199. številka« Ljubljana, soboto 24. avgusta. XI. iHo, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vH.tk «lau nvteuiSi i/-.o..uij*v m o.iova «» MaMMbs M volj* y> u D oitl pfojttiuan It *' t it q UtlllCU doftolS ia Mla IttO l »V t :i pol let* s ^t., |M čotrt lotn 4 jrld. — Z» L) obijano tvrai poiitjanj* n* duin m oolo loto l«l fcld., /.a /unrt lota a gld. .")<) kc, ta on inono« 1 10 kr. 7 a poAiijmim »a uoui ho računa 10 k*-, »a aioaoo. 30 ki, um lotrt lotr — Za tujo dffiulo toliko vo*, kolikor pofltnina iinaaa. — Za gOSpods aofteljf na Qad»klO lomil hi za dijuko vrlja zniiana couu in sicer Za Ljubljano ta tsftti leta 'i gML &0 kr., po potit prnjoumn ca četrt lota .'J gut — Za iitnmnln m plaču o od rtolii .n.-'pi'i> prt i I - vrni o •"> kr., če bo "mi»r m. enkrat tiska, 5 kr., Ae ■« rbrafcfal in i kr. Bs no tri- ali večkrat Utka, Dupini naj M i/.volo frankirati. Kokopini no no v nihajo. — Uredništvo jo v Lltbl ini v Krtina Koinniuovoj liiei 3 „^loilaliika tOnlba". Opra v n iil vit, na katero naj ho blagovolijo portiljati iiarodiuno, rok I run ar.'jo, oznanila, t. j. ad ii' ■ je v „Narodni tinkHrni" v Kolmunovaj liii. Iz Bosne in Hercegovine. Dunaj 22. avgustu. FmL baron Jo-vanovie poroča iz tabora pri Stolen, daje 2 l. t. m. po večurnem hudem boji tretja in jeden drl drage gorske brigade vzela nastav ljenje vstašcv pri Stolcu, iu da je posadka, ki je bila v Stolen zajeta, /opet srezana •/. armado. Dozdaj je znano, da jc lo mrtvili iu 32 ranjenih, l/guba sovražnikova je velika. Palo je več vsta-škili vodjev, mej temi tudi llasan Hisman BegOvić. Iz Sarajeva dosla poročila pravijo, da 00 cesarske čete pri zasedenju Sarajeva dobile 27 kanonov, mej temi vee Kmp-povili, mnogo orožja, zastav iu veliko stri liva. 1/. H os ne ni j nobenib novejših poror.il. Uvesti se mora prud vsem red v Sarajevu, vojakom truba, da se po budili nmrših in bo jih odpoujo, predno dalje proti jugu prodirajo in razpiše ostanke turških vstuš ki h čet. Cesar pri/nuvši velike /uslugo glavnega poveljnika je imenoval f/.m. Filipovima za p o v o 1 j n i k a 2. avstrijsko armado, velika čast, katero )o menda pivokrat v Avstriji dosegel 1110?. slovanskega rodu, da Hi ho ravno slovanski genurali in slovanski polki v nujne varnejših trenotkih, ko je šlo /a obstanek Avstrije, pokazali svojo neonialiljivo udanost in zve-Biubo do vladar|a in Avstrije. Iz nt baron Kihpovič imenovanje za povelj nika druge armade, tur se mu je podaril ve liki križce Luopoldovetta reda z vojno duko-racijo; vojvoda \V(lritoinbuiški imenovan je za loldzoiigimijstru. Nadalje se bodo imuno- Listek. Iz Kotorskoga do Zcpc.1 > Žudnjo pismo, katero srm ti pisal bilo je od Novega Topolja, dal sem ti moj naslov, a o 1-govora so mjseiii dobil, kje jo /uprelat V V novem Topoljtl smo bili osem dalj ; v pondeljok 20. pr. m. v jutro ob O, uri smo odpotovali v Brod; kraj v občem je prav zauumv, griči iu vineH gorice. Urod j« majhno moBtice, z linij lini mi bifi rami iu oskiuii ulicami, boljše ljudstvo kakor od Osjeka do sem, mestjiiui pit v učeni po miši Begi m obleki, deklino prav zulo. Sava po malem naprej teče. Pred mestom smo se spustili v tabor, bilo jo vee n gimeiitov. SO. pr. m. prekoračili muo Savo in sicer čro/. poiit.onski most. Marš od Broda do Derveuta ju bil najbolj pust m te/uven. *) t/, privatnoga pismu slovenskoga Rartungovos u ai, m. ho 1111 m jo prijatno v porabo propustilo. Ured, vnli: fm, vojvodu \YUrttumberški, fini. Ram berg, ^rof Szaparv in baron llieimrth poveli nikom i:i., r>., ,'}. in 4. arimidnega kora. Tet generalov imenovalo ho bode |iovul)nikom Bet In divizij. Nekateri listi pripovedujejo, da je grof Andrussv sli le in 1 s Turčijo tako vojaško pogodbo (konvencijo), da ostane sultan vsaj po imenu vladar v Ilosni, in da bode t u r A k a zraven avstrijske zastave vibralu po vsej Itosni. Avstrijski minister, ko bi res tako pogodbo podpisu I, Cesar si pa so domisljevati ne more 1110, bi ne sedel na ministerski stol, ampak vse kam drugam. I/ Siska se brzojavi ja, da so 20. in 21. t. m. tam prispelo tri nmbulantue ladije s 317 ranjenci in 84 inaCe bolnimi vojaki. Orakuje se Ae jeden parobrod s 168 ranjenci in bolniki. Od Siska naprej odvažajo ranjence trije nintiutantm žt le/.niški vlaki. V /a grebu je vso mi sto z zastavami okinčano vsled vzet ju Sarajeva tur je bila 22 t. m. zvur.er velikanska baklada. Tudi v drugih hrvatskih mestili ho sijajno obbajali zmago sarajevsko. »Pot Cofr." poroča i/ Sjenice 12. t. m. kako je f/.m. Kilipovii-. zasedel Varcarevo: TOČOO ob 0. uri 11. avgusta prisol ju f/.m. Filipovit