GLAS TELEPHONE: CHelsea 3—1242 List slovenskih delavcev v Ameriki« Catered ma Scrood Ctmm Matter September 21st, 19t3 al Um Voat Offlc« New York, N. Y-, onder Act ef (MCim mt Marrb 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 39. — Stev. 39. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 17, 1939— PETEK, 17. FEBRUARJA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVI1. ANGLIJA BO KMALU PRIZNALA GENERALA FRANCA Amerika bo zgradila 3000 vojaških letal ANGLIJA NOČE V TEM POGLEDU PREHITETI FRANCIJE, ZATO BOSTA FRANCA OBE ISTOČASNO PRIZNALI Anglija in Francija čakata le še odstopa predsednika Azane. — V Franciji je 340,000 španskih beguncev. — Trije »x>goji za priznanje. — Španska se mora podvsem oprostiti vsakega tujega vpliva. KAJ NAMERAVA B0LJŠEVIŠKA KOMISIJA? LONDON, Anglija, 16. februarja. — Angleška vlada je zopet odložila priznanje vlade generala Franca na Španskem, dokler se predsednik Azana ne odloči, ako odstopi ali pa ostane predsednik španske republike. Kakorhitro bi se Azana odpovedal predsedništvu, tedaj bosta i,meli Anglija in Francija zadosten vzrok, da rečeta, da ni več španske republikanske vlade in da je čas sprijazniti se z novim položajem. Ministrski predsednik Neville Chamberlain je v poslanski zbornici rekel, da kabinet še vedno razmišlja o priznanju generala Franca, toda niti najmanjšega dvoma ni, da je,malo prej Chamberlainov kabinet sklenil, da stopi Anglija v diplomatske zveze z zmagovitim generalom Francom pri prvi ugodni priložnosti. Glede tega so ministri tako spo-razumljeni, da so konečno odločitev prepustili Ne-villeu Chamberlainu, da prizna generala Franca, kadar .misli, da je primeren čas. Glede priznanja pa Anglija ne mara prehiteti Francije, temveč bosta obe vladi ob istem času priznali generala Franca, kadar se bodo republikanski voditelji predali generalu Francu. F- rancija pa še hoče od generala Franca prejeti zagotovilo, da bodo italijanski vojaki odšli iz Španske. Chamberlain je prepričan, da bo mogel pridobiti generala Franca, da se bo otresel nemškega in italijanskega vpliva. Chamberlain se drži Franco-ve besede, da mora ostati Španija španska, kakor veruje tudi Mussolinijevi obljubi, da bo odpoklical italijansrke vojake iz Španske, kadar bo končana državljanska vojna. PARIZ, Francija, 16. februarja. — Komisija za vnanje zadeve v francoski poslanski zbornici je naznanila, da je od pričetka španske državljanske vojne prišlo 340,000 španskih beguncev v Francijo. Med temi je 180,000 vojakov, od kaLerih jih je 10,000 v francoskih bolnišnicah, nad 68,000 o-trok, 63,000 žena in 10,000 starih ljudi. I JARIZ, Francija, 16. februarja. — Iz krogov predsednika španske republike Manuela Azane prihaja poročilo, da angleška vlada skuša čimprej končati dolgo špansko državljansko vojno. Chmberlain je svojim zastopnikom v Burgosu naročil, da naj prično pogajanja z generalom F. I* rancom na podlagi treh točk, ki so slične pogojem. ki jih je 2. februarja stavil španski ministrski predsednik dr. Juan Negrin v Fugierasu in ki so: 1. Tuji prostovoljci" morajo zapustiti špansko ozemlje. 2. General Franco mora obljubiti, da bo opustil vse reprisalije proti republikanskim voditeljem. 3. Odst ranjen mora biti Vsak tuj vpliv na Španskem. Četudi je general Franco te pogoje odločno zavrnil, vendar je predsednik Azana s Chamberlain-om istega mnenja, da bo general Franco nekoliko popustil v svoji prvotni zahtevi, da se mora repun-likanaka vlada brezpogojno podati. Ako bo Anglija v tem posredovanju uspela, bo premirje in bodo generalu Francu pre-Madrid, Valencija in Alicante. Mornariški podkomisar b o obiskal Združene države. — Komisija bo kupila bojne ladje. MOSKVA, Rusija, Iti. feb.— Prvi mornariški podkomisar admiral Ivan Stepanovie l«a-k<|v bo v nekaj dneh s sedmimi mornariškimi izvedenci od-fKjtoval v Združene drža ve. Kak namen ima njihovo potovanje, ni bilo naznanjeno, sa mo znano je, da so vsi dobili ameriški, |>oljski, nemški in francoski vizum. Inozemci, ki vedo za to misijo, pravijo, da mora biti ta misija največje važnost, ker jo fvodi lako vie-*>k mornariški rast ni k kot je admiral Isakov. Znano je tndi, da je sovjetska vlada zavzela, da zaradi najmočnejše vojno brodovje na svetu. Admiral Isakov je zadnjih dvoje let zelo naglo napredoval, ker je zagovarjal močno bojno mornarico, medtem ko so bili oni častniki, ki so temu nasprotovali, odstaivijeni. Znano je, da je predsednik najvišjega sovjeta Miha jI Kalinin lansko poletje v največji ladjedelnici v Ljeningradu v svojem govoru pred delavci rekel, da mora Rusija v zgradbi bojnih ladij celo prekositi Anglijo. Rudija namerava zgraditi tri oklopnice j>o 35,000 do 40,(¥>0 ton in bodo oborožene s 10 palčnimi topqvi. To bodo na jmočnejše bojne ladje na svetu. Poleg tega pa bo Rusija še zgradila 3 matične tojne ladje za aeroplane, G težkih križar k iti veliko število rušileev in srtbmarinov. WASHINGTON, D. C., februarja. — Ruska mornariška komisija, ki prihaja v Zdr. države, ima namen pričeti pogajanja z ameriškimi mornari škimi arhitekti in graditelji za zgradbo delov treh velikih o-klopnic. Ti deli bodo poslani v Rusijo in .bodo tam sestavljeni. Sovjetska vlada pa hoče v Združenih državah poleg teaja še dobiti topove in oklope. URADNIŠKO DELO V MEHIKI MEXICO CITY, Mehika, lfi. februarja. — Po novi odredbi bodo imeli mehiški državni uradniki in uslužbenei za kosilo in opoKlanski počitek mesto str < ur samo tri ure časa. Doslej so večinoma imeli za to.