PoStntna plačana v erotovtnL Leto XVII., št. 36 dpjravmštvo. ujuDijjvna. KnaJiieva ulica a. — leietoD si 512^. 8123. uiserauu DddeleK: LJUDI jana. Seien-burgova tn. o. — Tei 2492, r*ota Pospišil in Rajič ostala v Parizu, ako bi se atentat v Marseilleu ponesrečil. V Marseilleu so atentatorji kupili načrt mesta, se oborožili s samokresi in bombami ter si izbrali najprimernejši kraj za izvedbo zločina. Na predvečer atentata je Kvaternik odpotoval, poprej pa še naročil Velidku :n Kralju: »Jutri vesta, kaj vama je storiti. Jutri pride kralj Aleksander1« Zaman se M;;o Kralj trudi dokazati, dia je bil za časa atentata v Aixu, kamor naj bi prisnel dne 9 oktobra 1934 ob 16.50. Goeipa Au-ber, lastnica hotela »Moderne« v Aixu, jc pod prisego potrdila, da je prirel Kr*'j v Aix šele ob 18.30. kar dokazuje, da je bil med atentatom v Marseilleu. Pospišil in Rajič, k; sta na dan atentnta čakala v Parizu, sta po aretaciji pok r zala napačne potne liste z imeni Bfeneš in Novak. vendar pa sta končno le prbrna1* pravi imeni kakor tud*. da spadata med teroriste, ki so se vežbali na Janki pusti. Navadni morilci ne pa politični funafti Pospišil je celo priznal, da ima te/ko sodno preteklost za seboj, ker je leta 1929 ub!l v Zagrebu novinarja Schlegla. nato pa izvedel več atentatov ;.n zločinov na jugoslovanskem ozemlju. Dočim sta bila njegova pajdaša Hranilovič in So Id in tedaj aretirana, obsojena na sanrt in usmrčena, pa se je Pospišilu posrečilo pobegn;ti v tujino in je bil kasneje od sodišča za zaščito države v Beogradu v odsotnosti obsojen na smrt. Pospišil je bil na Janki Pusti 'nstruktor in nadzornik, razpolaga' je z razstrelivi in je mlade teroriste učil v rabi eksploz:vov. Ljudje, ki so izvrševali atentate, so profesionalni morilci. Njihov vrhovn' poglavar je bi! dr. Pavelič, imeli pa so svoje zastopnike tudi v posameznih diržavah, n. pr. polkovnika Perče-vica na Dunaju, šli so v svojem cinizmu tako daleč, da so ponarejali jugoslovanske bankovce po 1000 Dim in ti ljudje se hočejo predstavljat' za junake, heroje. Junaki delaijo javno, ne pa tajno, kakor obtoženci. Janka Pusta je bila vojašnica in arzenal teroristov. Tam so imeli siVadišče najnevarnejšega orožja, pušk. strojnic, revolverjev, peklenskih strojev in bomb. Odtod so prihajali atentat:, katerih seznam je ogromen, zločini pa gnusni. Atentat v .Marseilleu ni bil prvi. Ze 17. decembra 1933 je Oreb dobil nalog, naj izvrši atentat na kralja Aleksandra v Zagrebu. Toda Oreb tedaj ni mogel izvrirti ukara. Enaka kazen za krivca in sokrivce Ko je preiskovalni sodnik sporočil obtožencem, da pripadajo zločinski skupini, so protestirali proti temu in izjavili, da so delali kot junaki Gospodje porotniki, ne moremo na poprišče mednarodne politike. O tem je spregovorila edino pristojna mednarodna ustanova. Društvo narodov v Ženevi Naša naloga je, da sodimo pred tem sodiščem. Pred nami so zločinci po kazenskem zakonu, zločinci posebno gnusne surovosti ki so Wli za svoja morilska dejanja na naši zemlji plačani Okolnost. da so se ravnali po političnih pobudah, ne izpremenl anačaja in težine zločina, sicer bi stali pred nevarnost"o, da dmžba zaide v zločine brez kazni. Globcko sem prepričan, da boste z mano vred odklonili politični značaj marsejskega zločina Obtožence je treba kaznovati kot zločince, ki povzročal eksplozije, požare, ki ponare. jajo denar, kot gnusne člane organizacije zločincev. Vse je v tem procesu vzporedno, razen morilcev ki j?ra moramo soditi za. radi umora. Tu stoj mo pred sokrivci, kar izhaja iz vsega, kar smo doslej sli&aU. Zakon govori o dveh vrstah sokrivcev: o sokrivdi v izvršitvi m fokri di pri pripravi zločina. Zakon ravna v obeh primerih na enak način In kaznuje sokrivce kakor glavnega krivo« Vprašanje porotnikom o krivdi Gospodje porotniki, odgovoriti boste mo. raJI na vprašanje: Ali so krivci možje, ki so podp:rali Velička .tega strahovitega zločinca, ki so postali njegove žrtve kralj Aleksander, minister Barthou, general Georges, redar Galy in dve nesrečni ženski. Sodelovanje pri pripravi zločina se kaznuje tudi brez sodelovanja pri izvršitvi zločina Obtoženci so po odhodu z Janke Puste morali vedeti, kakšen je namen njihovega potovanja Mijo Kralj je spremil morilca na kraj atentata Predpričan sem. da je bil tam med zločinom in je torej tudi sokrivec pri izvršitvi Naravno tega ni priznal, toda vse okolnasti govore proti njemu. Tudi obtožena Pospišil in Rajič sta sodelovala pri zločinu, ker sta hotela izvršiti atentat v Versaillesu. če bi se pone. siečil Veličku in Kralju atentat v Marseilleu Le smrtna kazen je primerna Državni tožilec Rolle se je zatem obrnil proti porotnikom in pofpolnoma mirno izjavil: »Prepričan sem, da boste potrdili vsa vprašanja, ki vam bodo postavljena. In kakšne bodo posledice, kakšna kazen? Samo smrtna kazen in sicer zaradi dveh oteževalnih okoliščin: zaradi dobre premšlje-noSti dejanja in zaradi množine zlečinov v istem času. Toda že prva in drupa okol-nost za iostuje sama po sebi z\ smr no kazen. Vsaka milost bi bila odveč. Pospišil je bil že v Jugoslaviji obsojen na smrt, Mijo Kralj istotako. Vsi trije obtoženci So vrh tega poklicni zločinci in morile', pripravljeni, da store za denar vse, kar se jim naroči. Gospodje porotn'ki, prepričan sem, da boste razsodili tako kaker pričakuje od vas ves svet!« Govori branlteljer Današnja razprava 3e je začela ob 9. 22. Prvi je dobil besedo zagovornik Saint-Au-ban, ki je med drugim izjavil: Bil sem na mnogih težkih procesih, toda nikoli ni moje srce tako hudo utripalo kakor danes, ker imam za te ljudi čustvo, ki ga ne morem povedati. V tem tragičnem času se boste morali izreči o zahtevi državnega tožilca, da naj se obtoženci obsodijo na smrt, to je na usmrtitev z giljotino. Ta proces ae razvija na nenormalen način. To se ne nanaša na Predsednika, temveč na okoliščine, iz katerih se je proces rodil, in na dogodke, v katerih se je začel. Obtoženci so šli čez mejo in zahajali na farmo, oddaljeno dva do tri km od jugoslovanske meje. Kakšni so bili njihovi posli? Jaz o njih ničesar ne vem. Gospod predsednik je rekel, da se ni treba mešati v zadeve dragih držav. To se po njegovih besedah ne tiče porote. Rezultat tega je, da se mi ne moremo poslnžiti dokumentov, s katerimi razpolagamo. Državni tožilec je imel prav, ko je rekel, da je to zgodovinski trenutek. Da, to je zgodovinski trenutek, toda zamislite si. gospodje porotnik«, svoje poslanstvo, ko se boste umaknili v posvetovalnic^, da ne pojdete ta ustvarjat zgodovino. Tja poj-dete kot dobri možje, da sprejmete svoj sklep o točno zadanih vprašanjih. Mi zagovorniki iuvrn^ pravico pokazati na to, kako nezanesljivi so dokazi proti obtožencem, koliko protislovja je v podatkih iz aktov, ki jih imamo pred seboj. Gospodje, v tajnih društvih 6e ne govori o priredi pos'anstva do trenutka, ko se ima izvrati. Ti ljudje so rekli: Prišli smo v Francijo, vedeli srno, da moramo nekaj izvršiti in da nam bo nekdo dal navodila, da nekaj izvršimo, a kaj, nismo vedel'. To s-.v> imeli izvedeti v trenutku izvršitve. Iz tega vidite, kolikšne važnosti je ta soudeležbo samo, zakaj nemogoče je nekaj izvršiti, česar človek ne ve Obtožba pravi: umor j2 zmerom umor, tudi tedaj, kadar ima političen cilj. To je absolutno tudi moje mnenje, loda gospodje, nekaj popolnoma drugega je. kadar gre za to. da pripada morilec organizaciji zločincev. Ti umori ni9o umori iz kazenskega prava. Zato ta primer ne spada pod paragraf, ki je naveden, a vi, gospodje porotniki, boste imeli odgovoriti da ali ne na osnovi tega paragrafa. Da nt organizacija zločincev, je najboljši dokaz to da je dunajsko sodišče. ko so zahtevali ekstradicijo polkovnika Perčeviča. odgovorilo odklonilno. Slišali ste izjave obtožencev. Rekli so, da niso vedeli, kaj imajo izvršiti v Franciji, a da bi, če bi bili vedeli, kakšno poslanstvo jih čaka to tudi izvršili. Miju Kralju, ki je šel v Marseille, so rekli, kaj od njega pričakujejo na dan atentata Nihče ni njega vidal tam med atentatom, pa zahtevajo smrtno kazen zanj. Toda dokazano je, da niso bili v Marseilleu med atentatom. Pospišil in llajie sploh nisla šla v Marseille. Kje je torej soudeležba. Domneva se. da so mogli svojo misijo sklepati iz časopisov, loda. gospodje, to j2 domneva. Na popoldanski seji. ki se je začela ob 14.20, je govori! najprvo odvetnik CabassoJ, ki je pobijal trditve obtožnice hi prehaml v čisto tehnične podrobnosti, ne da bi »e dotaknil politične plati. Za njim je govoril branilec Noel, ki takisto obravnava vprašanja s čisto sodnoteh-ni?kega stališča. Z njim je bila obramba ob 17.06 končana. Predsednik je postavil takoj nato porotnikom naslednja vprašanja: 32 vprašan] porotnikom 1) Ali je Mijo Kralj bil član zločinskega združenja? 2) A4i je Pospišil bil član zločinskega združenja? 3) Ali je bil Rajič član zločinskega združenja? 4) Ali se je v Marseilleu dogodil nameravan umor kralja Aleksandra? 5) Ali se je to žgodilo s premislekom? 6) Ali obstoja tu kaka zveza z umorom predsednika Barthouja? 7) Ali obstoja zveza s poskusom umora generala Georgesa? 8) Ali obsteja zveza tega zločina z umorom orožnika Gal.vja? 9) Ali je Mijo Kralj sodeloval pri tem zločinu? 10) Ali je Pospišil sodeloval pri tem zločinu? 11) Ali je Rajič sodeloval pri tem zloči- nu? " 12) Ali je bil v Marseillu storjen Premišljen umor predsednika Barthouja? 13) Ali se je to zgodilo s premislekom? 14) A4i je kaka zveza med tem umorom in peskusem umora generala Georgesa? 15) Ali obstoja kaka zveza z umorom orožnika Galija? 16) Ali je Mijo Kralj sodeležen pri umoru, predsednika Barthouja? 17) Ali je Pospišil srudeležen pri umoru predsednika Barthouja? 18) Ali je Rajič soudeležen pri umoru predsednika Barthouja? 19) Ali je v Marseilleu izvršen poizkus umora generala Georgesa? :0) Ali se je to zgodilo s premislekom? 21) Ali je v kaki zvezi z umorom orožnika Galyja? 22) Ali je Mijo Kralj soudeležen pri poskusu umora generala Georgesa? 23) Ali je Pospišil soudeležen pri poskusu umora generala Georgesa? 24) Ali je Rajič soudel?žen pri poskusu umora generala Georgesa? 25) Ali je v Marseillu storjen umor orožnika Galyja? 26) Ali je storjen s premislekom? 27) Ali je Mijo Kralj soudeležen Pri o-moru orožnika Galyja? 28) Ali je Pospišil soudeležen pri umoru orožnika Galyja? 29) Ali je Rajič soudeležen pri umoru orožnika Galyja? 30) Ali je imel Mijo Kralj lažne potne liste? 31) Ali je imel Pospišil lažne Potne liste? 32) /.:i je imel Rajič lažne petne liste? Ob 20.45 je bfe objavljena sedba. Po. svetovanje porotnikov je bilo precej dolgo. Ob 20.45 je vstopil v dvorano senat skupno s porotniki. Obtožence so fo poprej odvedli iz dvoran«. Predsednik sodišča Loison najprvo objavil odgovore porotnikov na po Glede na ^razgovore, dr. Hodže v Parizu piše glasilo agrarne stranke. »Venkov« med drugim: Obisk ministrskega predsednika v Pari-, zu nudi priliko za nadaljevanje osnovnega, dela za utrditev miru v srednji Evropi, ki je bilo pr^eto z londonskimi in pariškimi pogajanji. Češkoslovaška je zaradi mnogih razlogov direktno zainteresirana pri ureditvi srednje-evropskih razmer, vendar pa tudi sedaj ne misli opustit5 temeljnih idej in smernic, na katerih je zgrajena češkoslovaška politika, čeprav je sedaj njeno vodstvo prvič prevzel Slovak. Češkoslovaška hoče lojalno in z vso dobro voljo sodelovati za utrditev miru. List pripominja, da je po Titulescu obiskal ministrskega predsednika dr. Hodžo po njegovem prihodu v Pariz tudi turški zunanji min;ster Ruždi Aras,: ter; pravi, da pristopa Sedaj k preizkušenemu sodelovanju' Male antante še druga mednarodna tvorba, Balkanska zveza. Podlaga, na katero opira vodja češkoslovaške vlade svoje pariške razgovore. se s tem razširja v korist prizadevanj za utrditev trajnega miru. Razbremenilna abesinska ofenziva v Ogadenu Da bi omogočila novo koncentracijo Abesincev zapadno od Dola, sta ras Nasibu in Vehib paša pričela ofenzivo v Ogadenu Addis Abeba, 12. februarja, o. Z velikim navdušenjem so bile tu sprejete vesti o najnovejših zmagah abeeinskega orožja na južni fronti. Ostanki vojske rasa Deste so se po zadnjih porazih zopet zbrali in organizirali ter so s četami, ki so jim jih poslali z zapadnega dela fronte na pomoč, pričeli ogorčeno borbo proti Italijanom, ki so se močno utrdili na postojankah vzdolž reke Gestro v pokrajini Sidamo Po službe, nem poročilu o bojih, ki sta jih vodila v Ogadenu ras Nasibu in general Vehib paša, je v bitki pred močnimi italijanskimi utrdbami okrog vasi Kurati, padlo na obeh straneh mnogo vojakov. Italijanski oddelki so se utrdili na strateško važnih postojankah med Haradigitom in Kurati jem. Oba kraja sta oddaljena drug od drugega le 2.5 milje. Tam okrog bujno rase visoko grmovje, ki je nudilo Abesin-cem sijajno kritje, da so se lahko neopa-ženo približali italijanskim utrdbam, po. drli španske jezdece ter prerezali na mn«. gih krajih bodičasto žico, ki je bila na. peljana okrog utrdb. Ko so Italijani opa. žili nasprotnika, se je že pričela strašna borba na nož. Bitka je bila izredno krvava. Končala se je z zmago abesinskega ju. naštva. Abesinci so zavzeli oba kraja, ki eta zelo velikega strateškega pomena. Posebno sta važna zaradi tega, ker daleč na okrog razen v njih. ni nobenega studenca. S severnega bojišča poročajo, da se Abesinci z vso naglico pripravljajo na no. vo veliko ofenzivo proti Makali. ASmara, 12. februarja, g. Zdi se, da ho. čejo a besi n ske čete v Ogadenu pričeti razbremenilno ofenzivo,« in sicer za čete na ozemlju severno in severo — zapadno od Dola, ki jih zelo ogražajo čete generala Grazianija. Tukaj je zadnje dni prišlo do eč manjših prask. Italijanska ofenziva pri Makali Pariš, 12. februarja o. Agencija Radio m United Press poročata, da je maršal Ba-doglio odredil na severnem bojišču ofenzivo, da bi preprečil nadaljnje abesinske poizkuse. da bi zavzeli Makalo. Italijanska ofenziva se je pričela v jugovzhodni smeri od Ma-kale in prodirajo Italijani sedaj proli Se-Mkota. Italijansko vojno poročilo Rim, 12. februarja. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo komunike št. 121, ki pravi: Niti na somalskem niti na eritrejskem bojišču ni bilo pomembnejših dogodkov. Našim patruljam v pokrajini Seheti se je vdal fitaorari Dadegebremehin z 200 možmi. Fitaorari je sorodnik rasa Gukše. Najnovejše iz Ga-Pa Garmisch-Partenkirchen, 12. februarja, d. K našemu poročilu o teku na 18 km je treba .dodati, da je naš četrti tekmovalec za kombinacijo Istenič odstopil. Klančnik je bil boljši kakor 79 tekmovalcev 14 držav in so bili pred njim le severnjaki, trije Čehoslovaki, dva Nemca ter po en Poljak in Avstrijec. Posebno velik uspeh Kiančnika je v tem, da je po času znatno prekosil tudi nemškega prvaka Wiily Bog-nerja. Včerajšnja tekma med Kanado in Anglijo, o kateri smo že včeraj prinesla rezultat prvih dveh tretjin, se je končala s senzacijo. Svetovni prvak nepremagljiva Kanada je morala kloniti Angležem, ki so v tretji tretjim zabili gol ter zmagali z 2:1. Ob 20. se je danes pričela tekma med Anglijo in Nemčijo. Bila je to največja dosedanja . borba na olimpijskem hokejskem tunrrju. Obe moštvi sta se zavedali važnosti srečanja. Anglija., je, dosegla vodstvo in . vodila z enim golom naskoka do druge polovice zadnje tretjine, ko se je najboljšemu nemškemu igralcu Jeneckeju posrečilo izenačiti. Igra je bila nato dvakrat podaljšana, vendar do odločitve ni prsi o. S editi jc moral še tretji podaljšek dvakrat pet minut. Po olimpijskih pravilih se tekma prekine takoj, kakor hitro zabije ena stranki gOd in je dotično moštvo zmagovalec Tudi tretji podaljšek tega gigantskega boja med Anglijo *>n Nemčijo in prinesel odločitve. Igralci so bili že toliko izmučeni pd ogromnega napora, da je tempo močno popustil Nemci so z zadnjimi močmi skušali zabit' zmagoviti gol, vendar ie angleška obramba stak kakor zid Po dveh urah 36 minutah je bila igra ob 2B.36 zaključen« z neodfločenrm rezultatom 1 -: 1. i Tekma se bo ponovila, vendar teran in še -A& doicfiBOii Bolezen našega narodnega gospotfUurstva V beograjskem »Privrednem pregledu« čitamo: >Naše narodno gospodarstvo je resno bolno. Oslabelo je, treba ga je zdra. viti. To vsi govore in to ne od danes.* A že preje so dalekovidni ljudje napovedali, kaj bo nas zadelo Pa so zaman na to opozarjali. A kaj smo do danes štorih in. izvršili?. Samo od časa do časa smo legalizirali dejansko stanje. Rezultat vsega tega je podaljšanje bolnega in nezdravega stanja. Do kdaj? Dokler se ne agodi ne. kaj,' dokler nas ne reši kak dogodek ali kak čudež. Iznenada in z neba? Ali je to modro, ali je to državniško? Politika je akt predvidevanja, ali bi vsaj to morala biti . .. Proces Osiromašenja širokih narodnih slojev napreduje. Nacionalni dohodki padajo in tO z neenakim tempom Naj. hitreje padajo dohodki vasi in to je ono. kar nam mora povzročati največje skrbi«. „Hrv. straža44 odgovarja „Jugoslovenski pošti44 Pred dnevi smo iz članka sarajevske »Jugoslavenske pošte« Posneli situacijsko ; poročilo iz Zagreba, ki je opisovalo, kako se v dr. Mačkovi stranki borita med sabo dve struji, pravi radičevci in klerikalci, zvezani s frankovci. Na ta članek reagira sedaj zagrebško klerikalno glasilo »Hrvatska straža« in pravu »Sarajevski list bi z drugimi pohorskimi ' in masonskimi organi rad s> silo sugeriral javnosti, da se v hrvatskem narodnem pokretu dr. Mačka borita dve ideologiji, na eni strani Iladideva ideologija kot skrajna levica, na drugi strani pa kot skrajna desnica kaptol. nadškof koadjutor, križarji, frankovci. avstrijski oficirji in vse drugo. Dr. Maček je baje na strani.desničarske struje, za kar bi naj bila dokaz njegova izjava o križarjih, obsodba Rudolfa Hercega glede osebe nadškofa koadjutorja, zavzemanje za Peniča proti Prpiču L t,- d.