prud kustel, katerega ključ ho mu bili ven prinesli. Tukaj so ga tudi oliMnski predstojnik in staniAino pozdravili Ker je pa ona kompaniju belgijskih pešcev, ki je v Varcarevo 11/e jeden dan preje prišla, prebivalce mesta le teško razorožila, in v nekaterih hm ah nasla v obilji turAkega vojnega streliva, ukazal jim Odinarširali smo oh 4. uri zjutraj iu dospeli ob 0. uri nu večer. To potovanje mi ne hode iz uma prišlo, tako žulostno ju hilo. (Klinarširalu je cula VI. divizi|a, najprvo lovci, potem Belgler, Marojolfi, rlartung Itd. kakor sledijo. Na tujo zumljo prismlši, nijsmo imeli nobeno zapreke ah ovire. Dan je bil strašno Vroč In cesta jako prašna. Žeja nas je nad legOVala. BdoltVO je padalo stran ceste kot mušice. Strašan pogled! Nij mori tega opisati, pojma o muki, katero smo pretrpeli, si ne nmivš pied:.taviti. Samo od tmše kompanije je na polu ostalo fin mož, verjulelj vsled solniarieo (BonneoBtleh). Umrl od nadegamregiraenta i«1 samo jedeu« Potočnik, učitelj, je bil tudi uže/a izaliluiiti, u v treh dmh je zopet okreval, ki r so mu posebno dobro stregli. Največ jih je zaostalo od Iklgier, MarojCiG iu loveev. NaU sto in sto mož vsakega polka zaostalo je na pol mrtvili, ki ho se le za nekoliko dnij zopet je fzm. Kilipovič, naj radovoljno vse orožje oddajo, ali se pa bodo najhujšo kaznovali. Malo trenutkov Crez 0. uro se je marS nadaljeval, in na izhodu soteske pri Vacarevem ho je vojska odpočila, deloma tudi zato, da bi jo tičti dohitel. Opoludne se je ilalje marširalo. Ob I. uri popoludne, jedno uro beda od Sjenico, pozdravilo je naenkrat več sto „ziviou-klicev f/in. Filipovima in armado. Tisoč kri-st 1 lanskih prebivalcev iz Sjenice in okolico prišlo jo pod vodstvom katoliškega kaplana Kranja Onir/onoviču s cerkveno zastavo v procesiji nasproti, ter so pozdravili c. kr. vojsko kot njihove rešitelje. P, Omrzonovič pozdravil je višjega poveljniku v jedeu četrt ure trajajočem govoru, na kar je tudi ta v daljšem govoru odgovarjal. Jedva je fzm. Filipovič nehal govoriti, ko so se pričeli vsi k njemu siliti tur mu roki poljubljati. Mnogo hotelo mu je celo nogi poljubiti, a plakali so se vsi. Iirez-koiično se je klicalo „živio" na našega cusurja, na višjega poveljnika in armado. Spremljana od radujočega se ljudstva, prišla je naša armada ob 2. uri popoludne v Sjenico, /oprtni gromoviti „živio" klici so pretresli zrak. 1'rišli so tudi moliaineilauski veljaki, da so se fzm. Kilipoviru uklonili. Večina mobimedanskih pre-bivalCeV je sicer ubrglu, a pričeli so se pesmimi užu vračati Duuos je bil dan za odpo-čitek. Obristlejtenant l'.tiel priAel jo tudi 11. t. m. v Sjenico; sel je s6 svojo kolono čre/. Utpta gorovje in velikansko gor.de. Prebivalci kristijanski ho v Sjunici prinesli fzm. Fihpoviču v njegov komik veliko kosilo; a Izui. Filipovič se je zuhvnlil, ker 011 živi tako, kakor njegovi vojici. Ves dan pr hujalo so dopu-tacije k višjemu poveljniku. okrevali, ali umrlo jih yi vendar firei .r>0 mož. To je bil Htrašan pogled! Nobeden ne sme drugemu pometi, ne i/, vrsto stopiti — poginiti ir od žoje! Ur. (J ros j i b j e m u o g o smrti rešil. A jaz sem hvala ltogu dobro marširal, iu sem do sedaj še zdrav. V DerventU hiiio pred mestom v taboru ostali. Na to muko pa pride ob 9. uri zvečer strašno vreme z deževjem, točo iu gromom ; vsak je moral pred piramido stati in moki r sem bil do krvi. Iu to je trajalo 2 dni. Spni sem vendar le pod milini nebom prav sladko vsled (rodnosti. — Morali smo lako hitro od Kotorsko od-niarširnti, da mi nij bilo mogOie naprej pisati, 3e le sedaj v Žepi ih mi jo zopet po 6 dnevnem prenehljaji prilika dana moju pismo 11 u-duijevati. Od Kotorske smo odmarširali popoludne ob 2. uri do nucugu griča Ibikovica pred l>o-bojiin. Tam hiiio imeli celo noč patrolo po Politični razgled. V Ljubljani 23. avgusta Zmaga pri .V«tf#in je glavni predmet člankov v vseh avstrijskih listih. Vsi priznajo, da bode 19. avgust ostal imeniten dan v avstrijskej zgodovini. Agitacija za volitve v itešelno zhino nikjer nij posebno živahna. Na Koroškem se je v Celovci ustanovil nemški centralni volilni odbor, v Oradci pa doz laj še nij jednaeega odbora, iu tožijo dopisniki v dunajskih ustu-vovernih listih, da je povsod velika udarnost mej volilci. Deželni /bori bodo sklicani '24. sep tembra, pa k večjemu kako tri tedne skupaj, ker se 16. oktobra začne sesija ogrskega in najbrže tudi avstrijskega državnega zbora. — Treba bode nove milijone privoliti za Bosno; da bi le ogromne te svote ne bile potrateue v smislih magjarskih politikastrev. Cessrjevič tlttttntf