štiri ure časa. Po novih predpisih bodo sedaj delali od 9 dopoldne do ene vpopoldne, nato je kosilo, potem pa .bodo zopet delali od štirih pa do po! sedmih zvečer. PREDSEDNIK NA DOPUSTU Njegov zdravnik mu je le nerad dovolil odpotovati. — V Washington se bo vrnil po dveh tednih. BELA IMREDY JE RESIGNIRAL WASHINGTON, D. C., 1<>. feh. •— Predsednik Roosevelt ki je bil |h*t dni \ 'postelji null gripe, j«» torti ko okreval, ca se bo lahko poda! na tliva tedna trajajoče poči t ni ee. Njegov osebni zdravnik, admiral R. T. Melntire mu sprva ni hotel tega dovoliti, pa je po posvetovanju z nekaterimi drugimi zdravniki slednjič odločil, da predsednik laltko tvega to I>otova nje. OjK>lnoči se -bo predsednik odpeljal z vlakom proti Florida Citv, odkoder se bo podal v soboto zjutraj z avtom v Key West. Tain se »bo o krcal na kri žarko "Houston" In si ogledal velike ameriške mornariške manevre. Odsoten tf>o dva tedna ter bo dne 4 marca vrnil v Wash ington. Takrat bo 150. obletni-ea prvega ustavnega kongresa. Roosevelt bo imel ob tisti priliki pomemben govor, pred senatom in poslansko zbornico. Danes sta bila pri predse<1-niku eol. F. A. Harrington, voditelj WPA, in generalni državni pravdnik Murphy. ROOSEVELTU SE OBRAČA NABUE Proučaval je svoj rodovnik. — Njegova stara mati je bila Zidovka. Izdal je strožje odredbe proti Zidom, kot Nem-cija. BUDIM P EST A, M a« I ža rska, februarja. — Ministrski predsednik Bela Imredv je včeraj naznanil svoj odstop, ker je bila njegova stara mati Židinja. Svoj odstop je naznanil na konferenci vladne stranke, ko je že podal ostavko regentu admiralu Nikolaju Horthyjn, ki je ostavko sprejel. Njegov odstop je povzročil veliko senzacijo v političnih krogih, kajti nedavno je izdal .proti Židom mnogo strožje odredbe glede gospodarskih omejitev, kot pa nacijska linern-berška postava. Na konferenci je Imredv povedal, da je zelo ratančno pre-iskal rodovnik svoje družine in je iznašel, da je bila njego\ a stara mati Židovka, ki je ibila krščena leta 181.'3, ko je bila stara sedem let. "To odkritje me sili, da naznanim svoj odstop." je rekel. Njegov odstop, ki je imel za posledico odstop celega njegovega kabineta, je prišel ob času krize zaradi narodnostnih manjšin, nemškega pritiska, prepira zaradi odredb proti Židom in ko Madžarska ni mogla dobiti večjega kosa Ceho-sloivaške. Po nekaterih poročilih bo najbrže njegov naslednik dosedanji poljedeljski minister grof Pavel Teleki, ki je svaril vlado, tla bi pristopila k iproti-kominterni zvezi med Nemči- LETALA BODO VELJALA SK0R0 400 MILIJONOV DOLARJEV WASHINGTON, D. C, 16. februarja — Zavedajoč se nevarnosti kakega tujega vpada, je poslanska zbornica sprejela predlogo za povečanje zračne sile do 5,500 aeroplanov. Glasovanje je bilo 367 glasov proti 1 5. Novi aeroplani bodo veljali $376,000,000. SPLETKE PRI V0LITVI PAPEŽA Razne države skušajo vplivati na kardinale pri volitvi papeža. — Poslaništva so zelo zaposlena. VATIKAN, IG. februarja. — Tuja poslaništva pri Vatikanu kažejo veliko delavnost in skušajo vplivati na sveti kolegij kardinalov pri izvolivi novega papeža. Avtomobili s črkami "C. D." — diplomatski avtomobili — neprestano prihajajo pred glavna vrata Vatikana, kjer jih pozdravi švicarska straža. Iz avtomobilov izstopajo po- slaniki z visokimi cilindri ter hodijo k državnemu tajniku in vulkaničen, kot pa je bil leta Tekom debate so skoro vsi govorniki opozarjali na nevarnost v mednarodnem položaja ter izražali sjvoje mnenje, da se bo ta položaj še poslabšal, mesto izbojšal, tako da ho o-grožena tudi varnost Združenih držav. Meti tem pa je državni tajnik Hull poslal predsedniku odbora za vnanje zadeve v jh>-slanski abornici McReynolds-u pismo, v katerem pravi, da vlada ne bi nasprotovala pre -membi nevtralne postave, da pa jpremembo pusti popolnoma kongresu. Kaj žele predsednik Roosevelt in njegovi svetovalci glede premembe nevtralne postave, ni znano, toda taka pru-inemba bi bila velike važnosti za slučaj splošne svetovne vojne. Poslanec Ravburn iz Tcxa- 44Položaj v Evropi je bolj "Poožaj v Evropi ej bolj WASHINGTON, D. C., 14. feb. — Iz Bele hiše poročajo, tla se je zdravstveno stanje predsednika Roosevelta, ki je prejšnji teden zbolel na gripi, znatno izboljšalo. Njegova tem-J jG, Italijo in Jajioiisko. pcratura je normalna. Vsak torek sprejme v avdijenci časnikarje, česar pa prejšnji to rek ni storil. Navzlic temu je pa sprejel več obiskovalcev, med njimi poljedelskega tajnika Walacea in delavnko tajnico Miss Perkins. STARI ČLANI NAJVIŠJEGA SODIŠČA SEJPOSLAVUAJO WASHINGTON, D. C., 14. fel>. —Sodni-k najvišjega sodišča Ijonrs 1). Brandeis, ki je te dni stopil v pokoj, je bil že leta 19'2G upravičen do pokoj nine, navzlic temu je pa vršil službo do svojega S3, leta. Nokateri drugi, katere je po brala smrt ali so prostovoljno odstopili, so ibili stari: Oliver Wendell