« »Hrv. straža« citira nato še par stavkov iz gori navedenega članka in zaključuje: »Naj »Jugoslovanske Pošte« ne boli, glava zaradi hrvatstva dr. Mačka, ker. bo pač tudi sama Priznala, da je dr. Maček merodajnejši za tolmačenje tega hrvatstva, kakor pa Jevtičevi batinaši in revolveraši, »Jugoslov. Pošta« in njej sličnibi bili pač najbolj veseli, ako bi nastala vojna med pokretom dr. Mačka m predstavniki* katoliške; cerkve«. Kdo bo odgovoren ? Pod naslovom >K^obonosfl odgovornost?« čl tam v >Slovenstkenv domu« št. 35, z dne 12. februarju 1936 poročilo o ustanovitvi »akcijskega odbora za razširjenje bolnice« Iki do&tkom: ^ -J* $.. 1 »Prišli smo -torej vSloveniji tako da. leč, da moramo imeti posebno organizacijo, ki bo skrbela in si prizadevala, da do. sežemo Slovenci to, kar nam po najnujnej. ših človeških pravicah pripada. Le kdo bo nosil za take razmere pri nas odgovornost . ...« V resnici: Le kdo jo bo nosi!? „$e o monopolu šolskih knjig44 Ta monopol spada med sadove, ki jih a eno potezo peresa lahko refti oni, ki ima moč m oblast v svojih rokah. Nedelj, ski »Slovenec« pa je kljub temu v dvomih in Se zaskrbljeno vprašuje, kdo bo zmagal v tej zadevi. Napravil je dve fronti m močno trepeče za zmago, ko zaključuje svoj članek pod gornjim naslovom z naslednjo zlo slutnjo: >Kdo bo torej zmagal: Ali vsa slovenska kulturna, gospodarska, narodno obrambna znanstvena društva in ustanove s s to tisoči svojih članov in 9/10 slovenskih občin (320 od 370), zadnja desetina pa se bo to. rej brez dvoma še pridružila, — ali pa Zveza kulturnih društeiv s svojo peščico ln dr. Kramerjem?« Temu retoričnemu vprašanju, ki z iz. redno hinavščino hoče predstaviti Zvezo kulturnih društev in dr. Kramerja javno, s ti kot pristaja omenjenega monopola, je treba dostaviti, da niti ZKD niti dr. Kra-mer nimata nikakršne ingerence na reši. tev te zadeve, kakor tudi nimata nobene krivde, da je do nje prišlo. O monopolu se bo odločalo na merodajnem mestu in ako bomo res dobili to nevšečnost, potem je jasno, na koga bo padla odgovornost »Skrvenčeva« zahrbtna igra je vendar pregroba, da bi ji nasedali misleči ljudje. Železniška katastrofa v Bolgariji Potniški vlak zavozil med snežnim metežem v tovornega — Deset smrtnih žrtev, osem ranjenih Konferenca JNS Beograd, IZ. tebruaija. p. Konferenca voostva JNS se je dane6 nadaljevala ves dan. Razvila se je podrobna razprava o političnem položaju v posameznih banovinah. Debata se bo nadaljevala še jutri. Smrt slovenskega delavca na povratku v uomovino Inoiuo-t, U. teoruarja, g. V noci na torek so med P.antsom in Landeckom našli na hodniku vagona 111. razreda brzega vlaka, ki prana ja ob 22. lo v lnomost, mrtveca, Trupio s« prepeljali v lnomost. Uradni zsdravnik je kot vzrok smrti ugotovil krvavitev v pljučin. Pokojnik je I. 18SH v Ložu rojeni delavec Anton Grm, ki je bil več let zaposlen v Franciji in se je vračal v. domovino. Njegovo gotovino 194 francoskih frankov in prtljago je prevzela policija v Inomostu. Ameriško zlato za Francijo Pariz, 48. februarja AA. D*nea je v Cherbourg prispel iz Newyorka pamik Sofija, 12. februarja. AA. Zaradi snežnega viharja, ki je oviral pogled na svetlobne signale na postajah. &e je pripetila na postaji Asparuhovo blizu Stare Zagore huda železniška nesreča. Potniški vlak, ki je zavozil na postajo, je trčil v tovorni vlak. Stroj in prvi vagon ter dva druga vagona so močno Poškodovani. Doslej so močno poškodovani Doslej so ugotovili 10 smrtnfh žrtev, med njimi pet železničarjev. Osem potnikov je bilo ranjenih. Iz Stare Zagore je takoj prispela komisija, da do-žene vzrok katasrofe. Po drugih vesteh je bilo ubitih 15 ljudi, med njimi 8 potnikov. Kraj, kjer se je pripetila nesreča, kaže strahovito sliko. Čiščenje proge gre počasi od rok. Razen tega divja tam snežni vihar. Mislijo, da bodo našli še nove žrtve. Po vsej Bolgarski so včeraj besneli snežni viharji, ki so na mnogih krajih ovirali promet. Ponekod je sneg 2 m visok in oviro vsak promet vlakov. Zaradi naglih oči alnih del je promet zopet reden. Orientni ekspres in brzi vlak iz Carigrada še nista prispela. Po došlih poročilih sta blokirana na turškem ozemlju. Podriavljenje gospodarskega življenja v Italiji Rhn, 12. februarja. AA. Novo državno podtajništvo za zunanjo trgovino in devizni promet, ki se še organizira, bo zelo obsežna ustanova in bo imela skoraj dva tisoč uradnikov. Ustanovitev tega podtaj-hištva pomeni nadaljnji korak k podržav-Ijenju vsega italijanskega gospodarskega življenja. Proces Podržavljenja je znatno pospešila vojna v Afriki, zlasti pa sankcije. Ze lani so ustanovili glavni inšpektorat za zunanjo trgovino in devize, ki ima obširna pooblastila za kontrolo zunanje trgovine in valutnega Prometa. Posamezni predmeti, izročeni temu glavnemu inšpektoratu, so prišli v roke strokovnih odborov, ki so jih delegirala ministrstva in strokovne korporacije. Sedaj bodo vsi ti strokovni organi zbrani pod oblastjo novega državnega podtajnika, ki bo sklepal samostojno in mu glede Posameznih vprašanj ne bo treba iskati soglasja drugih ministrstev. Na ta način bo novo državno podtajništvo imelo pravcato diktatorsko oblast na posameznih poljih gospodarskega življenja. Novemu državnemu podtajuištvu bo ua-čeloval Pelice Guarneri, ki uživa največje zaupanje Mussolinija. s katerim je vsak dan v osebnih zvezah. Ena izmed njegovih posebnih nalog bo prilagoditi smer italijanske zunanje trgovine sankcijam, ki naj bi jo ohranilo tudi tedaj, ko bodo sankcije prenehale. Eno izmed temeljnih načel nove italijanske zunanje trgovino bo načelo, da je treba vse blago, ki ga Italija uvaža iz inozemstva, razdeliti v dve glavni skupini in sicer v blago, čegar uvoz je potreben iz višjih državnih interesov, in blago, čegar uvoz se sme dovoliti v sorazmerju z uvozom teh držav iz Italije. Obsodbe duhovnikov in redovnic v Nemčiji Berlin, 12. februarja d. Po štirinajstdnevni razpravi je včeraj kazensko sodišče v Berlinu izreklo razsodbo v procesu proti sivim, sestram iz Vratislave zaradi iztihota-pljenja deviz. Generalna tajnica Ana Ko-schig je bila obsojena na 3 leta in 6 mesecev ječe, 5 let izgube častnih pravic in 56.500 mark globe, prokuratorka Olga Ste-uer na 1 leto in 6 mesecev ječe in 11.000 mark globe, generalna vikarka Avgusta Liedtke na 1 leto 3 mesece ječe in IOjOOO mark globe. V prid države je bilo zaplenjenih za 80000 nizozemskih goldinarjev obligacij reda. Včeraj je bila razglašena tudi razsodba v deviznem procesu proti redovnicam sv. K«ni«ija iz Ko6tance in Mainza ter soob-toženttem. Obsojenih je t4to osem na ječo od dveh tednov do 3 in pol leta, 4 leta izgube častnih pravic ter globo od 100 do 120.000 mark. Pred sodiščem je bil obsojen na 2 leti ječe tudi katoliški kaplan Kenter iz Dresde-na, ki je bil obtožen, da je razširjal marksistične tiskovine, med njimi tudi v obliki molitev, ki agitirajo proti vladi tretje države. Sodišče mu ni moglo i vso gotovostjo dokazati veleizdaje, zlasti ne, da je pospeševal stremljenja Megalne socialnodemokrat-ske stranke po odstranitvi sedanje vlade. Zato je bil obsojen samo zaradi nedovoljen ne propagande na najvišjo kazen 2 leti j»> če. Aretacije pripadnikov katoliških mladinskih organizacij so zavzele tak obseg, da gre očividno za enotno akcijo. Tajna policija j« doslej areti rala pri bližno 150 pripadn ikov katoliških mladinskih organizacij, med njimi tudi več duhovnikov. Kot prvega so aretirali voditelja nemških katoliških organizacij m^gr. Wolkerja. ki je naslednik 30. junija 1934. ustreljenega mladinskega voditelja Probsta. Katoliške mladinske organizacije so organizirale sistematično kampanjo proti narodno ^socialističnim ljudskim šolam in dosegle, da se je pri ljudskem glasovanju, ki je bilo izvedeno nedavno, 64 odstotkov staršev izjavilo za katoliške verske šole. Posebno močna je bila organizacija na Bavarskem, dočim v drugih pokrajinah ni mnogo pomenila. Kardinal Faulhaber je proti aretacijam protestiral pri vladi, kjer pa so mu za. grozili, da bodo zaprli še njega, če se bo preveč izpostavljal za sovražnike naročil »»socialistične Nemčije. Umor zaradi dolga Na državnem mostu v Mariboru je mesar Knapič zabodel branjevko Konradovo, ker ga je gmotno oškodovala Maribor, 12. februarja. Danes opoldne se je raznesla po mestu ve*t o umoru, ki je bil izvršen na državnem mostu. Mimoidoči so slišali krik neke ženske, potem pa so videli nekega priletnega moškega, ki je nekaj vrgel v Dravo in nadaljeval proti mestu. Ženski, ki se je zgrudila na tla, je priskočil na pomoč trgovski potnik g. Cernetič, potem pa tekel za storilcem, katerega je dohitel na Glavnem trgu in opozoril nanj stražnika. Na most je prišla policijska komisija, ki je v umorjenki spoznala 45 letno zasebnico Terezijo Konradovo, stanujočo na Tržaški c. št. 2. Konradovo je spremljala štiriletna hčerka torbarja Karla na Aleksandrovi cesti, ki je nosila očetu kosilo. Dekletce je povedalo, da je prifel mimo neki moški, s katerim je Konradova spregovorila le nekaj besed. Mož je potegnil iz žepa dož, sunil z njim ženo nekajkrat v pleča in potem vrgel nož v Dravo. Morilec je 47 letni mesarski pomočnik Ferdinand Knapič. ki je bil zaposlen v mestni klavnici. Na policiji je izjavil, da ga je Konradova spravila ob denar. Prepirala sta se zaradi po&mrtnine po Knapi-čevi materi. Konradova je prevzela plačevanje premij pod pogojem, da bo dobila delež posmrtnine. Knapič je zatrjeval, da Konradova ni izpolnila svoje obljube in da je prišlo do tožbe Ko jo je srečal na mostu, jo je terjal. Konradova pa ga je baje osorno zavrnila, kar ga je tako razburilo, da jo je napadel z nožem. Knapiča so izročili okrožnemu sodišču. Morilčev zagovor Ob 15. je višji nadzornik Canjko zasli-ša morilca, ki je povedal: Moja mati Ana Knapič in Konradova sta bili skupaj pri delu na Glavnem trgu. kjer sta imeli stoj. nico. Takrat se je dala moja mati zavarovati pri neki zavarovalnici za 22.000 Din. Izrazila je večkrat tel jo. naj bi bila po. amrtnina moja ln moje sestre, poročene Kapelj, žene železničarja v Voitabergu v Avstriji Ker pa je bila mati večkrat bolna ta ker tudi kupčija ni uspevala ,ni mogla točno plačevati zavarovalnih premij in je odstopila zavarovalno polico branjevkl ■JlOl WUl g pt mpvi I«. J f------ | , __-Ž J3.ru-| Majestio«, ki je pripeljal za 45 milijonov . Konradovi, ki jo je sprejela pod pogojem frankom slata. I da Jo bo takoj vrnila meni, ko bom vrnil premije, v nasprotnem primeru pa bo izplačala 3000 Din posmrtnine meni in moji sestri. Moja sestra ima celo listino, s katero se je Konradova zavezala to sta. riti. Ko je leta 1934 moja mati umrla, je Konradova dvignila 22.000 Din v treh obrokih. Sedaj pa o izplačilu deležev meni in sestri ni hotela prav nič slišati, kar me je zelo razburjalo, zlasti ker sem bil brea posla. Tudi opomini niso zalegli in zato sem sklenil, da se maščujem. Danes ob 11.45 sem prišel z RuSke ceste na državni most, kjer sem zagledal Te. režijo Konradovo, ki je šla po desnem ploč. niku proti mestu. Prevzelo me je silno so« vradtvo in razburjenje, da sem izgubil vso razsodnost. Kolikokrat in kam sem jo su_ nil z nožem, ne vem. Nisem imel namena Komradove umoriti, temveč .sem jo hotel samo telesno poškodovati in se maščevati za njeno brezobzirnost Da je Konradova umrla, mi ni bilo znano in obžalujem, da sem povzročil smrt, ker tega nisem hotel. Samopomoč kmetov Zagreb, 12. februarja, o. Na živinskem sejmu v Zagrebu je nastala danes panika. Trgovci, ki so prišli nakupovat živino, so povsod naleteli na nenadoma povišane cene. Kakor se je opazilo, so bili kmetje, ki so prodajali živino, organizirani in so cene čvrsto držali 20 do 30 odstotkov višje kakor na zadnjem sejmu. Trgovci zaradi tega niso skoraj ničesar nakupili. Opoldne so kmetje zapustili sejmišče. Med trgovci vlada panika. Zaradi tega so se tudi cene mesu dvignile. Trgovci so menili, da bodo krili svoje potrebe izven Zagreba, toda tudi tam so naleteli na organizirano prodajo živine. Prve posledice odločnega nastopa kmetov se bodo pokazale že v nekaj dneh, ko bodo pošle zaloge mesa v zagrebški klavnici. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes; Nekoliko oblačno, ponoči vedro in hladno, podnevi topleje, v ostalem stalno vreme. Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Krajevno različna oblačnost, po večini jasno, temperatura se bo dvignila, podnevi po večmi južno vreoa. (Burja in snežni zameti morju in na jugu države se je morala februarska pomlad umakniti hudi zimi Velike prometne ovire Split, 12. februarja. Po dveh dneh lepega vremena je včeraj spet nastopila prava zima. Mornariška meteorološka postaja pripisuje to izpre-membo sekundarnemu ciklonu, ki je nastal v Italiji in se pomaknil na Jadran. Mrzli vetrovi pa so prišli tudi od severa. Vremensko izpremembo je otvoril dež, ki se je kmalu izpremenil v sneg. Na Bačvi-cah so se v nedeljo še kopali, včeraj zjutraj pa je v Splitu padla temperatura na 6 stopinj pod ničlo. To je bil najhladnejši dan letošnje zime. Prvič v tej zimi so bile tudi splitske ulice pod snegom. Snežinke je močan veter raznašal na vse strani, pravi snežni meteži pa so bili na mor- Lokomotiva v snežnem zametu. Ju. Parnik »Dubrovnik«, ki je zvečer krenil po svoji redni progi proti Trstu, se je komaj prebijal skozi snežni metež, prenočiti je moral v Prištenu, potem pa se je vrnil v Split. Snežilo je tudi v Dubrovniku in na vseh otokih. Temperatura se giblje med 5 in 8 stopinjami pod ničlo. To je ob morju, v notranjosti pa je mraz Se huj-hi — do 15 stopinj. Močno sneži na liški progi, okrog Zr-jnanje pa divja orkanska burja. Pri Vr-hovini so bili spet toliki snežni zameti, da je v njih obtičal prvi osebni vlak, ostali pa se prerivajo skozi sneg z velikimi težavami in zamudami. Dinarske planine imajo za 20 cm novega snega. Pri zavetišču prof. Giromette je dosegel sneg višino enega metra. Avtobusni promet od Sinja do Livna je prekinjen. Prvič v tej zimi je snežilo v ponedeljek -.večer tudi v šibeniku. V pol ure je bilo , iesto pokrito s snegom v višini kakih 10 cm. Orkanska burja je za nekaj ur prekinila električni tok, na mestni periferiji pa ho zamrznile vodovodne cevi. Od večera do opoldne naslednjega dne je bil velik okoliš brez vode. Kakor v Split tako tudi v šibenik niso mogli prispeti nekateri par-niki lokalnih prog. Italijanska motorna ladja »Narenta« zaradi burje sploh ni mogla pristati v šibeniškem pristanišču. Ustaviti so morali tudi avtobusni promet med Kninom, Benkovcem in Oblovcem. Na južni strani Velebita je divjal orkan s toliko silo, da je lomil in ruval močno drevje in razdiral tudi stavbe. V nekem naselju so se pojavili tudi sestradani volkovi. V severni Dalmaciji so morali ustaviti v»a javna dela na cestah, ustavljena pa je tudi graditev gimnazijskega poslopja v šibeniku. Tudi iz Zadra poročajo o snegu in orkanski burji, ki je posebno močna na odprtem morju. Parnik »Bari« je izostal, Zadar je bil vso noč »brez razsvetljave in telefonska proga Zadar-Trst pokvarjena. V Južni Srbiii že 14 let nI bilo toliko snega Skoplje, 12. februarja V okolici Skoplja je v ponedeljek zvečer prvič padel pravi, zimski sneg. V nekaj urah se je tako shladilo, da je živo srebro v termometru zdrknilo za 7 stopinj pod ničlo. Vsa Južna Srbija je polna snega, proti Djevdjeliji pa so divjale burje, kakršnih ne pomnijo že 14 let. Značilno je, da »e bilo tako mrzlo in viharne pred 14 leti tudi v pozni zimski dobi. To je bilo 8. februarja leta 1922. Pred hudim mrazom in burjami je bilo tudi tedaj nenavadno toplo kakor letos. Zaradi snega in viharja so grške železniške oblasti odpovedale vse večerne vlake na progi Solun-Djevdjelija. Tudi po vsej severni Grčiji je tako slabo vreme, da je do malega ustavljen ves promet. Vremenski prevrat je silno presenetil Strumico, kjer so še pred nekaj dnevi cvetele vrtnice. V ponedeljek ponoči je bilo konec bujnega zelenja in cvetja in ves okoliš se je včeraj zjutraj znašel pod snegom. Snega je toliko, da ni mogel včeraj kreniti niti eden avtomobil v Udovo. Tudi Bitoljčani že dolgo vrsto let ne pomnijo tolike burje in snega. Veliki snež- ni zameti so prekinili avtomobilski promet v Resanj in dalje v Ohrid in Debar. Za Sandžak in velik del Črne gore pa nov sneg in burja ne pomenita nobenega presenečenja. V teh krajih traja huda zima od začetka preteklega tedna in se od dneva do dneva stopnjuje v pogledu mraza in količine snega. Preko Peči ni mogoče več priti v Črno goro. Teden dni že počiva avtomobilski promet na progi Peč-Andrijevica in je tako Črna gora popolnoma odrezana od Metohije. Tudi v Meto-hiji je toliko snega, da so morali ustaviti avtomobilski promet na progi Peč-Kosov-ska Mitrovica. Samo od Peči do Djakovice še vozijo nekateri avtomobili z velikimi težavami. V Peči in okolici že tretji dan motno sneži. Podgorica je popolnoma odrezana od sveta. Vihar je podrl mnogo brzojavnih drogov in v samem mestu je tako mrzlo, kakor le redkokatero zimo. Podgoriško gimnazijo so zaprli, ker okrog 500 učencev iz okolice zaradi snega ni moglo priti v mesto. Zaprte so tudi dve osnovni 2oli in obrtna šola. Tudi monopolska delavnica počiva, ker večina delavcev ni mogla priti na cie'o V Črni gori je do malega ustavljen ves promet. Včeraj