pohodil je 22. t. m. v čeških Toplicah nemškega cesarja, ter je bil tam navdušeno sprejet. Pozdrav kronprinca in nemškega cesarja je bil srčen. V n ti i ■M* itritavc. Knez srhski proglasil je 21. t m. ne odvisnost Srbske v manifestu. V tem manifestu se zahvaljuje evropskim vlastim, katere so Srbsko v svojo vrsto sprejele, akopram se Srbskej nij to dovolilo, kar je pravično zaslužila — Ves srbski narod se raduje, mesto Belgrad je razsvitljeno in z nebrojnimi zasta vami olepšano. Tudi z Ogerskeg.i je šlo mnogo Srbov v Belgrad udeležit so slavnosti proglašenja neodvisnosti Srbske. Vled tega je veliko razburjenje mej Magjari. f*«»-frt še vedno ščujo prebivalce okolo Batuma, naj se ruskemu zasedenju z orožjem v roci uprejo. Ali jim bode ta upor kaj hasnil, to preverili Be bodo kmalu, ker tudi potrpljenje in ozirnost Rusov ima svoj konec. — Vlada v Carigradu čutila je zopet jedenkrat potrebo, da je svojo .lojalnost11 nasproti Av strij8kej povdarjala. Svetu je znano, da porta nij skromna v obljubah, ako uvida, da jej nevarnost preti. „Golosu" se poroča iz Carigrada, ka se je tam osnoval odbor najodličuejših tam Živečih Bolgarov, ki bodo delali za volitev bolgarskega kneza. — Kakor smo uže včeraj poročali, sprijeli so se Turki in Črnogorci pri Podgoriei. Vlada v Carigradu je tega sama kriva, ker Črnej gori nij hotela še zdaj odstopiti po berlinskem ugovoru jej pripoznanega zemljiSČa. V berlinskem ugovoru je pa uže poudarjeno, da naj vsaka dotična vlast sama skrbi, da se sklepi te pogodbe točno izvršijo. Ker je Turčija doslej bila gluha vsem terjatvam Crne gore, je ta zdaj v svojem pravu, ako bode z mečem odpodiiu Turčina i/, svojega novo pridobljenega zemljišča. Otok SViimo*, kateri se ie odtrgal od Turške, poslal je velikemu veziru v Carigradu spomenico, v katerej mej družim zahteva, da naj Turška svojo posadko z otoka domov pozove, a v samsko luko pošlje jeden svoj vojni brod. — Na Fi«hc(»*frrni vršile se bodo vo-1'tve senatorjev 5. januarja prihodnjega leta. Žito bodo vsi francoski občinski svetniki pozvani 25. novembra t. 1 , da bodo izvolili svoje delegate za senatorske volitve. Na IVinid-ciii so zdaj tudi vse ožje volitve v državni zbor dovršene. Kakor so te izpale, Bismarck nema upanja, da bi bil v dr žtvnem zboru načrt postave zoner scciiabste sprejet. Centrum državnega zbora in ultra-montani ne bodo zanj glasovali. — V ozira na posredovanje mej Grško in Turško pravi »N. Allg. Ztg,- da se to posredovanje no bode preje pričelo, nego tla se bode dokazalo, da so se vsi razgovori mej Grško in Turško ponehali. — Grška naj torej le še čaka. Dopisi. I z < Vliti 21. avg. [Izv. dop/] C. kr. okrajni glavar celjski jo do županstev, farnih uradov in odličnejših prebivalcev sledeči poziv razposlal: Vsled oboroženja armadnega, odločenega za zasedenje Bosne in Hercegovine je na Najvišjo povelje morala večina k vojaštvu spada-jočih mož iz Štajarskega nastopiti vojno službo pri dotičnih Četah. Naši vrTi vojaki, ki so pogumom in veseljem sledi i pozivu in ukazu svojega Najvišjega voj-kovodje, prestali sov Bosni in Hercegovini uže teške in krvave boje. Žilibog nij dvoma, da čaka naših hrabrih vojakov še marsikatera težavna in krvava naloga! Prebivalci v obsegu okrajnega glavarstva celjskega! do Vas velja zdaj poziv, za naše pridno rojake, ki bodo pri izpolnjevanji svoje dolžnosti ranjeni in ki bodo zboleli in tudi za zapuščeno skrbeti, kakor veli to človeška ljubav. Naj se tedaj vsi tisti, katerim premoženje dopušča, udeleže tega blagega pntrijotičnega in dobrodelnega čina s tem, da darujejo denarne doneske, obvezila, in da izrečejo voljo sprejeti ranjence v gojitev. Doneski in dotične obj ive za prevzetje ranjencev naj so blagovolijo kmalu sem odposlal. Od tu se bodo pripomočki nemudoma odposlali v odločen namen. Iz tkVž<»IV 21. avg. |Izv. dop.] Iz Postojne stuo zvedeli, da je na pritožbo tamošnjih narodnjakov poslano na visoko ministerstvo volitev predstojnika občine postojnske g. M dija Burger ja, dovršena uže meseca januarja t. 1. zavržena, ter da se bo nova volitev župana razpisala. Slišali amo o tačasnjej volitvi tudi v deveto deželo, to kar je zdaj javno dokazano, da so postojnski nem-rurji z brezpostavnimi sredstvi in zoper voljo večine občincev g. Ilurgerja občini postojnskej za župana vrinili, ki je bil vkljub pravičnim protestom tudi takoj nezakonito v službo poB-stavljen. Ali je imel g. Burger toliko zaupanja na nemškutarske matadorje, da bodo njihovo nepostavno početje tudi visoko oblastnije trdile? ali je mož tako kratkoumen, da nij mogel razsoditi, kaj je