Holmes 01 let; načelnik najvišjega sodišča Taney 87 let; D«v all 8*2 let; McKenna in Field 81 lei; Nelson in p.t Marshall 80 let. Včeraj so se vc< dan in pozno v noč. posvetovali regent admiral Ilortliy, Imredy in grof Teleki. V svojem »porti z madžarskimi naciji je Imredy v parlamentu predložil zelo stroge odredbe proti Židom v namenu, da hi od vrnile sapo od madžarskih naeijskih jader. Politični krogi so smatrali to za znamenje, da je Imredy prišel pod pojiolni ivpliv totalitarnega krila svoje stranke. Vsled odstopa Imredv j a se mogoče MaVlžarska ne bo pridružila proti-koininterni zvezi. Yuan ji minister grof Stefa'i Csaky je 13. februarja nazna-nil, da se bo Madžarska (pri družila tej zvezi in četudi do sedaj .Madžarska ]>ogodbe še ni |>odpisala, je ž nio sovjetska Ru sija prekinila diplomatske zveze. ipapeškemu komorniku kardinalu geniju Pa cel li ju, ali pa kakemu njegovemu tajniku. Kardinali, ki do sedaj še niso bili v konklavu — izmed sedanjih kardinalov je volilo papeža Pija XI. samo 10 kardinalov — se pritožujejo, da jih v njihovem stanovanju obiskujejo skrivnostni odposlanci, ki jim hočejo dopovedati, kako korist bi imela sv. Cerkev, ako bi bil r^ vol jen ta ali oni kardinal. Kardinali pa takim odposlancem odgovarjajo, da jim je pri srcu samo sv. Cerkev. Starejši kardinali se temu prav nič ne čudijo, ker je to običaj pred vsakim konklavoni. Da se ubranijo takih odi>oslan cev, jih mnogo ne sprejmejo. Odposlanci se včasih celo poslužujejo nižjih uslužbencev, ki ostanejo v konklavu do izvolitve papeža, upajoč, tla more- 1914. Svet živi bližje skupaj, pa naj bo meja Združenih dr ža*v, kjer hoče — iu nam te meje ni treba povedati. Mislim, da povem mišljenje miljo-nov, ki pričakujejo od nas, da govorimo za nje, ako rečem, da naš narod, pa naj bo naša meja kjerkoli, želi, da je Amerika pripravljena braniti svoje meje." 4'Mogoče t>o potrebno še pred koncem (poletja, da Amerika agradi v prihodnjih 12 mesecih 3000 aeroplanov, da bo svet vedel, da j'* Amerika s svojimi aeroplani, bojnimi ladjami, vojaki in orožjem pripravljena stopiti nasproti oboroženemu j4)vetu, kakor je nek velik predsednik te zbornice (Champ Clark) nekoč reltel: "Ameriški narod je najmiroljubnejši na svetu; toda če mu je prizadeta kaka krivica, ali jo ob kaki tpriložnosti sporočati je prikrajšana njegova pra\i- ..................................................iMilllltlif,. iiinmii •••llifl*-|l|S|||n,la«»l|l||||||t||a!«i,|a|||a|& - I""' ^ ALI ste že naročili ^ Slovensko - Amenta kanski Koledar za ------leto 1939? kakemu kardinalu kako besedo. Predpisi za ivolitve papeža pa so bili namenoma sestavljeni tako, da le zelo težko doseže kardinala kak vnanji vpliv. Poleg tega pa tudi vsak "kardinal pred volitvijo priseže, tla 1>o glasoval samo za onega kardinala, ki je po njegovem mnenju najbolj vreden postati naslednik sv. Petra. « Wiih.iiiiiWNihjiiHiWNi, ...ciiffiiiin ..iiinim m" "«iiMiiH"n>uau!n»|!'"uiim>M?l*»nmin ADVERJ ISE ju •'GLAS NARODA" ,l*lli^|IIKIIIi*lii!>|l>t>iaiM»i«*l>l>>>l|l|ifMi|1l>lt'lti tiiif>Mtu,iriiii'Hi||r),||ii,li||l|a|||pi||||au||l||< ea, tedaj je najbojevitejši narod na svetu, ki je pripravljen postaviti se nasproti celemu oboroženemu svetu." NOVO TURŠKO PRISTANIŠČE ISTANBUL, Turčija, IG. februarja. — Komisija, kateri je bila poverjena naloga, da vladi predloži priporočilo za turška /pristanišča, je izbrala za novo pristanišče Čatalaai ob Črnem morju, 15 milj od Zon-guldaka. To pristanišče bo služilo premogar&kira poljem in železnim rudnikom y K%t&1hi- ku. Nt: - - ' : x V v v- , /,-. RQDA"—H«w Yoif Friday, February 17, 1939 SLOVENE (YUGOSLAVT- DAILY GLAS NARODA" ni PubUahed by ftBilimnW COMTANI iruk Sakta-rtmem of Ul WEST ot (hi do* and iidi J. Laptiu, de«. ■ of above 'officer«: NEW YORK, N. ¥. 46th Year INMUBU ICVBai LUT KXOGPT SUNDAYS AND BOLJ DAT S i4r«mmit «1 Agreement Za toto Za pol leta Za fiatrt leta v^Ja Mat m Aaariko Sa flew Torlr u relo l«to . . $7 00 Za pol »eta ................$3.M) Za lDosematro aa celo leto .. $7 .(0 Z* pol leta ................S3JS0 W">'w4p(t!r Yearly »*_ N4BODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDEU *N * PftAJEKIKOT iJUS NARODA", ti« 1-1241 NEW YORK. N. S. IX»t*I til tores potfpiaa la u—Imult m ne prtoMnJ^o. Denar aa oaroCulno na) aa UacvoM poiltjatl pa Moocy Order. Pri »uremeicbi kraja narotf- nika*. tmtM. M m nan, t*ll preJAJe bivallMa naanabl da Uit rej« najde-m*t aaaiwalk*. BELGIJSKA ZUNANJA POLITIKA Dopis Iz domovine Sv. Anton v Poljanski dolini. Po poročilih iz Bruslja jo bila rekonstruirana Kpaakova vlada sprejeta v parlamentu precej hladno, to pa predvsem zaradi pomanjkljive«« gosiKHlanskega in finančnega programa. V tem snrisku so posamezni poslanci tudi iz vladnih vrst kritizirali v lak In i program, dočim se glede Jielgijske zunanje |«ni-lik«- spet opaža tvečja soglasnost vsHi strank. Izmed govornikov v talne večine je v tem pogledu zbudil |>ozornost s svojim govorom bruseljski župan Max, ki je o novem lkelgijskem zunanjem ministru dejal med drugim: 'Njegova preteklost in njegove smernico >o nam znane in nam jamčijo, da ž njegovo osclto ne bo prenehala biti stvarnost kraljeva l*e>eda, da