zjutraj ni krenil iz Pod-gorice niti eden avtomobil. Zveza z Nik«i-čem, Trebinjem in Cetinjem je prekinjena. Na Skaderskem jezeru je ustavljen promet zaradi ledu. Najhujši snežni meteži so po poročilih, ki jih je sploh mogoče dobiti iz raznih črnogorskih pokrajin, v okolici Nikšiča. Kakor vse kaže, je tam tudi nai-večji mraz. Temperatura znaša 15 do 20 j»topinj pod ničlo. Na vrhu Cakorske planine tiči v snegu nekaj tovornih in osebnih avtomobilov. Z velikim naporom so skušali ohraniti promet na cesti Berane-Peč, ker je itak že nekaj dni prekinjen promet od Beran do Kolašina in dalje proti Podgorici in na cesti od Beran proti Bjelemu polju. Na cesti Berane-Peč je delalo 300 delavcev, a ker nd prenehalo snežiti, je bil ves napor zaman. V vaseh severne Črne gore in San-džaka že občutno primanjkuje živil. Prizren v snegu. Skrb za gluhoneme Največ gluhonemih otrok }e v krškem in dravograjskem srezu Ljubljana, 12. februarja. Na občnem zboru Podpornega društva ea gluhonemo mladino, ki se je vršil v ponedeljek zvečer v gluhonemmici, je predsednik dr. Henrik Steska v svojem otvoritvenem nagovoru poudaril, da ta humanitarna ustanova pravkar završuje prvo petletko svojega dela. Društvo potrebuje še mnogo pomoči, da bo moglo res uispešno vršiti svojo plemenito nalogo v prid naših najbednejših invalidov narave. Največja skrb se suče zdaj okrog prepotrebne razširitve naše gluho-nemnice, ki je že vse od prevrata mnogo pretesna, da bi mogla sprejeti pod svojo streho vse šologodne in ukazmožne gluho-nemce. Nešolan ghiihonemec ni za nobeno koristno delo in ostane vse življenje breme roditeljem '"n občinam, absolventi glu-honemnic pa so zmožni za vsak poklic, ki nima za pogoj zdravega sluha. Tako so stroški, ki jih imamo z izobrazbo gluho-nemcev. prav za prav pol donosno naložen kapital. Na vse to je nedavno opozorita posebna deputacija tud?. bana dr. Natlačena in ga zaprosila, naj bi se najelo večje posojilo za razširitev zavoda, ki naj bi se odplačevalo iz letnih postavk banovinske-ga proračuna. Tajniško poročilo, ki ga je podal strokovni učitelj Vilko Mazi, navaja med drugim ustanovitev fonda Vite Zupančičeve za gluhonemo mladino, ki mu je društvo v počastitev dolgoletnega dela te velike učiteljice nakazalo kot glavnico 10.000 Din. Tej g'avnici bo društvo vsako leto priložilo del svojega prebitka (letos 1000 Din), poleg tega pa se bodo stekali vanj še nalašč v ta namen določeni prispevki prijateljev društva. B!agosrčna javnost je iskreno zaprošena, da bi se pogosto spominjala te plemenite ustanove s primernimi darili. Na pobudo društva je banska uprava lani ;zvedla podrobno statistiko vseh gluhonemcev v naši banovini. D>ve tretjini otrok je brez pouka, kaT je dovolj zgovoren dokaz o potrebi razširitve gluhonemnice. Največ gluhonemih otrok imata krški 'n dravograjski srez. Največ odraslih gluhonem cev je v ptujskem, nato v dolenjelen-davskem in novomeškem srezu* ter v okolici Ljubljane. Med odraslimi gluhonemci je 36% poljedelcev, 22% delavcev, 6% samostojnih posestnikov, drugi pa so obrtnik1, užitkarji itd. Brezposelnih je 24%, med njimi največ takih, ki niso obiskovali pouka, 5% pa je občinskih revežev. Zanimivo je, da ima 22 rodbin po dva ali še več gluhonemih otrok. O vsem tem bo društvo obširneje izpregovorilo v novi propagandni brošuri, ki bo obsegala tudi imenik dosedanjih prijateljev te človekoljubne ustanove in pregled njenega dosedan:e-ga dela. Med društvenimi prireditvami je treba posebej omeniti uspelo Miklavževo obdarovanje gojencev zavoda, h kateremu so tudi največ prispevale nekatere ljubljanske tvrdke. Z ob'eko, perilom in obutvijo je bilo obdarovanih 30 dečkov in 19 deklic, vsi drug5 pa so dobili izdaten zavitek slaščic in jabolk. Seveda pa bi moglo društvo storiti še mnogo več, če bi imelo ™ KINO UNION Na splošno željo občinstva PODALJŠANO ! ČRNE ROŽE Lilian Harvey in Willy Fritsch Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri Najnovejše slike z olimpijade v Ga-P dovolj razpoložljivih sredstev. Skromna letna članarina 12 Din bi še marsikomu ne mogla b:ti ovira, da pristopi v ta k a rita ti v-ni krog, ki šteje zdaj šele okrog 200 članov. Prarv nerazumljivo pa je, da tudi naše občine, ki jim je delovanje društva še posebno v prid. kar po vrsti odklanjajo prošnje za podporo, tako da se je od preko 3-60 občin odzvalo komaj 4 odstotki. Iz blagajniškega poročHa VHe Zupančičeve posnemamo, da je v preteklem letu društveno premoženje na ras'o samo za nekaj nad 3000 Din. Pregledovalci računov so našli vse v najlepšem redu in je občni zbor blagaViičarki izrekel »oglasno razre-šnico. Med raznoterostmi ie bivši goienec gluhonemnkre tiskamair g. Sitar izrekel nekaj uvaževanja vrednih predlogov. Med drugim je ooozoril. da bi odrasli ghrfio-nemci. ki jih je v Ljubljani okrog 20. nujno potrebovali vsaj skromen lokali, kjer bi se mogli v prostem času sfliajati k družabnim večerom in predavanjem. Tragična smrt dveh rudarskih trpinov Zagorje, 11. februarja. V ponedeljek je po velikem trpljenju za vedno zatisnil oči rudar Anton Prašn-ikar iz Toplic. Kakor smo /e poročali, se j« Anton prav pol leta za tem. ko se je bil njegov brat Jože v rovu ubil, sam pone-sreč>M. V rovu mu je p ast zemlie zlomila hrbtenico. Nekaj časa je biil v bolnišnici, pa so ga pripeljali domov, ker je želel, da bi ga pokopali poleg brata Jožeta. V soboto so pa položili v grob 23-letne-ga rudarja Franca Majdioa iz K:sovca. Obo'e! je za nevarnimi 9puščaji, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Tudi on je želel, da so ga pripeljali domov, kjer je že drugi dan umrl. Na zadn>: poti ga je spremljala ve'ika množica ljudi. Pokojnima trpinoma bodi ohranjen lep spomin, preostalim naše sožalie! Ambulanta za govorne hibe Ljubljana, 1;. februarja. V Zemunu je bila ustanovljena ambulanta za govorne hibe. To nenav adno šolo obiskujejo otroki in odrasli, ki jecajo, odnosno imajo kakršnekoli govorne napake. Defekt v njihovem govoru je čisto pgiholo. ške narave, prihaja večkrat od nepravilne, ga dihanja in posebnega psihološkega sta. nja, od posnemanja ter pogosto od strahu. Taki nesrečneži hudo trpe duhovno in socialno ter si poedini niti ni®o svesti svoje bolezni Doslej se je splošno mislilo, da za te napake ni zdravila. Iniciativa za osnovanje važne ustanove v Zemunu pripada upra * ku zemunskega Doma slepih g. Velii Ramadanoviču. Zdravljenje, odnosno pouk jecavcev se vrši na poseben način po pedagoških metodah, ki veljajo vsaka za poedini primer Kolikor bolnikov, tol'ko je tudi metod, Vsak primer, vsaka govorna hiiba se zdravi na poseben način. Razen patoloških govornih hib so vsi primeri ozdravljivi. Zdravljenje traja individualno po značaju bolezni od nekaj tednov do več mes=c^v, Zemungka ambulanta ima zdaj 20 takih govornih pacientov in dva učitelja Učenci so otroki, delavci, dijaki in iz raznih poklicev, šolo za pouk de/ektnih v govoru obiskujejo odrasli poleg svojih rednih dolžnosti Na ta način je omogočen oMsk tradi onim, Id so če* dan v izvrševanju svojega po4&. Ambulanta ima tudi svojega zdravnika. Zdravniški pregled kakor tudi poide se vršita popolnoma breiplačno Odstotek jecačev je v naši'državi precej visok Največ Jih je v Južni Srbiji, Dalma. ciji, Bosni in Hercegovini pa tudi v naših krajih jih je mnogo. Zemunska ambulanta za govorne hibe je druga v naši državi, nekaj let obstoji tak institut že v Zagrebu. Na naših oblastih je, da se ustanovi tak zavod tudi v Ljubljani. Dane imamo v$e pogoje pri ljubljanski državni gluhonemni-ci, kjer delujejo priznani strokovnjaki. S tem bi se pomagalo premnogim nesrečne, žem z govornimi napakami. mm A P0 CELEM SVETU IHAH0 ODVAJALNO SREDSTVO v DELUJE MILO, S,IGUBNO IN NE ŠKODUJE. --PREPRIČAJTE SE SAMI! dob! se vsaki l e k a r r. i Ogl reg. pod S-Br.2?B0od ?0feb-r?5^ Strojevodje in Zanimivo poglavje iz Jutri bo pel sloviti tenorist JOSEPH SCHMIDT v KINU UNION v prekrasnem filmu Zvoki mladosti i Ljubljana, 12. februarja. Dolgo že razpravljamo o brezposelnosti intelektualcev v naši državi to s tem v zvezi tudi o problemu naš3ga srednjega in višjega šolstva. O brezposelnosti intelek. tualcev naglašajo mnogi, da je krivo njihovo previsoko število, ki je na eni strani znižalo zaslužke, na drugi pa povzročilo naraščanje brezposelnosti. Slišijo se tudi trditve, da je preveč srednjih šol in da bi bilo treba nekatere vsaj začasno zapreti. Beograjska >Pravda« je otvorila posebno rubriko za razprave o šolskih problemih in o brezposelnosti intelektualcev. V tej rubriki se je te dni oglasil g. J. Bašič, ki je opozoril javnost na položaj strokovnega osebja v državni službi, v prvi« vrsti pa na strojevodje pri državni železnici Njegova izvajanja zaslužijo največjo pozornost V državni službi je zaposlenih okrog 3000 strojevodij in strojnikov. Strokovne, mu znanju in sposobnosti teh ljudi so po. verjena tisočera življenja in milijoni dr. žavne imovine. Javnost se ne zaveda v dovoljni meri, koliko odgovornost nosijo ti ljudje to kako naporna je njihova služba, šele kadar se zgodi kaka železniška ne. sreča, se vidi iz časopisnih razprav in iz obravnav pred sodiščem, kaj vse se zahteva od strojevodje Zahteva se v mnogih pri. merih tudi marsikaj, kar je nemogoče, zahteva se v pravem pomenu besede ne_ zmotljivost in nadnaraven napor duševnih in telesnih sil. Strojevodja pa postane človek takole: dovršiti mora najmanj osnovno šolo ali tudi štiri razrede srednje šole. Potem je tri do štiriletna vajenska doba, dveletno delo v delavnici kot pomočnik, 18 mesecev kurjaške službe, polaganje izpitov za strojevodjo in še razni tečaji ta izpopolnitev strokovnega znanja To pomeni, da mora biti strojevodja, ne vštevši morebitnega obiskovanja srednje šole, najmanj 10 in pol leta v šoli to praksi, da postane priznan strokovnjak. Zanimivi so tudi izpiti, ki jih polagajo kandidati za strojevodje pri dr. žavni železnici. Izpit je razdeljen na admL nistrativno in strokovno skupino. Prva skupina obsega zakon o državnem prometnem osebju, pravilnik bolniškega fonda predpise o zavarovanju prometnega osebja, železniško.policijski zakon ter še srednja šola šolskega problema tri druge obširne predpise ali pravilnike. Strokovni izpit pa obsega 16 velikih po. glavi j. To so razni pravilniki, a tudi računanje, geometrija in geometrično risanje, izpiti iz kemije, fizike ta tehnologije, opisi najrazličnejših strojev in materiala, ki ga ti stroji uporabljajo. Vse se izprašuje teoretično to praktično Izpiti za strojevodje se polagajo 12 do 15 mesecev po položenem izpitu za kurjača, ki pa je tudi temeljit in obširen. Ogromno gradivo od 23 in še več predmetov pa mora obvladati človek, ki ne sadi v učilnici ali doma, temveč se poti na lokomotivi in vrši dan za dnem težko in naporno fizično delo. Izpiti so temeljiti zaradi nevarne, teža vne to odgovorne službe. Zakon, ki take izpite predpisuje, pa je vse duševne in telesne napore z enim samim paragrafom podcenil in zašel v veliko nasprotje s praktičnim znanjem to življenjem. Strojevodje, ki so se teoretično in praktično popolnoma usposobili za težavno in odgovorno službo, so uvrstili med služitelje in zva. ničnike, če niso dovršili vsaj štiri razrede srednje šole. Uradniškega položaja od X. do VII. skupine torej strojevodje ne dosežejo po visoki stopnji svoje službene odgovor, nosti in po dvanajstletni strokovni izobrazbi, marveč je pri njih merodajno spričevalo štirih nižjih razredov srednje šole. Papirnato spričevalo je torej več vredno kakor vsa z velikim trudom v dolgih letih pridobljena strokovna izobrazba. Pri vsem tem pa so tisočeri prišli na uradniška mesta samo z nižjo srednjo šolo in celo brez nje. Iz tega se vidi, da se na srednješolsko izobrazbo polaga važnost tam, kjer ni potrebna ,dočim jo izpregledajo tam. kjer bi morala kot edina odločati o kvalifikaciji. Ce bi bilo to odpravljeno, bi odpadle tako zamotane razprave o šolskih problemih in o brezposelnosti inteligence. KINO SLOGA Svetislav Petrovi? in Camilla llom v prekrasnem filmu POSLEDNJI VALČEK ob 16., 19.15 in 21.15 uri JUTRI NOV PROGRAM: »K A T J A« V gl. vi. Szdke Szakall Proti tuberkulozni dispanzer za Dolenjsko Nikjer v naši banovini ni protituberku. lozni dispanzer tako potreben kakor na Dolenjskem. Ugotoviti pa je treba, da se krajevni činitelji premalo zanimajo za to ustanovo, ki je ena najbolj potrebnih. Sta. tistika nam pove, da ima Dolenjska za Preknvurjem največ jetičnih bolnikov in tudi najvišji odstotek smrtnih žrtev te zavratne bolezni. Za dolenjske kraje je nujno potreben moderno urejen proti tuberkulozni dispanzer s sedež m v Novem mestu. Že pred leti se je mnogo zavzemal za to ustanovo primarij novomeške banovin-ske ženske bolnišnice g. dr. Milan Cervln. ka. Ustanovljena je bila tudi protitutoer. kulozna liga, ki je imela precej članov. Liga pa je prenehala s svojim delovanjem. Naše občine, ki so v pni vrsti poklicane, da bi podprle z vsemi svojimi sredstvi prepotrebno zdravstveno ustanovo, so vnašale v svoje letne proračune tako majhne zneske v to svrho. da na uresničenje načrta sploh ni bilo mogoče misliti. Za ustanovitev in ureditev dispanzerja v Novem mestu pa so prav ugodni pogoji. Vse potrebne prostore z vsemi pripomočki da brezplačno na razpolago banovinska ženska bolnišnica Dobiti je treba gmotna sredstva le za vzdrževanje zdravnika-spe. cialista in bolničarke, ki bi vršila službo na terenu, ter za kritje upravnih stroškov. Vršilo se je že več sestankov, ki pa niso do zadnje nedelje dali nobene odločitve. V nedeljo 9 t. m. pa je bil spet sklican v to svrho v občinski posvetovalnici sestanek, ki so se ga udeležili predsedniki okoliških občin, zastopniki cerkve in šole, zdravniki in lokalni faktorji. Iz Ljttoljane so prišli primarij g. dr. Neubauer kot zastopnik fcanske uprave in glavni referent, ravnatelj OUZD g. dr. Bohinjec, ki je zastopal tudi Protituberkuloaio ligo, šef zdravnik OUZD g dr. Zaje. predsednik g. Kremžar to zastopnica Higienskega, zavoda ga. ši-menčeva Zborovalce je v imenu mestne občine pozdravil predsednik g. Pavčič, ki je naglasil, da bo občina podpirala akcijo po vseh svojih močeh. Sestanek je otvoril in mu predsedoval sreski zdravstveni re. f°rent g. dr Božidar Kttssel, ki je zastopal tudi sresko načelstvo. Podal je žalostno statistiko sreza. Jetičnih bolnikov je okrog 400 ln preko 100 jih vsako leto umre. Pri. m arij g. dr. Neubauer je v svojem poroči. Iu naglasil nujno potrebo ustanovitve dispanzerja. To so naglašali tudi ostali go. vorniki. G. dr Milan Cervinka je podal proračun dispanzerja, ki maša 30.000 do 40.000 Din letno. Ravnatelj OUZD g. dr. Bohinjec je izjavil, da bo OUZD podpiral ustanovo z letnim prispevkom 8.000 Din. Ustanovo bo podpirala tudi Proti tuberkulozna liga, ki je že določila v ta namen tudi 8.000 Din. Primanjkljaj naj bi se kril z rednimi podporami od občin in s članarino krajevne Protituberkulozne lige, ki bi jo bilo treba na vsak način oživeti. To je sveta dolžnost krajevnih faktorjev. Sklep sestanka je bil, da prosijo za zdravnikauspecialista z Golnika, ki naj bi ordiniral par dni v tednu Vozne stroške bi plačala zdraviliška uprava, za interno poslovanje v dispanzerju bo določila se. stro ženska bolnišnica, delo na terenu pa naj bi v začetku opravljala bolničarka novomeške šolske poliklinike. Vse priprave za ureditev dispanzerja morajo biti končane do konec aprila, s 1. majem pa naj bi začel poslovati dispanzer za področje novomeškega, črnomeljskega, metliškega in deloma tudi krškega sreza. Pri pojavih zastrupljenja povzročenih po pokvarjenih jedilih, je pravočasno uporabljena naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica dobro sredstvo. Ogl reg. & ti. lM8o/35 Pred razpravo o požigih na Barju Ljubljana, 12. februarja Barjani 90 v dveh letih prestali mnogo skrbi in strahu zaradi čestih pož;gov. Lani novembra pa so kot požlgalca razkrinkali 22-letnega Ivana Štruklja, po poklicu krovca, stanujočejga na Ilovici. Mladenič je vsakokrat kot član barjanskega gasilnega društva vneto gasil in ob izbndiu zadnjega požara je oelo trobil alarm. Med preiskavo je sam priznal, da ima na vesti 16 požigov na Barju, Riudniku in na Viou. Ugotovili so pozneje, da je še večkrat zažigal. V ljubljanski okofiici je bilo lani 35 požarov in jih ima Štrukelj na vestfi 15. Nekatere požige je zagrešil že leta 1932. Škodo, ki jo je povzročil, cenijo na okrog 400.000 Din. Najbolj je b;l oškodovan posestnik Josip Kepic na Peruzzijevi cesti Državno tožilstvo je že sestavilo obširno obtožnico. Razprava proti Štruklju, katerega smatrajo nekateri za piromana, se bo vršila najbrže že prrhodnji mesec. Domače vesti * Cenjene naročnike in čitatelje vljudno obveščamo, da smo po želji naročnikov malih oglasov in vseh, ki se zanimajo za naslove ponudb v malih oglasih, ekspozituro oglasnega oddelka v Prešernovi, ulici v Ljubljani preselili na Sv. Petra c. št 19. (Zadružna hranilnica), da bo številnim interesentom iz vzhodnega dela Ljubljane bolj pri rokah. Od jutri dalje se morejo vsi posli, ki so v zvezi z oglasi, opraviti v tej podružnici Vse one, ki se poslužujejo »Jutrovega« malega oglasnika, ki je upravičeno zaslovel kot najenostavnejša in najhitrejša posredovalnica za vse, kar nam je potrebno, da se vabimo, podružnice pridno poslužujejo. Torej: Oglase in ponudbe sprejema ter daje naslove podružnica oglasnega oddelka »Jutra« na Sv. Petra e. št 19. (Zadružna hranilnica) ob križišču Kolodvorske ulice. * »Aškerčev večer« prireja »Društvo Slovencev v Beogradu« v sol>oto, 15. t. m., ob 20.30 v Češkoslovaškem domu v Ga-rašaninovi ulici. 