večina ali manjšina? Kaj je postavno ali nepostavno ? — tega v devete j deželi ne vemo. Mora pa uže jedno ali dtugo biti. Ker drugače gotovo ne bi bil on v nevarnost takega osramotenja stopil. Ko mu je bilo z devete dežele, kjer imamo bistroumne glavice, po slovenskem narodu na-svetovano, da naj on od županstva prostovoljno odstopi, in ko bi si bil on ta dober svet k Brcu vzel, ostal bi bil čislan mož. Zdaj pa po 7 mesečnem predsestvu občine, je po doka-zanej nezmožnosti samostalnega vladanja občine, vrb blamaže, še peščico tistih zgubil, ki so ga poprej čislali. Po premisleku vsega tega dragi g. Burger, nij upanja da bi Vas Vaši nemškutarski zavetniki pri novej volitvi s poštenimi načini zopet na zeleno vejo spravili. Kakor so v devetej deželi Sliši, se bodo narodnjaki občine postojnske svojega gesla: za dom, cesarja, trdno držali, ter si moža volili, ki bo oblino dostojno zastopal. Pri vsej našej učenosti, ne moremo tukaj v devetej deželi uganiti, kdo je zdaj za nelegalno uredovanje po nemškuttirskih brezpostavnih manevrih važnej občini postojnskej vrinenega župana, katerega volitev nij veljavna, odgovoren? Od siave 16. avg. [Izv. dop.] Učitelji in učiteljice laškega okraja imeli bo 1. avg. v Laškem trgu svojo redno učiteljsko skupščino, združeno z razstavo učnih pripomočkov in fiolarskih del. Konferenca bila je jako živahna in 'zaslužijo g. poročevalci popolnega priznanju. Obžalovati je le, da se n;jso tudi letos, kakor prejšnji dve loti združili učitelji laškega, celjskega in šmarijskega okraja v skupno zborovanje; kajti s tem se budi zanimanje za stvar, in obilnoje udeleževanje pri debatah. Po izvoli t vi g. Ždgarja in Pezdevšoka za hosti v strašnem deževji, kajti prodno noč v petek 2. avgusta bila je evskadrona huzarjev od vstašev napadena. Izmej teh je samo 50 mož nazaj prišlo ; drugi so bili mučeni; odrezali so jim nosove, vsesa, jezik, modi itd. Ol Bu kovice smo naprej marširali v Tešanj. Tukaj Bino prenočevali v zopetnem deževji. Ponedeljek 5. avgusta murširali smo od Tešanj v Maglaj, kamor smo ob '/a 4- uri dospeli. V Caglovici mej potjo smo imeli počitek. Na bregih pred Maglajem nas je čakala osoda, namreč bitka 8 Turki. 7 Turkov smo ulovili, a drugi so v ravnini na levem bregu Bosne nas čakali. Naš 4. bataljon je prišel v strelno črto (feuer-linie); streljali smo na te pse, in jih [»okončali nad sto. Ostali so bili prisiljeni v Bosuo skočiti, kjer so vsi poginili! Bosna jo malo manjša od Drave. Ta boj bo imenuje nboj pri Maglaji pondeljok 5. avgusta." Ulovljenih 7 turških vstašev smo ustrelili in na večer v Bosno vrgli. Boj je trajal 9 ure od V, 4. ure do •/■ 7« ure popoludan. Naš 4. bataljon je izgubil 1 mrtvega in 2 ranjena. — Krogle so nad našimi glavami švigale kakor blisk. V Maglaji smo prenočevali in drugo jutro nazaj marširali v Caglovico. Tukaj nas je čakal 5. bataljon in imeli smo počitek. 7. avgusta ob 5 uri zjutraj smo odmar-širali po bregih na Žepčo. Sredi pota pred vasjo Brankovič imeli smo mali počitek. Tja dospevši smo piramide sestavili, in komaj smo se malo spočili, užo pridejo krogle v naš tabor na malem griču od 2 stranij. Mi zgrabimo puške in streljamo na sovražnika ! Ali sovražnik so vedno bliža, iu misliti si moreš našo osodo — malo smo imeli municije 1 Streljali smo na 800 korakov! Moja kompanija, to je 14., bila je prva v boji. S početka nas je strah obšel, kajti krogle so žvižgalo nad našimi glavami, ali vendar vedno nižjo padale. Mislili smo užo, tla smo vsi do zadnjega moža izgubljeni, ali črez tri ure pritle naša brigada po velikej cesti od severa nam v pomoč. Dobili smo zopet korajžo, in Turke spodili naprej po cesti. Mej tom pa pride hudo vreme z bliskom in gromom, in do kože mokri vrnemo Turke do griča Ponjevo pred mestom Žepče. Na tem griču so Be Turki zopet zbrali za svojimi okopi (versehanzung), in hoteli nas nabiti; ali to so jim nij posrečilo. Mi smo jih namreč od spredaj in 27. lovski bataljon od zadej obkolili. Ujeli smo 1175 mož, jim orožje vzeli in jih odpeljali. Ta bitka se imenuje „bitka pri Zopčik", trajala je 6 ur, od 12. ure do (>. ure zvečer. Kaj tacega ti opisati nij mogoče, da bi imel pojma o tem. Naš polk Id bil do zadnjega moža vse zgubil, ako ne bi bila prišla brigada od severa, kakor sem omenil, na pomoč. Palo jo moštva od našega polka največ, in sicer imamo 34 ranjenih in :i mrtve, to je, nadlejtenant Kubin, jeden Erajtar in jeden prostak. Od naše kompanije je samo jeden ranjen. Prva sovražnikova topovska krogla je ra- zapisnikarja, poroča g. nadzornik Ambrožič o svojem nadzorovanji, s čemer