naša (politika neodvisnosti ne pomeni zaprtosti in osamljenosti in da ona ne sme zabrisati nri, slavnega spomina najbližnjo preteklost, niti onega na »pogumne -kupne preizkušnje. Belgija se ne more zapreti v kako ohromelo nevtralnost' in se odpovedati svojemu ponosu. Ona se nikakor ne misli o I-j povedati -impatijam in prijateljstvom, ki jo vežejo z vojnimi zavezniki. Ona ostaja tudi zvesta idealu mednarodne solidarnosti., V trenutku, ko bi kak spor ogrožal usodo liberalnih demokra-' cij xapurine FJv rope, bomo v [Hipolni svobodi in popolni neodvisnosti odredili svoje stališče in vlogo, ki bi nam jo narekovala s4crb za našo 4»odoenost, za naš jtonos in naše interese *f Cenjeni gospod urednik:— Gotovo s 11* že iiiivslili, kaj je s Tomažem. Zato so moram že vsaj toliko oglasiti, da m* boste m it lili, da me je že lisica fK>l»rala. Prodno kaj vcc pišem, so moram prav prisrčno zahvaliti vsem onim, ki so mi poslali pozdrave in mi čestitali za moj god ."{1. decembra, to jo Tomažev dan. Le žal, da jaz ne morem kaj enakega storiti, ker nikdar nikakor iso no morem spcmpiiti vsoh godov nmjili prijateljev in znancev v Ameriki. No torej, kaj jo kaj posebnega pri nas. Zimsko vreme imamo ši* nekoliko zadovoljivo. Na sneg rdim čakali skoraj do Božiča, k! jo napravil praznike kakoršne vsi pričakujejo. Xi ga padlo bogve kaj, toda k temu j«* <<> pritis-11 tf precej Iniil mraz.'ki .h* strašil po Kvropi, tako tudi pri nas. Ob najhujšem smo imeli od IS d.o 22 stopinj, kar je za pri nas precej, toda zmrznil vendar nihčf 1'ri naiS nim> Še neikako zdravi. Niso se se pojavili tisto zimske bolezni, ki že razsajajo drugod, vendar ]>ar starih jo /e m.nalo loči v grob. Tako j-i i I nam na ol»i>k v/. Amerike Ivan I otselmo v Zirovskem vrlini., , . , , . I v- . I ■ oli.eruk iz Ztrovskega vrha ir smo se tiobro držah. \o malo 1 . ODPOR PROTI 40URNEMU DELOVNEMU TEDNU 2. februarja se je začelo v Ženevi prvo letošnje zasedanje upravnega sveta mednarodneg urada dela. Nuvzočih je bilo mnogo zastopnikov raznih držav razen 'zastopnikov Japonske in Sorvjetiske Rusije. Največjo pozornost na redanjem zasedanju je zbudilo živo zanimanje severoameriških držav za mednarodno organizaciji* dola. Kakor znano, je na tem zasedanju pivič nastopil novi ravnatelj mednarodnega urada Weynant (USA). Prišel ej namesto Angleža Buttlerja, ki je preteklo leto podal osta< ko. Na dnevnem redu zasei -tOurnega i!e lovneica temina, tako da pri tein vztraja sedaj samo še Francija, d očim .no \'si ostali zastopniki, celo angleški proti tema, da bi uvedel 40 urni delovni teden. Na dnevnem redu je bilo zatem tudi vprašanje stanja rudarjev ter nekaj vprašanj, ki se tičejo obrtništva. Zasedanje poteka v znamenju pobijanja ek tremističnili socialnih momcntrtfv. krat sem jo primahal doli v jutro. Ko je bilo najhujše, bil Selil ves bel od ivja, ki je vi-elo j»o meni da som že zagledal kot sne/ni mo/.ie, seveda sem se pr: burji odtajal, jm« me mislite, od zunaj na burji, ampak v go stilni pri cerkvi, ki ji pravimo "ipri burji." Miklavž, stari mož, ki nosi malim in tudi velikim otrokom darila, se je sedaj preeej spotnogel. To je znamenje, da so tudi za njega nastopili boljši časi. Ni toliko šaril po dolini kot prejšnjo čase. opraviti pa je vendar imel dovolj. Zadnjo jesen je prišla novica \a Amerike, tla je v Kock Rpringsu umrl moj nekdanji sosed, 9.'i letni Jatkoh Mrak, j>o domače stari Prekov oče, ki je o Išel prod nekako 2."i loti za svojimi otroci v Ameriko. Za spomin mi ^a kaže slika v Pratiki, «ko se-pogovarja s škofom Rozmanom, ki se je pred par leti mudil v Ameriki in ob tisti priliki obiskal tudi Kock ' kot kaže, ne mislita več na vrnitev. Istočasno jo prišel za njima tudi njun nečak Rev. Fra«nk Potočnik, ki pa študira na univerzi v Ljubljani. Tudi /.a n jega ^e ne ve, ali se Im> stalno tukaj naselil, ali se j m »vrnil nazaj v Ameriko. Vsi so pii i/, znano slovenske nasel ili ne Rock Springs, Wyo. Naj si bo h' kakorkoli, želimo vsem. da bi dneve, ki jih mislijo tukaj prebiti, tudi srečno in zadovoljno preživeli. . N«*kdaj je oh tein čiisu pri liiir robantil 44ta sveti prerl-jmstiii čas". Veni, da so ga d«k bro s|M»minjajo tisti, ki so za-eno z drugimi v veselih družbah doFi^'as preganjali. Prod kriy> j<» bilo še tu in tam opaziti staro predpustno razpoloženje, toda .sedaj po teli pustih J letih <0 je na vso pozabilo, i-n ti-ti ki r-o odrasli med tem časom, so se pa pričeli zabavati po svoje. K t kaže, veselic, kakršnih %>rings. T>totako smo zvedeli sino t,])] nij vajeni, ne bo veli-dii je Možnarjevoga Matevža | ko ta pn dpu t'. Seveda bodo (tudi mojega soroda) v Idaho, tu in tam "prireditve", ki pa kamor so jo bil presolil iz Rock Rpringsa, doletela nesrečna smrt. Vsem sorodnikom moje so žal je. nimajo |>omena za nas, ki sino Irili vse kaj drugega vajeni. Kot ka že letošn ji pred pust ne bo brez porok in ženitnin. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj: KADAR hočete poslati denar v stari kraj; •a zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in po&teno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. HiiW po braspla&ia navodila in pojasnila, na SLOVENIC PUBLISHING CO urOTNlfilU ODDELEK "GLASA NARODA":: Mow York, M. T. PREDSEDNIK ROOSEVELT fotografiran v Beli Hiši, ko je pfftznoVal 5t dan. Tudi tu so drugo navade; nekateri, ki hočejo biti kaj več, oboo t i ne prirerajo, marveč jo jh> poroki, ki jo 4ikliče'* navadno enkrat -za trikrat, ube-ro na ženitovanjsko potovanje bodici kam na jug, Bled in tudi na Brezje, ali kam drugam, do-čini drugi šo pod sv. Vollionk no pridejo Ohcet ali svatova-njo jo šo tu in tam v navadi in tudi plešejo šo po en id i 3 dni. Ni pa to več moderno. Naš stari znanec Majstrov ITrlian jo šo živ in še zdrav pri 89 letih. Gotovo so še spominjate, kaše vaški | i« drugi fantje, ki so tudi morda 'pr<*dli ali drugače predieo zabavali. Ko so pa prišlo čipko, so se tudi čipkariee zbiralo skupaj kakor predieo, kar so tndi imenovali prejanje, četudi se je to "prejanje** vršilo na drug način. Tudi tu so se zbirali fantje, ki so pomagali čipkaricam pri punkljih. . • Dam k je pa prišlo tudi to iib vso veljavo. Radi nizkih cen, ki jih imajo čipko, so mno gim to delo ne izplača. Clospo- • darji, ki imajo ženske posle, jim znajo dati za iVd^e zimske večere drugega dela, ki o^lni^se več, kot bi jim zaslužili pri čipka*h. . Stari a mori kan ski grči, Po save in Tone Eržen sta se vodno pri življenju. Posebno To-ne jo pravi čudak, ker njegov način življenja je pos-nemanja vreden. Ko žal, da nrmogini no ^re v ^lavo, ker ne verjamejo, da bi se ameriški farnierji tako ravnali kot on drži. Slike, kmtcrc so odkrivali v tukajšnji cerkvi, odkrito in delo dokončano začasno, do kler so zopet no oglasi kak dobrotnik, ki bo dal za ta namen ( Nadaljevanje na 4. str.) 'GLAS NARODA $ ^ pošiljamo v staro do- ( 0 movino. Kdor ga ho- J 4 če naročiti za svoje || ^ kalijo ^ ljamo ^ POMARANČNI PLES Peter •« Involute mi, da vam nekoliko povem o (H)maraučnili plesih. Predsednik nazuani Zii-eetek po mara n enega plesa. V tistem trenutku so že tri plesalke zagrabi le vsaka svojega kavalirja i.n so jih za rokav vleklo, kjer prodajajo pomarančo. Tudi meni -se ona približa in me vleče na tisti prostor. Kupim ji dve pomaranči nakar me zaničljivo pogleda in izgine. T.o je bilo n.*i prvem poma-ratienem plesu, ki simii kojni) Frank Hot ko me opozori, da moram kupiti najmanj pel ali deset pomaranč. Torej taka je ta stvar. V starem kraju jo bilo dru-gače. Tam jo plesalec plesal več plesov, nato jo pa plesalki kupil eno ali dve pomaranči, ki so jih prodajala dekleta v k/IŠarah. Tam jo bilo to res nekaj lepega. tukaj je -pa čisto navaden biznis. Oli začetku pomarančnega plesa sem opazil, da so se sko-ro vsi udeleženci umaknili v ozadje, nekateri so pa celo odšli domov. Jaz noni ostal in zopet me je ona prijela in vlekli« k pomariineiim. . Po .mojem mnenju sta pomarančni ples in 44dame volijo" dva različna plesa, tukaj i>a spravijo v.so skupaj v on ža-kel j. samo da jo biznis. Frank Moki ne, Brooklvn. N.V. aH®® M«. pošiljatve Denarna nakazila iz* vrati jemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Ba | JAC. $ 4.75 $ 7.(1» $11 .oo |1!LS0 $4i' :a\ 1SA7 l»iu. 1UU I>In. L1X) l>in. ;Hj4) l>in. 5UO Din. lUiM) J »i H. LtMNl V Italijo: Za $ 6.30 $ lli.—-| 2».-% 57.— $1112.50 $107.— ....... Lir 100 ....... Lir 200 ...... Lih 500 ....... Lir 1000 .......~ Lir *JOOO ....... Lir 3000 KF3K SE CENE SEDAJ BITKO MKNJAJO SO NAVEDENE CK NE PODVRŽENE SPHEMEIIBI CiORI AU POLJ Za bpbiil« Vrtjih iftnj na V' jih ali Urah. feraljojMM «• NUJNA NAKAZILA IZVBdU-AJBMO PO CABLE ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUIBAO M« W. ltth ST* NEW YORK Nedelja bo spusina Iskrena hvala Mrs. Rupnik v C1ovor dobrota, da so .bom ves štiridesetdnevni post sporni iijal letošnje pustno nedelje. r^p Veselic tbo 11 ob roj po vseli slovenskih naselbinah. Posebno pa moram poudariti in priporočiti prireditve: v Little Falls, N. V., v Jolmstownu in v Brooklvn 11. No, saj -te včeraj «'itali oglase v Glasu Naroda. V Little Fallsu bodo ime i i maškarado. Maslo me vabi, naj pridom in naj se malo veselim in zaplešem. Frank, zaenkrat še ne rem, Fn eo bi prišel, bj plesalko ne dobil. Ce ni plesalke, jo za silo 1 udi metla dobra. Toda z bergljo se vrteti po podil, s«* pil ros ne spodobi, pos»*bno na pustno soboto 110. Toda |K)inhid /re v deželo. Ni šo |>omladi in zdravja šo m, dosti jo ,pii upanja, kar tudi nekaj zaleže. Aprila ali luajii bom skušal presenetiti marsikog:it ki mogoče danes misli, da sva «i j»reno pa Polanon in njegovi družini .