogaja se namreč, da vino z imenom teran že dalj časa pridelujejo v ostalih pokrajinah naše dežele in ta nesmisel je celo utemeljen z zakonom. Kako to? Trto refošk, ki samo na Krasu daje vino teran, so nekakšni «strokovnjaki» iz krajevnega kmetijskega nadzomištva preimenovali v teran in jo kot tako začeli prodajati po celi deželi: iz nje predelano vino so seveda imenovali teran. Povsem jasno je, da takšno vino nima nobene zveze s kraškim teranom. Prišlo je tako do pravega absurda, da državni zakon dopušča nelojalno konkurenco tipičnemu krajevnemu vinu, ki si je svoj sloves pridobilo prav zaradi posebnih klimatskih po-gojev našega Krasa.
Jasno je, da se tudi v tem primeru dela krivica slovenskemu vinogradništvu. Kaj storiti za premostitev takega stanja? Lupine je mnenja, da bi treba nastopiti v Rimu in «podrezati» pri posebni ocenjevalni komisiji, sicer bo celotna zadeva ostala na mrtvi točki.
V pogovoru s tem podjetnim vinogradnikom iz Praprota je stekla beseda še o drugih problemih, ki zadevajo kmetijski sektor; med vsemi pa je morda najbolj izstopal problem odnosa, ki ga imajo deželne oblasti do tržaškega kmetijstva, ki v deželnem okviru še vedno ohranja vlogo večne pepelke.
ALEKSANDER SIRK
Nesreča v središču mesta med demontom zidarskega odra
Želez j e zgrmelo na ulico : štirje ranjeni
Kovinske cevi poškodovale osem parkiranih avtomobilov - Polne roke dela za tržaške gasilce
Prevelika obremenitev je bila verjetno glavni vzrok slikovite nesreče v Ul. Muratti v središču mesta, kjer se je včeraj, malo po 11. uri sesul zidarski oder. Želez je se je «odlepilo» od pročelja 5-nadstrapne stavbe, se nagnilo in zgrmelo na cesto, na ljudi jn parkirane avtomobile. Trije mimoidoči in eden od delavcev, ki so razstavljali zidarski oder, so bili ranjeni. Na srečo njihove poškodbe niso hude. Železne cevi so poškodovale o-sem vozil, ki so bila parkirana na obeh straneh ceste in povsem «zaprle» ulico. Gasilci so morali poseči z varilnimi aparati, da so odstranili cevi s cestišča, nato pa so morali pritrditi ob pročelje še del zidarskega odra, ki je sicer zdržal pokonci ob poslopju, a se je, pod težo desk in cevi, nevarno upognil : obstajala je namreč nevarnost, da se bo tudi la del odra sesul na cesto, poseg gasilcev, ki so previdno potegnili z odra cevi in deske, pa je le to preprečil.	J
Nesreča se je pripetila nekaj mi nut po 11. uri. Par ur prej so začeli delavci podjetja STEI, lastnik katere ga je 20-letni Mario Cocolet z Drevoreda Sanzio 30, z demontom zidarskega odra, ki so ga bili zgradili za prepleskanje pročelja stavbe v Ul. Muratti 3, manjši ulici, ki povezuje Ul. Crispi z Drevoredom XX. septembra. Večnadstropni zidarski o-dcr je bil visok približno 26 metrov. Delavci so se lotili demonta le dela železne konstrukcije: šlo je za pri bhžno 20 metrov odra od hišne šte-vilke 3/A sredi Ul. Muratti do številke 3/C proti Ul. Crispi. Demontirane cevi in deske so delavci kar prestavili na tisti del odra (na vo-”alu z Ul. Crispi), ki bi ga morali razstaviti šele kasneje. Prav to je verjetno botrovalo nesreči.
Na tem delu zidarskega odra se je j arureč nakopičilo na desetine cevi n desk, kar je seveda pomenilo vse ccjo obremenitev za konstrukcijo. ™,d 11 ■ uri so uslužbenci podjetja .... razstavili zgradbo do višine pri-nzno 8 metrov, do prvega nadstropja. V višjih nadstropjih je bil oder «pritrjen» s cevmi na pročelje po-sloPja, v višini prvega nadstropja pa ga med gradnjo niso pritrdili ob zid zaradi velikih izložbenih šip, ki se uvigajo skoraj od pločnika do 1. nadstropja. V višini prvega nadstropja je ostal oder brez primerne opore na poslopje, teža, ki se je na-orala na drugem delu odra (na vo-"V, '• je Po vsej verjetnosti toliko obtežila cevi, da niso zdržale. Spodnje cevi odra so se upognile, želez je se je nagnilo in treščilo na ulico.
«Vse se je zgodilo v trenutku,» nam je povedal v bolnišnici 72-letni virgiho Mancinelli (Ul. Giuliani 1/2), eaen od štirih ranjencev. «Jaz sem se takrat obračal na drugo stran ceste proti baru Excelsior, ko sem susal močan hrušč in začutil udarec glavo. Prebudil sem se v rešilcu dečega križa.» Mancinelli ju so v mišnici s 15 šivi zašili rano na glavi m ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Okreval bo v 20 dneh. s» i ,nesreni je bila najhuje ranjena »»-letna Margherita Matassi Fedel s nenega trga 5/1. Železna cev jo Je udarila v glavo in po ramah.
V bolnišnico so jo prepeljali v nezavesti. Tudi ona se zdravi na nevrokirurškem oddelku in bo okrevala v mesecu dni.
V desetih dneh bo ozdravel 34-letni Ahmed Lary, delavec podjetja STEI maroškega porekla, ki si je med nesrečo zvil levi gleženj. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku. Četrtemu ranjencu, 72-letnemu Luigi ju A-rancu iz Ul. Ovidio 4/2 so nudili le prvo pomoč. Opraskal se je po rokah in se udaril po rami, prsnem košu in po bradi. Ozdravel bo v 10 dneh.
Želez je je poškodovalo osem parkiranih vozil: lancio delto TS251411, fiat 500 TS 196764, dostavno vozilo fiat TS 196968, renault TS 167083, ci troen DS GO 110494, alfaromeo giulia TS 206725 in fiat 128 TS 169205. Škoda na avtomobilih je precejšnja.
Medtem ko so policisti in mestni redarji zaprli Ul. Muratti in onemogočili radovedni množici, da bi se pri bližala delu odra, ki je zdržal pokonci, a je bil z vsemi demontiranimi cevmi in deskami nevarno nagnjen na del ulice na vogalu z Ul. Crispi, so si začeli tržaški gasilci (prispelo je pet ekip z avtomobilskim žerjavom) z varilnimi aparati utirati si pot med železje in ga odstranjevati. Njihovo delo se je zavleklo vse do noči, saj so marali najprej pritrditi nagnjeni del zidarskega odra ob po-
slopje; šele nato so lahko spravili z odra odvečne deske in cevi.
Nadzorništvo za delo je že včeraj začelo s preiskavo o vzrokih nesreče, ki jo vodita inž. Sassonia in inž. Da Pozzo. Načelnik nadzorništva inž. Bonetti nam je včeraj povedal, da je podjetje Alberti, ki že nekaj mesecev pleska celotno poslopje v Ul. Muratti, naročilo podjetju STEI naj postavi zidarski oder, da bodo lahko delavci opravili pleskarska dela. Pod jetje STEI je predstavilo nadzorništvu načrt o gradnji zidarskega odra, kot
to predvidevajo predpisi, ki ga je nadzorništvo tudi odobrilo. Med demontom odra se je očitno nekaj zataknilo. Preiskovalna komisija bo morala sedaj točno ugotoviti vzroke.
Sporočilo uslužbencem podjetja Calza Bloch
Enotno sindikalno tajništvo tekstilnih delavcev poziva vse uslužbence podjetja Calza Bloch, da se čimprej
zglasijo v uradu Rossi na Trgu S. Giovanni 6 in podpišejo sezname za leto 1983, kajti čim prej bodo ti dokumenti podpisani tem hitreje bo INPS izplačala delavcem vse tisto, kar jim pritiče iz dopolnilne blagajne.
V PROSVETNEM DOMU
Drevi občni zbor SKD Tabor z Opčin
Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin bo imelo drevi ob 20. uri v prvem in ob 21.30 v drugem sklicu svoj redni letni občni zbor, na katerem bodo pregledali enoletno delo in izvolili nov odbor. Razprava o preteklem delovanju bo stekla na osnovi predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, svoje obračune pa bodo podali tudi posamezni odseki, ki v okviru društva delujejo: knjižnica Pinka Tomažiča in tovarišev, folklorni in dramski odsek in tudi oba pevska zbora.
Društveni delavci vabijo k čimšir-ši udeležbi, saj je to prilika, ko lahko domačini izrazijo svoje kritike in želje za prihodnje delovanje SKD Tabor.
V nedeljo v Avditoriju
Okrogla miza o odnosih med Italijani in Slovenci
Koncert dua Ribarska - Šimatovič
Šola Glasbene matice priredi drevi ob 20.30 v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 koncert, na katerem bosta nastopili kontrabassistka Rumiana Ribarska in pianistka Mira Flis - Šimotovič. Predstavili bosta skladbe Giovan-nina, Dittersdorfa, Sveteja in Novosea.
Kot smo že napovedali, bo v nedeljo zjutraj ob 10. uri v tržaškem A v ditoriju zelo zanimiva in aktualna o-krogla miza o odnosih med Italijani in Slovenci ter o uveljavitvi strpnosti in enakopravnega sožitja v na šem mestu in v Furlaniji - Julijski krajini na sploh. Srečanje prireja deželno vodstvo KPI, uvodno poročilo pa bo podal partijski deželni tajnik Rossetti. Na okrogli mizi bodo sodelovali deželni tajnik PSI posl. Francesco De Carli, bivši ravnatelj Piccola Ce-schia, bivši ravnatelj tukajšnjega se deža RAI Botteri, ravnatelj SLORI in univerzitetni profesor Darko Bra ti.na, zaključke pa bo podal predsednik komunističnih senatorjev in član vsedržavnega vodstva KPI Chiaro monte. Slednji se bo v soboto srečal z deželnim vodstvom KPI, sestal pa se bo tudi s predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko.
Pojasnila KZE občanom ki so oproščeni takse na zdravila
Krajevna zdravstvena enota sporo ča, da z novim letom niso več veljavna potrdila, s katerimi so bili občani, ki imajo manj kot 4 milijone in pol lir letnega dohodka, oproščeni takse na zdravila in laboratorijske izvide. Obenem priporoča vsem, ki že-
lijo obnoviti ta dokument, naj se za overovitev podpisa obrnejo na najbližji urad Saub, oziroma na tistega, ki jim je ugodno dostopen z ozirom na prevozna sredstva. S tem ukrepom KZE upa, da se bodo skr čile dolge vrste čakajočih v osrednjem uradu Saub v Ul. Nordio.
KZE nadalje obvešča, da vojnim, civilnim in delovnim invalidom, slepim, in gluhonemim ni treba obnoviti omenjene izjave.
•	Na pokopališču pri Sv. Ani bo v kratkem na voljo za nove pokope del polja XIV, kjer so pokopani posmrtni ostanki umrlih v obdobju med 22. novembrom in 11. decembrom 1973.
Tisti, ki želijo prenesti posmrtne ostanke svojcev drugam, se lahko o-bmejo na pokopališko upravo ali pa na oddelek za javna dela tržaške občine, Prehod Costanzi št. 2, četrto nadstropje, soba št. 427, še danes, 13.- januarja od 8. do 10. ure. S seboj morajo imeti osebno izkaznico a-U odgovarjajoči dokument in davčno številko. Po omenjenem datumu bodo posmrtne ostanke prenesli v občinsko kostnico, kjer jih ne bo več mogoče razpoznati.
•	Sekcija KPI za Sv. Vid priredi danes ob 18. uri 'na sedežu v Ul. Carli 8 javno zborovanje o problemih tržaškega gospodarstva. Udeležil se ga bo član tajništva Giorgio Can-ciani.
V kinu Alcione koncerta rock skupin
Združenje proti nasilju in glasbene skupine, ki nastopajo pod skupnim imenom «Il posto delle fragole», že dalj časa sprašujejo po prostorih, kjer bi se lahko združevali, vadili in imeli koncerte. Zaenkrat so povsod naleteli na gluha ušesa, čeprav je v Trstu, kot smo poročali prejšnje dni, veliko javnih poslopij, ki so prazne in neizkoriščena. Edino, ki se je odzvalo, je združenje «Prijateljev avtorskega filma» (AIACE). Mladim bodo brezplačno nudili kinodvorano Alcione, kjer bodo lahko imeli dva koncerta. Prvi je napovedan za 24. januar.
Velik uspeh razstave «Caput Adriae»
Sedemindvajset tisoč ljudi si je ogledalo lani med avgustom in decembrom razstavo prazgodovinskih izkopanin «Caput Adriae». ki sta jo na gradu Sv. Justa priredili tržaška občinska uprava in turistična ter letovi-ščarska ustanova. Toliko je bilo namreč prodanih vstopnic, h katerim pa je treba prišteti še nekaj tisoč osnovnošolskih otrok, ki so si razstavo ogledali brezplačno.
Večer diapozitivov o Indiji in Šri Lanki
Drevi ob 20.15 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška večer diapozitivov o Indiji in Šri Lanki, ki ga prireja fotografski krožek Foto Trst 80 Njihov avtor je Fabio Gergolet iz Doberdoba, ki končuje študij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljub'jani, poleg tega pa se rad «potepa» po svetu. V Aziji se je mudil preteklo pomlad, izkušnje in doživetja s tega potovanja pa je opisal v podlistku, ki je do pred kratkim izhajal na straneh našega dnevnika. Večer bo zato še posebno zanimiv za tiste, ki so ga brali pa tudi za vse ostale, ki bodo skozi oko fotografske kamere in iz pri po vedi o osebnih doživetjih, pobliže spoznali «dežen nasprotij» Indijo in svojstveno Šri Lanko.
• Kulturni krožek «Istria» priredi v ponedeljek, ob 18. uri v dvorani Riva-rota v Ul. Manzoni v Miljah konferenco na temo: «Dejavnost središča za zgodovinske raziskave v Rovinju». Udeležencem jo bo orisal ravnatelj središča, prof. Giovanni Radossi.
Zborovanje o univerzitetnem izobraževanju naših šolnikov
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst priredi drevi ob 20. uri v Pc-erlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3) sindikalno zborovanje, na katerem bo govor o popolnem univerzitetnem izobraževanju šolnikov. Vprašanje je za nase solnike zelo aktualno, saj bo od njihove priprave odvisen nadaljnji razvoj naše šole. Pri tem se seveda vsiljuje vprašanje, na kakšen način zagotoviti slovenskim šolnikom univerzitetno izobrazbo. Sindikat je v tem Pogledu mnenja, da se morajo slovenski šolniki izobraževati tudi na univerzitetni stopnji v slovenskem jeziku.
Odbor Sindikata je povabil na srečanje tudi predstavnike enotnega šolskega odbora, da bi se seznanili s problemom in tudi enotno podprli predlog.
Srečanje slovenskih in italijanskih dijakov
Vprašanja kulture miru in sožitja ter odnosi med italijansko ivi slovensko šolo bodo v središču pozornosti jutrišnjega srečanja slovenskih in ita 'Janških dijakov, ki se bo začelo ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20). Srečanje prirejata Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Zveza komunistične mladine Italije. Uvodne misli bosta podala Pavel Stranj in Stelio Spadaro. Poskrbljeno bo za prevajanje.
Šolski kompleks pri Sv. Ani nared septembra
Občinski odbornik za šolstvo Lucio Vattovani si je ogledal prejšnji dni solski kompleks, ki ga gradijo pri Sv. Ani. Gradbena dela so v glavnem Pri kraju, v prihodnjih mesecih pa bodo dodelali notranjost in prostore ustrezno uredili. Po realističnih predvidevanjih bodo strukture nared septembra. Z novim šolskim letom bodo torej začele delovati tri sekcije otroškega vrtca in pa otroške jasli, kjer bodo lahko sprejeli 60 dojenčkov.