0 Aškercu in njegovih delih bo predaval g. Tone Potokar. člani društvenega dramskega odseka pa bodo deklamirali razne Aškerčeve pesnitve. Po končanem sporedu domača zabava, pri kateri bo sodeloval društveni pevski zbor. obveščamo, da smo po žel3. * Ljutomersko učiteljsko društvo je zborovalo v soboto v Gornji Radgoni. Zborovanje je vodil društveni predsednik g. Mavric. šolski upravitelj v Radgoni, ki je med drugim očrtal zasluge pokojnega šolskega upravitelja Hr=na iz Studencev. Poleg običajnih točk je bilo na dnevnem redu predavanje g. Vranca o aktualnih pedagoških problemih z ozirom na sodobni pouk. Predavatelj je strokovnjaško podal vso zanimivo snov tega perečega vprašanja. Navzočni so predavatelja nagradili z aplavzom. Nekaj iz-podbudnih besed je glede izpopolnjevanja mlajšega učiteljstva izrekel nadzornik g. Fran Karbaš. * Jugosiovensko zdravniško društvo v Beogradu je na svoji seji 9. t. m. izbralo za prvega podpredsednika doc. dr. Ivana Matka, šefa internega oddelka državne bolnišnice v Ljubljani. * Kletarski tečaj. Dne 18. t. m. se bo vršil na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu enodnevni kletarski tečaj. Pouk bo teoretičen in praktičen od 8. do 12. ure ter od 14. (2) do 17. (5.) ure. * Nova banovinska bolnišnica v Banjalitki. V Banjaluki je bila banovinska bolnišnica. v kateri je bilo prostora za kakih 130 bolnikov. Taka bolnišnica ni zadostovala za veliko število bolnikov in tudi poslopje ni bilo primemo. V ostalem pa je treba omeniti. da v 11 srezih vrbaske banovine ni zdravstvenih ustanov in da pride ena bolniška postelja na 3.000 prebivalcev, namestu po štiri postelje na tisoč prebivalcev, kakor bi bilo potrebno. Z zgradbo nove banovinske bolnišnice so se žalostne razmere sicer nekoliko zboljšale. vendar pa še ne v potrebni meri. Nova bolnišnica ima na razpolago nad 200 postelj. Zgradba bolnišnice z vso opremo je stala 4 in pol milijonov dinarjev. Manjkajo še posebni oddelki za nalezljive bolezni. Ker z letošnjim 1. aprilom prehaja bolnišnica z hanovinskega na državni proračun. se pričakuje, da bo zavod razširjen primerno potrebam prebivalstva vrbaske banovine. * Novi grobovi. Po dolgem bolehanju je včeraj v Ljubljani umrla ga. Avgusta Mun-dova, rodom iz Slovenjgradca, mati g. dr. Avgusta .Vlunde. namestnika višjega državnega tožilca v Ljubljani. Blago gospo bodo poleg svojcev pogrešali osobito siromak', za katere ni imela samo čutečega srca, marveč tudi radodarno odprto roko. Vso svojo veliko materinsko ljubezen je zadnja leta posvetila svoji nad vse ljubljeni vnučki. Ple-inaniti pokojriici bodo vsi. ki so jo poznali, ohianili lep spomin,— V Šoštanju je umrl v starosti 74 let u^kojeni šolski upravitelj g. Ivan Smolnikar. V Ljubljani sta umrli ga. Rozalija Pavšičeva in ga. Marija Kristanova. Pogreb prve bo danes ob 16., druge pa danes ob pol 15. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! * Nenavadno društvo v Beogradu. V Ulici kneza Pavla v Beogradu ima svojo ljudsko kuhinjo Milan Došen, ki je iz Like prišel v prestolnico, da si tam ustvari svoj obstanek. To se mu je tudi posrečilo. Kot lastnik ljudske kuhinje si pač ni pridohil bogastva, ali toliko je vendarle s svojim pridnim delom in varčnostjo dosegel, da more brez skrbi razmišljati tudi še o čem drugem, ko je končano delo v njegovi kuhinji. To drugo pa je bilo že v njegovih mladih letih in je tudi še danes, ko ima že pet križev na ramah, narodna pesem, ki pripoveduje o silnih junakih, o kraljeviču Marku, Milošu Obiliču in drugih. Da bi ti slavni junaki oživeli. Tako se je po tehtnem preudarku in posvetovanju med Milanovimi gosti oživotvorila misel in ustanovilo se je društvo z imenom »Kraljevič Marko«. To društvo namerava prirejati predstave, v katerih se bo kazala slava junakov iz narodnih pesmi. Predsednik društva je sam Došen, katerega zaradi njegove junaške postave itak že nazivajo za kraljeviča Marka. Na društvenem ustanovnem občnem zboru se je napovedalo, da bo društvo prirejalo predstave po vsej naši državi in da pojde tudi na Češko. * Tuberkuloza ▼ moravski banovini. Iz podatkov, ki jih je izdal Higienski zavod v Ni5u. je razvidno, da je v moravski banovini silno razširjena tuberkuloza. Povprečna umrljivost za jetiko znaša 25.6 odstotkov. Samo en srez je pod 10 odstotki, vsi ostali pa izkazujejo dosti več frtev te nevarne bolezni. Ta velika umrljivost je pač najlažie razumljiva, če se pove. da so ti sre-zi večinoma rudniški srazi, da je v Nišu velika tobačna tovarna in da mnogo prebivalstva ne pozna v svoji primitivnosti niti najbolj preprostih zdravstvenih pripomočkov. Močrk> je razširjena tuberkuloza tudi v samem Nišu. Lahko se reče. da vsak tret- JAVNA DRAŽBA koles, avtomobilskih in športnih potrebščin, velikega avtomatskega gramofona, železnih peči Itd. Dnevno od 9—12 In od 8—6 are. na Mikloiičevi c. 30, Ljubljana ji prebivalec umira za jetiko. Največja umrljivost je med delavstvom tobačne tovarne. Jetika izbira svoje žrtve skoraj izključno le med ubožnimi sloji. V teh slojih umira do 50 odstotkov ljudi in samo ostanek 10 odstotkov pripada ostalim slojem niškega meščanstva. * Smola Jagodinca Jovana Miciča. Kakor smo poročali, se je kmet Jovanče Mi-cič podal na pot okrog sveta. Ko je potoval iz Budimpešte proti Hamburgu so ga na avstrijski meji aretirali, ker je Potovalo na njegov potni list poleg rojakinje Jul-ke še dvoje ljudi. Eden od njih je bil od policije iskani defravdant, ki je poneveril v Beogradu 300.000 Din. Začasno je pot Miciča prekinjena, dokler se ne urede vse formalnosti, kajti jasno je. da on pri poneverbi ni soudeležen. 0 tem svojevrstnem potovanju okrog sveta poročajo v obširnih Člankih tudi že drugi listi, in vse napeto pričakuje nadaljnjega poteka. * Izkaz o poslih pri sodiščih v območju aPelacijskega sodišča v Ljubljani podaja mnoge zanimive podatke. Pri okrožnih sodiščih je bilo lani vsega 14.771 glavnih spisov, pri 49 sreskih sodiščih pa skupaj 231.150. skupaj 246.921 spisov. Mnogi spisi tehtajo po več kg. Če računamo za vsak spis le Vi kg. je jasno, da je pri sodiščih nagromad enega vsaj 61.730 kg papirja. Tiskovnih pravd je bilo lani v Ljubljani 42. v Novem mestu nobena, v Celju 2 in v Mariboru 10. Močno so narasle zadeve zemljiških knjig, ki so pri vseli sreskih sodiščih lani štele 66.200 poslovnih številk (predlanskim 64.369). Nadalje so narasle vknjižbe raznih posojil in terjatev, pa tudi realne eksekucije. Ljubljanska zemljiška knjiga je lani zaznamovala 7200. novomeška 2549. celjska 3045 in mariborska 6337. * Rudarji obnavljajo samostan iz 17. stoletja. Pred tremi leti je bil pri rudniku Sisevcu pri Ravni reki, kjer je zaposlenih tudi nekaj slovenskih rudarjev, odkopan samostan sv. Sisoja, katerega so v 17. stoletju požgali in razdejali Turki. Na starem zidovju so našli ostanke krasnih fresk, v globini pa temelje neke še starejše cerkvene stavbe. Sedaj so se rudarji odločili, da obnove staro svetišče in obvezali so se, da bodo v ta namen od svojega skromnega zaslužka dajali redne prispevke. t * Starinske najdbe. Okolica Vinkovcev je znana po mnogoštevilnih arheoloških najdbah, s katerimi so se obogatili razni javni in zasebni muzeji. Te dni je neki j kmet iz Bošnjakov, ko je kopal v svojem j sadovnjaku, naletel na čudno lončeno po- ! sodo, v kateri so se nahajale sežgane kosti. Pozneje je odkopal še več takih posod. Strokovnjaki, ki so si ogledali najdbo, so ugotovili, da gre za pokopališče iz neolit-ske dobe. V Vodjincih pa je neki kmet pri delu na svoji njivi odkopal krasen bronast kip Venere. Oba kraja bo te dni ob'skala posebna arheološka komisija, ki bo vodila mnogo obetajoča raziskavanja. * Znižana kazen. škofjeloški občinski stražnik Lojze žužek je lani 8 novembra tako pretepal z gumijevko mladega cigana Rajnharda. da je nesrečni mladenič umrl. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil stražnik žužek lani 17. decembra obsojen zaradi uboja na 6 let robije, trajno izgubo častnih državljanskih pravic in v izgubo pravice do javne službe. Obsojenec je vloži priziv. Kazenski senat apelacijskega sodišča mu je sedaj kazen znižal na dve leti in pol strogega zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic Je za dve leti ter ni potrdil prve sodbe v po. giedu izgube pravic do javne službe. * Pri zaprtju motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec narav-ne^Franc Jožefove srenčice. * Tovarna JOP REICH sprejema mehko in škrohtjeno perilo t najlepšo iadelavo. Iz Liubljjane u— Obisk planinam Bosne in Hercegovine, Pod okriljem SPD je v torek zvečer predaval v dvorani Delavske zbornice ugledni alpinist inž. Jovo Popovič o bo-sansko_hercegovskem predelu naše turi-stike, ki je bil našim planincem do3lej po krivici vse premalo znan. Občinstvu, ki se je v precej pičlem številu odzvalo vabilu, je predavatelja predstavil tajnik osrednje, ga SPD dr Brilej, ki je med drugim napo. vedal, do bodo letos v juliju, ko se bo vršil v Sarajevu kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije, brez dvoma tudi šte. vilni Slovenci obiskali romantično lepe gorske vrhove Bosne in Hercegovine. Inž Popovič je podal zanimiv kartografski pregled vseh bosanskih in hercegovskih planin in je naglasil, da je malo krajev v Evropi, kjer bi bila priroda ostala tako nedotaknjena v svoji lepoti kakor v Bosni in Hercegovini Podrobno je orisal posamezne planinske predele in se pomudil pri opisu posameznih znamenitejših vršacev. Na Jahorini, ki je v zadnjih letih zaslovela po svojih krasnih smuških terenih in ki je sploh ena najbolj veličastnih planih Bosne, je bil lani zgrajen ponosen planinski dom po načrtih Slovenca inž Pavlina, ki živi v Sarajevu. Okrog 100 izredno lepih diapozitivov je izpopolnjevalo zanimi. vo predavanje in poslušalci so se razšli s trdnim namenom, da obiščejo bosansko-hercegovske planine o prvi priliki, ki se jim ponudi u— Jnrij Mihevc. rodom Ljubljančan, je bil v prvi polovici 19. stoletja izredno plo-dovit skladatelj, ki je večino svojega življenja prebil v Parizu, od koder pa je bil v stalnih stikih s svojo domovino. Mnogo skladb je posvetil in izročil ljubljanski Fil-harmonični družbi, ki je bila takrat edino glasbeno društvo v Ljubljani. Njegova dela so napisana v stilu zgodnje klasične dobe in so se mnogo izvajala, V zadnjih letih sračamo Mihevca pogostokrat na naših orkestralnih koncertih. Tudi v ponedeljek 17. L m. se izvaja njegova predigra k operi >Vilino dete«. Izvajal jo bo pod okriljem Glasbene Matice pomnoženi radio-orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanea. Poleg Mihevca se izvajajo še Handl. Bach in Ha7dn. Koncert spada v okvir ljudskih situ- ELITNI KINO MATICA _ JUTRI " " I vesela ia pikantna komedija I Ljubezen na zapoved ■ ' Theo Lingen, Kathe Gold, R. Romanovsky foničnih koncertov ki jih v zvezi z Glasbeno Matico prireja ljubljanska Radio postaja. Cene so ljudske, sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din. Koncert bo v filharmonični dvorani, začetek ob 21. uri. Prodaja vstopnic ie v knjigarni Glasbene Matice. u— Sočani in prijatelji, pozor! V soboto 15. t .m. ob pol 21 uri bo nastopil v salonu »Pri levu* tretjič v našem društvu obč. svetnik prof. Evgen Jarc k«t predavatelj z zelo aktualno, interesantno ln povsem zanimivo temo. ki zasluži vso pozornost javnosti in sicer »Izprehod v carstvo kljukastega križa«. GosPod prof. Jarc sc je mudil lansko leto dalj časa v Nemčiji in se osebno seznanil z razmerami v Hitlerjevi Nemčiji. V&e naše cenj. poslušalce bo prav gotovo zanimal objektiven opis današnjih socialnih. gospodarskih in kulturnih razmer nemške hitlerjevske države, katera zavzema v zunanji trgovini Jugoslavije prvo mesto. Predavanje bo vsestransko izčrpno tako. da bomo imeli priliko se seznaniti z vsemi sedanjimi razmerami velike Nemčije. Za tn večer pričakujemo velik obisk, na kar Vas vse opozarjamo, da pridete pravočasno. Vabljeni vsi. vsi dobrodošli in vsem prost vstop. u— Dom visokošolk priredi drevj ob 20. v Kazini akademijo s plesom. M»d drugimi sodeluieio ga. Osterčeva. gd? Tratnikova. osem odličnih pevcev članov APZ. e. TTroš Prevoršek. Pojasnilo: Ne sodeluje ves ApZ. kakor je b:lo pomotoma javljeno. temveč samo neka i članov u— Nikar ne nozabite. da bo v soboto 15. t. m. ob 20 v Trsrovskem domu V. družabni večer primorskih akademikov na katerem nastooiio naiboli priznani liublianski umetniki. Na tej prireditvi se ho letos tudi prvič plesal pomladanski va»fek. Proda zabava in ples bo do 4. ure ziutrai fako da bo vsak lahko prišel na svoi račun. Povemo vam še. da vas čaka prijetno presenečeni?, ki bo spravilo v dobro volio stare in mlade. Tudi h"f'p' ho obilno ralozen z iedaro in niiačot Pridite pa bo»te videl' in šrdi! Narodn® nošf zaželene in vabljene- u— Regulacija Pražakove ulice. Ker je v načrtu regulacija in razširitev Pražakove ulice, zato je mestna oličina odkupila od Muhleisenovih dedičev, lastnikov hiše na vogalu Tyrseve ceste in Pražakove ulice, del sveta v izmeri 566 m«. Kupnina znaša 250.000 Din. Prenos lastninske pravice za ta del sveta je bil te dni izveden v zemljiški knjigi. u— Trgovina hiš in posestev. Hranilni, ca in posojilnica v št Vidu nad Ljubljano je prodala zavodu sv. Stanislava v St. Vidu posestvo vi. št 338 k. o. St. Vid s hišo St. 189 za 150.000 Din. JetniSkt paznik v pok. Pizzulin je kupil od posestnika Albina Šinkovca hišo št. 3 cesta X na G|m_ cah za 86.000 Din. Posestnik Cunta Gu_ stav stanujoč Aljaževa c. 1, je kupil od posestnika Ludvika Cebrona hišo št. 6 na Gasilski cesti za 240 000 Din. Posestnica Franja Peternel, stanujoča v Sodaraki ulici 6, je kupila od Frana Kamenška v Udmatu novo hišo z vrtom za 152.000 Din. u— Regulacija Ljubljanice. Lani 20. ok_ tobra so morali zaradi deževja prekiniti regulacijska dela v Ljubljanici okrog vzpenjače na Grudnovem nabrežju Letos so začeli z delom 17. januarja, a so delali komaj 5 dni zaradi močno narasle vode. Vnovič so zaprli zatvornice na Spici 1. februarja. V začetku tega tedna so na. daljevali z delom tam, kjer so januarja nehali, namreč pri desnem sklepnem oporniku na prulski strani. Pri zatvornicah na špici so zamenjali dvojna spodnja vrata z novimi, ker je silni pritisk Ljubljanice stara vrata upognil in zlomil. Pri jezu ob Čevljarskem mostu izklesujejo s kompresorjem njegovo levo okončje, da se bo voda na obeh straneh hitreje odtekala. u— »Beli teden« vam prihrani denar. Obiščite nas. K. Soss. Mestni trg 18-19. ELITNI KINO MATICA Telefon 2134 Danes ob 4., 7 M in »% PREMIERA VELIKE OPERETE "*avla Abrahama GOSPODIČNA TAJNICA SE POROČI Smeh, šala, godba, petje. Predprodaja od 11. do pol 13. ure. • H . : u— Ljudska unireria. Ker je univ. ]M"pf. inž. Viktor Gostila radi javnega zborovanja tehnikov zadržan predavati v petek 14. t m., ta dan ne bo predavanja. u— Prirodoslovno društvo priredi v soboto 15. t. m. svoje 9. predavanje v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Govoril l.o univ. prof. g. dr. A. Košir o temi: Najnovejše o katranskem raku z demonstracijo. V drugi polovici predavanja bo demonstriral g. docent dr. B. škerlj Eickstedtovo rasno karto Evrope. Člani in prijatelji društva, kakor tudi vsi, ki se zanimajo, se vabijo k čim številnejši udeležbi. Začetek ob 18. uri. u— Razstava angleških fotografij bo odprta samo še danes do 19. ure. Razstavo je obiskalo več tisoč oseb in tudi več šolskih razredov pod vodstvom učiteljev in profesorjev. Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si razstavo. Vstopnine ni- u— IT. znanstveni sestanek poslovnega 1*-ta 1936-37 priredi Slovansko zdravniško društvo v predavalnici internega oddelka obče drž. bolnice v Ljubljani 17. t. m. ob 18. uri z naslednjim sporedom: 1. Doc. dr I. Matko in dr Božena Merljak: Vloga cho lesterina v preosnovi človeka in pri chole-sterinski plevritidi. 2. Doc. dr. I. Matko: Av-skultacija trebuha. 