{»ošiljam lepe |mzdra-vo. (V jih bom obicskal, ibom vesel in žalosten obenem. Kiii-ti čas drvi neusmiljeno naprej in pušča žrtve za seboj. N;» bolj mi je žal Raspeta, ki se jo bas iloto dni po najinem si o ve--u v strašnih bolečinah za vodno poslovil s teara Jfveta. In z Langerliolcem Itova i-inela Ivudo debate. Pa ne bova prav nič debatirala o Rusiji, komunizmu in socijalizmu, pač pa samo o Škofji loki, njenih navadah in njenih ljudeh. Jutri -priredi Siovensko delavsko podporno društvo svojo predpustno veselico v prostorih rojaka Arnoža na Forest -Vjvenue v Ridgewoo^iu. Društvo ziii-Juži vso naklonjenost newvorskih rojakov. Da 1k> veselo, prijetno in vsega dovolj, jamčita rojak Arnež in njegova soproga, ki je -business lady", da ji daleč naokrog ni para. Prodpusft so bliža koncu. Še pičel leden ga je. Naši ljudje se ve-o le kot pač ve«lo in znajo. In kdo bi jim zameril. Saj so v zadnjih desetih letih preživeli več žalosti uego veselja in so imeli neizmerno več težkih skrbi kot pj» izdatne tolažbe. In tako jo bomo počasi 4>ri-ribali v sveti post, v čas pokore. Vsak so iIh> pač po svoje po koril, najbolj se mi pa smilijo t i-ta dekleta in -vdove, ki so preslišale glas srca in so ostale samice. Da si smo že sredi februarja in se tempatam pojavi kakžno preagodnje znamenje pomladi, ho zima £e precej dolga. Ob -strani vtobrega moža bi bila krajša, pa tudi precej {iremc-ga bi se prihranilo, kajti Iju-beizen ima to lastnost, da j?rejo in človek v najhujši zimi mraza ne čuti. Glejte, da boste prihodnje leto bolj pridne in podjetne. Predpustne pesmi, ki mi jo je poslala rojakinja A E. iz Chicago, žal ne morem obja viti. V nji je namreč par o:l-Ktavkov, ki bi me spravili s postavo v naskrižje, brez njih bi pa izgubila svoj pomen. •^ LIB IQl BOD A*'—New York Friday, February 17, 1939 • ■ 'It SLOVENE (YUGOSLAV? TTŽTT.T Potresi—krči zemlje M. H. ItOlUICN: Ko je Ami ud IV., 4>rat (Jte-»min« II. v*H v r«fckf državne VHjeti, >o se pripetile hude -tvari. Kakor vesoljni j>otof> .j«* planilo na deželo; Krivan in liagilad sta hila v krempijih »i a j s t ra sne j Ar ga op u ntfllei i ja. /jfiH'l« m* j«« doba taksnih o-kratn«»tl, kakršnih turška dežela ti«« ni bila doživela. Am-»; d, ki .mu vzdeti priimek "tui^'ki Wron", je besnel ko i j«- o* vaja I kakor imMn. ki stal« na njegov'A roparskih pflfcodib. Kadar je dni Anirnd podrrti svoje šoto da je svojimi voišeaki odvihral dalje, so od-peljali dragulji okrašene košare, ki so lep«' ženske v njih r>edele in se iokabs M< s< e dni pn^d Anini dovo Mnrtjo (1644)) jmi -e je ugodilo, da um je heraeiea, ki »o je Amrnd /aukazal ubiti, k»*r ><• je bila proseče vrjjla k nogam njegove kamele, iw**ro kovala tole: "Amrad, zavedaj *e, da si tik pred svojim grobom in ne more* niti malo (»omagati, da hi mu irlx'xal. Oni stotisori iz tvojega ljudstva, ki si jih d«! iz gole r*raopamnosti umoriti so od roma 11 k prestolu Alahovem. In zdaj stojijo pred nfini in te obtožujejo. Znamenja, o na tvojem obličju, Amrad, so znaki, ki >o jih žari zali prsti mnogih mrtvih vitij; tvoje oko. ki je zaseneeiio * taneieo tvojih grehot, je od-onih mlmkttž, v katerih si ti, Amrad, lovil. Vedi, Amrad. kd«oš videl te, bi bilo prav, d« za«"neš svojo dikŠo Alahu priporočati. Naj ti bo milo^tljiv v tvoji po->lednji uri!" Zenica je wnolikmila in koj nato se je njena glava strklja-la v pesek. Amrad je zavihtel krvavi me«fi in je smeje se od-jahal z vojniki. Vprnv ee® mesee na to, Amrad je bil pnvaem pozabil na berač i fine besede, se je pa zgodilo. da so njegovi vojšeaki prijeli i"4ore4cat ki se je bil vir-hotaipil v harem palače. 44Kaj i»e« todf" ga je na-hrulil Amrad. Njegov utrujeni pogled, ki je ▼ njem prešala bhrznost, s* je upiral v človeka im groae^e je vrh tel mee nad njegovo glavo. | "Nič, $owpod," j dejal Ar i tri. «ki se je po vse ,1 telesu treael in je platno tiščal roko na prsfti. 4<»Za uie pa b*« dvoma nisi prišel, lopov! Govori, pri Alahu, sicer telebneš fore* glave nkdol «a dvorWe!1* A»im, ki so mu znojne kaplje prikrivale fielo, je molčal, a njegove misli so mo razhnrje-Njegova ie- O ČLOVEKU, KI SI JE SRCE POGUBIL na, ki mu jo je 'bil Auirad aa IM.liodu skozi Bagdad ugrabil, je bila v haremu in Asiin se je drznil poiskati jo. Že vee telim v n imel nboz«*e druge misli ko te, kako bi Sulejmo o l-vedel iz -erajla. Zdaj pa mu je bilo ee bo spregovoril n»* Ik> samo 011 umrl. Amrad, ki ipt j<* bil Asimov molk na vso moe razsrdil, j«' še enkrat zarohnel: "Katera izmed žensk je tista, ki naj si jo s telw.j delim! Povej sicer — pri Alahu — moj mee ini kaj narahlo tifi v roki!" 44To ni n clwim ženska,*' je dejal Asi m. Zavedal se je, da je bilo že vse izgubljeno, da ne more nie vee uiti smrti. V misliti je bil pri Snlejmii n he->ede, ki jih spregovoril, so mu bile oreiŠAej4i. To, kar so našli, je bil šop ko svila mehkih, črnili las. 44Aha," je zarjovel Amrad. Z.*i>lutil je, da so bili lasje ene njegovih Zagnal je hih" v stran in je grozeče planil na Ar«ima.44Kdo ti je dal te lase?** Asim, ki mu je strah skoraj pamet zmešal, je proudarjal, kaj hi odgovoril, zakaj. če bi priznal, da mu je bila Sulejma dala te kodre kot poslednji KfF>niin nanjo, bi pomenilo nje-gr»vo in nj«no smrt. Kakor bli>k 11111 je šinila misel v glavo: "Te me ne boš izdal, gospod, ti Ihiiii vse povedal. Te laso mi je dal neki svet mož, in to so. Alah mi je priea, lasje iz brade preroka, ki sem jih našel v neki prastari, napol podrti, po tebi upepeljeni mošeji in . . ►4T|i pasji sin!" je Amrad besno zakričal. A nenadoma je prt"bledel, odstopil za nekaj korakov in medtem k<» je jWK'ejal sline, je vipnteal: 44 Kaj pravi«?' "I^asje iz prerokove brade, gosjMid!'' A sini je iztegnil roko, ki je imel v njej svikiate, valovite lase. „ Amrad >e je korak za k*)rakom oddaljeval od njega. Pre. ]>adem ga. izži tega obraza, /HH'denih oei, ki jih je ti^lo upiral v Asima, se je opoteka je oddaljeval bolj