V okviru sporazuma o maloobmejni blagovni izmenjavi
Avtonomni račun - kontingenti za 1984
Oddelek za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu dežele Furlanije - Julijske krajine je sporočil, da je bil italijansko jugoslovanski sporazum z dne 31. marca 1955 z vsemi nadaljnjimi spremembami, ki zadeva jo maloobmejni blagovni promet med Trstom na eni ter Bujami, Koprom,
Sežano in Novo Gorico na drugi strani, vzajemno obnovljen za dobo enega leta in bo stopil v veljavo s 15. januarjem.
Kar zadeva izvajanje sporazuma v razdobju 15. januar 1984 - 14. januar 1985 so bile potrjene izvršilne norme, ki jih je ministrstvo izdalo 20. aprila 1978. Kar zadeva nadalje carinske olajšave za izmenjavo blaga, ostaneta nespremenjeni listi «c» in «d», ki sta bili sprejeti 22. januarja 1981. Glede novih list «c» in «d» pa ostanejo nespremenjene norme, ki jih določa zakon 250, objavljen 14. maja 1971. Oddelek za zunanjo trgovino je zato sklenil, da bodo enkratno porazdelili kontingente, ki jih predvideva lista «c» omenjenega sporazuma.
Podjetja, ki bi rada sodelovala pri porazdelitvi kontingentov, bodo mo-
rala vložiti prošnjo do 15. februarja 1984. Podjetja, ki so bila že v preteklem letu deležna izvoznih dovoljenj, bodo v pričakovanju porazdelitve kvot za leto 1984 lahko zaprosila za ustrezen predujem. Za vsa podrobnejša pojasnila se zainteresirana podjetja lahko obrnejo na oddelek za zunanjo trgovino — Vladna palača, Trg Unità (drugo nadstropje).
Odškodnine za poškodovana poslopja pri Dolgi kroni
Med gradnjo železniškega predora pod Dolgo krono so bila poškodovana nekatera zasebna poslopja. Kdor želi pojasnil o postopku za odškodnino, naj se udeleži skupščine, ki jo priredi miljska občinska uprava v soboto ob 9.30 v prostorih menze pri osnovni šoli v Žavljah. Prisoten bo podžupan Campagna.
Resolucija o nedavnih mazaških akcijah
Rajonski svet za Sv. Jakob se bo sestal v torek, 17. januarja, ob 20. uri v občinski izpostavi v Ul. Caprin. Na dnevnem redu ima med drugim tudi razpravo o resoluciji glede žaljivih protislovenskih napisov, s katerimi so «neznanci» pred tedni pomazali nekatere stavbe v mestu in v bližnji okolici. Resolucijo je predložila svetovalska skupina KPI.
Z motorjem trčil v motociklistko
Na Reški ulici je sinoči 19 letni motorist Alessandro Taddeo iz Istrske ulice 15, s svojim benellijem 125 trčil v 16-letno Marzio Petean, stanujočo na Rebri Mombeu 12, ki se je vozila na svojem motornem kolesu. Pri padcu se je huje poškodoval motorist, ki se je močno udaril v glavo in poškodoval drugod po telesu, nekoliko lažje pa se je poškodovala voznica motornega kolesa. Sprejeli so ju na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice, kjer se bo fant zdravil dvajset, dekle pa deset dni.
505», SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
DUŠAN KOVAČEVIČ
RADOVAN TRETJI
Bridka komedija o samoi zdaji Režija:	BORIS KOBAL
DANES, 13. januarja, ob 16. uri ABONMA RED H JUTRI, 14. januarja, ob 20.30 ABONMA RED F V nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri ABONMA RED G
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - Trst
Danes, 13. januarja, ob 19. uri v Ilir ski Bistrici E. Albee: GOSPA IZ DU-BUQUA; v ponedeljek, 16. t.m., na Goriškem srečanju malih odrov v Novi Gorici Dušan Kovačevič:	RADOVAN
TRETJI.
AVDITORIJ
Od 17. do 22. januarja bo gostovala v Trstu skupina «Il Gran teatro» gledališča Niccolini iz Firenc. Predstavila bo Molièrovo delo «Il Borghese gentiluomo». Režija Carlo Cecchi. Ravnateljstvo Stalnega gledališča je rezerviralo dve matineji (19. in 20. januarja) za dijake. Cena za dijake 5.000 lir. Posamezne šole morajo do 13. t.m. sporočiti svoj obisk (tel. 567-201).
ROSSETTI
Danes, 13. januarja, ob 20.30. red 2. petek, bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa «11 pianeta indecente» z Giuliom Brogijem. Režija R. Guicciardini.
VERDI
Danes, 13. januarja, ob 20. uri izredna predstava izven abonmaja dela Um-berta Giordana «Andrea Chènier».
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Jutri, 14. januarja, ob 10. uri in ob 11.30: Ne bojte se velikih živali - lutkovna predstava.
Velika dvorana
Danes, 13. januarja, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Rumeni abonma in izven.
Kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00 in
22.00	«Despair». Režija Rainer Fassbinder.
Maxivideo 18.30 — 21.00 «Le nozze di Figaro». Mozart.
Ariston 16.00 — 22.00 «I misteri del giardino di Compton House».
Eden 17.30, 19.45, 22.15 «Mai dire mai». Sean Connery.
Fenice 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 «Segni particolari : bellissimo». A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.20 — 22.00 «Beauty». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.15 «Il tassinaro». A. Sordi.
Dvorana št. 3 15.30	22.00 «The story
of J. VVelse». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 «Il ritorno dello Jedi».
Mignon 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Il libro della giungla», risani film.
Capitol 16.30 — 22.00 (tei. 726-813) «Morte in Vaticano». Barvni film, T. Stamp.
Aurora 16.30 —■ 22,00 «Flashdance».
Moderno 16.30, 18.20, 20.10 in 22.00 «Staying alive». Režija Silvester Stallone. J. Travolta.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 «La borghese golosa». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «La montagna sacra». A. Jodorowsky.
Radio 15.30 — 21.30 «Segretarie insaziabili». Prepovedan mladini pod 18. le tom.
Alcione 16.00 — 22.00 «Lo spettacolo incomincia».
Razna obvestila
SKD Barkovlje sporoča, da bo danes, 13. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih seja odbora.
Pevci, godbeniki in recitatorji TPPZ P. Tomažič: danes, 13. t.m., ob 20.30 v Bazovici bo prva letošnja vaja. Prvi celovečerni koncert pa bomo imeli 21. t.m. v Krminu.
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča državne uslužbence, in to učno in neučno osebje, ki je še v službenem odnosu ali že upokojeno, da napravi prošnjo naslovljeno na finančno nadzorništvo (Intendenza di finanza) v Trstu, za povračilo celotnega zneska, ki je bil plačan na račun draginjške doklade od leta 1974 dalje. Upokojeno šolsko osebje naj napravi prošnjo tudi za povračilo zneska zadržanega pri odpravnini. Prošnja je predložena na nekolko-vanem papirju, rok za vlaganje prošenj zapade 30. aprila 1984. Zainteresirani lahko dvignejo obrazce prošenj na šolskem skrbništvu, soba št. 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 11.30 do 13.30.
B811 CIMBENE MATICE
Koncert v Gallusovi dvorani
DANES, 13. t.m., ob 20.30, Ul. R. Manna 29
RUMIANA RIBARSKA kontrabas
MIRA FLIS - ŠIMATOVIČ klavir
Na programu : Giovannino, Dit-tersdorf, Svete, Novosel.
Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 13. januarja VERONIKA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 Dolžina dneva 9.01 Luna vzide ob
12.35	in zatone ob 2.06.
Jutri, SOBOTA, 14. januarja
SREČKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 1 stopinja, zračni tlak 1014,9 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Silvia Gozzi, Stefano Bertetti, Erika Vegliach, Annarita Tof-fetti, Annalisa Bacci.
UMRLI SO: 90 letna Giustina Vremec vd. Sossi, 45-letni Riccardo Starc, Izletni Nazario Čemi, 92-letna Maria Pa-ludan por. Vatta in 70-letni Luigi Be-vacqua.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da 21. t.m. zapade rok za vložitev prošenj za maturo.
f Čestitke
LOREDANA KRALJ je za svojo prvo rojenko izbrala čudovito ime BISERKA Njej in noverojenki čestitajo ravnatelji ca, učno in neučno osebje učiteljišča A. M. Slomšek.
Danes praznuje god VERA KRAI, od Domja. Vse najboljše in še veliko zdravja ji voščita hčerka Ervina in sin Jordan z družinama.
Danes praznujeta zlato poroko ROZALIJA in ALFONZ GREGORI. Vse najboljše jima kličejo sinova, snahi in vnuki.
MENJALNICA
vseh tujih valut
12. 1. 84
Ameriški dolar..................1.710,—
Kanadski dolar................ 1.365.—
Švicarski frank............... 761.—
Danska krona.................. 165.—
Norveška krona................ 214.—
Švedska krona................. 205.—
Holandski fiorini............. 536.—
Francoski frank............... 195.—
Belgijski frank................... 26,—
Funt šterling................. 2.390. —
Irski šterling................ 1.865.—
Nemška marka..................... 603,—
Avstrijski šiling................. 85.—
Portugalski eskudo................ 11.—
Španska pezeta.................... 10,—
Japonski jen....................... 6,—
Avstralski dolar............... 1.425,—
Grška drahma...................... 11.—
Debeli dinar..................... 11,50
Mali dinar........................ 11,—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P A.
TRST - ULICA F. FILZI IG -	(52 B1-AA6
Na otvoritev nove OPTIKE MALALAN
ki bo jutri, 14. t.m., od 16. ure dalje na OPČINAH, Proseška ulica 6
vljudno vabim vse prijatelje in znance.
Milko Malalan
mali oglasi telefon (040) 79 46 72
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu Peterlinova dvorana bo v ponedeljek, 16. januarja, pogovor o vlogi stanovske organizacije slovenskih duhovnikov na Tržaškem. Pogovor bosta vo dila škofov vikar msgr. Lojze Škerl in kaplan Dušan Jakomin. Začetek ob 20,15.
Enotni odbor za mir za Kolonkovec in Rovte vabi na predvajanje filma «HIROSHIMA NAGASAKI» jutri, 14. januarja, ob 17. uri v dvorani sedeža KPI v Ul. Costalunga 161 in ob 19. uri v dvorani društva Rovte - Kolonkovec v Ul. Monte Sernio 27. Film ni primeren za otroke. Vabljeni.
Vzhodnokraški mlajši mladinski pevski zbor obvešča, da se bodo pevske vaje spet pričele jutri, 14. t.m., ob 14. uri v Zadružnih prostorih na Padričah.
Foto Trst 80 priredi danes, 13. t.m., ob 20.15 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, VEČER DIAPOZITIVOV O INDIJI IN SRI LANKI. Predvajal jih bo mladi Doberdobec Fabio Gergolet, avtor istoimenskega podlistka v Primorskem dnevniku.
KD F. Venturini vabi na koncert Tržaškega okteta jutri, 14. januarja, ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju.
SKI) Tabor - Opčine vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 13. januarja, ob 20. uri (drugo sklicanje pol ure kasneje).
V BORŠTU na št. 150 sta Raja in Danilo Glavina odprla prvič osmico.
PRODAM zazidljivo parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro «Zazidljivo».
IŠČEM zazidljivo zemljišče 1000-1500 kv. m v občini Dolina. Telefonirati zjutraj na št. 825-506.
PRODAM 4 nove avtomobilske gume (112 abarth). Informacije na upravi PD v Gorici.
PRODAM kompletne smuči znamke Spalding, ženski smučarski komplet št. 44 in smučarske čevlje št. 37 ter različne slovenske in italijanske romane. Telefonirati od 12.30 do 13.30 na št. 824-951.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc v Dolini št. 474.
AGENCIJA «Riviera» - tel. 224-426 išče manjšo kraško hišo na samem. Telefonirati od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
OSMICO ima do 24. februarja Robert Pipan iz Mavhinj.
NA PROSEKU prodajamo trgovino športne opreme (licenca 9-10-14 in prostor). Telefonirati na 225-053.
PRODAM avtomobil MINI METRO L, letnik 1982, prevoženih 21.000 km, v zelo dobrem stanju, za 5.800.000 lir. Telefonirati od 8. do 13. ure na 566-191.
IŠČEM v najem kemično čistilnico, po možnosti v mestni okolici. Pismene ponudbe pod šifro «Kemična čistilnica» na Primorski dnevnik - Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst.
PRISTNO kraško hišo potrebno popravil prodam. Tel. 040/229-126 zvečer.
IŠČEM službo, sem prodajalka in pišem slovensko, italijansko in hrvaško; obvladam pisanje s strojem. Sprejmem vsakršno delo v dopoldanskih urah. Marija Bizjak, Ul. Gradnikove brigade 29, Nova Gorica - tel. 003865/26-326.
PRODAM pisalni stroj, tudi s slovenskimi črkami, 300.000 lir. Tel. 040/ 763-965 od 16. do 18. ure.
IŠČEM službo kot hišna pomočnica. Tel. 003866/25-213.
Razstave
Jutri, 14. januarja, ob 18. uri bo v
galeriji «Cartesius» otvoritev razstave grafik slikarja Daria Delpina. Umetnika bo predstavil umetnostni kritik Carlo Milic. Razstava bo odprta do 26. t.m.
Do 21. januarja razstavlja v galeriji «Moderna» - Pasaža Rossoni slikar Danilo Ceccone.
V občinski galeriji - Trg Unità, bo v torek, 17. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Fabia Dellacha. Razstava bo odprta do 24. januarja.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojnega Danila Žagarja darujeta družini Žagar in Ferluga 16.000 lir za osnovo šolo K. D. Kajuh.
V spomin na očeta Sava Sancina ob 17. obletnici smrti darujeta Sida in Vinko 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob nabiralni akciji za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih so darovali Teodoro Ostrou-ška 20.000 lir, Luciano Verša 10.000 lir, Bruno Bresciani 10.000 lir, Ivo Grgič
10.000	lir, Miloš Mrak 10.000 lir, Pepko Milič 10.000 lir, Boris Danev 10.000 lir, Pino Žigon 20.000 lir, Viktor Sosič 10.000 lir, Mario Milič 10.000 lir, Ivan Milič
50.000	lir, Romano Purič 20.000 lir, A-d ri ano Prinčival 10.000 lir, Walter Milič
10.000	lir, Srečko Sirca 10.000 lir, Anna Rustia 20.000 lir. Riccardo Vendramin
10.000	lir, Boris Husu 15.000 lir, Sergio Pičulin 5.000 lir, Nadia Babič 10.000 lir, Elena Bresciani 20.000 lir, Romano Danev 10.000 lir, Angelo Moro 10.000 lir, Milko Milič 15.000 lir, Pepi Milič 10.000 lir, Nicola Chiatti 10.000 lir, Teodoro Dell'Anno 10.000 lir, Albin Kralj 5.000 lir, Bernard Danev 10.000 lir. Oskar Mi lič 10.000 lir, Domenico Hrevatin 10.000
lir, Angel Milič 10.000 lir, Boris Milič
10.000	lir, Boris Zidarič 10.000 lir, Giu seppe Marguti 10.000 lir, Anica Š va gel j
30.000	lir. Stano Škabar 5.000 lir, Aldo živic 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Alberte Kralj daruje družina Liliana in Ladi Budin
10.000	lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Alberte Kralj darujeta Stana in Srečko Budin 20.000 lir za gradnjo kulturnega doma spo menika padlim v NOB v Briščikih.
Olga Černe daruje 10.000 lir za Združenje aktivistov OF na Tržaškem o-zemlju.
Namesto cvetja na grob Viktorije Sedmak - Košuta daruje družina Slama
20.000	lir za kriški cerkveni pevski zbor in 20.000 lir za šentjakobski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na drago sestro in teto Kristino Kralj (Trebče 156) daruje družina
25.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Julko Kapelj vd. Vesel darujeta sestra Zorka in brat Stanko
100.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob plačilu članarine darujeta Evgen Šajn 17.000 lir in Alojz Rogelja 2.000
lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob prvi obletnici smrti drage mame Marije Budin daruje hči Dragica z družino 25.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Stojan Kafol daruje 40.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina drage mame Marije Ban darujejo družina Ukmar in svojci 15.000 lir za Kulturni dom na Proseku.