3. Dr. I. Tavčar: Doprinos h kazuistiki splenomegalije. Vabljeni vsi gg. zdravniki! u— Moška in ženska OM podružnica za šentpetrski okraj bo slavila 14. marca na Taboru svojo 50 letnico. Bila je med prvimi podružnicami OMD ki ao ponudile Svojo pomoč od tujcev silno ogroženi do. movini. Brezprimerna je delavnost in požrtvovalnost glavne družbe, a ne manjša njenih podružnic, a med vsemi pred-njači jubilantka. Glavni družbi je dala v teku zadnjih let nad 300.000 Din. Podružnica se je obrnila s posebnim proglasom na javnost s prošnjo za darove domu na oltar občni ibor slaščičarjev. V hotelu štrukelj se je v torek vršil občni zfcor Združenja slaščičarjev, medičarjev in sorodnih strok Združenje, ki obstoja že 4o let, je eno naših najstarejših obrtniških organizacij. Na zboru se je naglašalo, da je treba v stroki odpraviti šušmarstvo, ki stanu prav posebno škoduje. Tudi posegajo v delokrog slaščičarjev peki in lastniki raznih bufetov v mestih. Ker je dolgoletni predsednik združenja g. Teodor Novotny podal ostavko na predsedniško mesto, je bil na občnem zboru izvoljen nov predsednik in sicer g. Adolf Pelicon. za podpredsednika pa g. Kast^lic Alojzij. V ostali odbor so bili izvolieni ss. Karol Lenardič. Edgar Salomon, Jakob Kr-bavčič, Ignac Struna Alojzij Adamič. Viktor Kastelic in Anton Mohar. V nadzorni odbor: Franc Sink. Jakupovič in Karol Vi-lar. u— JNAK »Edinstvo«. Drevi ob 20. bo v klubovem lokahi obvezen članski šesta, nek. — Odbor. u— Pod okriljem društva »Tabor« bo predaval drevi ob pol 9. na realkf (Vegova ul.) g. dr. Joža Bohinjec, direktor OUZD. o temi Socialna zaščita delavstva v Jugoslaviji. Vstop prost. u— Izprememba posesti. Češka industri,-jalna banka je prodala hiši v Florfj-nski ulici št. 4 in 6 gostilničarki Frančiški Kaj feževi i vsem inventarjem. Kupnina znaša 500.000 Din. Hiši sta že prepisani na novo lastnico. Potrošnja itifoka. Po podatkih dobo. darstvenega urada je Ljubljana lani pora. bila 5.669.351 1 mleka odnosno mlečnih izdelkov v kg. V to ni všteto mleko, ki ga dobavljajo ljubljanskim družinam barjan. ske mlekarice, oproščeno občinske trošarine. - Letno dobavljajo Barjanke do 1.500.000 1 mleka. Lahko računamo, da je Ljubljana za mleko in mlečne izdelke izdala do 14.200.000 Din. Dnevni konzum mleka jc lani znašal okoli 20.000 1. Letno pride na ljubljanskega prebivalca okoli 120 1 mleka Po statistiki zadnjih 5 let je očitno, da konzum mleka pada. Znak obubožan ja Ljubljane? u— Dovoz jajc. Ljubljanski trg je dober barometer za kupčije z jajci. Kadar nastanejo ovire pri izvozu jajc v druge države, je trg natrpan s tem hranivom. V glavnem pa Ljubljano preskrbjujejo Dolenjke, ki nakupujejo jajca po vaseh in jih z malim dobičkom vnovčujejo v Ljubljani. Lani je Ljubljana porabila 13.764.183 jajc, predlanskim 14.251.972. Povprečna cena je lani bila 0.50 za komad, izdanih pa je bilo 6.882.091 Din. Dnevno potroši Ljubljana okoli 40.000 jajc. Z. K. D. JUTRI OB 14.15 Pride vesela opereta Willy Fritsch — Kathe Nag v Jaz podnevi — TI ponoči SMEH SALA PETJE u— Tatovi koles imajo kar naprej svojo sezono. Kolo je v resnici tista življenj, ska potrebščina, če ga smemo tako imenovati, ki nudi tatovom največ prilike za krajo in ki se v policijskih registrih najbolj pogostokrat beleži v seznamu pogre-šenih in zaplenjenih predmetov .Ob novem letu so oblastva kakor po navadi izvedla nevo registracijo biciklov in temeljita revizija, ki se je izvršila ob tej priliki, je dajala nekaj upanja, da se bo število tatvin te vrste za nekaj časa vsaj omejilo. če že ne bodo povsem izostale. Praksa pa je pokazala, da je bilo to upanje jalo. vo. in tatvine koles se zlasti po večjih in manjših mestih nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu. V številnih primerih so na delu tatovi, ki iščejo samo posameznih plemenitejših delov, ogrodja koles pa nato puščajo v jarkih in gozdovih. Uprava policije prejema iz Ljubljane in z dežele vsak dan veliko število ovadb in prav M bilo, da varnostni organi posvetijo kolesarjem posebno pozornost. n— Veliki karneval Ljubljanskega Soko-la bo. kakor že objavljeno, na pustni torek ,v Narodnem domu. Svojo udeležbo je prijavil sloviti cirkus »Sparnblek« pod osebnim vodstvom direktorja Spicabrina. Lastna prvovrstna koncertna kapela, baletk.?, akrobati, svetovni hipnotizer Ben-Ali. klovni. Udeležence čaka nebroi drugih presenečeni. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vabljeni vsi! vočni kino IDEAL""" Dane« ob 4. 7. in 9.15 zvečer Rusko sovjetski muzikalni velefilm: Pesem na Volgi V gl. ul. O. R. Gardin Vstopnina: Din. 4.50, 6.50 in 10. u—Samomor v kavarni. Zadnji čas je število samomorov v Ljubljani naraslo v izredni meri in poznavalci stvari pravijo, da je ta pojav v zvezi z igro narave, ki je sredi zime priredila nekakšen pomladni nastop, nato pa, ko smo že vsi pričakovali, da bomo s solncem pričakali velikonočnega tedna, spet čisto resno začela z mrazom in snegom. V torek si je malo pred polnočjo v neki kavarni v šentpetrskem predmestju z revolverjem pognal kroglo v glavo 36 letni čevljarski pomočnik France Mulec. Malo prej je prišel v kavarno in naročil črno kavo in šilce žganja. Komaj je to popil, je odjeknil strel, da so gostje prestrašeni planili pokoncu. Pogodil se je v desno stran glave in je taikoj nezavesten obležal. Reševalci so ga prepeljali -na kirurški oddelek, kjer pa je včeraj zjutraj rani podlegel. Pokojnemu Mulcu je v sve. tovni vojni odtrgalo nogo. Po prevratu je dobil zaposlitev v državni pretežni delavnici Pred leti se je oženil in rodila se mu je hčerka, ki je stara zdaj osem let. Zadnje čase je prišlo med zakoncema do razdora, ki ga je povzročila neka druga ženaka. V neredu, v katerega je zabredel, je pred dvema tednoma izostal od dela, za kar je bil kaznovan s tednom neplača_ nega dopusta V torek dopoldne je spet prišel v službo in zaprosil nakazila za bolniško blagajno. Z nakazilom je odšel in se ni več vrnil. Iz Maribora a— Francoski dar Pedagoški centralL Po posredovanju častnega konzula dr. Ra-potca je prejela tukajšnja Pedagoška centrala od francoske vlade lepo zbirko modernih pedagoških knjig. a— Nova uprava mariborske podružnice SPD je bila izvoljena na torkovem občnem zboru. Tvorijo jo: predsednik inž. Šlajmer. odborniki: Majer, Lenart, Gajšek, dr. Rojko, Pagon, Soršak, Gnus, dr. Kac. Dostal, Golubovič, Vetrih. dr. Goričar, prof. Gruntar, Zorzut, Senica. Kralj. Namestnika: inž. Jelenec in dr. Bergoč. Pregledo-valca računov; Drago Rosina in mr. Maver. Zaupniki: dr. Dev. inž. Dev, Skofič, Vog-lar, Hribar, dr. Sijanec, Bureš in Venutti. a— Kulturne novice. V Ljudski univerzi predava jutri o Bitolju ravnatelj g. Peter Modic. V ponedeljek je predavanje o Abe-biniji. — V studenškj Ljudski univerzi bo danes predavanje prof. Baša o narodnost nem preporodu Maribora. — V gledališču bo v soboto 5. t. m. premiera operete »Ples v Savovu«. a— Za prvenstvo v kraljevi igri. V torek zvečer je bilo v »Oentralu« nadaljevanje šahovskega tekmovanja za prvenstvo Maribora. Dobili so: Stupan proti Koniču. Mešiček proti Perglerju. Bien proti Lob-kovu in Kukovec proti Lešniku. Šuštar in Dobrila sta remizirala, partija Pterniša proti dr. Lippaiju se je Prekinila. Jutri, v petek bo četrto kolo. a— Planinska bilanca. V preteklem letu je postojanke mariborske podružnice SPD na Pohorju posetilo 12.425 obiskovalcev, in sicer Mariborsko kočo 5970. kočo na Klopnem vrhu 3025. Fenjorjev dom pa 3430. Obisk je lani bil nekoliko slabši od leta 1934. Postojanko pri Sv. Pankracu je obiskalo 1040 planincev. Tako je poročal tajnik mariborske podružnice SPD na občnem zboru. a— 85 letni ženin. Te dni so imeli v Poljčanah zanimivo poroko. Pred oltar sta stopila 85 letni ženin Jože Bizjak in 40 letna nevesta gdč. Jožefa Lovec. Ženin je Primorski rojak iz tolminske okolice. a— Izginil je že lani aprila 60 letni po. setnik Anton Kozjak iz Zgornje Kaple. ki je bil pogojno izpuščen iz mariborske kaznilnice Ko se je vrnil domov, je našel obupne razmere, ker je njegov sin Anton slabo gospodaril Zaradi tega so nastali v hiši prepiri in, ko je starec brez sledu izginil, so začeli sosedje govoriti, da m« je najbrže sin kaj storil. Na podlagi teh govoric ao orožniki uvedli preiskavo ter naposled aretirali mladega Kozjaka. Preiskava se Se nadaljuje. a— Nevarna tatinska tolpa obstoječa iz devetero mlajših ljudi iz okolice Očeslav-cev, je sedela včeraj na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom. V obtožnici se navaja, da so obtoženi sodelovali pri znanem vlomu v Očeslavcih. kjer so trgovcu Jožefu Hermanu ukradli 174.200 dinarjev. Razen tega so obtoženi okoli 30 raznih vlomov in tatvin. Kradli so vse. kar jim je prišlo pod roko: vino. jabolka, jestvine, kure itd. Ker sta med ob-toženemi dva maloletnika, je bila obrav-' nava tajna. a— Obsodba zaradi uboja Včeraj se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom 34 letni mesarski pomočnik Peter Csu-čeik. ki je pri Sv. Trojici s Slovenskih goricah o božiču usmrtil nedolžnega človeka. Obtoženec se je zaradi nekega dekleta prepiral a posestnikovim sinom Leopoldom Kukovcem, ki mu je baje večkrat grozil. O božiču sta se nasprotnika po naključju znašla v neki gostilni, kjer je bilo več fantov. Z Leopoldom Kukovcem je bil tudi njegov brat Lovrenc. Ko so odhajali iz gostilne, so ae spopadli in je Leopold Kuko. vec Cučka dvakrat vrgel v sneg. Lovrenc Kukovec je svojega brata še mirfl. Ko pa se je Leopold spet lotil Cučka, je ta potegnil nož in po naključju z njim tako zamahnil, da je zadel zraven stoječega Lovrenca naravnost v srce. Ouček je bil obsojen na 2 leti ječe, ker je kazenski se. nat upošteval njegov zagovor o izzivanju \ S P © R T Na 18 km so se naši Izbomo držali Zmagal je Šved Larssen — Klančnik je 23* Smole) 15. Jakopič Gtastl 39« ln Knap 45« Tekmovalo je 115, od teh 51 za kombinacijo (Od našega posebnega poročevalca) Uanmisch - Partenkirchen, 12. febr. Za današnje tekmovam/je na 18 km je startalo 75 tekmovalcev za tek posamezno itrt 51 za kombinacijo iz 22 držav. Zanimanje občinstva je bilo seveda veliko. Vreme se je nekoliko od včeraj spremenilo n temperatura se je dvignila do nekaj stopinj P'nd ničlo. Proga za 18 km je vodila pretežno po severnih obronkih v smeri proti Mitten-\va'ldu in je izmera skoraj 300 m absolutne višinske rarliike. Sprva je šla po valovitem terenu do doli.ne potoka Kanker, se dvignila. nad njega in spet padla navzdol ter sledila v glavnem temu potoku. Nato se je ozpe!a na Hirschbiichel in od tod po zelo zanimivem terenu do obrata na 9 km. Od tod je bilo še 2 km manjših smukov in vzponov, nato pa se je začel strm in težaven vzpon na Wanberg zelo gozdnato višino nad 1000 m pri lom 12.5, od koder se je spustila zelo strmo navzdol in končala na nevarnem kolovozu, potem pa krajših padcih iin vzponih, kjer ie bi'a tekmovalcem pripravljena še glavna preizkušnja za tehnično znanje. V zadnjem delu se je po položnih vzponih in nazadnje 7 strmem smuku vrnila v stadion. Na progi so poslovale štiri kontrole in več reševalnih postaj. Proga je bila zelo težka, zlasti za zastopnike onih narodov, ki doma nimajo takih terenov. Snežne razmere so se zaradi chnga temperature nekoliko spremenile, toda bile so zelo dofoie. Vsekakor je bilo mazanje precej važno in rr tem pogledu so bili severnjaka še pred startom zelo v skrbeh. Na cMj je prispelo 72 tekmovalcev. Podrobni rezultati L Larseon (Švedska) 1:1438 (zlate kote jna) 2. Hagen (Norveška) 1:15.33 (srebrna kolajna) 3. Niemi (Finska) 1:16.59 (bronasta kolajna) 4. Ma0 emučnrV ir> smučarjev V ZasS.1 AivrJLiM SLUČAJIH ZAPEKE SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH je naravna FRANZ JOSEFOVA grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. FRANZ JOSEFOVA voda milo učinkuje in zanesljivo odpira a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. i?) i h. SMT4/86 SK Mars. V p<*ek ob l^JU čtanefci sestanek v društven: sobi. V nedeljo ob 9. občm zbor kluba v gostilni Predovič na Mesarski cesti. Kdor še ni poravnal članarine. naj to nemudoma stori, sicer izgubi volilno pravico. Smučarski klub Ljubljana sklicuje za danes ob 1830 sestanek tekmovalcev v klubskem lokalu v Kazini. Udeležba verificiranih tekmovalcev strogo obvezna. STK Moste (nog. sekcija). Vsi igralci moštva in rez. morajo oddata do petka vso opremo gospodarju. — V petek pri Bajcu obvezen članski sestanek. SK Ilirija. Načelstvo m starešinstvo nogometne sekcije smatra za svojo dolžnost obrniti se na vse svoje ustanovne,^ redne in podporne Stane, da se vsi udeleže občnega zbora kluba, ki bo v četrtek ob 20. v Delavski zbornici. Pozivrmo jih, naj vsi store svojo dolžnost do khjba in naj pce-premijo noisnimfttna sekcije. Začetek podsaveznega pnenstva. Letos se zeio mudi. Začel: bt.m0 sredi zime. Prihodnjo nedeljo je otvoritev tekmovanja za podsavezno prvenstvo in »vastopijo prvo nedeljo štirje pari: V Ljubljani Primorje— I irija, v Celju Celje—Hcrincs, v Mariboru Železničar—Rapid. v čakovcu CSK —Atletiki. GZSP (službeno). Za naše prvenstvene i tekme v klasični kombinaciji 15. m 16. t. m. v Ratečah, je do.očen sodniški zbor: za tek v soboto ob 15: Zupan Jože. Odar Franc m Čop Jakob ml., zapisnikarja Pečar Franc in Beriot Anton. Za smuške j skoke v nedeljo Kramer Janko, Korenini Drago, Ulčar Matko, Odar Frane, Frelih Matevž in Novšak Viktor. Na seij TO odbora 10. t. m. smo verif:c;ra!i za Dovje Mojstrano: poročnik Tufcižič, narc;'n'k Miklavčič Matku in Rab k- Miha. Službeno iz LNP. Dicv ob 20. seja k. o. v pod«avezr>i psami. \a sc.jo vabijo Jančigar Viktor. Slov.«, Bag^ia Franc, | Svoboda Lj- Košir Jane/. Krvd. SK Trbovlje poziva vse -,vo c aktivne rane na strog«) obvezan dana-.nv sestanek i>b 19 v klubov«in I kalu. ŽSK Hermes (negi me na s kcij ). Danes od 15. naprej trening vseh igravev na igrišču. Jugoslovenski Touring klub. p družni a Ljubljana. 1. redn: občni zbor bo 3 marca oh 20 v res'a vraciii h^tH-i »^tmk-7'j«. D.A.S.K. (Trbovlje) sklicuj ■ s oj redni letni občni /bor dne 23. t. m. ob 9. dopoldne v salonu gostilne Kukenberg. Goi po <1 a r s t v o Trgovina in obrt še vedno nazadujeta V štirih letih je padlo število trgovin za 3894, število obrtnih obratov pa za 3407 Zbornica za TOI v Ljubljani je sestavila statistiko o prijavah in odjavah trgovinskih in obrtnih obratov v poslednjem lanskem četrtletju, ki nam kaže, da trgovina in obrt še vedno nazadujeta. Trgovina Trgovinskih obratov je bilo v četrtem četrtletju lanskega leta prijavljenih 169 (prejšnje leto v zadnjem četrtletju 145), odjavljenih pa je bilo 475 trgovinskih obratov (425), tako da so odjave zopet presegale prijave za 306 obratov (280). Medtem, ko smo v tretjem lanskem četrtletju lahko zabeležili, da tempo nazadovanja popušča (v tretjem četrtletju je bilo odjavljenih le 327 obratov), so se v poslednjem četrtletju odjave znova pomnožile. Za vse preteklo leto dobimo o gibanju prijav in odjav v primeri s prejšnjimi leti naslednjo sliko: prijave odjave razlika 1931 1090 1078 + 12 1932 1069 1521 — 443 1933 777 2127 —1350 1934 670 2043 —1373 1935 801 1529 — 728 Kakor je iz gornje razpredelnice razvidno, se je lani število prijav mak) povečalo, število odjav pa zmanjšalo, vendar je bilo navzlic temu še 728 obratov več odjavljenih kakor prijavljenih. V zadnjih štirih letih se je število trgovinskih obratov na področju ljubljanske zbornice zmanjšalo za 3894, to je za 30.20%, kajti ob koncu leta 1931. je bilo v dravski banovini vsega 12.935 trgovinskih obratov, od tedaj pa je število nazadovalo na 9641. V tem občutnem padcu skupnega števila trgovin se jasno zrcali stanje, v katerem se nahaja v zadnjih letih naša trgovina. Razmeroma največ odjav smo lani v zadnjem četrtletju zabeležili v trgovini z lesom, kjer je bilo pri 56 odjavah le 7 prijav. Trgovin z mešanim blagom je bilo odjavljenih 96, prijavljenih pa 67; trgovin z deželnimi pridelki odjavljenih 28 in prijavljenih 6; trgovin z živino, konji in pra-šiči je bilo odjavljenih 23, prijavljene pa so bile 4; manufakturnih trgovin je bilo odjavljenih 16, prijavljeni pa sta bili 2; trgovin z živili je bik) prijavljenih 53, odjavljenih 9; branjarij pa odjavljenih 24 in prijavljenih 9. Nazadovanje trgovinskih obratov, kakor nam ga kažejo gornje Stevrtke, je značilno tuda zaradi tega, ker beležijo v nekaterih drugTh pokrajinah nase države čete znatno naraščanje Števila trgovinskih obratov. lC *ip2°'v'ne,ko-m dustriijska zbornica v Skopi ju prav te dni objavila Številke, iz krterrh je razvidno, da je bilo v zadnjih banovirLi Prijavljenih le 1041*™ odjavljenih pa Obrt Steno nazadovanje, četudi v relativno nekoliko manjšem obsegu. beležimo pri obrti. Lani so bili v zadnjem četrtletju prijavljeni 203 obrtni obrati (▼ zadnjem cetrletju prejšnjega leta 235), odjavljeni pa so hi-B 503 obrati (529). tako da so od- jave presegale prijave za 300 obratov (294). Tudi pri obrtnih obratih opažamo v zadnjem četrtletju znatno povečanje odjav, kajti v tretjem lanskem četrtletju je bilo odjavljenih 274 obratov, v četrtem pa «o bili odjavljeni 303 obrati. Za vse preteklo leto dobimo v primeri.s preišnj-imi leti naslednjo sliko o gibanju prijav in odjav (številke za leto 1933., 1934. in 1935. ne vsebujejo prijavljenih m odjavljenih gostiinsikih obratov): prijave odjave razlika 1931. 2276 1775 + 501 1932. 2007 2017 — 10 1933 027 223^ —1306 1934. OQ2 2361 —1369 1935. 835 1557 — 722 Število obrtnih obratov je v zadnjih rih letih na področju ljubljanske zbornice nazadovalo za 3407. Tudi ta padec je izredno velik, zlasti če upoštevamo, do je pri obrtnih obratih zaradi večje odpornosti nastopilo močnejše nazadovanje še'e leta 1933. Lani se je število prijav znova nekoliko skrčilo, nazadovale pa so tudi od a-ve, vendar so navzlic t mu odjave še vedno presegale prijave za 722 obratov. Seveda nam pa te številke še vedno ne kažejo prave slike težavnih in deloma obupnih razmer, ki danes vladajo v obrtništvu. z'a-<*{ na deželi. Mnogi obrtniki se nadalje skušajo prebiti preko sedanjih časov in si ohraniti eksistenco, zato nadalje vzdržujejo svoj obrat, četudi le z velikmi težavami. V poslednjem lanskem četrtletju so bile, kakor v prejšnjih četrletjih. na'ž'ev l-nejSe odjave pri čevljarjih, kjer je hiVi vsega 81 odjav pri lc 27 prijavah. Hudo nazaduje tudi števi'o mizarjev (45 odj.iv, 11 prijav), število šivilj (65 odjav. 9 prijavi kovačev (28 odjav, 9 prijav^ in ko-larjev (16 odjav. 1 prijava). Občutnejše nazadovanje vidimo tudi pri žaigah (11 odjav. 6 prijav), pri krojačih (24 odjav, 13 prijav), pri mlinar«*, d® odjav. 9 prijav), in pri mesarjih (24 od:av. 13 prijav).. Gostinski obrati Pri gostinskih obratih smo toni v prvih treh četrtletjih opažali Se nekako ravnovesje med številom prijiv in odjav. V zadnjem četrtletju se ie števi'o odjav dvignilo na 111 (v zadnjem četrtletju prejšnjega leto 76). prijav pa je bilo 83 (58). t«ko da so odjave nresegale prijave za 28 obratov (18). Gostikn je bilo odjavlienih «83. prijavljenih na 53. Za vse preteklo 'e+o beleži statistika 300 prijav (nasproti 299 v letu 1934. in 366 v letu 1933). odjavlienih pa ie bilo 333 obratov (309. 