in lmlj od njega, dokler se slednjie ni oklenil in 7. glaenim krikom zbežal v pala. Asim je izkoristil splošno zmedo; komaj je mogel doumeti, da se je njegov obup tako endovito .spremenil. Planil je v harem in je rešil Sulejmo. Tstega dne je Amrad umrl strahotne, muene smrti. Sledil ga je Ihrahimu T. a tudi ta si je |>ogubil svoje -ree. SMRTNI ŽARKI NA DANSKEM? Na danskem otoku Funeiiu so opazovali pri avtoiiMUhilih, kakor je razviki šoli v K«t danja pojav«», ki dajejo sklepati o ueiikkovtfiiju tako zva-nih rinrtnih žarkov. Avtomobili in motorna ko-lesa so se v polnem diru usta vili celo razsvetljava je odjio-vedala. Prva doiiuieva .da je vlaga v zraku povzroeila kratke stike, se je izkazala za na-paeno, prav tako domneva, da je velik transformator v tam kajšnji okolici razveljavil delovanje električnih varovalk. Raziskave neJkega privatnega docenta kodanjske tehniene šole kažejo, da gre za "smrtne žarke". Gotovo jo, da je mo-goee 7. močnimi magnetskimi žarki ustaviti motorje. Znanost in policija se zdaj trudita, da bi ugotovila, od kod izžareva jo ti magnetni žarki. ^K() N WtKK W \TK « tUtlSKATl SVKTOVNO K AXST4VO. V A M IF. TA /KMIJKVIO \KiHIHI- IL\U JH)XH_EHEjy. - OC&OMMOST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW roum M SLEHH NEQA f R£3£WmU Izšel je Slovensko- Amcrikanski Strašna jK»tresiia katastrofa, ki je zajela srednji in južni i Tile, spominja na kalifornijski potres 1. 190(>., ki je porusii Nan Francisco. Tako C'ile, kakor Kalifornija ležita v pasu, ki se vleče vzdolž zapadne obale obeh Amerik iu ki predstavlja »»ji ju glavno pot resno ozemlje. Potresui pas gre od južnega konca Južne Amerike ob Andiii, se nadaljuje v Kordi ljerah, prestop ob Beringovi morski cesti Tihi ocean in s«? nadaljuje v potre.-uih ozemljili j .Japonske ter otokov ob azijski' celini. j Potresno vprašanje zanima znanost od časa, od kar so ji n-pelo prve raziskave o notranjosti in sestaivi zemeljska skorje. Nemir naše premit'-niee. jo delno ognjeniskega izvora, j delno pa ga .povzroča krčenje ohlajajočega se planeta. Krčenje vodi sčasoma do premikov in napetosti v zemeljski skoi-ji. Napetosti povziočajo prelome v plasteh in pri tem nastajajo potresi. Tako je izviral potres v Kaliforniji od pretrga-nja, ki je 450 km dolgo razpo ko San Andrea razširil za tri do šest kilometrov. Takšne prelome naletimo, čeprav v manjših merah, po»vsod, lahke bi rekli, da jo v-a zemeljska površir, z majhnimi rzjema- mi prosprežena s prelomi. To so notranji vzroki potresov. Tmamo pa tudi zunanje, ki vod i jo do prelomov v zemeljski skorji. Najvažnejšo vlogo iiua pri tem zračni pritisk. Za deset milimetrov živo srebrnega stebre, višji zračni pritiske teži na Wvadratni kilometer s »povečano težo enega milijona metrskih stotov, pri sto milimetrov višjem pritisku pa z desetimi milijoni metrskih stotov. To že lahko vodi 10 prelomov v zeiuljski skorji. Ker se v teku leta ^isoki zračni pritiski po uekeui redu premikajo, je opažati tudi neko periodičnost zemeljskih potresov. Ttazkiskave o tem pa seveda še niso zaključene. KOLIKO SO VELJALE ZNAMENITE ZGRADBE. I _ j V Ameriki je nedavno izšel j pregled stroškov za nekatere ■znamenite zgradbe. Sloviti indijski nagrobni spomenik Tadž Mahala je veljal nad deset milijonov dolarjev, to pa ^anio z ožin-m na dejstvo, da so bile mezde ob rasti, ko so gradili spomenik, zelo nizke, poleg tega pa so kamenje za spomenik dobavljali brezplačno h kra fjevih kamnolomov. Cerkev sv. Petra v Rimu je veljala .">0 milijonov dolarjev. Zemljišče za čepkov ni stalo nič, ker je bilo lii>t papeža. Velik del prispevkov za to cerkev so darovali vernik? rimsko vero napovedi. Vorsailenki dvorec je veljal preračunano v današnji denar, sto milijonov dolarjev. Kapi-tol v Washingtonu pa .V> milijonov. Strtški za Belo hišo, rezidenco preži d« nt a Združenih držav so znašali 22 milijonov. S trimi zgradbami se dajo do neke mere vzporediti novejši ameriški nebotičniki. Fkfuitahle "Building predstavlja vrednioiftt :»1 milijonov do larjev ter jo eden najl>olj dragih nobr8HDiezulb držav; jirlseljevaoJe Slo-vrm-ev; njUiova drufitva in ilru-j* Oaronne ustanove. Bogato iluatrirauo. Cena $5.00 ANtiLK&KO SLOVENSKO BERILO. Sestavu dr. F. J. Kern. Veaaii' Cena $2.00 lIliRSKA VOJSKA. »5 atranl. Gena 40c BODOČ! DRŽAVLJANI naj oarot« knjillco — "H«w U beeome m cliizen of Um United State«". V tej knjigi mo vsa |M>JasnUa In zakoni *a naeteljenr Cena 35C- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 al rani. Cena 35c. I1ENAR. Spisal dr. Karl KngUS. strani Denarni problem Je zelo zapleten ln teftaven in ga nt mogoče »torltl vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki je anan čefikl narodno-go»i»odar-Hkl strokovnjak, je razfiirtl svo*« delo tako. da bo aluillo alebernemu kot orientatnt spis i> denarju. Cena 80c. domaČi živinozdravnik, spisal f rs njo r>u-lar. 278 strani. Cena trda vea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznib bolezni in zdravljenje; alike. DO ORHIDA DO BITOLJA. -tranl. ZanlmiT potopis ■ allkamt lUtUi krajev naie atare domovine, ki mu Slovencem le malo ena nI. Cena 70c. OOVEDOREJA. Spini R. Lefrart. 