V	spomin na brata Maria Furlana daruje brat Vinko 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Pekama Malalan daruje 20.000 lir v isti namen.
Ob 40. obletnici mučeniške smrti mladega partizana Marjana Štoke darujejo mama Marija, sestri Dorka in Ivanka ter brat Ivan z družinami 150.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku, 100.000 lir za sekcijo VZPI Prosek Kontovel, 100.000 lir za sekcijo ZKMI Prosek - Kontovel, 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek, 100.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 50.000 lir za ŠD Primorje.
Za pevski zbor Vasilij Mirk darujejo Marija in Mario Čemjava 20.000 lir, Anica in Mirko Blažina 20.000 lir, Boris Puntar 20.000 lir in N.N. 10.000 lir.
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
ROMA — VIA G. B. MARTINI 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 9. januarja 1984, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika, bodo s 1. aprilom 1984 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije:
Naziv posojila
1977-1984 ovrednoteno I. emisija (GALILEI) s poviškom, ki bo objavljen v prvi polovici marca;
1977-1984 ovrednoteno II. emisija (KELVIN) s poviškom, ki bo objavljen v prvi polovici marca;
12% 1978-1985 (GAUSS)
«alia pari»
Serija št.
2	—	3	—	4	—	6	—	8	—	9
15	—	26	—	44	—	53				
2		8		9		10		16		18
20	—	23	—	31	—	32	—	39	—	40
43	-i-	44		•	46	—	48	—	53	—	54
58	—	60								
4		5		7		9		10	‘		17
21	—	24	—	30	—	31	—	32	—	33
40	—	41	—	44	—	45	—	46	—	48
50	—	51	—	52	—	54	—	56	—	63
70	—	72	—	73	—	74	—	76	—	77
79	—	80	—	82	—	84	—	85	—	86
91	—	95	—	96	—	97	—	101	—	104
116	—	121	—	125	—	126	—	130	—	131
132	—	137	—	139	—	142	—	143	—	144
145	—	148	—	150	—	152	—	153	—	157
158	—	159	—	160	—	161	—	165	—	169
179	—	184	—	186	—	190	—	192	—	193
194	—	195	—	200						
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. oktobra 1984 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ta teden je tretja televizijska mreža pričela dolgo serijo (približno 50) tako imenovanih filmov «noir». Paul Schrader je opredelil in označil tematske in tehnične značilnosti tega toka v eseju, objavljenem na reviji «Film Comment» leta 1972. Film «noir» nastane v Hollywoodu ob koncu druge svetovne vojne in prvi filma rji, pobudniki tega toka, so nemški in srednjeevropski izseljenci Karl Freund, Fritz Lang, Wilhelm Diesle, Billy Wilder, Robert Siodmak, ki prinašajo s sabo (vsaj nekateri) izkustva nemškega ekspresionizma. Po Schraderju se obdobje filma «noir» začenja z «The Maltese Falcon» (1941) Johna Hustona in končuje z «Touch of evil» (1956) Orsona Wellesa. V teh letih se razlikujejo tri periode : prva ima značilnost, da je protagonist vedno privatni detektiv, «private eye», detektiv, ki nima profesionalne etike in uporablja iste metode kriminala (literarna osnova teh filmov so romani D. Hammetta in R. Chandlerja) ; v drugi vlogo detektiva nadomešča vojni veteran z ekzistencialnimi kri zarru, ki se vprašuje čemu se je boril; tretja perioda pa obsega «skico Ironične» filme, kjer izstopa grobo nasilje, primer je «Kiss me deadly» R. Aldricha. Film «noir» zaokvirimo v obdobje New Deala in maccarthi-®na v obdobje krize ameriške družne, Ko ta oživi in dobi s kennedy-jem nova upanja in ideale, film «noir» izgine.
Ponovno se pojavi v letih 70, po Vietnamu in letu 68, s filmom «Klu-te» A. Pakule, sledijo mu «Taxi dri ver» M. Skorseseja (scenarij je napisal P. Schrader - avtor omenjenega eseja), «Yakuza» S. Pollacka, «Ob-sessia.i» B. De Palma, «Chinatown» Polanskega.
RAI 3 je serijo že začela z «Thun-derbolt and Lightfoob- (Un calibro z0 per lo specialista) Cimina in «Lau-f"a» (Vertigine) Preminger ja, v prihodnji torek pa bo «Obsession» (Complesso di colpa) De Palme, v prò gramu so še «Scarlet Street» F. Lan ga, «High sierra» Walsha, «Force of evil» Polanskega in drugi.
VIVA ZAPATA, 1952
Režija: Elia Kazan.
Igrajo: M. Brando, A. Quinn in
drugi.
Italia 1, v ponedeljek, 16. januarja,
ob 23.35.
Biografski film o mehiškem revolucionarju Emihanu Zapatu, ki je vodil skupno s Panchom Villo narodno vstajo v Mehiki leta 1909 proti dikta torju Diazu. Vzbudil je več političnih polemik, kajti dokazuje dejstvo, da vsaka revolucija usodno propade. Pošteni in prepričani revolucionarji (Zapatu, Madero) pa postanejo mučeniki revolucije. Zapata je nekako opravi-euo Kazanu za njegov ideološki in Politični umik iz vrst ameriške levi ee; angažiral se je v povojnih letih dokier ga ni Roosveltova oblast obsoja zaradi protiameriške dejavnosti. «Zanikanje» starih prepričanj, ki je Pomeni o mnogim konec umetniškega ustvarjanja, je Kazana spodbudilo, da je pričel globoko analizo moralne in intelektualne krize ne samo lastne temveč celotne ameriške družbe. Produkt ideološke spremembe so «A stregar na med desire» (1951), «Est of ^,an» (1955), «A face in thè crowd»
Pomemben umetniški jubilej je te dni doživel znani slovenski slikar in kipar Mario L. Vilhar, primorski rojak iz Postojne, saj ima te dni svojo šestdeseto samostojno razstavo v zagrebški galeriji «Dubrava». Razstava Je prav v Zagrebu, kjer je Vilhar pričel pred 40. leti svojo umetniško pot. Pa pot je bila zelo bogata saj je sli kar, če izvzamemo Jugoslavijo in Slovenijo, kjer tudi živi in dela (v Lju-!ilani *n Piranu), razstavljal v Italiji (Gorica, Padova, Verona, Parma), na Ganskem, v Avstriji, Švici in na Nizozemskem.
Med njegova pomembna dela moramo vsekakor všteti sliko «Postojnska jama», v kiparstvu pa 7 metrov visok spomenik «Prvi partizanski četi na Slovenskem», ki so ga odkrili v Ljubljani leta 1971. Vilhar je med drugim leta 1956 uvedel v kiparstvu na Slovenskem tehniko metalizacije.
„ Umetniškemu jubileju pa se pridružujeta še dva, in sicer 30 let njegovega uporabno grafičnega dela in oblikovanja in ne nazadnje 30 let aktiv-
ULTIMATUM ALLA TERRA, «The day thè earth stood stili», 1951
Režija: Robert Wisc.
Igrajo: E. H. Norih, Patricia Neal, Michael Rennie in drugi.
Canale 5, v četrtek, 17. januarja ob 1.25.
Prejšnji torek je Canale 5 aavrtela v popolnočnih urah znanstvenofantastičen film «The war of worlds» (Guerra dei mondi) H. G. Wcllsa, ki ga je producirala Paramaunt po izrednem komercialnem uspehu filma «The thing» (La cosa, da un altro mondo) z takrat izredno vsoto 1 mii-jarde lir. Film sloni predvsem na dobro izdelanih efektih, za katere so uporabili 6 mesecev dela. V istem obdobju, a s popolno različnim izročilom je Wise zrežiral «The day thè earth stood stili», eden najboljših znanstvenofantastičnih filmov, ki so prišli na italijansko tržišče. Cilj filma je obsoditi človeško urojeno «po trebo» po vojskovanju. Vesoljsko bitje ima človeško fiziognomijo in opazimo že v začetku, da nima nobenih grdih namenov. Poslanstvo, ki ga je privedlo na zemljo, je obdržati mir v vesolju, bajti «tako so se zmenila vsa napredna bitja in če zemljani ne bodo spoštoval tega pravila bodo u-ničeni». Vendar politiki se izkažejo kot «primitivci», omejeni in trmasti, se ne menijo za njegovo poslanstvo in le modrost in uravnanost znanosti (prof. Bamard) reši človeštvo pred popol nim polomom.
L'AFFARE DANTON, «Danton», 1982
Režija: Andrej Wajda.
Igrajo: Gerard Depardieu, Wojcicch Pszoniak, Anne Alvaro in drugi.
RAI 3, v petek, 20. januarja, ob
20.30.
Film iz leta 1982 so ga predstavili na beograjskem Festu in lansko leto m beneškem Bienalu. Wajda ga je pripravljal že štiri leta in je pravzaprav nastal ob Depardieujevi vlogi Dantona. Gre za natančno kronološko izdelano biografijo francoskega revolucionarja in francosko revolucijo v obdobju 1793-94: revolucija ni več enotna, gyave padajo pod giljotino, teror razbega Francijo, iztopata osebnosti Dantona in Robespierra, prijatelja sovražnika. Film je povzet po romanu «L’affaire Danton» Przy-byszewskove, ki je v Franciji neznana avtorka. Scenarist J. C. Carriere pa se je aa to delo zanimal, ker daje neobičajen pogled na francosko revolucijo. Igralčeve interpretacije vlog niso spontane, recitiranje je pretira no, kar se popolnoma spaja z vzdušjem revolucije. Pred snemanjem je bil namreč Wajda 18 mesecev na poljskem in opazoval tamkajšnjo revolucijo: «Ljudje so skušali drug drugega prepričevati ne samo z intelektom ampak s celim telesom». Očitno se torej Wajda sklicuje na sindikalne demonstracije na Poljskem ali pa bolj posplošeno na blokovsko poMtiko, Vzhod - Zahod, Danton - Robesprierre. Na vprašanje, če je njegov film bolj psihološka analiza protagonistov revolucije ali politična analiza je Wajda odgovoril : «Psihologija je odločilna v zgodovinskem ali političnem filmu. Kajti s spihološko argumentacijo protagonistov gledalec ljubi ali sovraži junake in se tako zanima za njihova mnenja in ideje».

nega novinarskega dela. Vilhar je med drugim tudi predsednik Aktiva novinarjev občinskih glasil ljubljanske regije.
Omenjeni jubileji vsekakor zgovorno govorijo o Vilharjevem vsestranskem plodnem delovanju.
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella?
14.05	Po poteh Kalifornije - TV film
15.00	Primissima - Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
15.30	šola in vzgoja:
Življenje živali
16.00	Cartoni magici
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.30	Colpo al cuore - TV film
19.00	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.40	Almanah in Vremenske raz mere
20.00	Dnevnik
20.30	Ixiretta Goggi vodi oddajo «Quiz»
21.50	Dnevnik
22.00	G. Puccini «Tiirandot» opera
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
12.00	Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 Ob 13. uri
13.30	Capitol - nadaljevanka
14.15	Tandem - vesti in radovednosti
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
Ljubljana
9.00	čebelček Hlaček
9.25	Erazem in potepuh - otroška TV nadaljevanka
10.00	Zemljepisne posebnosti :
Živali, ki jih ni nihče ljubil
10.50	Dogodivščine rumenega kovčka - film
12.05	čenčarija
17.25	Poročila
17.30	čez tri gore:
Vokalni kvartet Spev
18.00	Modro poletje - mladinska nadaljevanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Pred izbiro poklica:
Poklic v gumarsfcyu
19.05	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I.
20.00	Marco Polo - TV nadaljevanka
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija
9.00	Una vita da vivere - nadaljevanka
10.00	Rubrike
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help - nagradna igra
12.30	Bis - vodi Mike Bongiomo
13.00	II pranzo è servito - vodi Corrado
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	General Hospital - TV film
15.30	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	II mio amico Arnold TV film
18.30	Jenny e Chachi - TV film
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Zig zag - kviz
20.25	Ciao gente - spektakel
23.00	Alla conquista del West ponovitev
1.00	Lo spaccone - film
igrata Paul Newman in Piper Laurie
RETEQUATTRO
8.30	Otroški program
9.30	Mr. Abbott e famiglia - TV film
10.00	Vicini troppo vicini TV film
10.20	Arrivano i dollari - film
11.50	Fantasilandia - TV film
12.50	Casa dolce casa - TV film
13.20	Maria Maria TV film
14.00	La villa bianca - TV film
14.50	Non voglio perderti - film
16.20	Šport - slalom
16.45	Otroški program
17.20	II magico mondo di Gigi - ri-
17.50	Lobo - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M'ama non m’ama - nagradna igra
20.25	Fantasia d’amore - film
22.40	Šport: Caccia al 13
23.00	Storia di tre amori - film
ITALIA 1
8.30	Risanke
9.20	Febbre d’amore - nadaljevanka
10.15	Veneri al sole - filmska komedija
14.35	Tandem - 2. del
16.30	Šola in vzgoja :
Tečaj angleškega jezika
17.00	Zimski šport
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Oddaja o modi in glasbi
18.30	Dnevnik Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Western di cose nostre - 1. del
21.55	Dnevnik 2 - Vesti
22.05	Sindikalna tribuna
22.30	L’ultima occasione glasbena oddaja
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Cime tempestose - 4. del
17.35	Šola in vzgoja
18.05	Cento città d’Italia
18.10	Gli allegri pasticcioni - TV film
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	«E il San Carlo va. . .» - 1. del
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Becket e il suo re - 1. del TV priredbe