358), tako da se je lani število gostinskih obratov skrčilo za 33, dočim je v prei"5n'em letu zsdovalo za 10. v letu 1932 pa smo zabeležili ie prirastek 8 obratov. Industrija Industrijski obrati so bili v lanskem poslednjem četrletju prijavljeni 3. odjavljenih pa je bilo 5. Skupaj * je bilo lam v vsem letu prijavljenih 20 industrijskih obratov (leta 1934. 15, leta 1933 26). odjavljenih pa je bilo 8 obratov (8, 8). Gospodarske vesti = Anketa o velikih trgovskih magaei-nih. Glede na mnogoštevilne pritožbe trgovskih krogov iz vse države zoper delovanje velikih trgovskih magacinov, kate. rih ustanovitev in poslovanje pomeni po sodbi našega trgovstva čedalje večjo nevarnost za delovanje nacionalne trgovine srednje in manjše, ae je 12 februarja t. 1 vršila anketa pri trgovinskem ministrstvu pod predsedstvom načelnika g. Krpana Ankete so se udeležili zastopniki vseh gospodarskih zbornic iz vse države, m so podrobno-proučili razne po zbornicah predložene konkretne predloge za izdelavo no. ve uredbe o prepovedi ustanavljanja in delovanja trgovin velikega obsega uredbe, ki naj nadomesti obstoječo uredbo od 25 oktobra 1934, ki ne ustreza interesom naše trgovine. Ministrstvo za trgovino in in. dustrijo bo takoj pričelo proučevati vse na anketi stavljene predloge in nasvete ter bo o tem v najkrajšem času izdalo svoj sklep. — Zagrebško združenje trgovcev je skupaj s Savezom hrvatskih obrtnikov sklicalo protestno zborovanje, in sicer zaradi tega. ker je bila na osnovi raasodbe Državnega sveta dovoljena ustanovitev velikega trgovskega magazina družbe >Ta-ta< d. d v Beogradu in je ta družba vložila tudi prošnjo za otvoritev podružnice v Zagrebu Protestna skupščina bo 13 t. m. = Gradnja jadranske ielesoiee t Koter. Jadransko železnico iz Beograda v Kotor smo kakor anano. pričeli graditi iz drugega Blairovega posojila in je bila ta železnica i* sredstev omenjenega posojila zgrajena do Kosovske Mitroviee Od Kosovske Mitrovi-cj so progo v zadnjih letih dogradili do Peči. 9edaj pa je treba zgraditi še najtežji dei proge preko Podgorice na Kotor. Za zgraditev tega dela proge obstojata dve varianti. Po vesteh iz Beograda proučujejo sedaj. katera od teh variant bi bila povolj-nejša in renta bi lnejšs t?r najbolj primerna Na obeh trasah, ki gredo skozi sila težaven teren, je predvideno veliko število tunelov. Z merodajneaa mesta zagotavljajo da bo študij teh dveh tras v kratkem končan in da bodo potem takoj pričeli nadaljnja de- la pri gradnji proge od Ppči proti Podsro-rici. — Fakturiranje pri izvozu v Nemčijo. Finančni minister je izdal odlok (objavljen v »Službenih novinah« 11. t. m.), ki pravi, da se ukine vdjavnost odloka od 5. oktobra 1934., po katerem so emeli izvozmki blaga v Nemčijo vršili prodajo, izstavljati fakture in zavarovati vahito izključno v dinarjih in je bik) vsako fakturiranje v tuji valuti ali vezanje faktur na bujo valuto prepovedano Naši izvozniki v Nemčiji torej odslej lahko zopet prodajajo in fakturirajo blago pri izvozu v Nemčijo v poljubni valuti. Borze 12. februarja Na ljubljanski bprzi se je deviza New-york po oslabitvi v zadnjih dneh precej popravila, nasprotno pa je London nekoliko popustil. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trjjovali po 9 40 in angleški funti po 257. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilin gih po 9.40. v angleških funtih po 257 in v španskih pezetah po 6.51. dočim je bik) za grške bone povpraševanje po 33.75 Nemški čeki so se podražili. Ne ljubljanski borzi je bito povpraševanje po 14.65. v Beogradu je bil zaključek po 14.80 in v Zagrebu po 14.80 odnosno za 15. marc in za konec marca po 14.30. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zaključen« za kašo po 356 (v Beogradu po 353.50 — 354). Promet je bil nadalje v 6% begluskih obveznicah po 60.50, v 8% Blairovem posojilu no 82 in v delnicah PAB p« 340 Devtae Ljubljana, Amsterdam 2959.22 — 2973.82. BerLin 1752.05 - 1765.93. Bruselj 733.47 — 73834, Curih 1424.22 - 1431-29. London 215.05 - 217.11, Newyork 427433 — 4310.64. Pariz 287.89 — 28933. Praga 180.61 - 181.72. Curih Beograd 7. Pariz 20.21375, London 15.1325. Newyork 302.875, Bruselj 515(5. Milan 24.30. Madrid 41.90. Amsterdam 207.7750 Berlin 123.20 Duna; 57.15. Stockhohn 78.0250 Oslo 76.02*0 Koben havn 67.55 Praga 12.69. Varšava J7.75, Atene 2^0. Bukarešta 230. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 353— 3. 0.jO, za febru- r -apr 1 3.->6 den., 4/«. agrarne 45 — 46, 6'/c beguške 60 — 6l. 7% in vest. 77 bi., 7% štabi iz. 76 — 78, 7',c lilair 72 — <2.50, 7% Dr/., hip. banka 79.25 den.. 8% Biair S2 — 82.50: delnice: PAB 240 — 241^0, Trbovelj.ka 1^0 den., Šcje.ana Osijek 135 — 150, Isis 18 den. B-ograd. Vojna škoda 354 — 355 ( 353.50 — 354). za april 354 d^n., 6% begiuške 64.35 — 64.50, 7% invest. 7S--.0 — 79 (78.75), 7Vc Biair 7230 — 73.;iO, 7% Drž. l.:p. banka 82 bi., 8% Blair 83. Narodni banka 6500 den, PAB 240 — 242 (23'> — 240.50). Blagovna tržišč* 21TO -f- Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za žito čvrsta: Nudijo se (vse fran-ko nakladama postaja): pšenica: baška in banatska. 7X kg po 175 177."0: koruza: baš';a jvo 118 — 120, pr:kmu.J.a po 124.50 — 126.50: oves: slav-c-n ki po 142.50 — 145; ajda: pariteta Ljubljana po 140 — 142.50; moka: baška in banat-,ka »0a< po 280 — 290. bačka »2« po 260 — 265: »5* po 240 — 245; otrobi: baški po 110 — 115. Nase gledališče DRAMA Četrtek, 13. februarja: Tuje dote. Ked C. Petek, 14. februarja: zaprto. * OPERA Četrtek. 13. februarja: Prešmentani urad. Red Četrtek. Petek. 14. februarja: Oh 15. uri Kraljičin ljubljenec. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. Ob 20. Plesni večer ge. Goritz - 1'avlič iz Zagreba. Izven. Znižan*- cone. Plesni večer v operj bo izvajala Mercedes Goritz-Pavelič iz Zagraba. Gospa .ie odlična plesalka ki ima najiniljše kritike v Jugoslaviji ki izven mej. Njeni plesi . njenih osnutkih. Prodaja vstopnic pri dnevni L lakaj i i v operi. Opozarjamo na dijašk« predstavo v o;»> -ri v petek ob 15. Uprizori \Vaguer-Rego-nyieva opera : Kraljičini ljubljenec p:xi taktirko ravnatelja Poliča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 13. februarja ob 20. uri: Kariera kanrlista Winziga . Red A P?tek, 14. februarja: Zaprto. Sobota, 15. februarja ob 2o. uri: .Ples v Savoyu£. Premiera. RAD Četrtek l:>. februarja Ljubljana 12: Simfonične suite (plošč0).— 12 45: Vreme, poročila— 13: tas. spored, obvestila.— 13.15: Zabavna ura (Kadio orkester).— 14: Vreme, borza — Koncert za naša inalčkt (Radio orkester).— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr R. Kolarič).— 19; Čas, vreiue, poročila, sj>ored oi-veštibi. 19.30: Nac. ura,— 20: V. ura slovenskih skladateljev: Jos. Klemenčič Izvaja dijaški zbor škof. gimnazije iz Št. Vida nad Lj. 21: Skladba iz založbe Kos\\orth-l^eipzi?; (izvaja Radio orkester).— 2'j: Cas. vreni -. poročila, spored.— 22.15: 1'odoknice in uspavanke na ploščah. Petek 14# februarja Ljubljana 11: SoLska ura; Higijensko predavanje (ga dr Kristnn-Lunaeek)_ — 12: Iz Dvorakovih orkestralnih skladb (plošče) — 1245: Vreme, poročila — 13: Čas, spored, obvestila —13 15 Havajske kitare na ploščah — 14: Vreme borza — 18: ženska ura: O ženskim študiju na ljubljanski univerzi (ga Olea '"frahorj 18.20: Grieg: Peer Gvnt I suita (plošče) — 18.40: Delavsko zadružništvo (g. če. šnovar Slavko) — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 20: Plošče po željah — 20.30: Vesela božja pot.veseloigra (izvajajo člani Nar gled. — 21.30: Za ples in dobro voljo f plošče). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 2215: Ruski sakstet V Dravski banovini dobro uvedeno podjetje sprejme zastopnika pod šifro »Zastopnik 570". Ponudbe na ogl. odd. Jutra Najslajša in najboljša krepikia pijača je B E R M E T — V I N O, črnina iz FruSke gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite xx> Specij ali teto svojim gostom. V sodčkih od 50 t naprej ga razpošilja: B- Marinko v, Sremski Cariovci. F"ruška arora Bre* posebnega obvestila i Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil gospod _____ JOSIP SN*JJj c-cromchanllz-norednl!:, previden a tolažili sv. vere, dno 12. februarja ob 7. uri zvečer. Pogreb dragega pokojnika to v petek 14. februarja cb 4. p^volone iz hiše žalosti, Ježica fit. 53, pokopališče v Stožicah. Jciica, dne 12. februcr,';: 1- Tone. r Boz% o ti jikn in » inko, bratje, 'v fonči fai Stanko, nečaka. ..............IIMII Mololi Promet = Žrtev prometnih nesreč je v Ameriki več nego število padlih vojakov v zadnjih štirih ameriških vojnah — Vozači v mrtvašnicah Velikanski avtomobilski promet v Zedi-njenih državah je po neki najnovejši statistiki lan-iko leto zahteval 3">.400 smrtnih žrtev, to je skoraj 100 na dan. Razen tega so avtomobilske nesreče poškodovale 1,230.000 Američanov. Vsak stoti Američan je tedaj doživel zavoljo avtomobilov večjo ali manjšo telesno škodo. V zadnjih 15 letih, to je od 1920. do 1935., je bilo na ta način usmrčenih 388.000 Američanov. Stev:'o prometnih žrtev je tako za 30 odstotkov večje nego število mrtvih, ki so jih imele Zedinjene države v svojih zadnjih štirih vojnah . . . Spričo teh strašnih številk se je v ljudstvu samem rodilo veliko obrambno gibanje. ki skui?a s strašilnimi zgledi in vnetimi apeli na vest avtomobilskih vozačev obnoviti varnost na ameriških cestah. Tisk, policija in sodišče so se postavili v s'užbo tega gibanja in podpirajo državne ter občinske oblasti na vse nač:ne v boju proti »mol oh u prometu«. Vsi ameriški velemestni listi priobčuje- jo sistematično slike o posebno težkih prometn;h nesrečah in jim pristavljajo poučne besede. V \Vashington je sklicala vlada tako zvani Narodni zaščitni odibor, trgovinski minister Roper pa je imenoval nove odseke za proučevanje predlogov, ki. naj bi odprav;li vsa zla avtomobilskega prometa. Zdi se, da bodo vse unijske države sprejele enotne odredbe proti tem zlom, dočim so se borile doslej proti njim vsaka po svoje. Tako mislijo odpraviti tudi nezavarovane železn:ške prehode, ki jih je v Ameriki še dosti. Cestna križišča bodo premostili. Šole bodo imele posebne »re, v katerih bodo mladino poučevali, kako se mora obnašati pešec na u!;ci. Kar se tiče sodišč, so že pred časom uvedla strožje kazni proti prometnim grešnikom. Posebno ostro nastopajo proti vinjenim vozačem. Chicaški sodnik John Gutkmecht pa je uvedel prakso, da morajo vozač', ki mu jih privedejo zavoljo prometnih prestopkov, v spremstvu stražnikov v mrtvašnico, kjer si morajo ogle- Milijarde za moritev Pomen rusko-francoskega pakta o medsebojni pomoči Ogromno oboroževanje rdeče vojske Francoski parlament razpravlja te dni o rusko - francoskem paktu. Zato ni braz pomena naznačiti. kaj pomeni v današnjih dneh zavezništvo Rusije. Osrednji odbor komunistične stranke je nedavno potrdil proračun za državno obrambo. V tem proračunu izkazujejo izdatki za vojsko postavko 14.8 milijard rubljev. V francoske franke preračunano pomeni to, da to Rusija vložila v vojaške priprave dobrih 42 milijard. To je pač fantastična vsota. s kakršno ne razpolaga nobena druga država na svetu. Celo Japonska zaostaja t pogledu vojnega proračuna za Rusijo. Pri organizaciji rdeče vojske in mornarice si Rusija prizadeva, da bi obe čimbolj izpopolnila. Konjico in topništvo motorizirajo na vse pretege. Tudi topove na ladjah skušajo avtomatizirati, kolikor se pač da. Rdečo mornarico hočejo izpopolniti t novimi križarkami po 40 tisoč ton in s flotiljo torpedovk za Vzhodno in Črno morje. Rusija gradi poleg tega 76 podmornic najmodernejšega tipa po 3800 ton. Odobreni so tudi načrti za gradnjo podmornic po 400 ton. ki se bodo dale krmariti z brazžič-nimi valovi. Ti čolni bodo imeli v notranjosti posebne aparatura, ki baje prinesejo odločilen prevrat v moderno bojevanje na morju. Po sodbi strokovnjakov bodo te ruske podmornice daleko učinkovitejše od japonskih živih torpedov, kjer ja prostor samo za enega moža. Rusija razpolaga že danes v zraku s 6200 aeroplani, toda to je le uradno število. V rasnici ima že kakšnih 15 tisoč letal! V leku letošnjega lata se bo število letal podvojilo. Trenutno gradijo 16 valeletal tipa ■•»Maksim Gorki«. V vsakem bo prostora za 70 potnikov in 10 mož osebja. Osem strojev bo gnalo takšno zračno palačo, ki bo imela 64 m dolžine in 4*2 m širina ter bo brzela z naglico 300 km na uro. V kratkem bo dala ruska vlada naročilo še za nadaljnjih 48 letal te vrste. Do konca marca bo :na meji na Dalnjem vzhodu tudi 280 vels-fcombarderjev s štirimi motorji. Tedaj bo razpolagala Rusija tamkaj ne vštavši malih lovskih letal, tudi s 1072 vojaškimi aeroplani. Maršal Tuhačevski. ki je bil zadnje dni v Londonu in Parizu, je opravičil to koncentracijo letal z dejstvom, da kaže Japonska znake velike agresivnosti. Z Rusijo ni hotela podpisati niti pakta o nenapadanju. Kako veliko Stavilo dalavcev je zaposlenih v industriji za gradnjo letal, izhaja iz dejstva, da vsebujejo seznami za preskrbo tozadevnih profesionistov 226 tisoč mož. Poleg tega ima Rusija v mimi dobi pod orožjem 1 milijon 300 tisoč mož. V tem šte- vilu pa ni obsažama vojska generala Blii-charja na Dalnjem vzhodu. Ta vojska staje sama 350 tisoč mož in io bodo tako okrepili, da i)o imela v kratkem 480.0C0 mož ter 62 krdel s tanki, in sicer s tanki za enega moža ter tanki z dvema brzostrelnima topoma po 15 cm. Ojačili bodo tudi topništvo. Predvsem bodo pomnožili število topov, potem pa bodo uvedli 75 cm možnarje in topove z dolgimi cevmi. Vsa ta morila fcodo motorizirana. Tankom se bodo pridružile še »trdnjave na kolesih« s topovi, strojnicami, metalci ognja in 28 možmi posadke. Vsega skupaj bo imela Rusija letos ob koncu leta armado, broječo 3 in pol milijona mož, ne vštavši ženske oddelke. Njena vojska bo ena najboljših na svetu. dati žrtve prometnih nesreč. Ta metoda, ki jo pokrepljajo še denarne ki zaporne kazni, ima baje precej uspeha. V državi Connecticut se je ustanovilo Društvo s:,gurnih vozačev, v katero sprejema o le vozače, ki niso zagrešili še nobene nesreče in ki sc ob vstopu svečano obvežejo, da se bodo strogo ravnali po prometnih predpisih, da ne bodo vozili niko-l? v vinjenem stanju in upoštevali na vse načine tudi druge porabnike cest. Taikjni vozači dobe poseben znak, ki ga pritrdijo na svoje vozilo. Društvo šteje danes že četrt milijona članov. Maršal Tuhačevski je te dni obiskal šefa francoskega gen. štaba, generala Gainelina in je ostal pri njem na obeda, ki so se ga udeležile vplivne osebnosti francoskega gen. štaba, vojne mornarice in letalstva Porotniki imajo besedo Pogled na porotnike v Aixu med razpravo proti sokrivcem marsejskega umora Spor za Hauptmannovo glavo Usmrčenje bo izvršeno najbrže med 6. in 11. marcem Glavni ameriški državni pravdnik Cum-mingse je sporočil policijskemu šefu države New Jersey, da ne namerava justično mi- Dr. Milan Hodža v Parizu nistrstvo prevzeti nikakšne iniciative glede ponovne proučitve Hauptmannove afer*. Cummings utemeljuja s tem. da se niso pojavila nobena dejstva, ki bi upravičevaia nasprotno postopanja. 