je večinoma popolnem zadovoljen. Pri posameznih predmetih daje nasvete, in poudarja vzlasti gojitev jezi-kovcga uka. Učiteljem polaga na srce, da naj se v dosego tega poslužujejo v Soli in zunaj Sole čistega slovničnega govora v nemščini, kakor tudi v slovenščini. Vzlasti volja to o slovenščini, kjer se čestokrat rabijo perma nizmi, in marsikoji učitelj kar v dijalektu govori. Na to naznani g. predsednik postave in ukaze, izdane mej časom od zadnje konference. Mej temi ukazi sta važna vzlasti o jezikovem poduku in o ženskih ročnih delih učiteljic na Štajerskem. V bodoče mora biti vsaka učiteljica ženskih ročnih del z dobrim vspehom izpitana, vse druge se imajo z novim letom odpustiti. Plačano bodo od ur; a učiteljice se sposobnostnim aH zrelostnim spričevnlom dobodo nagrado za ure, ki presegajo štev. 25. V dosego tega pa Re osnujejo v Gradci in Mariboru tečaji za učiteljice ročnih del. K 5. točki a) dnevnega reda: „kako se razodevajo otroški temperamenti, in kako se naj učitelj pri odgoji na nje ozira" — se oglasi prvi g. Zupanek iz Loke, ter pove na krrtko svoje mnenje. Za tem pa poprime besedo g. Gabršek iz Zidanega mosta, in v obširnem, temeljitem in jedrnatem govoru dokaže 1. važnost natančnega znanja o človeškej notranjosti, samovoljno razdeljenje temperamentov, in navadno rabo štirih glavnih temperamentov, kaj nam je znanega o temperamentih sploh, in kaka znamenja in učinki se pripisujejo posainnim temperamentom, koliko je zanesljivega o tem, in na kaj se je treba ozirati pri preiskovanji kakega temperamenta; 2. kako se temperamenti razodevajo pri otrocih v šoli, pri igri, doma in sploh zunaj šole, kaka sredstva ima učitelj, da izpozna temperament otroka, kako se mu je pri odgoji in poduku po njem ravnati, da vsakemu temperamentu da potrebno brano, da ga vodi po pravej poti, in pripelie do pravega namena človeškega življeuja. Govornik poudarja težavno nalogo, kojo ima učitelj s tem spolniti, a nasproti postavlja vspeh tacega preiskovanja, koji zadosta poplačuje to delovanje, ter vspehe cele odgoje pred propadom obvaruje. Drugo vprašanje „0 nadaljevalnih šolah, kateri so glavni pogoji k vspešnemu poduku, kakove oviro so se stavile osnovi takih šol na deželi, in kako jih odstraniti" — o kojem je prvi referiral g. Valentinič iz Hrastnika, rodilo je živahno debato, kojo so se udeleževali vzlasti gg.: Kropej, Gabršek, Irgl in Šeligo, (llavni povod debate bilo je vprašanje, naj li bode poduk v nadaljevalnej Šoli obligaten ali ne, in naj li bodo te šole samo kmetijske ali splošne. Izmej sprejetih toček omenim !e: Poduk bodi s početka vsaj v večjih krajih obligaten, pozneje tudi drugod; dečkom, ob-iskovavšim I dobrim vspehom nadaljevalne šole, naj se odpusti jedno leto aktivne vojaške službe. 0 praktične j obravnavi: „ Rudolf habsburški na podlagi v lanskej konferenci postavljenih tez", pokaže g. PezdevŠek iz Laškega, kako se imajo taka berila obravnavati. O disciplinarnih pravilih govori g. Kropej iz Zidanega mosta, ter predlaga, naj se izdajo za ves okraj jednaka pravila. Sprejmo se po njem izdelana ustrahovalna pravila z malimi izjemami in spremembami. V stalni in knjižnični odbor se volijo gg.: Kropej, Valentinič in Peternel (mesto zadnjega, ki je bil k vojakom poklican, m voli za njegovega namest nika g. Pezlevšek), Slednjič naj omenim še razstave, ki je bila lep dokaz, koliko si prizadevajo posamezne šole in šolski sveti, preskrbeti se s potrebnimi učnimi pripomočki. Bile bo, in to jako okusno in vrlo izbrano zastopane vse stroke v področje Šolstva spadajoče. Vzlasti se jo odlikovala šola na Zidanem mostu. Nič menj zanimiva je bila razstava ženskih ročnih del, kar je posebna zasluga učiteljice ročnih del v Laškem. K sklepu ne morem kaj, da bi se ne dotaknil jako kritičnega predmeta, o katerem sem imel skoro da pri vseh letošnjih konferencah priliko to isto opaziti. Slovenščina je namreč bila tudi tu v najzadneji kot potis-nena. Čuti nij bilo ni jedne slovenske besedice. Človek bi v resnici mislil, da je gori kjo v „rajhu", ko bi mu čisto slovenski, od trdega kmetskoga Slovenca, ki niti besedico nemški ne ume, porodi vši se obrazi nasprotnega ne označevali. Pa hi uže tudi ne rekel toliko, ko bi govorili nemški, kakor so poštenemu človeku spodobi. Alt kaj, ko jo klatijo, kot bi orehe stresal. No, pa v laškem okraji temu nij zameriti, ko pa je veČina učiteljev, ki bi bila rada „deutRchges'nnt", ki v šoli goji le „deutsche kehlen", to se pravi, slovenske butice z „deutsche lieder" muči in krmi, ne zmeni se, da jedino pravo je le to, kar „durch sinn und