21.40	Dnevnik 3
22.15	Film tedna:
Giudicatelo voi
21.25	Ne prezrite
21.40	TV kviz
22.45	Dnevnik II.
23.00	Union City - film
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
17.00	TVD novice
17.05	TV šola
18.00	Serijski film
18.50	Risanke
19.30	TVD stičišče
19.55	Budimpešta: drsanje na ledu
22.45	TVD Nocoj
22.55	Visoki pritisk - glasbena oddaja
Zagreb
9.20	Zimski spored za dijake
17.45	Sprehod s pesnikom
18.25	Kronika občine Reka •
20.00	Marko Polo TV nadaljevanka
21.20	Zabavnoglasbena oddaja
22.05	Kultura srca
12.15	Rubrika o dieti
12.20	Strega per amore - TV film
13.00	Bim, bum, barn
14.00	Cara cara - TV film
14.45	Febbre d’amore - nadaljevanka
15.30	Aspettando il domani - nadaljevanka
16.00	Bim bum barn
17.45	Galactica TV film
18.45	L’uomo da sei milioni di dollari
19.45	Italia 1 - flash (samo Lombardija)
20.00	II tulipano nero - risanke
20.25	II meglio di Drive in
22.00	Qualcuno sta uccidendo i più grandi cuochi d’Europa - film
24.00	II pirata dell’aria - film
TELEPADOVA
14.00	I SuUivan - TV film
15.00	Cuore selvaggio - TV film
16.00	Medicai Center - TV film
17.00	19.30 Risanke
19.30	Buck Rogers - TV film
20.20	Jack London story - film
23.00	Medicai Center - TV film
23.00	Ellery Queen - TV film
24.00	Film
TRIVENETA
12.30	Horoskop
12.40	The Bold Ones TV film
13.30	- 14.30 Risanke
14.30	Parliamo di pesca
16.00	Filmski program
16.30	Sai ut Champion - TV film
17.30	Risanke
18.30	Ispettore Bluey - TV film
19.30	Vse o motorjih
20.30	Clandestina a Tahiti - film
22.00	O. P. Coupon
1.00	Horoskop
1.10	TV 7 Playboy
TELEFRIULI
13.30	TV film
14.00	II lungo viaggio verso la notte - film
15.45	Risanke
18.55	Lassie - TV film
20.00	TV film
20.30	II principe degli attori - film
22.20	II volto del fuggiasco - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Almanah : Na goriškem valu;
8.40	Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ;
11.30	- 13.00 Opoldanski zbornik : Beležka; 12.00 Sestanek ob 12.00 - Glasbeni potpuri; 13.00 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih, Tone Partljič: «Volk na madridskih ulicah»;
14.35	Od ekrana do ekrana; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: Giampaolo Goral: Sonata št. 2; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Nabožna glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	14.00, 15.00 Poročila; 6.00 O tvoritev glasba za dobro jutro - Ju tranji koledar; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav -Vremenska napoved - Cestne razmere - Ekonomska priporočila - Objave;
6.45	Prometni servis - Napoved ra dijskih in TV programov; 7.00 Zaključek radijskih in TV programov;
7.00	Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 O tvoritev Danes na valu radia Koper Glasba, zanimivosti, reportaže;
13.45	Glasbene šole - Objave, kino spored, EP; 14.20 Primorski in zamejski zbori; 14.35 Oddaja brez naslova ; 15.25 Ekonomska priporočila ;
15.30	Dinar na dinar; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik - Objave ;
17.30	Pogovor o...; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi ; 7.00 Horoskop; g.OO štiri četrtine; 9.15 E dig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 12.50 Danes se govori; 14.00 Glasbeno popoldne;
14.32	Plesna glasba; 15.00 Kulturne novosti; 16.15 La Vera Romagna ;
18.00	Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00-
9.00	Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30. Pesem časa; 12.03 Via A siago Tenda; 13.30 Karavana; 15.03 Radiouno per tutti; 16.00 Aktualnosti;
18.30	Violončelist Pablo Casals; 20.00 Radijska priredba ; 20.30 Čarobna del le lacrime radijska nadaljevanka ; 21.03 Simfonična glasba; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00	8.00
Jutranja oddaja; 8.05 Radiodue pred stavlja; 8.48 H racconto dei Vangeli;
10.30	Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 Ra diotabloid; 16.35 Popoldanski spored;
18.32	D caso Mascagni - nadaljevanka; 19.57 Srečanje z melodramo;
21.00	Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije;
7.50	Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05. Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... opero Zlatorog Viktorja Parme? ; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti;
12.30	Kmetijski nasveti ; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glas ba; 13.30 Od melodije do melodije;
13.50	Človek in zdravje; 14.05 Aram Hačatur jan : Gajane - odlomki iz baleta; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi ; 16.30 Obvestila in zabavna glasba ; 16.35 Vrtiljak -vmes: Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... «Mladost v borbi za svobodo»; 20.00 Zakaj imamo radi?;
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno - George Sand: Zima na Majorki; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Slikarski jubilej Maria Vilharja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Precej več lažjih prometnih nesreč na cestah na Goriškem
Število smrtnih nesreč se v letu 83 ni bistveno spremenilo
Sodelovanje Gorice in Nove Gorice
Srečanje malih odrov drevi v Kulturnem domu
Precejšen porast števila prometnih nesreč, zlasti nesreč lažjega značaja, precejšen porast števila ugotovljenih prekrškov in kaznivih dejanj. To sta osnovni ugotovitvi o dejavnosti prometne policije na Goriškem v lan- ' skem letu. Število smrtnih nesreč se ni bistveno spremenilo. Pomeni to, da so avtomobilisti na Goriškem v zadnjem času manj disciplinirani, da se je povečala prisotnost in s tem dejavnost prometne policije, ali so.vmes tudi drugi razlogi?
O teh vprašanjih je na včerajšnjem običajnem srečanju z novinarji govoril poveljnik zbora prometne policije za Goriško, podpolkovnik De Menech, ki je navedel tudi vrsto zanimivih po datkov in predlogov, kaj bi bilo treba storiti, da bi na splošno gledano visok davek, ki ga skupnost plačuje na račun motorizacije, zmanjšali na najnižjo možno stopnjo. V naši prostorsko sicer omejeni stvarnosti se zdi podatek o 14 smrtnih nesrečah, v katerih je umrlo prav tolikšno število oseb, mogoče nepomemben ali vsaj sprejemljiv kot nujno zlo. Drugače gledamo na to vprašanje, če upoštevamo dejstvo, da umre na italijanskih cestai: vsako leto okrog 10 tisoč oseb. Veliko več kakor v raznih vojnah, ki se, prav tako kakor nesreče, vsak dan bijejo v raznih krajih na svetu.
Kaj torej storiti, poleg običajnih preventivnih in represivnih ukrepov,
da bi bil promet na naših in vseh cestah varnejši, da bi bilo človeških in tudi materialnih žrtev manj?
Podpolkovnik De Menech je na včerajšnjem srečanju z novinarji v bistvu ponovil predloge iz lanskega in prejšnjih let. Cestni kodeks že zdavnaj ne odgovarja več stopnji motorizacije. Treba bi bilo zaostriti način in pogoje za pridobitev vozniškega dovoljenja, prilagoditi predpise glede varnosti (varnostni pasovi, prevoz otrok, varnostna čelada) predpisom, ki veljajo v drugih državah Evropske skupnosti, sprejeti strožje ukrepe glede kroženja tako imenovanih težkih tovornih industrijskih vozil. To seveda poleg štabnega izpopolnjevanja organika prometne policije in dodeljevanja najsodobnejših sredstev za ugotavljanje prekrškov, kajti samo uniforma in o-krogla tablica že vrsto let ne zadostujeta več.
Poveljnik prometne policije je predstavnikom tiska nato posredoval tudi vrsto podatkov. Tako so obhodnice v lanskem letu prevozile skoraj 350 tisoč kilometrov, posredovale v 671 nesrečah (leto poprej v 367 nesrečah), od katerih je bilo 14 smrtnih, 332 z ranjenimi osebami, v 325 primerih pa je nastala samo gmotna škoda. Občuten je porast tudi na področju denarnih in drugih sankcij, s čimer se sicer, po besedah podpolkovnika De Menecha, neradi hvalijo. V letu 83 so
ugotovili 21.182 prekrškov, leto poprej samo 17.835. Skupna vsota plačanih denarnih kazni dosega vrednost 455 milijonov lir in je za skoraj 60 odstotkov višja kakor leto poprej.
Skoraj podvojile so se sankcije za prekrške, ugotovljene z «auto velo-xom». Maksi globo je plačalo v lanskem letu 1065 voznikov, leto poprej pa samo 698. S tem pa se dejavnost prometne policije ne neha, kajti poleg glavne skrbi za zagotavljanje varnosti v prometu ima korpus v zadnjem času vedno več novih zadolžitev. Tako so v okviru opravljanja dolžnosti sodne policije aretirali ali prijavili sodišču 482 oseb, izsledili 15 ukradenih vozil, izločili iz prometa 76 nevarnih ali sumljivih vozil, pregledali nad 24 tisoč vozil in preverili podatke 17 tisoč oseb.
Med novimi in dokaj zahtevnimi nalogami je v zadnjem času tudi skrb za zaščito zasebnega in javnega premoženja, zlasti redno nadzorstvo pred bankami, poštnimi uradi, zlatarnami in boj proti, za naše kraje novim oblikam kriminala, ki se razvija zlasti na avtocestah.
Ob koncu velja seveda pojasniti bralcem, da se navedene številke nanašajo samo na dejavnost prometa policije in da je treba sliko o stanju prometa na cestah na Goriškem dopolniti s podatki drugih organov, ki so prav tako zadolženi za nemoteno in kar se da varno odvijanje prometa.
V	palači Attems v Gorici bo danes ob 10. uri tretje srečanje Alpe-Adria o gledališki dejavnosti. Gre za nadaljevanje včeraj začetega simpozija v gradu Zemono pri Vipavi, na katerem sodelujejo gledališki strokovnjaki in kritiki, ki so prišli v Novo Gorico na 13. festival malih o-drov.
Zvečer ob 20.30 pa bo v Kulturnem domu, vedno v okviru festivala malih odrov, nastopila gledališka skupina Teatro dell’Elfo iz Milana z igro «Razredni sovražnik». Gre za eno predstav novogoriškega festivala. Nekatere predstave bodo, kot smo že poročali, v Gorici, tako v Kulturnem domu kot v Avditoriju.
Težave z osebjem na tehničnem zavodu Žiga Zois
V	naši včerajšnji tržaški kroniki smo poročali o težavah s pomožnim osebjem na tržaškem trgovskem teh ničnem zavodu Žiga Zois. S podobnimi težavami se ubadajo tudi na goričkem oddelku tega zavoda, ki je nastanjen v stavbi nekdanjega semenišča v Ulici Alviano. Kot je znano so to sekcijo odprli pred tremi leti in pol, začenši s prvim razredom. Le-
tos delujejo na tej šoli že štirje razredi, s prihodnjim šolskim letom bo šola popolna.
Težave pa imajo že več let z ne-učnim osebjem. Po pravilih bi morali imeti tri šolske sluge, v resnici pa imajo le eno. So tudi brez tajnice, kajti sedanja je bila vzeta v službo le začasno, za tri mesece. Njen rok je že potekel, sedaj baje nadaljuje z delom brezplačno. Prav tako manjka tehnični pomočnik, ki je tudi predviden v organiku.
Vodstvo šole in seveda dijaki ter profesorji pa seveda želijo da se te stvari normalizirajo. Zaradi tega pričakujejo več zavzetosti za reševanje teh vprašanj s strani pokrajinske u-prave ter z odgovornih odborništev za šolstvo in osebje.
Zavarovati vodne števce pred mrazom
Uprava vodovodnega konzorcija CAFO opozarja uporabnike, da zavarujejo pred mrazom vodne števce in druge naprave na omrežju. Na to opozarjajo zlasti gradbena podjetja, ki imajo na gradbiščih zasilne priključke na vodovodno omrežje. V primeru škode na napravah, oziroma škode zaradi odtoka vode bodo zahtevali povračilo od uporabnikov.
V Gradežu si prizadevajo dobiti veliko turistov
TRIELIN UHAJAL IZ STROJA V KEMIČNI ČISTILNICI
51-letnega Romana Baldarina našli nezavestnega v trgovini
V	Gradežu lanska sezona ni bila uspešna. V hotelih in drugih prenočiščih so zabeležili padec števila tu ristov, medtem ko se je število le-teh v sosednem kopališkem kraju, v Ugnami, povečalo. Zaradi tega so se hotelirji v Gradežu v tej zimi lotili obsežnejše propagandne akcije, kajti ponovno želijo pridobiti turiste iz severnoevropskih dežel kot tudi Italijane. Najbrž je padcu števila nočitev botrovalo lansko zvišanje cen turističnih storitev.
Pred nekaj dnevi se je vodstvo združenja hotelirjev sestalo z novim predsednikom gradeške turistične ustanove. Pogovarjali so se o skupnih pobudah, o prisotnosti na raznih turističnih borzah v državah severne Evrope. Govorili pa so seveda tudi o cenah turističnih storitev v letu 1984, te se bodo zaradi inflacije spet zvišale. Več bo treba plačati tudi za razne storitve, za vstop na plažo, itd. Vse to pa bodo skušali letos zmanjšati na minimum.
Letos bodo v Gradežu uvedli novost. Skušali bodo pridobiti turiste v pred sezeni in posezoni. Seveda po zelo znižanih cenah.
Drevi v Gorici občinski svet
V	Gorici bo drevi ob 18.30 seja občinskega sveta. Svetovalci bodo preučili točke, ki so že bile na dnevnem redu na prejšnji seji sveta. Poleg drugih so imenovanja občinskih zastopnikov v občinsko konzulto za
Po več kakor poldrugem mesecu, bedo v prihodnjih dneh, predvidoma že v prihodnjem tednu, spet pognali naprave upepeljevalnika v goriški industrijski coni. Peč so bili prisiljeni ugasiti 25. novembra lani, ko je prišlo do manjše eksplozije in kasnejšega požara, ki je hudo poškodoval transporter in povzročil precejšnjo škodo tudi na ostrešju in zidnih strukturah. «Prav te dni so dokončali rekonstrukcijo poškodovanih naparv n dokončujejo zidarska dela,» nam je dejal predstavnik družbe SA SPI, ki upravlja upepeljevalnik. Žal so v tem času lahko opravili le najnujnejša dela, potreba za ponovno odprtje upepeljevalnika in nekaj manjših izboljšav. Še pred požarom načrtovana rekonstrukcija dimnika, pravzaprav zgraditev novega železo-betonskega dimnika, bo prišla na vrsto v prihodnjih mesecih, predvido-
kmetijstvo, imenovanje enega zastopnika v občinsko komisijo za trgovino, imenovanje enega člana upravnega sveta Goriškega sklada in imenovanje predsednika mestnega podjetja.
Prav to vprašanje je bilo predmet žgočih polemik po zadnji seji občin skega sveta, dan pred iztekom starega leta. To mesto je prej imel socialdemokrat Agostino Condussi. Na jesen je izstopil iz PSDI in zapustil predsedniško mesto. Socialdemokrati so na njegovo mesto predlagali inž. Egona Lodattija, ki pa najbrž ne u živa veliko simpatij med svetovalci večine. Da bi najbrž preprečil vrsto belih glasovnic in tudi upoštevajoč dejstvo, da ni bilo takrat v dvorani prisotnega svetovalca, ki bi Lodattija predlagal, je župan Scarano prekinil sejo. To je vzbudilo precej protestov pri socialdemokratih. Drevi bi bil moral torej biti Lodatti izvoljen.
Ogled
ladjedelnice
V okviru boja delavcev tržiške ladjedelnice v obrambo delovnih mest, bodo jutri v tem podjetju izpeljali neobičajno akcijo. V dopoldanskem času bodo namreč obrat odprli za javnost. V soglasju z upravo podjetja bodo skupine obiskovalcev vodili po raznih obratih in jih seznanili z napravami in opremo v tem velikem podjetju.
ma marca, ali aprila. Zaenkrat so zgradili samo temelje bodoče strukture.
Neposredno škodo zaradi eksplozije, oziroma požara ocenjujejo na o-krog 40 do 50 milijonov lir, vendar je treba računati tudi na dodatno škodo, ki jo je sicer težko označiti s številkami. Upepeljevalnik je namreč ustavljen že od konca novembra. V tem času je smetarska služba na območju goriške občine delovala povsem običajno. Del smeti so iz Gorice vozili v druge naprave (Moaro), približno 250 stotov dnevno pa so skladiščili v upepeljevalniku pri So-vodnjah.
Ni težko izračunati, da se je v tem času nabrala pravcata gora odpadkov in da bo treba kar precej časa, preden jo bodo požgali. Upoštevati je treba namreč, da bo upepeljc-
Trielin, moč.io hlapljiva klorova spojina, ki služi kot topilo in tudi kot sredstvo za čiščenje v številnih čistilnicah za obleke, je za človeški organizem močno nevarna snov. To je na lastni koži včeraj dopoldne preizkusil 51-letni Romano Baldarin, lastnik kemične čistilnice v Ul. Napoli 23, v Tržiču, ki je nezavesten obležal v trgovini.
V	takem stanju sta ga našla upravitelja' bližnjega frizerskega salona in takoj poklicala na pomoč rešilce. Na srečo so prispeli še ob pravem času in možakarja kaj kmalu za silo spravili k zavesti in ga za vsak slučaj prepeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da je izven smrtne nevarnosti.
Gasilci, ki so na kraj nesreče prispeli skorajda istočasno z bolničarji, so kmalu ugotovili vzrqjce nesreče. Skozi drobno cevko stroja za čiščenje obleke je namreč uhajal trielin in strupeni plin je v kratkem času povsem napolnil prostor ter omamil Bal-drina.
OB KONCU MESECA
Stavka v tržiški bolnišnici
V	tržiški bolnišnici bo od 27. januarja enotedenska razčlenjena stavka po posameznih oddelkih. Stavkali bodo po dve uri na dan. Tako so odločili na seji področnega tajništva sindikalne zveze uslužbencev bolnišnic.
valnik tudi v prihodnjih mesecih delal z omejeno zmogljivostjo, peč in druge viaprave pa bodo spravili v pogon postopoma. S polno zmogljivostjo bodo predvidoma pričeli delati šele na jesen, ko bodo zgradili nov dim nik in nove naprave za odvajanje dima in plinov. Takrat bodo predvidoma lahko sežigali smeti tudi iz nekaterih občin, zlasti iz Sovodenj. Iz te občine zdaj vozijo smeti v upepeljevalnik v Moraro, ki ga prav tako upravlja družba SASPI.
Ob koncu velja opozoriti še na odgovorno ravnanje občanov, tudi kar zadeva odlaganje smeti. Najbolj verjetna se zdi namreč domneva, da je v upepeljevalniku eksplodirala in zatem povzročila požar posoda z lahko vnetljivo snovjo, najverjetneje, raz-redčilcem ali lakom, ki jo je nekdo odvrgel v smeti. Posledice so znane.