30 dnevna odložitev smrtne obsodbe, ki jo je odredil guverner newjerseysk3 države, poteče 15. t. m. Ce sa dotlej nič posebnega ne zgodi, se bo usmrtitev določila bržkona za 17. ali 24. marec. Guverner newjerseyske države Hoffman pa je izjavil, da nikakor ne namarave usmrtitve ponovno preložiti. Po usmrtitvi bo policiji naročil, naj nadaljuje svoje iskanje sokrivcev pri ugrabitvi in umoru Lindbergho-vaga sinčka. Po njegovi izjavi se ho usmrtitev izvršila med 6. in 11. marcem Francosko prestolnico je te dni obiskal čsl. min. predsednik dr. .uu Hodža. Tukaj ga vidimo ob prihoda v Pariz z jugoslovenskim poslanikom dr. P a r i č e m (na desni) in dr. O s n s k i m čsl. poslanikom (na levi) Žareče palice za slepce V Parizu nameravajo slepce opremeniti z žarečimi palicami. Od te novote si obetajo mnoge prednosti za slapa nesrečnike, ker todo ljudje na cestah lažje postali pozorni nanje in jim po potrebi priskočili na pomoč Doslej so v Parizu v ta namen prakticirali bele palice, toda ljudje so jih često spregledali. Zalo bodo napravili sedaj poskus z žarečimi palicami in če sa bo ta poskus obnasel. bodo nato vse slepce opremili z njimi. Ponesrečena stavka Poročali smo že o stavki živiijskih delavcev v Londonu, zaradi katere je ostala angleška prestolnica zadnje dni brez mesa. Zdaj javljajo, da se stavka ni obnesla. Stavkujoči so sklenili sprejeti predlog delodajalcev in se vrniti na delo preden se obnovijo pogajanja in so v ponedeliek zjutraj prišli na delo kakor Dred stavko. Tako je sklenila večina. Manjšina je temu nasprotovala in je grozila, d* bo napadla tovariše, zato je bi'a londonska tržnica za živila v ponedeliek mo*no zastražena, vendar pa ni prišlo do nobenih incidentov. Sodbe podnevi in oonoči An<*la5ka nnl;<.';.» i f> škilila Ho horlo cfvljS^i v nfVo^r^h vačiih me-c»;h *v>elovala »udi oonoči Rjcloff ra to odrpdbo ie v tem d*> mnocri d^Hvci in nn-.vt.s-o.nci podnavi nimajo časa. da bi prihajali pred sodnike. Prvi dve zlati olimpijski kolajni Nemka Christl Cranzova, olimpijska prvakinja v alpski kombinaciji. V smuku je sicer zasedla šesto-mesto, vendar pa je v slaloma toliko nadoknadila, da 9i je priborila zlato kolajno — Nemec Franc Pfniir je bil v smuku na drugem mesta, v slaloma pa prvi. DobU je za Nemčijo drago zlato kolajno. Poroka po 17 letni ječi Uspeh čaoniškega ^tf^iPfl robi jo, se je izučil Na; prekomorniku »Predsednik Roosevelt«, ki je ta čas na poti iz New Yorka v Rotterdam, se je sklenila nenavadna zveza za življenje. Bivši mornar Lowardus Bor-gart se je poročil na ladji z ameriško vzgojiteljico Emo Callmeyerjevo. Zanimivo pri tej poroki je to, da je bil Borgart pravkar odsedel 171etno jedo ln da ni svoje sedanje žene nikoli prej videl. Pred 14 leti sta se seznanila na podlagi časniškega inserata in toliko časa čakala drug na drugega. Borgart, ki je po rodu Holandec. se je preselil v mladih letih v Zedinjene države. V vojnih letih je. stopil .v ameriško vojno mornarico in se odpovedal holandskemu državljanstvu. Po premirju se je vrnil v Ameriko in v kratkem bi moral dobiti ondotno državljanstvo. Tedaj se je pregrešil v New Yorku nad mlado bolničarko. Prijeli so ga in ga po najstrožjih ameriških zakonih obsodili na dosmrtno ječo. V kaznilnici v Leavenworthu mu je nekoč prišel v roke. časnik , in. .v njem je bral oglas dekleta, ki je iskalo po tej poti moža. Borgart ji je pisal. Odkrito ji je povedal, kako je ž njim in ie nrilnžil tudi svojo fotografijo v obleki kaznjenca. Mladi dami, guvernanti Emi Callmeyerjevi, ' Medtem, ko je odsedeval brusača diamantov je mož ugajal navzlic vsem okoliščinam in odtlej sta Bi redno dopisovala. Borgart si je postavil tedaj za. smoter to, da bi z vzornim vedenjem v kaznilnici pripravil oblasti do tega, da bi ga pomilo-stile. Vedel se je res kakor se spodobi, trajalo pa je 13 let, da so se oblasti prepričale o njegovem poboljšanju in ga tudi po prizadevanju holandskega generalnega konzula ter nekih društev bivših bojevnikov izpustile. S svojim grdim ravnanjem pa a je zapravil ameriško državljanstvo in bi moral iz dežele. Holandski konzul je bil med tem uredil vse potrebno, da bi se mogel vrniti v svojo staro domovino, kjer si bo lahko spet pridobil domovinsko pravico. čim so ga izpustili, je poslal svoji zaročenki brzojavko. Ko so ga v spremstvu policistov privedli na Ellis Island, da ga vkrcajo na parnik, ga je tam že čakala. Takoj sta stopila drug k drugemu, se objela in v solzah poljubila. Na ladji ju je čakal tudi že poročni uradnik, ki je izvršil poročno ceremonijo. Tako sta postala po 131etnem trdem čakanju mož in žena. Oba štejeta danes okrog 40 let. V kaznilnici se je bil Borgart izučil za brusača diamantov in ta poklic namerava seda i izvrševati na Holandskem. Ne Suženjstvo v Afriki v Abesiniji, tudi v Libiji ni suženjstvo povsem odpravljeno Dr. F. Hefti, predsednik svetovne zveze zoPer-suženjstvo,, je v pogovoru z nekim časnikarjem podal zanimivo izjavo o vprašanju suženjstva v Abesiniji. Prad vsem je treba ugotoviti, je dejal, da suženjstvo na obstoji samo v Abesiniji. temveč v celi vrsti drugih' afriških dežel. On sam je videl v italijanski Libiji trg. na katerem 90 prodajali ljudi - može, žene in otroke kakor živaii. Po poročilih abesinskih korespondentov omenjene zveze, velja na trgu sužnjev v tej deželi otrok do tretjega leta nič. med 3 in 10 letom okrog 200 do 500 Din, krepki možje; do 50. le\a se prodajajo po 500 do "2500 Din, lePa. mlada žanska pa velja povprečno poldrug tisočak. Med Abesinci veljajo Gimirci za najboljše sužnje. Črnci so predivji in za sužnje neprimerni, belih sužnjev v Abesiniji ni. — v drugih deželah so laje tudi D0%dini Primeri belih sužnjev — prednost dajejo torej mašancem, kakršni so Gimirci. Med abesin skimi sužnji jih je 80 odstotkov, ki so sužnji že od svojega rojstva, samo kakšnih 20 odstotkov jih je postalo sužnjev po zaslugi lovcev na sužnje. < Tu je treba omeniti, da med trgovci s sužnji absolutno dominirajo — belokoiei. , Razen v poedinih primerih se položaj abasinskih sužnjav ne razlikuje bistveno od položaja naših dekel in hlaPcev. Navzlic te mu vodi cesar Haile Selasie ostro borbo proti; suženjstvu in vsem vrstam tlačanstva. V tem pogledu igra črni cesar povsem ulo-iro nekakšnasa aftiškega cesarja Jožefa'II. Njegovi zakoni zoper suženjstvo so naravnost vzorni. Priznati pa-je treba, da tudi Osebnost Tuhačevskega Obisk -»ovietskega maršala Tuhačevskega v Londonu in Parizu je zbudil zanimanje za tega odličnega predstavnika današniega režima v Rusiji. Časnikarji so ugotovili o njem celo vrsto zanimivih podatkov. Boljševiški mai$al izvira iz ruska ple-menitaŠke rodbine, ki ji je bil prednik mlajši sin flandarskega grofa Henrika Monsa. - Grof de Mons -je kot križarski vitez potoval na vzhod. Namesto da bi se vrnil v svojo domovino, pa ga je zaneslo v Rusijo. ikjar se je naselil pri Cernigovu. Nia-govi potomci šo dobili ime po neki vasi. ki so jo dobili v dar. Maršal Tuhačevski se je vzgajal v kadetnem korpusu čara Pavla in je 1. 1917. kot Častnik pri šal v nemško ujetništvo. Internirali so ga v IngoUtadtu, a mu "je uspelo, da je oobaeniL Vrnil «e je v Rusijo, stopil v službo rdeče armad" in je tu napravil sijajno kari?r«». I ; V ' E R I Mars ikdo, -ki se vtapne visoko, odloži svojo staro obleko tudi svoje stare sorodnike. Največ napitnine d™je človeška nečimer-nost. če si ji dobro stnegel. Zmota je človeška lastnost, pravijo tir krofi k gospodarska kriza zelo pomaga njegovim Prizadevanjem. Abesinski gospodarji iz gospodarskih razlogov niso več zmožni, da bi sužnje vzdrževali in jih odpuščajo tako. kakor evropske gospodinje svojo služinčad. Tako sa ta problem rešuje delno sam od sebe. Vprašanje abesinskega suženjstva je kakor znano, eden glavnih razlogov, s katerim upravičujejo Italijani svoj vojaški pohod v to deželo. Iz vsega tega, kar je Povedal predsednik svatovne zveze zoper suženjstvo, ki je gotovo najkonipetentnejša oseba v tam vprašanju, pa bi bilo razvidno, da bi Italijani dobro storili, če bi se Pozanimali za vprašanje suženjstva tudi v svojem koloni-jalnem področju. Štedite pri vsem, le ne pri zdravju! ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO! — POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI, MNOGO STANE f +r> roaa. ONA S SRCE M NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VODA VAM OHRANJA ZDRAVJE IN DVIGA 2IVLJENSKO MOČ ! ANEKDOTA Shaw je prejel prijavnico za odmero dohodninskega davka. Polo je vestno izpolnil. V rubriki: >Kdo je še udeležen pri dobičku?« je zapisal: »Davčna oblast«. VSAK DAN ENA Po inventurni razprodaji: »Za božjo voljo. Sele zdaj vidim, da sem privedla domov nepravega zakonskega moža.« (>Everybodj» weeMy«) 67 Zane Grey: Teksaški jezdec Dvaindvajseto poglavje. Nedejavnost in negotovost • sta Duanu spet razjedali dušo. Podoibetn je bil priklenjenemu lovskemu psu, ki čuti v nosu duh po di^^iu15. in bi rad planiti na sled. Kar gfodak) jq Nekaj ga je klicaio ttia za goli Itfhet OjFdske gore. A Fletcther je sedel v Ordu in ;čakat'^he|l!a ' im Potggma. Zato jc moral tudi Duane čaigrti. Toda nekega dne so se pokazala znaingnjp'; d>a bo v Ordu kmalu konec dolgega nnfu.. " :! : Sel ki ga Duane ni poznal, je prijal^fe^ it^iHif poročilom za PTecclierja. Ko je spet odjcz&l, Ije* bil videti Plotcher mahoma nekam zamišljen in-nagnjen k samotnim izprehodom. Pil je le še malokdaj, in že to je bok), v oudnem nasprotstvu z njegovimi prejšnjimi navadama. Sel se je vrni!, in njegove novice so skrivnostno- ; vplivale na Ftetclierja. Duane je bili v krčmi- ko jc prišel tisti fant. Videl ga je, kako je šepnil nekaj l/esfcd. a razumel nj ničesar. Ffei&her' je prebledel od_ jeze ali strahu, morda od obojega, in zaklel kakor di-vj!i. Sel je zapustil kremo, ne da bi zaužil le kapljo pijače m odljahal prodi zahodu. zahodna snram se je zdela Duanu skrivnostma_ Jji^a je enako mikala kakor jiuana za Ordsko gOrb. Kje sta bita Krneli im Poggyn? Očivdno ne pri. vodju , v gorovju. F5o fflasnikovem odhod« - je/postal ] FDefccher nvodčečen in. ,čemeren,. Duane jc bi>l opa-jy(.pri FfetcherSiu ž-e razna razpoloženja. To nai-novejjse se mu je zde|Q,..sumljivo. Fletcher je bil zfdafj.hievare^ Dnigi^eo-š^f^Ogibali:Duane ga jelptistM sarrfega, vendaiffga iie blstjro opazoval "Bno upo-po tem, je^bii sel odjahal, se je ''P^cl^r^i^iio-jo^i^^-^^lical--je, .na$ mu dado konja^-Du^he nft^lpriaf bbfrazu vidied, da je sktlenil nekarfi-jajaa:ti j/tfcjbfi^^ 'se/Ljudem v tabor«. .jef^^^P^^a.^Rdi^.-ie'.- naj ostanejo mirni, . dibfol&r :'se ne vroe. skočil)..na konja. »Daj, Dodge,;; pr^di jc zafcjjcal. Dua- "ne:.je pristopili njemu-im^bž.il roko na sedelmo no hruško.• Fietčhter je po&asV jezdili proti lesenemu mostu; in 'Duaine je stopaj/ vštric njega. . »Dodge- s Knellom itnaVč* polom,« je rekel F.teicher. ;»Iu podoba je*; kakor da bi bil jaz -vzrok' nesoglasja v: mfed KneHom,im . Pogyjem. -fMl- me nifeoli posebno maral A Poggy je bil vedno;• pravieeffvče že ne prjj$iZen..do mene. Gia-var pripravka vo!H«) reč, im ta prepir ga zadržuje. y gorovji- Ča)kal>in hoče dati ; K-tjcl.lu ali Poggy iu ^kafcšna- ooiveRa. a -noibetiega rti na iz pregled ju fekafcsna-^ povelja, a tfofceiiega ..rji na. tepregled. Treba da;,:posežem :vmes,: ^eprav m,i ni vsa ta ist-orija preveč po godu.«"" i »Kaj- pa. je";; takega, Jirii?« vprašal Duane. »Mislimi:- da je največ: zaradi tebe, Dodge,« je suho r&k^^FteeherV^vKfKsll ti ni prijatelj -<-od tistih dob. Ta. ne more iiiko^al trpeti, kdor si ne da: ukazovati. M-:!ycra.:Nek^eri izmed fantov so iztegnili.jezjke, J^cgnil reči svojo be- sedo, im Zda j je vrag.pravi, da nekaj ve o tebi im da bi .bi.hu glavaic in tudi Poggy divja, če bi jima povedal Pa ne .pov.e. .Knejia je težko razu- meti Najboilj pametno se tre zdi, da za nekaj dni izgineš v Bradiord iai se potem utaboriš kje tu blizu, dio^iler se ne vrnem«. »Zakaj?« »Za>jo, ker ni zmtsla v tem, da bi si tu nakopava! sJtnostt. Prej aLi silej lx> tolpa pr-jahala semkaj. Ce bodo prijazni, zakurim ogenj — tamle na g-riču. Reciva, drevi čez tri dni. Ce pa ne bi. ponoči ničesar videl, tedaj-giej, da jo odkuriš. Vide; bom, kaj je moči storiti. Jim Fletcjier je dober tovariš. Do svidenja, Dodge!« S temi besedami je od^ahaJ. Duane je bili ves zmeden. To je bil preobrat! Ta mah res ni vedel, kaj storiti. Vseka-ko je sklenil, da v Bradford ne pojde. Nesloga med Chesel-dinovima glavnima pomočnikoma! Odkrito sovraštvo med njimi im Kmellom! Zdaj ie šlo za življenje in smrt. Take pravde so reševali s samokresom. A Duanu je Ma tudi ta nesreča v hrabrilo. Morda se je bil razkroj Cheseldimove velike tolpe že za-čeL Toda kaj je utegnil Kncll vedeti? Zastran tega Duane ni dolgo ugibal. Ce je K netil kaj vedel, tedaj je moglo biti samo to, da ni ta tujec v Ordu, ta Fletcherjev, najnovejši tovariš .nihče dirug kakor Buck Duaine. Ali ni bilo po tem takem čas, da se okoristi s tem imenom im ga porabi za orožje? Ime Buok Duane je bilo Mac Ne5Iyjevo upanje. Na slavo tega imena je biil zgradb ves svoj načrt. Duana .ie že mt k a .x da b, pdrahal za Flet-cherjem in ostal pri njem. A to ne b' bik> ravno spodobno proti možu, ki je bil sam spodoben do njega. Duane je sklenil počakati, kako se stvur razvije. Ce bi tolpa, najbrže iz raznih straml pri: jahala v Ord. je b'«l pripravljen, da se da Knellu razkrinkati To je.utegniJo seveda povzročiti huete zapletliiaje. Poggyn bo nemara posegel vmes . . . Tedajci je Duana pireišimiaa miseft: zalkai ne bi, namesto da tukaj čaka, poiskal Cheseklitoa v njegovem gorskem skrivališču? Komaj je to domitslil je že stekal po konja. Odjezdil je iz Orda proti Bradfordu, kakor da bi bil nameinjem tja. Ko je pa izginil prebivalcem izpred oč):. je zavil s ceste, napravil veLilk ovinek po grmovju in prišel nekaj milj južno od Orda ua ozko, travnato pot, ki mu je bal F&etcher povedal o njej. da vodi v Cheseidiinov tabor. Sledovi kopit na tej poti so bili vsaj že teden dni stari, bržkone pa še starejši. Pot se je vila med grmo-\itim predgorjem im po dolinah im soteskah, ki so jih oibrobUjaii meskitovci, topoli im pritlikavi hrasti. Cez kako uro je prišel Duane do znožja Ord-ske gore. Ko je zajahal navkreber, je dobil razgled po vsem valovitem, črnoJisastem ozemlju. Nekaj ga je bilo pustega, nekaj rodovitnega- Dolge, svetle črte izsušenih strug so se ville po niem ir. se izgrhljade v daljami. Nato je prišel med raztrgano skalovje, kjer je komaj še vided -pot. Nekajkrat je zašel; napredoval je zdaj le počasi. Nazadnje 'je dospel na planoto, posuto z robatimi in gladkimi! skalami, kjer je le madokod videl sledove podkev na kamemitih tHi. Pogosto je moral stopiti s kuija, iti naprej in se raz^biovati i.a d.f . o in levo, preden je našei spet ptot. To je bilo tnuda-poino delo in r.oč ga je zalotita šele sredi gore. Ustavi' se je v stranski doilimici, kjer je bilo dovoli trave in vode, in se utaboril. Noč je bila jasna im mrzla. 14 talfurni pregled Izbrano delo Vide Jerajeve V lični knjigi na 200 straneh, okrašeni * portretom (risba H. Šantlovej irr faksi-Tiiilcmi j-c izdala ženska založba B-elo modre knjižruice Izbrano delo Vide Jerajeve. Temu zvezku poezij najpomembnejše pesnice il kroga slovenske Moderne daje-posebno vrednost uvod iz poresa Marje Kersnikove, ki je pesmi izbra'a in knjigo uredili po krit-ičniih načelih. Tako je dobila \'ida Jcrajcva najlepši književni spomenik. " Pri pesnikih, ki imajo svoje težišče v izpovedni liriki, je njihovo delo dobršen kos življenjepisa. Vanj so vtisnjene zdaj lahke, zdaj te/ke stopinje njihovega duha; v njem sc poznajo kakor v Veronikinem prtu obrisi njihovega najosebnejšega o-bli-čja. Pesmi \'ide Jerajeve so le v manj- . šem delu osebno-izpovednega značaja, v ostalem pa se gibljejo okrog splošnih ženskih in sploh človeških euvstev in. občutij. Jenajeva je nedvomno imela precejr šn jo lirično nadarjenost, tenak posluh za , melodične .ver/e in znatno intenziteto doživljanja. ki bi lahko dala njenim pesmim maogo več notranje vsebine, kakor je sicer imajo Šele uvod Marje Boršnikove, — nedvomno ena najprodornejaih študij of 1 venski ženi — je nepozvanim omogočil • gled v tisto stran pesničine duševnosti, ki je le kdaj pa kdaj vrgla kak odsev v njeno raztrgano, neuravnovešeno poezijo. Vidi Jerajevi jc bil dan sang»viničen temperament. ki je s svojo lahkotno vznetlji-vostjo naglo poganjal njena čuvstva kvišku in navzdol in s tem pogostim menjavanjem duševne temperature še povečavai nervozno stanje. Prav tako naglo je pesnica begala i-z realnega v sanjski svet in po isti d ušesi o vrni nujnosti razklane, neuravnovešene narave je podlegala kot pesni-, ca vplivom, ki jih ni nikflar popolnoma premagala in je zato ostala med našimi drugovrstnimi pesmiki. Izpočetka jo je mi-k: 1 Aškerc, potem jo je pritegni! nase kmečki Murn Aleksandrov, nato je zopet kazala notranjo podrejenost Župančičevi fini, k problemski vsebini usmerjeni in umetniško i-zbru-eni poeziji, potlej se jc zopet navduševala za socialno tematiko in -zatajevala romantično jedro svoje duševnosti kakor Peter Kristusa. Ves čas pa ie imela pesniško znanje s Heineiem. ki ni bilo brez posledic fglei na pr. soroden motiv »Dveh sester« itd.) in se je med temi vplivi, vsa omamljena in razbo'ena od samega sebe, iskala prav do zadnjega, do pesmi, ki že kažejo očitno upadanje njene pesrmiške sile. Pesnica ni imela do svoje poezije jasnega odnosa, kakor sploh opažamo .pri nji nedostaj-anje razumsko podprtega in v življenju preizkušenega svetovnega in živ-ljtnjfškega nazora. Keko je iskala to'središčno "točko sleherne močne osebnost;, pn-oujejo njene' posebne Simpatije' dO Tolstojeve »Izpo-vedi« in Dostojevskega »Bratov Karamazovih«. K-ako 'megleno jč pbj-^ movala poezijo — in v tam- tli bila osamljena: zlasti v mladem pesniškem rodu ima številne tovariše — priča neka njbna' izjava, ki jo nuvajia Boršnikova na šrtr.44;: »Proč s krivithf preroki, ki' se V svojeitr aristokratizinu ' klanjajo' edino' zveličavni formi in izganjajo bogove iz. svetišča muz: Umetnost je izra-z Oloveka-Boga, umetnost je soeialna m idejna, ni .in ne sme biti sama na-sebi • namen«. Lirika je že po -svojem bistvu sama sebi namen, ker je pesniški. čut' nekaj • samoraslega in avtonomnega, kair ni ne podrejeno ne nadrejeno socialnemu čutu iti se mora torej izživljati po svojih notranjih zakonih. Lirika je po svojiem bistvu osebna in čeprav - iona neko socialno funkcijo,' kakor -sploh sleherno javno dejanje, ji niti »permanentni revolucionar« Troekij ne pripisuje socialnega poslanstva. Lirika se ne sme prsati iiz istih vzrokov kakor politični uvodniki ali agi-tatorične brošure; oblika je in ostane v tej avtonomni panogi duševnega stvarjanjd nujnejša od vsebine, v katero se morebitni socialni motivi ati "ideje včlenjajo tako, da so povsem podrejeni primarnemu pesniškemu aktu. .ne. pa da/štrle tendenono iz pesmi kakor kukavičin rep \7. slavčeve-ga gnezda. Vzlic vsemu tavanju in iskanju/ vrlic očitni Tjemožncsti, da razvije in uveljavi svojo osebnost in jii najde povsem samorasel, nji sam.i ustrezajoč.. pesni-kt stil, je Vida J.erajeva,. praiv ljubezniva pesmica,-Njen^ krhka, mehko zveneča lirika, ki dobiva ponekod naiven. nadih narodne- popevke, .drugod pa se zresni v negloboko in neoriginainoi vendar pa čuvstveuo -v-vsakem čitatelju rahlo .odmevajoče misel je v svojem., menjavanju veselosti. in, otož-nosti pristna vin iskrena.. Marja Boršn.i-kova je izbrala pesmi s finim okusom po njihovi -estetski, čisto-, pesniški vrednosti in.