herzen geht", takim ljudem bi človek uže ne zameril toliko, ko bi vsaj v slovenščini imeli malo več omike in izobražen ja. iiila 25 mož, ne dva metra od mojega ležišča. Ko smo dospeli do sovražnikovih okopov, morali smo zopet nazaj v naš tabor na griču Brankovič po našo vojno pripravo, in prišli smo še le o polunoči v tabor v Žepče. Izstradani smo bili, kakor lovski psi, kajti misliti si moraš, da uže dva dni nijsmo imeli menaže, kruha uže pet dnij ne, ker bili urno stranska staža (seitenhut) naše divizije, in tako nijsmo imeli druzega živeža, nego to, kar smo kradli. Tukaj v Zepčih počivamo dva dnij, 8. in *J. avgusta. Vreme je vedno deževno, da se nij mogoče posušiti. Turkov vsaki dan po več ulovimo iu postreljamo. Jutri gremo naprej od Zepčev, kjer se nam prorokuje večja bitka. Bog mi le daj vse tako prestati, kakor do zdaj, potem se uže še vidimo. Dr. G r o s j e bo-1 e h e d , ali v e u d a r z nami maršira*). Jedna krogla, ko smo neki grič naskakovali, *) It tega jo razvidno, da dr. Gr08 nij v bilki pri Žopeili padel. 1'isatolj piao i) avgusta, torej po bitki, iu je v istoj kompauiji /, dr. Groaoiii. Ur. je tako blizo mojega levega ušesa žvižgala, da sem padel omot.cn na tla, ter se pozneje oziral, kde kri teče, ali vendar je mimo švignila! Te bitke na tanko opisovati, bi bilo jako zanimivo, aH kakor vidiš časa neinam, vedno dežuje, strehe nemam, torej mi nij mogoče 1 Tedaj ne zameri, preveč misli j mi roji po glavi, da ne vem, katero bi preje napisal. V zadnjem pismu sem mater prosil, da bi ml poslali nekaj denarjev, ker sem skoraj na kantu, pa je tudi k-hko to mogoče, ker je tukaj strašna dragina! Le pomisli, jeden liter na vadnega vina velja HO kr., jeden štar šibic 5 kr., črevljarska kuba :"> kr., viržtnija 10 kr. itd. pri našem markitnnu, to je v nebo vpijoče, ali vino do Sarajeva bode veljalo 2 gld Lakote uže tudi nijseiu toliko trpel, kakor zadnje dni, kajti mi smo vedno bili odstranjeni od brigade, marširali smo mi stranskih bre-govnih potih. Mislim, da zdaj na velikej cesti ostanemo, ktT pričakujemo novo moči! štiri „mar.se'1 imunio šo do Sarajeva, in morda tudi toliko bitk 1 F . . s. Domače stvari. — („Naši Janfizi"). Pošlo nam je (celo iz bojišča) nekaj pisem, v katerih so naši rojaki Kuhnovci britko pritožujejo, da jih „psujemo" 7, besedo „naši Janezi". Kaj tacega mi nikedar nijsmo nameravali, in rabili smo in bomo to uže skoro historično besedo vedno s ponosom, kadar bomo govorili o hrabrih naših rojakih, bodi si oficirjih ali prostakih, ker vsi od polkovnika do zadnjega flpokarja* so vedno „naši vrli Janezi". — (Imena mrtvih in ranjenih> vo-jakov naSega domačega polka št. 17 priobčimo jutri, ker so nam obljubljena, a denes prepozno doSla, In tudi skromni prostor ne dopušča priobčiti jih denes. — (V bitkah) pri Varcarovem, Jajcu in Jezeru 5. in 6. t. m. bilo je izmej Kuhnov-cev S4 mož ranjenih a 15 mrtvih. Ranjenci ležijo deloma v bolnici v Jezeru, deloma v bolnici v Jajcu. — CZ a udOV, O ali Riroto) jednega v zadnjih bojih v Bosni padlega vojaka našega 17. polka, daroval je penzijonirani polkovnik Ivan baron Veltheim sto goldinarjev. — ("Cesar) daroval je občini Podkraj za zidanje nove šole 300 gld. — (V nunskem samostanu) ljubljanskem praznovala je mater Ignacija roj. pl. Kogolshaus, 12. t. m. petdesetletnico svojega samostanskega življenja. — (Potres,) o katerem smo včeraj poročali, začutili so tudi v Laškem trgu, in je traial samo d sekunde, ter prišel iz severozahoda. — (Hiša pri „zaponi",) stara nekdaj sloveča gontilna je užo do tal podrta in cesta tako razširjena, da gre naravnost od kazine do dr. Zupančičeve hiše. Skoda, da so naši neiutkutnrski mestni očeti o svojem času g. Lukninnu privolili, da je s svojo hišo, ko jo io popravljal, postavil na prejšnjo Črto ter je nij nazaj pomaknil. Selenburgovo ultee M bile potem skozi tuko široko kakor dunajska cesta od „S'ona" naprej. Na prostoru hiše „pri zaponi" so misli baje zidati poslopje za poštne in telegrame urade. — (Za čebelorejce.) Splošno se še Čebelorejn v panjih, napravljenih po starej sistem!, opravlja, lt^vuo tnki panji pa z raznim ravnanjem dajejo čebelorejeu malo dobička. Alojzij Dekleva (v hotelu „Evropa" v Ljubljani) daje letos čebclorejeem priliko, da po ceni dobijo dandenes jako praktične panje, Dzierzonovo sisteme, kakor tudi zdravo in čvrste čebele. Pri tem se pa mora opomniti, da je konstrukcija panjev taka, da se pri prevažanji na pašo, ali kamorkoli, mej potem niti jedna čebela ne zgubi, zato se lehko panji po uoči in po dnevi prevažajo. Na dalje je konstrukcija