Stavko bodo izvedli v kolikor medtem ne bo prišlo do bistvenih sprememb, oziroma preklica ali zamrznitve nekaterih sklepov Krajevne zdravstvene enote.
Stavka zadeva samo uslužbence tržiške bolnišnice, ki so že pred dnevi oklicali stavkovno gibanje.
Sporočilo društva za varstvo živali
Pri goriški sekciji društva za varstvo živali imajo te dni v varstvu dva nemška ovčarja in približno dve leti starega cocker ja. Živali bi radi oddali. Podrobnejša pojasnila prejmejo interesenti na sedežu društva, Ul. Boccaccio 6.
Vinska bratca
Namesto doma, sta noč prespala v goriškem zaporu, kjer čakata na sodno obravnavo. To je zgodba dveh Tržačanov, ki sta v sredo zvečer, najbrž precej globoko pogledala v kozarec in prav to ju je spravilo navzkriž z zakonom. Z avtomobilom sta se peljala skozi Štandrež, proti Sovodnjam. Avtomobil je upravljal 34-letni Livio Decarli, vendar na način, ki ni najbolj v skladu s predpisi o pametni in varni vožnji.
Nevarno početje je opazila obhodni-ca policije, ki je pijanemu vozniku in njegovemu, prav tako dobro natreska-nemu sopotniku, 37 letnemu Enniu Lanzi, preprečila nadaljevanje vožnje. Očitno Decarli ni bil najbolj navdušen nad posegom policije in je agente najprej sprejel z grobimi besedami, nato pa se jih je lotil tudi fizično.
Zadeva se je seveda končala z aretacijo in prijavo sodišču,zaradi nasilja, žalitve in upiranja javnemu funkcionarju in seveda tudi zaradi pijanosti. Takšna je obtožnica na račun voznika; medtem ko sc bo Lanza moral zagovarjati samo zaradi žalitve in pijanosti.
Izgubljeno-najdeno
V uradu za najdene predmete pri goriškem županstvu hranijo sledeče predmete; dve zapestni uri, čepico, dva para naočnikov za vid, par rokavic, štiri kovčke, šest motornih koles, eno zložljivo kolo, dve žpnski torbici, štiri različne zneske denarja, dve kolesi za motor-kros, tri obroče za motorno kolo, dve vilici za motorno kolo, dve izpušni cevi za motorno kolo, eno šasijo za motorno kolo, ogrodje za kolo, rezervoar za gorivo za motorno kolo, več šopov ključev.
Omenjeni predmeti so na razpolago zakonitim lastnikom v uradih mestnih stražnikov, v Mazzinijevi ulici.
• Tržiški župan G ino Saccavini je predsedniku deželnega odbora naslovil pismo, v katerem zahteva čimprejšnjo sestavo posebne komisije, ki se bo ukvarjala z obravnavo vprašanj o vlogi in preosnovi podjetij z državno udeležbo.
Razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev
obvešča, da bodo v ponedeljek, 16. t.m., ob 16. uri spet vaje otroškega pevskega zbora. Vaje bodo v Kulturnem domu.
Kulturno in športno društvo Naš
prapor vabi danes, 13. t.m., ob 18.30 na predavanje kratkometražnega filma o lanskem zletu tabornikov v So-vodnjah. Film bodo vrteli v društveni dvorani.
Doberdohska občinska uprava priredi tečaj plavanja za osnovnošolske o-troke. Tečaj bo v plavalnem bazenu na Rojcah v Gorici. Do sobote vpisujejo na županstvu v Doberdobu.
Danes napovedanega sestanka gospodarske zadruge na Vrhu ne bo. Odložen je bil na ponedeljek, 16. januarja, ob 20. uri v gostilni pri Lovcu.. Odbor gospodarske zadruge vabi člane in vse prijatelje na ta sestanek.
Razstavi o slovenskem šolstvu in o Partizanskem dnevniku si je mogoče v Kulturnem domu ogledati vsak dan od 17. do 19. ure.
Kino
Gorica
VERDI 18.00-21.00 «I ragazzi della 56. strada». Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 «La chiave». Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 «Segni particolari: bellissimo». Adriano Celentano in Federica Moro.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Occhio, malocchio, prezzemolo e finocchio».
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Il piacere fino al delirio». Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 18.00—22.00 «Finalmente è domenica».
Nova Corica in okolica
SOČA 18.00—22.00 «Apokalipsa jutri». Italijanski film.
SVOBODA 18.00 «Ljubezenski trikotnik», francoska drama, in ob 20.30 «Lahka žena», ameriški erotični film.
DESKLE 19.30 «Orožje proti ugrabiteljem», ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Sant’Antonio, Ul. Romana, telefon 40-497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.30 Antonija Krašček vd. Colja iz splošne bolnišnice, ob 13.40 Maria Calligaris iz bolnišnice Janeza od Boga.
V kratkem bodo spet prižgali peč upepeljevalnika v Sovodnjah
V nedeljo v «Rozajanski kulturski hiši» v Ravenci
Uradno odprtje krožka «Rozajanski dum
V nedeljo, 15. januarja, bodo uradno odprli rezijski kulturni krožek «Rozajanski dum». Prireditev bo pod pokroviteljstvom občinske uprave in bo potekala od 14.30 v «Rozajanski kulturski hiši» v Ravenci, v poslopju, Iti ga je po katastrofalnem potresu leta 1976 podarila Rezijanom Socialistična republika Slovenija. Predvidevajo, da se bo prireditve udeležilo veliko število občanov, prisotni pa bodo tudi predstavniki deželnih in pokrajinskih oblasti, kulturnega in političnega življenja, županov itd. Prisotni bodo najbrž tudi številni Rezijani, ki so se izselili, ki pa so še vedno globoko navezani na svojo rodno zemljo in na njeno usodo.
Za dogodek vlada veliko pričakovanje, saj je zelo pomemben za to dolino, ki je dokaj odrezana in je v gotovi meri bila deležna gospodarskega razvoja po daljšem obdobju revščine in nerazvitosti, je pa še vedno, kar zadeva kulturno življenje, še kar zaostala. Rezijska dolina pa pomeni veliko kulturno bogatstvo. V njej živijo prebivalci slovenskega porekla, ki govorijo svoje slovensko narečje in so bili dolga stoletja skoraj popolnoma odrezani od sveta, pri čemer so se razvile posebne oblike sožitja in posebne navade.
Kulturni krožek je sad pobude ne-
katerih predstavnikov občine, ki so občutljivi za probleme občanov in ki se zanimajo za rezijsko ljudsko kulturo, ki ji grozi asimilacija. Kulturni krožek bo moral uresničiti družbeni statut, ki so ga sprejeli že pred ča som in ki obsega 23 členov. Namen statuta je ohraniti rezijsko kulturno etnično bogastvo ter ovrednotiti jezik v vseh njegovih narečjih, ohraniti os novne rezijanske kulturne značilnosti, razširiti poznavanja kulturnih problemov doline, podpreti raziskave, ki zadevajo rezijansko dolino ter širiti med občani splošno sodobno kulturo. V ta namen bo kulturni krožek dal celo vrsto pobud.
V Reziji je bilo že dalj časa občutiti potrebo po kulturni ustanovi, ki bi se prizadevala za dosego njenih ciljev in ki bi usklajevala in podpirala že obstoječe pobude. 26. novem bra se je sedem občanov odločilo in ustanovilo kulturni krožek. Pobudnik ustanovitve je bil Aldo Madotto, ki se že več desetletij ukvarja z družbenimi in kulturnimi vprašanji rezijanske skupnosti. Napisal je med drugim knjigo «Rezija in njeni prebivalci», ki je požela velik uspeh. Prav Madotto bo prvi predsednik kulturnega krožka, v vodstvu pa so še Renato Quaglia, pesnik in avtor knjige «Rezija, jezik zem-
Stane Kumar: Motiv iz Rezije
Ije in kruha», Silvana Paletti, ki tudi piše pesmi v rezijskem narečju, Luigi Paletti predsednik rezijske folklor -ne skupine, podpredsednik Vittorio Di Lenardo, Giuseppe Beltrame in Dino Valente, člani vodstva predstavljajo različna delovna področja in velik del občine. Krožek bo imel svoj - sedež v rezijskem kulturnem domu, ki se bo imenoval «Rozajanski dum». V društvenem grbu je videti goro Kanin, ki se dviga nad dolino, v kateri gori plamen. S tem so hoteli ustanovitelji krožka simbolizirati ljubezen, ki jo Rezijani imajo do svoje zemlje in njenih bogastev, ki jih predstavlja predvsem ljudska kultura. Gre za resničnost, ki jo izraža jezik, značilni plesi ob prevzemajočih zvokih citire in bunkule. Glasba, popevke, poezije, basni, povesti, uganke sedanje in nekdanje šege in navade, predvsem pa miselnost in duša rezijskega rodu.
S to prav posebno kulturo so se v prejšnjih stoletjih ukvarjali znanstve niki in raziskovalci z vseh strani, med katerimi so bili tudi poljski grof Jan Podocki, češka pisatelja Piseli in Cerniko, Slovenca Oroslav Zaf in Stanko Vraz, ruski filolog Izmail Srednje vski, še zlasti pa znan poljski lingvist francoskega porekla De Cour-tenay, ki je bil večkrat v Reziji začenši od leta 1873. Poglobljeno se je ukvarjal z njenim jezikom ter objavil vrsto pomembnih publikacij, ki imajo velik znanstveni pomen. Obširno raziskovalno delo, velikega pomena za proučevanje rezijske ljudske kulture so publikacije dr. Milka Matičetove-ga, direktorja ljubljanske akademije znanosti in umetnosti, ki je doslej posvetil Reziji in rezijskim ustnim iz-orčilom približno 60 publikacij, posnel je 3 tisoč basni in povesti, napisal dve knjigi ter zbral dragoceno bibliografsko zbirko. Tudi dr. Matičetov je zagotovil, da bo prisoten na nedeljski prireditvi, saj je njegova prisotnost nepogrešljiva tudi spričo njegove priljubljenosti v Reziji.
V zadnjih letih srpo bili priča dokajšnje kulturne prebuditve tudi s strani nekaterih krajevnih predstavnikov, ki so napisali knjige, poezije, posneli petje in drugo. Velikega pomena bi bilo sestaviti praktični grafični sistem, s pomočjo katerega bi z lahkoto beležili rezijske izraze, saj je doslej skoraj vse poverjeno zgolj ustnemu izročilu. Ta del kulturnih prizadevanj je posvečen tudi odkritju etnične istovetnosti Rezijanov ter spoznavanju njihovih slovanskih in še zlasti slovenskih korenin, o čemer pričajo najbolj verodostojne znanstvene raziskave, ki jih v Reziji skoraj vsi sprejemajo. Gre za zelo bogate pobude, ki navdajajo z upanjem, čeprav je treba zabeležiti tudi nekatere negativne pojave, kot so opustitev starih navad, še zlasti s strani nekaterih novih družin, kjer otrok ne učijo več regijskega narečja. Predsednik Aldo Madotto pravi, da v Reziji ni bilo nobenega specifičnega kulturnega organizma, to vrzel pa smo morali zapolniti, saj ni bilo mogoče ostati pasivni pred splošnim interesom za rezijske zadeve ter spričo naraščajočih asimi-
Zapuščena kmetija v Reziji
lacijskih groženj. Program otvoritve ne slovesnosti predvideva govor predsednika, župana Sergia Di Len arda, poseg župnika iz Ravence Alfonsa Barazzuttija, nakar bo sledil nastop ženskih skupin iz San Giorgia, Stol-vizze in Osejan ter zbora Monte Kanin. Zatem bodo nastopili domači kan tavtorji Rino in Giovanni Chinese ter Giovanni Di Lenardo. Otrok iz San Giorgia bo recitiral rezijsko poezijo, sledil pa bo nastop otroka iz Osejan, ki bo na citiri izvajal nekatere rezijske motive. Renato Quaglia in Silvana Paletti, znana domača pesnika, bo-
sta recitirala še neobjavljene rezijske poezije, sledil pa jima bo nastop folklorne skupine Val Resia s plesom in petjem. Ples mladincev in mladink v tipičnih rezijskih nošah iz 19. stoletja bodo spremljale tri citire in dve bunkuli. Sledila bo zakuska.
Praznik se bo nato nadaljeval, kot je prav ob velikih priložnostih, z ljudskim plesom v «Kulturski hiši». Ustanovitev kulturnega krožka je naletela na veliko odobravanje in interes med rezijskimi občani, še zlasti med mladino. Mnogi so že napovedali svoje sodelovanje.

IBggBgKai
.. ' - ■■
tesi*. *

Delo na polju v Reziji
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
-------------37.________________
«Prav imaš. Toda kako se upirati, da bi bile cim manj žrtev?! To je treba premisliti, Osojnik, to...»
“Je pa tako, poglej! Vsaka resnica ima dve plati. Po svoje ima tudi Jer on prav. Za nas, radikalce, je kapitulant lahko tudi izdajalec narodnih interesov,, toda če bi Italijani vedeli, zakaj jih Jeron guli, in eia jim bo ob prvi priložnosti obrnil hrbet, bi ga obesili na prvo vejo. Zato, Bečan, je treba državo, ki gloda posameznika vse do kosti, goljufati in ji vrniti milo za drago. Goljufati goljufe, to je za nas užitek! Dobro, da se vsaj nekateri naši ljudje znajdejo v tej zmešnjavi interesov. Živio tihotapstvo, žganjekuha in preprodaja... Le tako jim izpulimo kakšno liro... Bečan, veseli me, da midva nisva pri .h poslih med zadnjimi, če pa upoštevaš, da sem laz povrh še terorist in morda še kaj drugega, imava pred svojo vestjo toliko večje zasluge za narodno stvar.»
X.
Na začetku leta 1930 je bil položaj v zasedenem deJu Slovenije od morja do visokih gora napet kot težki, naelektreni oblaki pred nevihto. Pritisk na Slovence se je stopnjeval do grozljivih razsežnosti. ■Krepil pa se je tudi odpor najbolj pogumnih. Neznani nočni storilci so na občnih poslopjih razbijali fašistične grbe, pogorelo je več poslopij potujčeval-nih otroških vrtcev, ubitih je bilo nekaj policijskih
ovaduhov, še več pa so jih zastrašili. Višek razburjenja pa je prinesel dan, ko se je v tiskarni fašističnega lista «Il popolo di Trieste» raztreščila bomba. Prostori lista, ki je že dolgo sramotil Slovence, pisal o njih lažnivo in nesramno, so izginili v plamenih maščevanja. Udarjal je TIGR. Strah in tesnoba je zdaj zajela tudi zavojevalce in kolonizatorje. Vsak se je zavedel, da lahko prej ko slej pride na vrsto.
Iz Rima je prišla skupina posebnih strokovnjakov O vre. Po Trstu so se začele temeljite preiskave. V ta posel so vključili tudi varnostnega komisarja Losan-no in karabinjerskega poročnika Zannija, saj so niti tajne teroristične organizacije držale tudi skozi mesto ob reki in mesto ob meji ter izginjale v hribovje, kjer so slutili kanale za zvezo z nočnimi podporniki.
Losanna je besnel in bil užaljen. Visok uradnik iz Rima, ki je bil svoj čas vzrok njegove premestitve, si ga je privoščil kot učitelj šolarja, ki se ni naučil lekcije ali je pozabil napisati šolsko nalogo. Vpričo vseh mu je zabrusil:
«Nezadovoljen sem z vami. Razočarali ste me. Niti enega kanala niste odkrili na meji. Zakaj vas plačujemo? V Rimu se ne bomo čudili, če bo nekega lepega jutra zletelo v zrak poveljstvo vojske ali policije. ..»
Losanna je vse te žaljivke požrl in se pred vsemi posul s pepelom. Vedel je, da je bil izbran za primer in ponižan zato, da se je njegov nadrejeni, ki mu je s škornjem stopil na prsi, lahko povišal. «Naj se,» si je mislil. «Čim višje se bo dvignil, tem globlje bo strmoglavil... Saj je v Rimu še kdo, ki bo tudi njemu stopil za vrat. Kadarkoli. In tudi nad tem je kdo, nad vsemi pa duce. Pa tudi ta ni zadnji. Nad njem sta usoda in pravica, v katero še verjamem.»