-, le ob koncu je zaradi jačje osvetlitve dodala nekatere dokaj brezpomembne verze, (na pr. epigrame), ki. kažejo pesničin precej: nedolžni sarkazem. S!'svojim uvodom, . ki še čita kakor »v;e -roma-neče« i.e ga Boršnikova pokazala, da bi utegnila nova. »Zibiri-ka slovenskih književni e« ki jo-je uvedlo Izbrano delo Vide Jerajeve. pod vodstvom tako sposobne urednice izvršiti to, kar je že dolgo ,v. naši književnosti obžalovanja vredna vrzel: s kritičnimi izdajami - naši*h pisateljic p©kaza-ti -stvarni dc'ež slovenske žene v naši literaturi;. . -»o. Gjalshi • r I 'ne 6. februarja je bila prva obletnica smrti »Homerja Hrvatskega Zagorja« Ljube Babica Gjalskega. »Hrvatska revija« je posvetila februarski zvezek mauom tega pisatelja. o katerem pravi dr. Blaž- Jurišič, da je z njegovo smrtjo »utdihnil poslednji o-, me v Strossmaverjeve epohe v hrvatski literaturi in v hrvatski politiki«. (Alt rfs poslednji? Katera epoha je sedaj »u pnnom jeku«?). Gjalskega zvezek »Hr-vatske revije« prinaša na uvodnem mestu politično akcentuiran nagrobni govor. F. Lukasa. Članek pokojnega Gjalskega o njegovem gradu Gredice je sicer poln starih spominov, vendar stilistično spisan dokaj nemarno. Opremljen je z risbami pisatelje--vega sorodnika, slikarja Ljube, Babica, ki v opombah z naslovom »Tragom sjena« elegično pristavlja, da »večina tih motiva više ne postoji«. Iz vrste ostalih prispevkov omenjamo dva najvažnejša: »Gjalski kao političar« (dr. Blaž .Jurišič) in »Gjalski i-Rusija« (Nikolaj Fedorov). Prvi prikazuje dokaj neuravnovešeno politično osebnost avtorja »Na rodjenoj grudi«. Pisec hodi še z večjo opremnostjo okrog jugoslovanske., hrvatsko srbsko koalicionaške ideologije Gjalskega, kakor je hodil sam Ljuba Babič. T-u je tudi beseda o zadnjem romanu Gjalskega *Pro-nevjereni ideali« in o dveh v rokopisu zaostalih člankih. Zdi še. da je GjnJski pokazal na stara leta preveč onemoglo zagrene-losti in umetniške izčrpanosti, da bi v tem'; baje poslednjem slovstvenem reprezentantu Strossmaverjevega jugoslovenstva na Hrvatskem bilo kaj tragične veličine človeka, ki- stoji na črepinjah svojih koncepcij. Iz starega Gjalskega se oglaša samo en osnovni ton: razočaranje -z razmerami v Jugoslaviji. Toda. kdo je tako naiven, da Si je naš politični zakon zamišljal kot blaženo' idilo? Idil ni nikjer v življenju, najmanj pa v javnem življenju. Razočaranje se pojavlja povsod: najsi so politične fronte postavljene kakorkoli toda taka čuvstvena ' stanja niso moška vrlina. V svoji bolestni ob-' čutljivošii' "in neinožati zagrenelostj pa je nekdanji .predstavitelj hrvatskega književnega, rpalizma res značilen tudi za. posebno-hrvatsko zvrst političnega »realizma?, . ki je z vsemi svojimi protislovji dobil v St j. Radiču tako živo podobo. Članek N. Fedftfova .»Gjaiski i Rusija« je prav zanimiv in objektiven; kaže Podrobno poznanje, hrvatske literatuic. posebej še dela Gjalskega in vesten študij. Fedorova večji spis »Ruski utjecaj na hrvatski! književnost«, čigar del je tu- izišli prikaz Gjalskega. obeta prav tehtno in pomembno književrio-žgodovinsko delo. Izmed krajših' prispevkov naj omenim še dva: Iva "Kozarčanina esej '»Na rodjenoj grudi« in dr. Josipa Bognerja »Noviji kri-tički prikazi o Gjalskome«. Pose.bnbst številke so že omenjene risbe Ljuba Babiča; nekatere so reproducirane. na posebnih Prilogah., Prva priloga kaže Homerja zagorskih kurij- in poilirskih dni na mrtvaškem odru. " "• ..•: Zapiski L M. Skerjanc v bratisla\-skem radiu. V četrteik.' dne 13 t m. ob 21. uri bo oddajala radijska postaja . Bratislava šker-jančev klavirski trio v izvedbi našega odličnega BrandLtria To delo. ki obsega štiri stavke, je zadnje komorno delo skla_ datelja L. M.' škerjanča in obenem prvi jugoslovenski trio sploh Vse, ki se zani, majo za našo sodobno glasbo, opozarjamo na to oddajo predvsem tudi zato, ker je to prva izvedba tega dela. Pričakovati je,. da bo Brandl.trio izvajal škerjančev trio na svojem pomladanskem koncertu v lijubljani. "" j Ga. Ribieeva v operi »B«tterfly«. V sono-to se narfi je predstavila prvikrat -v glavni partiji opere .j.Madame Butterfly« ga. Ribičeval poznamo go. Ribičevo -skoroda iz-za časa'1 njenih prvih pevskih nastofx>v v kbncertUvlii'operi. sprOHiljali snjo njen raz v.oj, videli .-njene uspehe, se čudili njdni ujnetniŠki ambiciji, vztrajni volji in neutrudni enažfgJji. s: katero se je iz neznatnih drugovrstnih vlog pp|>enjala vediio višje do »Prodane neveste« in sedaj do Butterll.v. Baje jer ga. Kibiceva imela do zrelosti na-študirjpio malo .!ai>onko pred dvema Letoma. a^ jilni, zo(jet baje. kljub vsem iiajK)-roni tfo sobote uspelo da bi jo prikazala na odru. Nastopila je tudi sedaj brez orkestralne vaje m aranžirovke, ki ji je si-c^r bila ponudena. a šele na dan predstave. JvO. je potrebovala miru in zbranega du-h.a.vv! danih prilikah in v obsegu danih P3v-skih in igralskih zmožnosti je ga. Ribičeva nedvomno dosegla z Butterfly jako lep uspeh. Spočetka, v prvem aktu. ji je seveda na dušo, na glas in na grlo sedla neizbežna mora treme, ki pa jo je premagovala čimdalje bolj uspešno. Ob sklepu dejanja, a tudi že v duetu z g. Gostičein na odprti sceni, ji j=! publika priredila prav prisrčne ovaoije, ki so se stopnjevale do burnosti, ko se je odprl zaslor in sc je na odru pokazala na dveh mizah zložena gomiia cvetov, vencev in drugih daril. V nadaljnjem poteku opere je obodrena po odločnem priznanju publika nastopila mnogo svobodnejše ter z naraščajočim uspehom ijivedli -žv«^ pač"iit^hko nalogo do sreč--, .. ,,. 7 nioreiii It'i l^peSnu' "uspehu »našemu ddtetuc, kakor Zagre*bčani imenujejo: domačine ob priliki prvih nastopov, ali prvikrat izvedenih od-govoruejših partij, odkrito čestitati. Dirigent g.. Niko Štritof je pevko ves čas tova-ri';kbi'podpiral, ravno tako pa tudi vsi sodelujoči, to je g. Gostje, ga A. Bernot - Go-lob(®a, g. .fanko itd. —«'. Uspeli, slovenske skladbe v Varšavi, fca-kor -snto že v .Jutru«; poročali je bil jartu-arja ^v ■ varšavskejn radiu simfonični koncert-pod vodstvom šefa orkestra Fitelhšcga. Polsg Bacha, Mozarta. SzVmanovskega in Stravrnsftega je bila na sporedu Slavka Ost^a-ViŠuita za orkesterc Ob tej priliki je Varšavska radio - revija >Antena« priob.-. čila- Ošlerčevo sliko, v naslednji številki pa je ižšla ocena: »Koncert je zaključila pri nas v nepoznana >Suita .c jugoslovenskena komponista SI. Osterca, enega najniarkant-liejših talentov današnje Evroi>e. ki združuje v sebi izredno tehniko in smisel za konstrukcijo z neposrednostjo i-n ekspresijo. Za 150 letnico Vuka Stef. Karadžiča. kj bo v teku prihodnjega leta, je pričelo beograjsko Udruženje Podrinaca pripravljati yelike slavnosti. Med drugim nameravajo postaviti Vuku dostojen spomenik v Beogradu. čosičev roman »Pokošeno polje«, ki je preveden tudi v slovenščino in češčino. je dramatizirala članica beograjske drame Mida Dimič. Dramo uprizori prestokiinko gledališče pod naslovom »Sile«. I ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa „H E R S A N ČAJ" mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost „ HERSAN ČAJA« in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska *rvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupi jen ju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju, »HERSAN CA J« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje' zastonj: »RADIOSAN« Zagreb, Dukljaninova l Reg. S. St. 14001 z dne 6. VL 1934. j . -'. - ^ 12$ kontrolnih mest mora iti vsak PIHIH UPS UA ID IIO predno pride v prodajo! Solidno delo, prvovrsten materijal in zadovoljstvo kupcev so razlog, da vsi zahtevajo PHILIPS Naznanjamo, da nam je umrla naša dobra mama, tašča, babica, gospa Avgusta Munda roj. Pototschnig VDOVA PO VLADNEM SVETNIKU. Pogreb bo v četrtek, dne 13. februarja ob 15. uri iz hiše žalosti, Nunska ulica 17, na pokopališče pri sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 14. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana-SIovenjigradec, 12. februarja 1936. DR. AVGUST MUNDA, sin — MARIJA, snaha IVKA, vnukinja — in ostalo sorodstvo. Brex posebnega obvestil* f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, tast in stric, go. * pod ; Ivan Smolnikar ŠOLSKI UPRAVITELJ V P., dne 11. II. ob 11. uri ponoči, previden s tolažili svete vere po dolgi in mučni bolezni v 74. letu starosti za vedno zatisnil svoje trudne oči. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v petek, dne 14. n. ob pol 13. uri prepeljani od doma Tičnica št. 9, v Šoštanj do farne cerkve Sv. Mihaela od tu pa v Celje, kjer bo pogreb ob pol 15. uri na okoliškem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 15. n. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Mihaela v šoštanju. Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in spomin. ŠOŠTANJ, dne 12. februarja 1936. ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. otvt " ylt o» z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor 6 časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride | v vsako hišo in govori dnevno desettisočem i ičitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevnika je najuspešnejša I investicija, ki prinese koristi trgovcu in kupcu. ■ CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pri-stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20/-» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:fl » . ______«__«_ odgovor, priložite WlH y»m V TltflltlKall Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tUfoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Pozor, ljubljanski naročniki malih oglasov in oni, ki se zanimate za naslove ponudnikov! Od danes dalje dobite naslove od malih oglasov, naročate in izročate ponudbe na oglase v podružnici Jutra, na Sv. Petra cesti št 19. (Zadružna hranilnica) Podružnica Jutra v Prešernovi ulici Je ukinjena. Sli^ibo dobi Seseda I Otn. ko zanesljiva, želi službo •ia vsa hišna Oio ta iifro ali dajaojp naslova 5 Oin Najmaitfi) »ne»»k W Ohi Prodam Bushan: Die Sitten der VOlker, 4 zvezki in Mayer: Mali leksikon, 3 zvezki. Knjige eo v platno vezane in telo dobro "ohranjene. Cena in naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3635-8 » f» Beseda i Oin. davek 3 Oin ta iifro aH dajanje oaslova S Oio NajmanjSI cnesek 17 Ohi Radio Rad ione, model 1936, 3 cevni, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3907-9 ti. fh. Rotman: Kapitan Kozostreler «re v Ameriko 66 Ali joj, profesor je bil v hudi stiski; dečka sta bila pri skoku priletela nanj, in zdaj je siromak na pol omamljen visel z glavo čez rob. Ham! je rekel velik krokodil, ki je mahoma pogledal iz vode — in že je držal profesorjevo učeno brado med zobmi! Seseda 1 Oio lavek I Oio. ta iifro aH dajanje naslov« f Oin Najmanjil toesek 7 Ola Pisalni stroj mali Adler. brezhibno delujoč, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia. 4014-39 Seseda 1 Din, davek i Oin. < iifro ali Jalanje nasl. va f Oio NajmanjSI toesek 17 Oin. Parni kotel dobro ohranjen, 4 atmosfer, s kurilno ploskvijo 3 kv. metrov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Kotel«. 4001-7 Cenena posojila lo 10.000.- dinarjev pre »krbujemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Jamstvo«. 3740 16 Vojno škodo (Ratno Šteto) in druge vrednostna papirje, kupuje ln prodaja najugodneje trg agentura biečnib poslov Alojzij Planinšek. Ljublja na, Beethovnova nI. 14/1. 'palača Dunav). 3SM-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditu« in Zadružne gospodarje banke, kakor mariborskih, ptujskih in celjskih denarnih zavo dov, prodn6te najugodneje in takoj edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor. Za odgovor Din 3 znamk. 61-16 Kompanjona s 60—100.000 Din, išče sto ro, vpeljano, rentabilno podjetje v vino- in sadje-rodnem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez dolga«. 2U64-1K! V najem Večjo trgovino v velikem industrijskem trgu na Gorenjskem, oddam pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoja solidnemu in dobremu trgovcu v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slučaj«. 4000-1117 Seseda I Din Javek S Dio ta iifro ali dajaoje naslova ^ Din Natmanlit tnesek 17 Dla Nova vila dvodružinska, naprodaj za Din 70.000. Pobrežje pri Mariboru, Spesovo 6elo, Slomškova 26. 4017-30 Stanovanje odda ieseda I Oin Javek i Din ta iifro ali dajanje aslov a >ln Najmanjši «ne""k 17 Din 2 prazni sobi skupaj ali posamezno, sončni, kopalnica, kuhinja, takoj oddam. Tyrševa cesta 43, buffet. 4082-21 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kopaj* oo nalvlšiih -en a h Cerne . juvelir Ljubljana VVolfova olica 3 Kapital Beseda I Din Javek J Dib-ta iifro ali dajanje našteva " Oio NaJmaoiO «>»«<»•> (7 Dio Hranilne knjižice vseli zavodov ln vrednostne papirje Kupujemo in prodajamo najugodneje Invalidska Zadruga. Zagreb, na4 zastopnik z« Drav-sl-o »anovino A. ADAMIČ, Ljubljana. Josio-svetetea 8. Telefon 32-86 1789-16 Trisobno stanovanje sončno, v pritličju vile, centrum mesta, takoj oddam". Vprašati: KnalPeva 1SVII. 4019-21 Štirisobno stanovanje oddam mirni stranki za maTec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 401C-31 Dijailte sobe Dva dijaka sprejmem na stanovanje in na hrano aii pa samo ne stanovanje. Instrukcija zastonj. Kastelic Ana. KaT-lovška ir>. levo. 4021-22 Priporoča se ls razne trgovske, bančni in kreditne posle, u na kup ia prodajo ,-rednoetnih papirjev, hranilnih kojižie realizacije kompenzacije, rame nakupe, plačila ln prodaje Alojzi) Planinšek. trg strt ta bančne in bla govne posle. Ljubljana Beethovnova nI. 14/1 (palača Dunav). Jamči sa - vot.r" 'rvrlevanje. 3868-16 ruiiiMniri Bei-eda * Din Javek ? D>-ta iifro ali dalanle naslove f Oin NaimanU) tnesek 17 Oio Opremljeno sobico oddam, s pranjem perila in postrežbo s .115. februarjem. Sv. Petra nasip 43. 4023-33 Mesečno sobo •i separiranim vhodom, v pritličju, oddam stalnemu gospodu s H. marcem. — Knafljeva WIT. '4030-33 Lepo sobo t dvema poeteljama. oddam. FOgnerjeva 13, vrato 16. 4003-28 m Beseda 1 Din. davek ' Din. za iifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmaojii toesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, iščem. Ponudbe pod »Oficir« na ogl. odd. Jutra. 3KJ0-33a Informacije Beseda I Dio Javek I Din. ta iifro ali daianje naslrv« 5 Oin Najmanjii ni—ek 17 Oio Stara renomirana tvrdka Žabjek Adolf ima svojo stojni-co zopet v Šolskem drevoredu. Sprejme mesarskega pomočnika z dežele. Zglasiti se je na stojnici. Šolski drevored. 40112-31 Razno Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBIjJA_N1 — se priporoča Dledim in slabotnim osebam. Kako se rešite OBČINSKA UPRAVA ŠT. ILJ V SLOV. GORICAH razpisuje mesto. občinskega delovodje Pogoji predizobrazba najmanj 4 razrede srednje šole. Jamstvo Din. 8.000.— (v gotovini ali poroštvu). Ponudbe naj &e pošljejo na naslov predsednika občine g. Karlu Svatiju do 29. februarja 1936. Dne 17. februarja 1936 ob 15. uri popoldne v Ljubljani VH., Frankopanska ul. 21 (Ju- gosteyer) JAVNA DRAŽBA hladilnih omar, hladilnih agregatov, elektromotorjev, raznih polizdelkov in opreme za hladilne naprave. — Interesenti vabljeni. INSERIRAJ V „JUTRU4' Med spanjem koža na licu popušča in najlažje absorbira r«dilne sestavine Biocela, ki je sedaj v kremi Tokalon rožnate barve. Tako izginejo gube, znamenja utrujenosti in vse druge napake polti. Zjutraj «e pojavi sveža, jasna in lepa nova koža, ki je bila pod staro. Na ta način je videti vsaka žena za 10—15 let mlajša. To mi je povedal neki znameniti pariški kozmetik, ko mi j« govoril o sijajni iznajdbi dunajskega vseučiliškega profesorja dr. Stef-skala, ki j« odkril Biocel, Dokazal mi je, da vzroki gub in ohlapnosti ličnih mišic niso stvarni, marveč posledica pomanjkanja Bio-c#la r koti. To dragoceno sredstvo za pomlajevanje, ki se dobiva od mladih živali, je zmešano v kremi Tokalon rožnate barve. Poizkusite to sredstvo ie drevi in že iutri boste aa videz mlajši. SBE9BBE9B Telefon 2059 Suha drva, Jr\ premog. KarbopaKete m ^ dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva uL St 5 RAZGLAS. BBBBBBB i Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Rozalija Pavšič ZASEBNICA dne 11. t. m. po kratkem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. K večnemu počitku jo spremimo dne 13. februarja 1936., ob 4. uri popoldne a Vidovdan-ske ceste štev. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. februarja 1936. ALBIN PAVŠIČ, sin; PAVLA in IVANKA, sinahi; SILVO, vnuk in vse ostalo sorodstvo. S 15. februarjem 1936 prenehajo poslovati uradi inkorporiranih okoliških občin v vseh zadevah, izvzemši knjigovodstvenih in blagajniških. Zato se od tega dne naprej do 31. marca 1936. vrše še nadalje vsa vplačila in izplačila pri občinskih uradih inkorporiranih občin Moste, šiška in Vič. Poleg tega se vrši še do nadaljnjega izdajanje živinskih potnih listov v inkorporiranih občinah tako, kot doslej . Vsi drugi posli pa se s 15. februarjem 1936 popolnoma prenesejo k mestni občini ljubljanski oziroma mestnemu poglavarstvu, tako da poslujejo od imenovanega dne naprej uradi mestnega poglavarstva ljubljanskega v vseh zadevah, v katerih so poslovali doslej uradi inkorporiranih občin. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 11. februarja 1936. Predsednik: Dr. J. Adlešič s. r. Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa Marija Kristan, roj. Jernej«, vdova po poštnem uradniku, dne 11. t. m., po dolgi in mukapolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 3. uri popoldne, iz hiše žalosti, Tyrševa cesta štev. 47 (Bežigrad), na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 18. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 12. februarja 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. uavoru ttavijeo. — izdaja to conzordj »Jutra« AdoU tUbnlkaz. — 6a Narodno uafcarao d. £L Kol uafcarnarja Prane Jezertek. — Za maemtiu det Je odgovoren Aiop Novak. — Val v Uuotiam