taka, da imajo vezi od kositarja, ter Be zgoraj iehko kakor skrinjica odprejo. Ti panji so prav ugodni za rejo, ker nobedua matica nij nad dve leti stara, a jo večina letošnjih. Gena preračunjena je po starej tiunn j ■ skej vagi, in sicer IG kr. jeden sporco-funt, vaga se skupno s panjem, iu prejemlje se v Postojni. — (Ministerstvo notranjih z a-1 de v) imenovalo je ministerskega namestnegal tajnika v niinisterstvu notranjih zadev dr. Fr. [ Avgust Alimouda pl. Manneutreu in tajnika deželne vlade Benedikt grofu Giovanellija oba za okrajna glavarja na Primorskem. — (Sreča v nesreči.) Pise se nam: Nekov voznik iz Idrije vračal se je 21. t. m. iz Ilotavelj domov. Na poti proti PodgOfl se je konju prsna veriga zaplela v brzdo, in za to je jel konj porivati voz nazaj, in to ravno na mestu, kjer je cesta kakih devet sežujev globoko podzidana. Voz s konjem in voznikom stekljal se je nakrat črez strmi breg; pa voz niku in konju se poleg malih prask nij ničesa pripetilo. Voz pak se je potrl. — (Za porotno sodnijo v Celji) je poklican kot predsednik okrožne sodnije predsednik Ileinricher, in kot namestnika svetovalca Levičnik in Schrey. — (Okrožna sodnija v Celji) je o premoženji protokoliranega trgovca M. Kro-pfitscba v Celji konkurs odprla. — (Konji) se kupujejo v Gradei za armado. Stari smejo biti pet do dvanajst let, in 161 do 1G8 centimetrov, to je 15 pesti lVi cola do IG pesti visoki. Cena 250 gid., ki se takoj izplačajo. Nakupovalo se bode 600 tacih konj. — (Železnica Sisek-Novi,) uže tolikokrat za potrebno izpoznana, in zahtevana v državnem zboru, ki bi zdaj dobro služila, da se za našo armado hitreje dovaža provijant in municija, se ne sme zidati, ker tega magjarski trgovinski minister ne dopušča. Pač pa se bode zidala železnica Osek-Vinkovce-Brod, da Be Bosna zveze z zveličano magjarsko deželo. Magjarska hegemonija je res uže tako neznosna, da je uže zadnji čas, ako nečejo poslušati prijazne in pametne besede, poprijeti se drugih bolj občutljivih sredstev. — (BrezvBpešen trud.) Graška „Ta-gespost" prinesla je te dni članek, v katerem strinja vse svoje moči, da bi dokazala, da v Avstriji nij Slovanov, nego bo le Čehi, Poljaki, Srbi, Hrvati, Slovenci itd., — tei pristavlja iz svojih modrih Stajersko-nemških ust, — „da drug druzega ne uinejo". Po graskej tetiki vlada mej Slovani „babilonska" zmešnjava. Pa ne samo to; vsi ti — kako bi se le hitro izrazil — neslovanski Čehi, Poljaki itd., se še celo — sovražijo. Potem pa se spoe ta stari kava tetika kvišku, odpre svoja usta, globoko vzdihne in reče: „Mi, mi Nemci smo v večini na Avstrijskem 1" In svet zna zdaj, da na Avstrijskem nij Slovanov, nego so le Poljaki, Slovenci, Hrvatje itd., a da je večina prebivalcev avstrijskih nemška, — quod erat de-monstrandum. — (V Garnizijskej bolnic t) v Ljubljani ležijo sledeči ranjenci: Od peškegu. polka barona Maroičiča št. 7: Tomaž Ocvirk, teško ranjen; 1 e h k o ranjeni: Peter Aueruik, Matija \Veitser, Uajmuud Dovjak, Jurj ltezar, Lojze Elvajner in Jože Gradišnik. — Od peš-kega polka Kuhnovega št. 17: Štefan Skola, Vit Hribar, Bartelj Strniša, Ivan Kraj^ek, Egidij Bituic, Valentin Vidmar, vsi teško ranjeni: le k k o ranjeni so Jože Virnih, Bar telj Tomšič, Lovro Sintič. — Od peškegu polka Hartungovega št. 47 : korporul Anton Vjesok titularni korporal Frice Baumgiirtuer, potem prostaki Tomaž Itotter, Frane Polzi, Anton Klemenčič, Bogomir Vinter, Pavel Hojnik, Ivan Zamernek, Ivan Grešnik. Ignacu Lešnik, Josef Žula, Miha Lešnikar, Jože Bernhard, Jakob Pliberšek, Štefan Kojc, vsi teško ran jeni; lehko ranjeni: korporola Ivan Selenko Martin Zorko, poddesetnik Ivan Novak, potem prestaki: Jože Prič, Franc Stlišnik, Matija Predan, Uikard Hozbavt, Jakob Lesnika, Martin Uusnik, Franc llrovat, iu Kari Kroselj. — Od peškega polka nadvojvode Leopolda st 53: korporal Ivan Sintič, prostaki Gjuro Po-savie, Jakob Zupetič, Pavel Lis, Mic Basu, Ivan Ozimec, iu Josip Valenšefc, vsi teško ranjeni; lehko ranjeni so korporal Mijo Klemen in prostaki Peter Biskopec, Štepan Be-trinec in Gjuro Culik. — Od 27. lovskega, bataljona so lovci Kupert Majer, Ferdinau NVUrger in Miha Kriluner teško ranjeni, a Matija Pacher je lehko ranjen. — (V alvazorjeve kronike) prišel je te dni na svitlo 89« t. j. VI. knjige 2. snopič, ki obravnava šege in navade, kakor tudi verske zadeve na Kranjskem. Posebno poglavje razpravlja dohodke, navade in poduk plemeni tušev pa meščanov na Kranjskem, v nekem drugem pa našteva imena veljavnih na Kranjskem rojenih pisateljev. Podob v tem snopiču nij nobenih. — (Iz seje deželnega