Prvi sestanki komisije niso prinesli nobenih praktičnih rezultatov. Vsi skupaj so bili preveč pod neposrednim vtisom nesramnosti, ki jih je v očeh javnosti poniževala, vrhu tega pa so se čutili krive tudi sa-
mi pred seboj. Neverjetno je, da varnostni aparat tako velike države ne bi v kali zadušil odpora neke slovenske skupine, katere pripadnike so tudi v tem mestu često zmerjali s «ščavi». Zanje so bili namreč suženjska, manjvredna bitja. Bitja brez zgodovine in kulture. In brez cene...
Medsebojno obtoževanje posameznih služb, ki so delale druga mimo druge, je zameglilo še tisto, kar so prej vedeli vsak zase karabinjerji, tajna politična policija in vojaška kontrašpijonaža, službe, ki so imele TIGR za nepomembno organizacijo.
«Požrli se bodo med seboj. Pa naj se, saj drugače biti ne more,» je razmišljal Losanna, ko se je ob morski obali vračal v vilo, kjer je stanoval. Noč je bila zimsko mirna, morje kot razlito lesketajoče se jeklo s slikami zgradb in sencami mogočnih žerjavov in ladij, ki so potuhnjeno ždele v pristanišču.
Zgrabili so ga kot psi zajca. Kot bi bil on edini odgovoren za mir v tej pokrajini... On, ki je uničil več Slovencev kot kdorkoli iz te druščine. V skupinah jih je izganjal čez morje... In čez mejo... In delal prostor čistim italijanskim ljudem, ki naj utrdijo mejo, zacementirano s krvjo... Moral se bo kako rešiti, sicer bo njegova kariera zapečatena. Ali je zamam zapustil sončni Rim, kjer sedaj uživajo ti gospodje, speči že nekaj let na lovorikah zmage, komolčarji, ki jih ni bilo nikoli videti v prvi bojni črti.
Naslednji dan so si za pomiritev živcev ogledali razbitine v tiskarni. V njej so ležali vse križem razbiti deli strojev, sesuto steklo, požgani ostanki fašistične propagande... Strokovnjaki so ugotovili, da je eksplodiral peklenski stroj povprečne izdelave, ne premočan.
Motiv dejanja je bil vsem jasen. In komu pripadajo neznani storilci, tudi. Vedeli so, da TIGR dobiva naloge iz ljubljanskega in pariškega centra, in tudi to, da za njim stojijo Angleži, branjevci svetovne tržnice, ki nekaj časa dajejo, potem pa spet jemljejo, kar so dali.
Sinoči v košarkarskem pokalu prvakov
Italijanski derbi Jollycolombaniju
Visok poraz sarajevske Bosne proti Makabiju v Tel Avivu
| Pred začetkom 14. ZOI v Sarajevu
Bo dovolj snega ?
"i
Bancoroma — Jollycolombani 85:86 (43:34)
BANCOROMA RIM: Wright 27, Kea 11, Tombolato, Gilardi 16, Pole sello 15, Solfrini 4, Bertolotti 12, Sbarra, Salvaggi, Grimadi.
JOLLYCOLOMBANI CANTU’: In, nocentin 4, Bargna 4, Gattini 8, Bosa 6, Brewer 6, Riva 38, Marzorati 12, Craft 8, Fumagalli, Sala.
SODNIKA: Apolonov (SZ) in Gerard (VB). PM: Bancoroma 17:26, Jollycolombani 12:20. PON: Solfrini (33), Kea (33), Craft (35), Bosa (38). GLEDALCEV: 7.000.
REM — Po zelo izenačenem in na koncu razburljivem srečanju je Jolly-coombani sinoči v Rimu osvojil na račun Bancorome izredno pomembno zmago v finalnem delu košarkarskega pokala prvakov.
V prvem polčasu so bili rimski košarkarji boljši in so tudi zasluženo vodili. V nadaljevanju pa je gostom u-spelo nadoknaditi ves zaostanek in na koncu tudi zmagati s točko razlike.
Junak srečanja je bil gotovo košarkar Jol'ycolombanija Antonello Riva, ki je dosegel kar 38 točk. V rimskem moštvu pa se je odlikoval Američan Wright.
Makabi — Bosna 112:80 (49:37)
TEL AVIV — V sinočnjem srečanju v Tel Avivu je Bosna doživela zelo visok poraz. Sarajevčani so bili enakovredni domačinom le do 15. min. (37:37), nato pa so si Izraelci s hitrimi protinapadi priigrali prednost, ki so jo do konca srečanja še krepko povečali.
Pri Makabiju je Berkovitz dosegel 33 točk, Pery pa 25, pri Bosni sta bila najboljša strelca Bilalovič (18) in Benaček (16) (nb)
KORAČEV POKAL
Carrera — Crystal Palače 86:74 (46:39)
BENETKE — Po zaslugi svojih A-meričanov (Allen 31 točk in Pondex-ter 21) je beneška Carrera zasluženo
premaga’a londonsko moštvo Crystal Palače, v katerem se je izkazal Kel-lermann, ki je dosegel 28 točk.
Tours suspendiral J. Cachemira
TOURS — Odbor košarlamskega društva Tours, ki je pred dnevi igralo v Trstu srečanje Koračevega pokala proti Biču, je zaradi znane nešportne poteze začasno izključil svojega igralca in trenerja Cachemira.
• SMUK ZA SP. V poskusnih vožnjah za sodobtni smuk za svetovni pokal, ki bo v švicarskem Wenge-nu, je bil najhitrejši domačin Zur-brigen, kar je presenetljivo, saj je
to predvsem specialist za veleslalom. Za sabo je Švicar pustil same smukače, kot so Wimsberger, Pfaf-fenbichler in Hoflehner (vsi Avstrija), Kernen (Švi.) in Klammer (Av.).
•	UMETNOSTNO DRSANJE ZA EP.
Sovjeta Etena Valova in Oleg Vasi-ljev sta osvojila naslov evropskih prvakov plesnih parov v umetnostnem drsanju za EP v Budimpešti.
•	BOB ZA SP. V prvem dnevu poskusnih voženj za svetovni pokal v štirisedežnem bobu, ki bo v prihodnjih dneh v Cervinii, je najboljši čas dosegla posadka «NDR I». Vzhodni Nemci so prehiteli drugo avstrijsko posadko, na tretje mesto pa se je uvrstila «Italia I». Za tekmovanje se je prijavilo 21 posadk iz 13 držav.
Prvi naravni pogoj, da se bodo zimske olimpijske igre sploh lahko redno odvijale, je primerno vreme. To je, da bo zapadlo dovolj snega in da bo tudi očesu zadoščeno.
Gore, ki bodo prizorišče olimpijskih borb najboljših smučarjev, so naravna meja med skoraj sredozemskim podnebjem Hercegovine in celinsko klimo alpskega tipa, ki je značilna za Sarajevo. Opazovanja, ki segajo že v prejšnje stoletje, dajejo Sarajevu s svojimi 630 m nadmorske viši ne, mrzle zime z obilico snega in sončna ter toplota poletja.
Srednja temperatura Sarajeva je za celo leto 9,7°C, medtem ko imajo olimpijska prizorišča znatno nižje vrednosti. Bjelašnica (2067 m) ima srednjo letno temperaturo l,2°C, Ja-horina (1660 m) 3,6°C, Igman pa
4,4°C. Najhladnejši je januar s poprečjem —1,4°C za Sarajevo in —7,40 za Bjelašnico. V februarju je srednja temperatura v Sarajevu 0,4°C v legah nad 700 m nadmorske višine pa povsod pod ničlo.
Prvi sneg navadno zapade pri višini 1500 m že sredi oktobra in traja nekje do sredine maja, medtem ko imajo prve snežne padavine v mestu mesec dni kasneje, snega pa se nato znebijo ob začetku aprila. Meteorološki podatki kažejo, da je pri nadmorski višini 1200 m v februarju vedno zapadel sneg.
Za vremenoslovce je bila lanska zima nenavadna po vsej Evropi. Območje Sarajeva samega je bilo celo najbolj toplo v Jugoslaviji, če je za meteorologe to le posebnost, je za organizatorje strah. Pomanjkanje snega bi sicer odpravili z umetno za-snežitvijo. težave pa bi bile izredne.
Prizorišča zadnjih olimpijskih iger nudijo v tem pogledu slabe izkušnje. Pred štirimi leti so morali v Lake Placidu poseči po topovih za pripravo prog, nato pa jih je sneg (naravni) začel motiti. Le malo boljše je bilo v Innsbrucku leta 1976. V Sapporu so Japonci čakali na sneg dobesedno do zadnjega trenutka. V Grenoblu so bile proge zaradi odju ge razmočene, v Innsbrucku leta 1964 pa so morali na primer tekači smu čati po ozkih trakovih navoženega snega. (K.B.)
• PORAZ SOVJETSKIH HOKEJISTOV. V zadnjem od desetih prijateljskih tekmah na turneji po Kanadi je reprezentanca SZ izgubila proti Kanadi s 5:9.
SNEŽNE RAZMERE
Forni di Sopra 40 - 120, Ravascletto 30 - 160, Nevejsko sedlo 70 - 210, Trbiž 40 - 80, Piancavallo 80 - 200, Claut 25 - 30, Matajur 10 - 60, Prato Gamico - Osteau 10 - 20, Pra di Bosco 70 - 140, Sauris 40 - 60, Sella Chianzutan 30 - 60, Valdajer 40 -80, Ampezzo 30 - 60, Mariborsko Pohorje 40 - 50, Krvavec 80, Kranjska gora 30 - 50, Pokljuka 165, Za-trnik 25 - 35.
V BADGASTEINU
Danes ženski smuk za SP
V Badgasteinu bo danes ženski smuk veljaven za svetovni pokal. To bo že peti smuk letošnje sezone, prave favoritinje pa pravzaprav ni, saj v tej disciplini ni tekmovalke, ki bi bi'a odločno boljša od ostalih.
Za zmago naj bi se torej borile predvsem nekatere specialistke za smuk : svetovna prvakinja Kanadčanka Sòrensen, Švicarka Walliser, Avstrijki Vitzhum in Eder ter Francozinji Waldmeier in Attia. Tem se bosta verjetno v boju za visoka mesta pridružili še dve glavni kandidatki za skupno zmago v svetovnem pokalu, ki sta trenutno vodeča Irena Epple in pa Hanni Wenzel iz Liechtensteina, ki je v letošnji sezoni stallala z enim samim ciljem — zmago v svetovnem poka’u. Ta odlična smučarka namreč, podobno kot Šved Stenmark, ne bo smela nastopiti na olimpiadi v Sarajevu, ker ima tako imenovano «B» licenco.
Italijanske smučarke v smuku ne dosegajo vidnejših rezultatov, Jugoslovanske pa sploh ne bodo nastopile rta današnjem smuku, videli pa jih bomo lahko v jutrišnjem slalomu.
| «Masters»: Šmid izločil Francoza Noaha
NEW YORK — V četrtfinale «masters» turnirja sta se po Higuerasu in Krieku uvrstila še Čehoslovak Tomas Šmid in Ekvadorec Andres Gomez, če-hoslovak Šmid je poskrbel za veliko presenečenje, saj je izločil Francoza Yannicka Noaha, ki je bil v tem dvoboju nesporen favorit. Z mimo in preudarjeno igro pa je Čehoslovak zmedel nasprotnika in zmagal s 6:4, 6:4. V drugem srečanju pa je Gomez premagal Američana Eliota Teltscherja s 7:6, 6:2. Gomez je bil predvsem v prvem setu v dokajšnjih težavah proti trdoživemu Američanu, naposled pa je le osvojil set, nato pa še drugega in se s tem uvrstil včetrtfinale.vkaterem se bo spoprijel s Čehoslovakom Ivanom Lendlom. Ostali četrtfinalni pari pa so: Wilander (šve.) - Higueras (Šp.); McEnroe (ZDA) - Kriek (ZDA) ; Connors (ZDA) - Šmid (ČSSR).
Italija (s Cergolovo) uspešna v Španiji
GUADALAJARA — V 5. kolu namiznoteniške evropske lige je Italija, za katero je igrala tudi krasovka Marina Cergol, premagala Španijo s 4:3. Točke za Italijo pa so dosegli Giovanni Bisi, Massimo Costantini (le ta sta bila uspešna tudi v dvojicah) ter Alessandra Busnardo. Cergolova je igrala v dvojicah z Bisijem, ki pa sta proti Palestu in Godesovi izgubila z 1:2. Po tej, sicer težki zmagi, je Italija še naprej prva na lestvici.
Rekorden zaslužek za Rečana s športno stavo
37-letnemu Rečanu Božu Babiču se je nasmehnila sreč,a saj je na nogometnih stavah zadel dvanajstico in pet enajstič, kar mu je prineslo dobitek za 7,5 milijona novih dinarjev (okrog 80 milijonov lir). Jugoslovansko nogometno prvenstvo je v zimskih mesecih prekinjeno, zato se je športna na poved nanašala na italijansko A in B ligo. Tako visok dobitek je za Jugoslavijo rekorden, Babic, ki je zaposlen v reški ladjedelnici, pa je izjavil, da bo dobljeni denar uporabil za nakup novega avtomobila in za odprtje mehanične delavnice.
Pogovor s trenerjem košarkarskega prvoligaša Scavolinija iz Pesara
Nikolič: «Manjka nam košarkar, kot je Kičanovič»
Iztekel se je prvi del prvoligaških košarkarskih prvenstev.
Tako v A-l kot v A-2 ligi je več ekip ugodno presenetilo, več pa razočaralo. V A-2 ligi je prav gotovo največje presenečenje Dalipagičev Gedeco, največje razočaranje pa Betettom, ki je pred pričetkom pr ven stva veljal za nespornega favorita, a je nato igral zelo spremenljivo.
V A-l ligi sta nepričakovano visoko uvrščena Peroni in Indesit. Mnogi so vihali nos, ko je Tanjevič kot tuja igralca izbral Brazilca Oscar ja in Marcela, a po prvem delu prvenstva je kampanijska ekipa dejansko že na varnem pred izpadom in med kandidati za «play-off».
Med ekipami, ki so v spodnjem delu lestvice, sta brez dvoma najbolj razočarali Simmenthal iz Brescie in Scavolini iz Pesara. Scavolini je celo veljal za enega izmed favoritov
za državni naslov (potem ko je predlanskim prišel v finale, lani pa do polfinala), a je po prvem delu prvenstva celo na četrtem, predzadnjem mestu skupno s tržaškim Bicom.
Nedeljska tekma pa je pokazala, da ima Nikolič veliko večje probleme kot pa De Sisti. Bic je namreč na domačem igrišču premagal vse neposredne nasprotnike za obstanek, poleg tega pa še Latini na tujem. Če bodo TVžačani igrali dovolj konstantno tudi v povratnem delu, se še lahko rešijo. Scavolini pa je, kljub dobremu izboru igralcev, v dokaj slabih vodah. O tem nam je spregovoril po nedeljski tekmi z Bicom sam Aca Nikolič.
«Ekipa, kj sem jo vzel v roke, je sicer dobra, kar se tiče izbora igralcev, a je izredno slaba pod košema. Lovimo zelo malo odbitih žog, to pa predvsem v napadu, in to omo-
goča drugim ekipam, da hitro odpirajo protinapade in zlahka dosegajo koš. Poleg tega je ekipa zelo slaba v obrambi.»
«Čemu pa pripisujete tako stanje? Saj so igralci (razen tujcev) v glav nem isti kot lani . . .»
«Manjka nam leader, kakršen je bil Kičanovič. Včasih je to vlogo pre vzel Silvester in tedaj je ekipa zmagala, ko pa je odpovedal še on, je bila to katastrofa. Seveda pa ne smemo prezreti še drugih negativnih faktorjev, kot so poškodbe (po Graci-su, ki je komaj okreval, je sedaj na vrsti Benevelli) in pa afera v zvezi s trenerjem.»
«Kakšni so torej vaši cilji? Je play-off dosegljiv?»
«Če realno gledamo na sedanje stanje, moramo misliti predvsem na to, da se rešimo.»
«Kaj pa menite o Biču?»
«Mislim, da je proti nam igral zelo dobro, a precej je bilo to odvisno od nasprotnika. Jones in McNealy sta mi naredila zelo dober vtis.»
(Marko)
L
2.
3.
4.
5.
6.
p4Vi
dtugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1
X
X
1
2
1
X
2
X
2
1
2
Prvo tekmovanje za naše smučarje
Smučarska sezona se je začela že precej časa in tudi delovanje med društvene smučarske ekipe je v polnem teku. Ekipo sestavljajo tekmovati ŠD Breg. ŠD Mladina, SK Devin in Slovenskega planinskega društva. Doslej so smučarji trenirali tako v telovadnici kot na snegu, pred njimi pa je njihovo prvo letošnje tekmovanje. Jutri bo namreč na sporedu tekmovanje v veleslalomu za «Memorial Mauro Stock», ki ga prireja CAI XXX ottobre. Tekmovanje bo na Nevejskem sedlu, nastopil pa bodo mladinci. Sobotnega veleslaloma se bo udeležilo le nekaj članov meddruštvene ekipe, saj večina ne sodi v to kategorijo.
To tekmovanje bo letos prva priložnost za naše tekmovalce, da se pomerijo s smučarji italijanskih društev.
(C. D.)
• ALESSANDRO GAMBA, trener i talijanske košarkarske reprezentance, bo vodil «azzurre» najmanj do 30. junija 1985.
Mladinsko košarkarsko prvenstvo
Slovenski derbi nabrežinskemu Sokolu
Sokol — Bor 63:62 ( 31:28)
SOKOL: Pertot 3 (1:3), Busan 4 (2:3), Ušaj 22 (1:3), Bogateč, Klanjšček, Gruden 5 (1:1), Devetak 4 (2:2), Žbogar, Pahor 13 (7:11), Sedmak 12 (2:2).
BOR: Barbiere (0:3), Vecchiet 2, Krapež, Devčič 4, Maver 14 (2:3), Tavčar 3 (1:3), Vascotto, Jankovič 5 (1:1), Volk 12, Furlan 22.
Sokolovci so osvojili prvi letošnji slovenski derbi v razburljivi in tehnično dobri tekmi. Ekipi sta igrali od vsega začetka zagrizeno v oorambi, v napadu pa niso igrali na običajni ravni, predvsem borovci. Nabrežine! so zaključili prvi del z rahlo prednostjo, kljub temu da so zagrešili veliko lažjih zaključevanj in proti napadov. V nadaljevanju sta si bili ekipi stalno enakovredni, čeprav je Sokol stalno vodil. V tem delu igre se je odlikoval predvsem Furlan, (Andrej P.)
Trener Buffoni o Triestini
«V drugem delu prvenstva bomo lahko uspešnejši»
«V drugem delu prvenstva bomo lahko uspešnejši kot doslej, saj je moštvo končno dobilo svojo obliko. Na začetku smo imeli precej težav, vendar se je ekipa iz kola v kolo privadi la na način igre, ki je značillen za drugoligaško prvenstvo. O tem pričajo tudi zadnji rezultati, saj smo v sedmih tekmah osvojili devet točk, kar je osnova, ki obeta boljšo prihodnost.»
Trener Triestine Buffoni je po slabem startu svojih varovancev sedaj mnogo bolj optimist, še zlasti pa ga je pomirila zadnja zmaga nad Pescaro. Dve koli pred koncem prvega dela pa je prepričan, da je ekipa sposobna na koncu zasesti so'idno uvrstitev.
«Doslej je prvenstvo pokazalo, da so Catanzaro, Monza in Pistoiese naj-
šibkejša moštva v ligi,» pravi Buffoni, «vendar menim, da se bodo v boju za obstanek znašle še nekatere e-kipe, ki so sedaj na sredini lestvice.»
Kar zadeva nedeljsko gostovanje v Catanzaru proti zadnjeuvrščeni ekipi je Buffoni mnenja, da iahko Triestina zmaga. «Vse je odvisno 6d nas samih,» pravi, «čeprav se zavedam, da bo Catanzaro dal vse od sebe, saj si ne sme privoščiti poraza, ki bi ga dokončno izločil iz boja za obstanek. Pravzaprav je naš zadnji domači nastop proti vodečemu Comu v nekaterih pogledih celo lažji, saj se bodo na «Grezarju» Lombardije! najbrž zadovoljili le z delitvijo točk, moji i-gralci pa bodo bolj motivirani.»
Danes igra za vas
Zdravko Skupek
Ascoli - Juventus	1X2
Lazio - Verona	X	2
Milan - Avellino	1
Napoli - Fiorentina	X	2
Pisa - Roma	X
Sampdoria - Inter	1X2
Torino - Catania	1
Udinese - Genoa	1	X
Catanzaro - Triestina	X
Como - Arezzo	X
Palermo - Cremonese	1	X
Ancona - Parma	X
Cerrctese - Alessandria X
Zdravko Skupek (1960) je dobro poznan v naših športnih krogih. S 16 leti je že igral dve tekmi v članskem moštvu Krasa, ko je le-to igralo v 3. AL. Nato je nekoliko opustil aktivnost, vseeno pa je ostal ekipi vedno na razpolago in ji tudi večkrat priskočil na pomoč. Skupek se kot rekreativec bavi s kolesarstvom, balinanjem, s tekom in smučarskim tekom. Prejšnji teden je Aldo Kralj pravilno zadel devet rezultatov.
šport □ stran 11
Pogovor z odbojkarico naše združene ekipe Mebla pred zadnjo tekmo prvega dela B lige
Vlasta Pesaressi: «Igranje v drugi ligi ni rekreacija»
Do konca prvega dela ženske B lige je preostalo le še jutrišnje kolo.
Naša združena ekipa Meblo je svoj cilj že dosegla, saj si je pred tednom dni zagotovila mesto pri vrhu lestvice in s tem tudi uvrstitev v skupino ekip, ki se bodo borile za napredovanje v A-2 ligo. Čeprav je v skupinskih športih vedno nehva ležno ocenjevati doprinos posamezni kov, lahko trdimo, da je za ta u-speh najzaslužnejša Rečanka Vlasta Pesaressi.
Zato smo imeli krajši razgovor s to igralko, ki sicer že drugo leto zaporedoma nastopa za naši ekipi, a j° naša športna javnost pravza prav pozna le zelo površno. Za u-vod smo jo torej zaprosili, naj nam Pove, kaj o svoji odbojkarski preteklosti.
«Odbojko sem začela igrati z e najstimi leti v šolski ekipi. Po končani osemletki so me kot visoko in perspektivno igralko povabili v prvoli gaško ekipo Partizana, kjer sem kmalu dobila mesto tudi v prvi še sterki. Šestnajsti rojstni dan sem praznovala v državni reprezentanci, ki je nastopila na nekem turnirju v rirencah. Za mladinsko in člansko reprezentanco sem skupno odigrala 107 tekem, največji uspeh pa je bila zlata kolajna na sredozemskih igrah v Alžiru. Z Rijeko sem osvojila dva državna naslova, štirikrat pa smo bile pokalne prvakinje. Dvakrat so F16 ludi proglasili za najboljšo igral ko prve jugoslovanske lige.»
«Slišali smo, da imate za sebo] bogato in uspešno športno preteklost: reprezentanca, držami naslovi itd., sedaj pa igrate v drugi italijanski ligi. Nekateri pravijo, da je to za vas rekreacija. . .»
«Ni to tako, ker je kvaliteta odbojke v Italiji sedaj mnogo boljša kot v Jugoslaviji. Zame je zelo naporno že samo potovanje trikrat tedensko v Trst. Ni mi lahko trenirati niti na tak način, kot trenirate tu pri vas. Bila sem vajena določenega načina igre, ki se ga vi šele učite. Tudi še boljša igralka bi imela velike težave, da se vključi v tak sistem. Tudi tu se igra na trenutke zelo dobro, večkrat pa potem sledijo res začetniške napake. Skratka, ni tako lahko.»
«Glede na to, ni bilo morda ne upravičeno stortati na A-2 ligo?»
«Mislim, da smo se vsi skupaj malo precenili. Priprave niso bile že od samega začetka take, kot sem pričakovala, ko sem trdila, da bi ta združena ekipa lahko napredovala v višjo ligo. Mislila sem tudi, da se bomo vse nekoliko bolj angažirale, ker treniramo premalo. Vse je preveč amatersko. Ni tu vprašanje, če kdo dobiva denar ali ne. Danes pridem, jutri ne morem: tako ne gre. Na Reki smo dobivale štipendijo, vendar to ni bil ne vem kakšen de nar. Temu ne moremo praviti profesionalizem. Je pa to vendar neka obveza. Če smo odločile, da treniramo odbojko, da se skušamo prebiti v A-2 ligo, potem treba zabave in po-
tovanja pustiti ob strani. Takrat, ko bi marale najbolj poprijeti, smo bile na treningih v petih. S takim odnosom ni govora o kaki višji ligi. Poleg tega je tu še problem Viviane Kus. Od te združitve sem največ pričakovala ravno, ker sem mislila, da bova z Viviano tvorili solidno diagonalo, ki bi res utemeljevala upanja za uspešno prvenstvo. Izpadlo pa je, da je ona sedaj popolnoma izven forme.»
«Kaj bi morali storiti, da bi bile igralke bolj motivirane?»
«Treningi in tekme prav gotovo ne morejo biti zadostna stimulacija. Morda bi jim lahko nekaj malega dali ali jih peljali kam na počitni ce. Ne vem; če od njih pričakuje-
mo, da so redno prisotne na treningih, da se število treningov poveča, da se doseže boljša kvaliteta, potem treba igralke na neki način tudi stimulirati. Tudi sama bi se bolje počutila, če bi vedela, da moje soigralke nekaj dobivajo. Tako pa sem jaz, edina plačana, jaz sem tista, ki mora odločiti set in -tekmo. To od mene vsi pričakujejo. Ne smem si dovoliti, da igram slabo. To je velik psihični pritisk, ne glede na to, da sem izkušena, da sem v odbojki že devetnajst let.»
«Vaš servis je za nasprotne ekipe izredno nevaren. V čem je skrivnost teh servisov?»
«Če je skrivnost, naj ostane skrivnost. Pozoren moraš biti na razne malenkosti, kot recimo, kako obrneš žogo in podobno. Sicer sem ta servis prvič videla pri nekem Poljaku in sem ga nato skušala posnemati in izpopolniti. V našem prvenstvu pa nisem dosegla z njim toliko zaporednih točk, ker seveda kvalitetnejše igralke bolje sprejemajo servis.»
«Boste prihodnje leto res ponovno igrali za Rijeko?»
«Prihodnje sezone nisem še planirala. Dolžna pa sem, da se OK Ri-jeka javim 30. junija in ostanem nato trenerju na razpolago. Klub bo nato odločil, ali me potrebuje kot igralko ali pa morda kot trenerja.»
«Kaj mislite o naši publiki?»
«Upala sem, da bomo letos imeli več gledalcev, sicer jih imamo precej več kot lani. Lahko bi rekla, da je to gledališka publika. Biti bi morali
nekoliko bolj hrupni, predvsem pa bodriti ekipo, ki ji gre slabo. Tega pri naših navijačih nisem opazila.»
«Kaj mislite, da so se naše igralke od vas naučile?»
«Nekatere soigralke imajo do me ne preveliko spoštovanje, predvsem mlajše. Zato me včasih tudi slabo razumejo, če se kdaj razjezim ali jih opomnim, je vse izključno dobronamerno. Lahko se zgodi, da sama naredim enako napako, toda jaz se zavedam tako svojih napak kot tudi napak ostalih, mlajša igralka pa se tega običajno ne zaveda. Moje soigralke, v prvi vrsti podajačice, se zelo bojijo tveganja. Vedeti bi morale, da če one meni podajo slabo in nato jaz slabo tolčem, ni to njihova krivda in se za napake drugih ne smejo počutiti pretirano krive.»
«Kaj še pričakujete od letošnjega prvenstva?»
«Čimbolje moramo trenirati, tudi če rezultati ne bi bili takšni, kot si mi želimo. Napačno bi bilo sedaj popustiti. Če ne bomo napredovale, ne bo to nobena tragedija. Sploh ne! Igralke so letos prvič skupaj, zato treba tudi vnaprej iptenzivno trenirati, ker bo to za prihodnjo sezono še zelo koristilo. Sicer pa zaenkrat ni še nič izgubljeno. Žoga je okrogla, tudi nasprotne ekipe lahko imajo krizo, kot smo jo imele me v decembru. Vsi pričakujejo, da bo napredovala v A-2 ligo Nervesa ali CUS Padova, morda pa bo to neka tretja ekipa in zakaj ne bi tudi Meblo izkoristil morebitne priložnosti.» (Mig)
Pogovor z dolgoletnim košarkarjem Poleta
Rudi Taučer: «Letos
V preteklem kolu promocijskega pr-venstva se je več ali manj vse odvi-jalo po predvidevanjih. Za preseneče-nJe Je poskrbel Kontovel, ki je doma premagal Scoglietto in pa miljska Lasa del frigo, ki je nepričakovano visoko odpravila Stello Azzurro. S prihodnjim kolom bodo moštva sklenila prvi del nastopov, nakar bo na sporedu povratni del prvenstva. V zad njem kolu imajo vsi naši predstavniki priložnost za zmago. Poletu je zmaga prepotrebna. Godničevi varovanci pa bi morali zanesljivo premagati zadnje-uvrščene pristaniščnike. Veliko možnosti imajo tudi Kontovelci, ki bodo gostili Ferroviario. Pred znatno težjo nalogo pa bodo tokrat košarkarji Bora Radenske, ki se bodo na domačih tleh spoprijeli s tretjeuvrščeno Alabardo.
Pogovor o promocijski ligi je tokrat potekal z Rudijem Taučer jem, dolgo-etrum košarkarjem športnega društva Polet.
«Po dokaj dobrem začetku je Polet naletel na vrsto porazov. Bo v dru
gem delu prvenstva boljše?»
«Sploh ne bi vedel kaj povedati. Zelo veliko bo odvisno od našega nadaljnjega dela in od vzdušja v ekipi. Sedaj moramo reagirati. Prepričan sem, da bomo odslej bolje igrali. Slabše kot v prvem delu pa gotovo ne bomo.»
«Se ti zdi letošnje prvenstvo kvali tetnejše od prejšnjih?»
«Zdi se mi, da je splošna raven boljša. Predvsem ni tako slabih ekip, kot sta bila v lanskem prvenstvu Saba in CUS. Doslej pa je prvenstvo potekalo v znamenju velike izenačenosti.»
«Katero moštvo te je letos presenetilo?»
«Po pravici povedano, nobeno. Več sem pričakoval od Don Bosca in tudi od Barcolane, ki proti nam res nista pokazala kdove kako dobre igre.»
«Kaj bo z našimi moštvi v soboto oziroma v nedeljo?»
«Če bo Bor Radenska zaigral bolje kot proti nam, bi moral premagati Alabardo. Kontovelci so dokazali, da so trenutno zelo dobro razpoloženi in mislim, da bodo odpravili tudi Ferroviario. Mi pa moramo proti moštvu Lavoratori del porto nujno zmagati.» (Cancia)
Z derbija med Krasom in Zarjo
Zarjani so v derbiju s Krasom osvojili obe točki
V odbojkarski 1. moški diviziji na Goriškem
ešen
start Našega prapora in Vala
• .V obdobju novoletnih praznikov s . a ,* v glavnem vsa odbojkarska pi „ stva na Goriškem ustavljena. Od R a l so le kako tekmo. Po prazniki Pa se je pričelo s polno paro in stark 11 SJd tudi moška in ženska 1. diviziji
E moška divizija
pr,af?°r in Val se že po prver kolu kandidata za višja mesta v skup • Delno sta razočarala Olympia i ossa, vendar je vsakršna napove
seleP™!ojena’ ^ 86 je prvenstv
IZIDI 1. KOLA
Libertas GO - Libertas Capriva 2:1 3“ ,prapor Olympia 3:0, Mossa Val 1:3. Počitek: Lucinico.
XT .	LESTVICA
v	Prapor, Val in Libertas Capr
:	Libertas GO, Mossa, OCympi
ln Lucinico 0.