odbora 19. avgusta.) Povabila dotičnega odbora k slovesnemu odkritju spomenika nepozabljivemu nadvojvodi Ivanu, ki se bode v Gradcu vršilo 3. dne septembra, je deželni odbor vzel na znanje, ter bode po dogovoru s kmetijsko družbo sklenil kako udeležiti se važne svečanosti. — Ita dostno tudi sta se na znanje vzela deželnemu odboru došla e opi sa dunajskega deželnega odbora in vodstva deželne norišnice na Duuaji, katera živo zahvalo izrekata za to, da se je Kranjska deželna norišnica udeležila razstave, katero je dunajska deželna norišnica julija meseca napravila v spomin 25ietnega obstanka, kranjska norišnica je v to razstavo poslala po inženirju Prišel u lično izdelani načrt nove Kranjske norišnice v Studencu in zadevno poročilo primarija dr. K. Bleivveisa, potem nekatere po blaznih izvršene slikarske in druge izdelke iz lesa. Te reči odlikovale so se tako, da jih je prt s vitli cesar sam prav na tanko ogledal in posebno pohvalo izraziti blagovolil prizadevanju in delovanju kranjske norišnice. — Deželni odbor je privolil, da vincrejska šola na Slapu sme letos kakor lani vinskej raztavi o priliki velike tombole, ki jo bode napravila kmetijska podružnica Vipavska, dodati tudi šolska vina itd. — Deželni odbor je pritrdil, da se učitelj Franc Golmajer imenuje za nad-učitelja v Moravčah. — Neka izprazuena si-rotinska ustanova podelila se je siroti Janezu Benediku iz Zagrice, okraja radovljiškega. Telegram »Slovenskemu Narodu". #-£- ifMetti&e 23. avg. Sinoči je bilo naše mesto razsvitljeno, niožnarji so pokali, godba je svirala; vse prebivalstvo je bilo navdušeno. Živela hrabra armada! Ven s krvoloki! Razne vesli. * (Hrvatski slikar Maši e), zelo na-darjcii uineteljuik, je v Monakovcm zopet iz-gotovil dve slici, kateri ste zdaj izloženi v Za grehu. Večja in lepša slika predstavlja starega Bolgara. * (Spomenik Nikoli Zrinjskemu.) V atelieru A. Gezendnija v Pešti stoji nekoliko dnij na ogled spomenik, kateri bode me sto Siget okolo polovice bodočega meseca postavilo hrvatskemu banu Nikoli Zrinjskemu. Na jednoj strani spominka slove nadpis: „Szi- getvar in okolica Nikoli Zrinjskemu — ki je padel junaški braneč Siget dne 7. septembra 15G6.", a na drugej strani je nekoliko stihov magjarskega pesnika Vorosmartija. * (Bodo vina žganj a rje v.) V Tru tenovi na Češkem so nedavno pokopah kmetskoga gospodarja in njegovega sina Rudolfu, katera sta oba jeden dan umrla, — ker sta prerada pila žganje. * ( T r i tedne ima jesti lojene sveče) nekov ogerski plemenituš grof Abr. Gyiirky, kateri je pri volitvah v neogradskem okraji na vsak način hotel izpodriniti svojega tekmeca Pulszkva, — a mu je izpodletelo. On se je bil namreč s tem obvezal, da nasprotnik njegov nema voljen biti, a navzlic vsej agitaciji je podlegel. Da gospoda grofa neprijatelji stvar jemljo resno, dokazuje resnica, da so mu do uenes uze poslali celih 26* funtov lojenih sveč. Dober tek, gospod magjarski širokoustnež! — Mutili«« uredništva: G. A. K . . . v V. Presrčna tavala l Prav dobro nam je došlo. G. A. F. v S. Pošljite, ob priliki se porabi. G. A. F. v M. Bodoino pregledali.___ ■ lij« i. 22. avgusta: Evropa t dr. Kaizl iz Prage. — Csmo iz Trsta. — Kardmsoh iz Uradna. — Pozzy iz Trata. — Puntsckart iz Co ovca. Pri Slonu: Tiachler iz Trebiža. — Seeber iz Dunaja. — Scnnabl iz Gorice. — tlaibl iz Dunaja. — Petne iz Hrastnika. — Herman iz Ljubljano Pri Malicut pl. Itittur iz Gradca. — Lokan-čič iz Zagreba. — Maschuer iz Dunaja. Pn ImiurHkciu Utoni: Wucherer iz Lesc. — Blagbom it Vidma. Dunajska borza 23. avgusta. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 62 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 64 rt 20 Zlata renta. . . . 72 40 1860 drž. posojilo .."!.' , . 111 " 70 J Akcije narodne banke .... 813 — Kreditne akcij«....... 255 " 25 London..........115 „ 65 " Napol..........9 „ 28 C. kr. cekini........5 _ £2 »rebro..........100 „ 60 " Državne marke.......57 „ _ Karel S. Till trgovstvo s knjigami in i>rtj>h-jetn, -pod Traučo it. 2f zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za nierjcvce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. Izdeljuiejo »e tudi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (158—71) Oznanilo. Podpisano županstvo naznanja, da bode dne A. septembra tekočega in vsacega naslednjega leta v Hcučali letni trg za živino in različno drugo blago. Županstvo v Renčali, dno 18. avgusta 1878. (296—i) France grof Strassolilo, župan. WF Pijančevanje, IlMftBg pod garancijo; u da bolnik /.a to no ve, in da se zdravju nu škoduje, i/.ii;*jiliiik Thu Iionet/.l