PRIHODNJE KOLO » "Libertas GO (17. L, ob 19. ui otandrežu) ; Lucinico - Naš prapo Uutri, 14. 1., ob 20.30 v Lečniku). P( člva: Olympia.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
A SKUPINA
v prvem kolu so zmagale le Sovo-ijy'ho haloga madih domovk in nok .c P3 je zlasti v tem, da si šp * <N° Potrebnih igiulnih izkušenj, sterka Sovodenj pa ima vse možno-*' da starta na sum vrh lestvice.
IZIDA 1. KOLA
i , Agorest - Intrepida Mariano L J; bovodnje - Soča 3:0. Počitek: Li-
bertas Krmin.
LESTVICA
Sovodnjc in Intrepida Mariano 2; Dom Agorest, Soča in Libertas Krmin 0.
PRIHODNJE KOLO Dom Agorest - Sovodnje (danes ob 17. uri v Štandrežu) ; Libertas Krmin -Soča (jutri, 14. L, ob 17.30 v Krminu). Počitek : Intrepida Mariano.
DEČKI
Olympia — Val	3:1
(13:15, 15:8, 15:2, 15:11)
VAL: Mučič, Marjan in Marko Za-vadlal, Bensa, A. in D. Paulin, Lutman, Tabaj, Boškin in Krpan.
OLYMPIA: Cotič, Špacapan, Ma raž, Devetak, Bello, Markočič, Hu-
mar, Bertolini, Podveršič.
V slovenskem derbiju je Olympia premagala Val. Razlika med ekipama ni bila tako očitna in tekma je bila na zadovoljivi kakovostni ravni. Igralci VT,ala so po izredno ogorčenem boju osvojili le prvi set, po katerem so se nasprotniki zbrali in zasluženo osvojili pomembni točki v boju za vrh lestvice. (Zeb)
Prvenstvo dečkov se odvija neregularno in je zatorej dokaj nepregledno. Precej tekem so namreč odložili.
IZIDI
Torriana - Val 3:1; Italcantieri -Naš prapor 3:0; Libertas - Lucinico 3:0; Italcantieri - O'ympia 3:1.
LESTVICA
Italcantieri Tržič 8; Olympia 6; Li-
obvestita
ŠD Breg — smučarski odsek sporoča, da bo v nedeljo, 15. t.m., odhod avtobusa na izlet s tečajem v Sap-pado ob 5.30 iz Doline, ob 5.45 iz Bo-ljunca in ob 6. uri iz Boršta.
Jadralni klub Čupa
obvešča, da bo 12. redni občni zbor v petek, 20. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: otvo-
ritev, poročila odbornikov, pozdravi gostov, diskusija, volitve novih članov v odbor in razno. Vabljeni vsi člani!
TRK Sirena
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsako soboto in nedeljo od 15. do 16. ure.
SK Devin
obvešča, da se pred smučarska telovadba nadaljuje vsak ponedeljek v sesljanski telovadnici od 17. do 18. ure.
bertas GO 4; Torriana, Val, Lucinico 2; Naš prapor 0.
PRIHODNJE KOLO Val - Italcantieri (danes ob 19. uri v Štandrežu) ; Naš prapor Val (19. L, ob 18. uri v Gorici) ; Libertas - Olympia (28.1.).
DEKLICE
Libertas Krmin — Sovodnje 3:0 (15:12, 15:13, 15:3)
SOVODNJE: C. in I. Cotič, Devetak, Pete jan, Florenin, Juren, Gergolet, Visintin.
Na tujem igrišču se Sovodenjke niso znašle in v tem je glavni razlog poraza. V prvih dveh setih so sicer dobro začele in tudi visoko vodile, na koncu pa ju niso zaključile v svojo korist. Tretji set so v glavnem odločali servisi, pri katerih so bile domačinke boljše, medtem ko so Sovodenjke pokazale boljšo igro, vendar so bile pri sprejemu precej statične. Prihodnjo tekmo bodo odigrale že danes in sicer ob 17. uri v Štandrežu proti Dom Agorestu. (Miro Kuzmin) IZIDA
Libertas - Corridoni 3:1; Voi'ley Club Tržič - Grado 3:0.
LESTVICA
Volley Club Tržič 12; Libertas Krmin in Corridoni 10; Italcantieri 8; Sovodnje in Libertas GO 4; Pieris 2; Grado 0.
PRIHODNJE KOLO
Italcantieri - Volley Club Tržič; So vodnje - Libertas GO (16. L, ob 20.15 v Gorici).
Smučarski tek Alochet 20
Na območju prelaza San Pellegrino v Tridentu bodo v nedeljo, 22. januarja, priredili maratonski smučarski tek A’qchet 20, ki se ga lahko udeležijo vsi člani in članice FISI. Proga, ki meri 20 kilometrov, je po svoji težavnostni stopnji dostopna vsem ljubiteljem te športne zvrsti. Tekmovanje bo udeležencem služilo tudi kot priprava na 13. izvedbo «Mar-cialonge» v Fiemmeju in Fassu, ki bo na sporedu teden dni kasneje. Organizatorji teka Alochét 20 bodo vsem tekmovalcem ponudili brezplačno kosilo, spremljevalcem in prijateljem pa bo jedača na voljo po vsem dostopnih cenah.
V Gorici tečaj za odbojkarske sodnike
Goriška odbojkarska federacija (Fi-pav) bo organizirala v drugi polovici januarja tečaj za odbojkarske sodnike. Zainteresirani se lahko vpišejo na sedežu odbojkarske pokrajinske zveze v Gorici (Largo Culiat 2 - telefon 83073) vsak dan ob 17.30 do 19.30.
Tečaja se lahko udeleži vsakdo (predstavniki obeh spolov), dovolj je, da je dopolnil 16. leto starosti.
Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo tudi na razna goriška slovenska društva, ki gojijo odbojko ali pa na sedež ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2 - tel. 33029), kjer bodo tudi prejeli vsa potrebna pojasnila in napotke.
Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120.000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1.800.00 din, za organizacij in podjtja mesečno 250,00, letno 2.500,00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 39 000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan i,aliianske
m tiska	Trst	IMIyJ zveze časopisnih
zalolmkov FIEG
13. januarja 1981
Na meji Honduras - Nikaragua ubit pilot helikopterja ZDA
Ali ZDA iščejo povod za intervencijo proti sandinistični vladi?
Družinska tragedija v Genovi
Ogljikov monoksid med spanjem umoril očeta in tri sinove
Mati se v bolnišnici bori s smrtjo
MANAGUA — Nikaragujska vojska je streljala na vojaški helikopter «ne znane državne pripadnosti» in ga pri silila, da je zapustil njeno ozemlje in se spustil na ozemlje sosednjega Hondurasa, kakšnih 200 metrov od dr žavne meje. To vest je včeraj urad no sporočilo obrambno ministrstvo Nikarague. Novico je londonski BBC zabeležil pri poslušanju radia Ma nagua.
Iz Pentagona pa so sporočili, da je bil pilot vojaškega letala OH 58 med «običajnim» poletom ubit. Ka kor navaja Pentagon, so štirisedežni helikopter začeli obstreljevati z ni karagujske strani. Ko je pilot pristal, so še streljali na letalo (ugotovili so šest strelov) in ga ubili. Ameriški vir ne pove, če so ameriški vojaki odgo vorili rta napad.
Prvo vest o incidentu med Nikara
guo in Hondurasom je posredoval glasnik vlade v Hondurasu Amilcar Santamaria. Agenciji Reuter je rekel, da se je helikopter udeleževal skupnih vojaških vaj ZDA - Hondu ras in so ga streli, ki so prišli iz Nikarague, zadeli med krajema Las Tro jer in Ciufentas.
Tokrat se je primerilo prvič, da so bile Združene države Amerike neposredno vpletene v sovražnosti na meji, ki loči Honduras in Nikaraguo. Kakor je znano, ZDA podpirajo gverilce, ki se na honduraškem ozemlju borijo proti sandinistični oblasti v Managui.
Veleposlanik Nikarague v Teguci galpi Edwin Zablah je dopisniku Reuterja izjavil, da bodo ZDA izkoristile incident za vojaško intervencijo v Nikaragui,
«ZDA iščejo opravičilo za takšno
odločitev», je dejal veleposlanik «in sem resno v skrbeh, da se to lahko zgodi prav sedaj, ko skupina Conta dora beleži vidne uspehe.»
Zablah je nadalje ponovil nikaraguj ske obtožbe na račun ameriške obveščevalne službe (CIA), češ, da si s prikritimi in odkritimi napadi pri zadeva zrušiti sandinistično oblast. Sestrelitev letala lahko postane za ZDA izgovor, da tako intervenirajo v Ni karagui kot so nekoč zaradi incidenta v Tonkinškem zalivu intervenirale proti Severnemu Vietnamu.
Kakor je znano je ameriški kongres 1964. leta pooblastil ameriško vojsko, da napade vojaška oporišča v Sever nem Vietnamu, ker naj bi po izjavah takratnega predsednika Lyndona Johnsona hanojske oborožene sile po topile dve ameriški križarki v Tonkinškem zalivu.
GENOVA — Štirje člani družine Corona, oče in trije otroci, so umrli zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz pokvarjene plinske peči. Pri življenju je ostala samo mati otrok Maria Salis, ki se je zbudila omamljena in je s skrajnimi napori poklicala sosede. Ko so na kraj nesreče prihiteli karabinjerji in osebje zelenega križa, so Angela Corono, 56 letnega delavca iz Caglia-rija, našli mrtvega na tleh v kuhinji, vse tri sinove pa v postelji. Ko so jih odnesli v rešilni avtomobil in z njimi odhiteli v najbližnjo bolnišnico, so njihova srca še utripala, v bolnišnici pa jim tudi hitra pomoč ni služila več. V bolnišnico so odpeljali tu di njihovo mamo. Njeno zdravstveno
stanje že od prihodu k zdravniku ni bilo brezupno in si je po prevozu v bolnišnico San Martin hitro opomogla. Umrli otroci so imeli 29, 14 in 13 let. Smrti je utekla edina hči, ker je noč preživela zdoma.
Kakor je povedala preiskovalcem, je že pred časom oče nameraval plinsko peč popraviti, ker je slabo izgorevala.
Genovsko sodišče je o nesreči uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo njene vzroke. Državni pravdnik dr. Zeuli je odredil avtopsijo vseh žrtev. Karabinjerji so namreč ob prihodu v stanovanje našli na mizi več krožnikov nedotaknjene hrane, po čemer bi sc dalo sklepati, da obstaja tudi nevarnost zastrupitve s hrano.
Nova odkritja v zvezi z ugrabitvijo Bulgarijevih
RIM — Preiskovalci menijo, da je letak, ki so ga sinoči našli v košu za smeti na središčnem Trgu Barberini v Rimu, verodostojen: letak je namreč pripisoval odgovornost za ugrabitev Anne Bulgari in njenega sina Giorgia Calissonija skupini MAS (sardinsko oboroženo gibanje). V le taku je namreč kopica podrobnosti, za katere lahko vedo samo tisti, ki so se v resnici pogajali z družino.
Letak je bil napisan na roko in se začenja s trditvijo, da je sedem oseb, ki so jih že aretirali v zvezi z ugrabitvijo, nedolžnih. To Bulgari jevi zelo dobro vedo in zato jim je baje sodnik Mancini preprečil, da bi sklicali tiskovno konferenco po o-svoboditvi.
Družina Bulgari, pravi letak, je zelo dobro vedela, da bo morala plačati tri milijarde lir do 15. de-
cembra. če jih do takrat ne bi plačala, bj Giorgiu odrezali uho, odkupnina pa bi se povečala na 4 milijarde lir, ki bi jih morda plačati do 25. decembra. In v resnici Bulga rijevo in sina so izpustili 24. XH. Ugrabitelji nato še potrjujejo, da so prejeli 4 milijarde lir ter opisuje svoje «politično - vojaške cilje», ki so osvoboditev Sardinije izpod italijanskega imperialističnega jarma, u-ničenje vojaških oporišč in zaporov, uničenje tistih, ki so neposredno odgovorni za ohranitev državne oblasti ter generalnega pravdnika iz Ca gliarija Giuseppa Villasante.
Letak med drugim obtožuje kara binjerje, da so mučili sedem aretirancev, ki da so zato priznali svoje sodelovanje v ugrabitve. Slednjo tr ditev so karabinjerji odločno zavrnili.
OČe je eden nujbogalejših ljudi v Cuneu
Ugrabili 7-letno deklico
CUNEO — Neznanci so včeraj zjutraj v Cuneu ugrabili 7 letno Federico Isoardi, hčerko enega najbogatejših ljudi v mestu. Otroku so se približali ob koncu šole, ga vrgli v avto in odbrzeli neznano kam.
Družina Isoardi je lastnica turistične agencije Alpitour, ki je v Italiji zelo znana in organizira potovanja in bivanja predvsem na Balearskih in na Kanarskih otokih. Za sedaj se ugrabitelji še niso oglasili.
Moda danes in pred 100 leti
Londonska veleblagovnica Marks and Spencer je ob llHMetnici obstoja priredila razstavo svojih današnjih modelov in modelov izpred enega stoletja. Tako vidimo na levi primerjavo med dvema spomladanskima oblekama, desno pa razvoj, ki so ga v 100 letih doživele kopalke	(Telefoto AP)
Miki Muster:
Gusarji
Obesili ameriškega generala

\"
A
to
' 'Vv
%

v

La
3
'/j.	Ji2ji
UP UP UA*S "5E TOtl UA3 SE 3£ 2GODILO?!
Hió “POSEBNEGA1 BARUO 1E RAZNESLO.,, NWHRÌ NAM 1E GULW02A NASTAVIL PEULENSUI c; rum1
X..


* j-
VI TRESE TOEE5 ^ TRDITE, DA NISTE GUU-KOŽA IN NLEGCNA GUSARJA*. UDO PA ETE?
MEDTEM
L!A1 N NAS RES NE RITMATE z MAR NI Uč-E
OD VAS NE BERE .Tr*
SAN ANTONIO (Texas) — «Zajet, sojen, kriv zaradi zločinov, ki jih je ameriška vojska zakrivila proti ljudstvom vsega sveta. Obsojen, usmrčen». To je dokaj lakonično in nejasno sporočilo, ki so ga našli na truplu generala Roberta G. Ownbyja, poveljnika 90. rezerve ameriške vojske. Ownby je bil tesno zvezan in nato obešen. Obdukcija je pokazala, da je smrt nastopila zaradi zadušitve.
Posilstvo - nesreča na delu
NEW YORK — Vojaško sodišče je zvarnilo zahtevo nekdanje pripadnice ameriške vojske Betty-Ann Buckmiller po odškodnini 80 tisoč dolarjev, ker sla jo dva njena kolega posilila. Betty-Ann Buckmiller, ki je trenutno telefonistka v nekem zasebnem podjetju, potem ko je izstopila iz vojske pa je dejala, da se bo pritožila, če bo potrebno, tudi na vrhovno sodišče.
Do dogodka je prišlo pred časom, ko je bilo dekle za kazen zaprto v samici, v nekem kalifornijskem vojaškem oporišču. Napadla sta jo in posilila dva vojaka, ki sta bila potem obsojena na 40 in 20 let zapora. Sodišče Jc njeno zahtevo zavrnilo z utemeljitvijo, da je šlo za nesrečo na delu, saj je bila Buckmillerjeva takrat še pripadnica ameriških oboroženih sil.
Turistični vodič za Italijane
KOPER — Koprske Primorske novice so tik pred novim letom izdale priročen časopis — Turistični vodič — Guida turistica namenjen predvsem italijanskim gostom, saj so ga prevedli v italijanščino in ga ponujajo v agencijah, v krajih na italijanski strani, pa tudi italijanskim gostom ob prehodu meje.
Gre za časopis, v katerem so s pomočjo obalnokraške iristične pasovne skupnosti zbrali informacije o turistični ponudbi na obali, Krasu in postojnskem območju, ki zadnje čase tudi v zimskem času vsebolj zanima italijanske turiste. V vodiču so zapisali najrazličnejše podatke, od telefonskih številk posameznih hotelov do cen, kuharske ponudbe, prireditev in drugega, kar naj bi v Jugoslavijo pritegnilo prebivalce iz sosednje države, (bš)