143 stranL 8 aUkat»* Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 8S strani. Poljudni aplal o naravoslovju in aveadoanan- Oena 50e. KORO&fKREJA. Sestavil Valentin Razlnger. M •tranl. Cena tclovei .... M Brofi. .... Jf KRATKA SRBSKA GRA^^TIKA. 68 atranl Cena 30o. KRATKA MMMJOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 89 atranl Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. Cena $1.25 KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c. KUBIČNA RAČUN1CA. Trda ve*. 144 " Navodil* za Isračunanje okroglega, rtitrn ga ln teaanega leaa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejfia tn praktična ablrka navodil za knblnjo ln dom. ' Cena 50c. MATERIJA ia ENERGIJA. Spiaal ar. Lato Cer- melj. S slikami. 190 atran* Nauk o atomih, moleknllli tn elektnwlb. Poljudno pisana razprava o ipleaiaa uoderne ■nanoatL Cena $1.25 MLEKARSTVO. Spiaal Anton Pevc. S allkamt 168 strani. Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekaratra S(>1 oh. Cena $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. NAROIl, Ra IZUMIRA. 101 slmul Poljuiien ools naJs*-veriifJAega naroda ua svetu. (Oegove 6t*ge ln navade. Cena 40c. NA&E fiKOUUIVR ŽIVALI V PODOBI In BE-SKDI. opisni Fran KrJavec-. SJA strani. BnA Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno lu strojno ključavničarstvo *»r 2e!e-aoiI varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, »pisal H. MAJ AR. Trije deli: 162, 141, l.'tTt strani. Ceua mehko vez Poljuiien ln natančen opis odkrit ia novega »v«'ta. Spi« se ^Ita kakor zanimiva povest ter je S4'slavijett |m> najboljAlb virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 atr... Priročna knjižiea. ki vsebuje vse. kar Je pri nnkuixi ln prodaji "otretmo. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo prli»oročamo vsakomur, ki aa boče seznaniti z glavnimi čr.ami sodobna filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 4i:t strani. V kujlgl so opisani predhodniki ln Idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. Cena $1.50 SPOMINI. iZfln.1 Jože Lavtliar.) »43 strani. V tej knjgl oboja naS znani potoplsee iupnlk IjivtUar Rpomlue na svoja hrezfitevllna potovanja. Cena $1.50 8PL0&NI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VKTOVE. cen« brofi. Cena 50c. SLOV.-ANtiLfSKI IN ANCJIFAKO-SI.OVKN- SLOVAR. 148 atranl. Cena 90c. 8L0VKNSK0 NEMŠKI SLOVAR. 143 atr. Druga polovica knjige vsebuje nemSko-alo-venaki slovar in kratko alovnleo alovanakega ln nemfikea Jeilka. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. 362 strani. Spiaal dr. Frane Veber. Cena 75c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani.* Cena: broš. $1^5, ves. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povleu Cena broa. Cena 50c. VELIKI VSEVED EŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratko«asnIb spretno- v atl; burke ln Šaljivi poskusi; vedefcevalna U-bela; punktiranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Iz8 strani. Knjiga Je tafla v založbi Vodnikove dndba ter vsebuje iivljenjepiae moL ki so a arojla delom prlvedU slovenski narod u »uienjatva r avobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIlNICA. 78 stranL Zanimivosti lz ruake agodovlne ln natanien 1 opla vojafte republike aaporoških koaakov. ^ Cena 50c. ZDRAVILNA CeuSČA. «2 atranl. * Cena 50c. VERNE DUSE V FIGAH Spiaal Prosper Merimee. 80 atranl. Gena.. J8 Eden najboIJUb spinov francoskega mojstra. Taeta Is naSega kmetakega BvlJenJa. \ VOLK SPOKORNIK (aplaal Frane ZADNJI DNEVI NE8RECNEGA KRALJA ___«t ; ..... Li A Q MA BQD A"—New Tori Friday, February 17, 1939 BLOVENB TTUGOSLXVy DULT POTRES V CILE nikdar ne ugasne KOMAH IZ ŽIVLJENJA O LAS NARODA" PRIREDIL I. H. -== i ■ '\Milo*tljiva gospica, I km lit«* tinko dobri kn pojdite k milosti ji vi go^pej." Flavija Jn not a takoj vstane in z velikimi očmi pogleda abgo. "Ali se j«- zbudila?" "I>a miloatljiva gospiea." "In kako ji je?M Nluga |H>m«figino zategne obraz. "t.'e ameni izraziti svoje mnenje, mislim, da je zelo slaba. Sestra in zdravnik izgledata «elo resna." Pri teh bt-sedali s iuga o«lpre vrata in Flavija gre mimo njega. Spretni jo (mi dolgem hodniku do -konca gradu podobnega po-lopja. Okna t> hodnika vodijo v veliko, s stebri ubdano dvorano, iz katere je 'bil raizgled na krasno gorsko pc&rajino, Karweiidei pogorje s svojkni gorskimi velikani je segalo visoko v temno modro n«bo. Dalje proti severu ie razteza veriga velikanskega skalnatega pogorja. Pred-potnladnii zriik je tako čist, da je bilo mogoče natančno raz ločiti vsako skalnato razpoko. Lepa, gradu podobna vila veleindrotrijca Herberta Ritt-berga >toji sredi pobočja obraščenega hritba in skozi vsako okno tega poslopja je bil lep razgled na vse etrani. Hribi so bili se «lo polovične svoje višine poti snegom, Pogl«»d na mesto Conception, ki ir.i je nedavni potres skoro popolnoma uničil. USODNO STEKLENO OKO. V neki lu-ški beznici v San Francscu je prišlo do krvavega pretepa. M«*d prettyk>iii je neki Wandall Hrabhani padel j onesvešeen na tla. Pozvali >o ------ -...... -v >.».UL- puli sne^inii,• takoj zdravnika, »ki ga je pro- toda temno zelenje jelk in že »godaj ozeleuela gozdna tia so glasil za mrtvega, kajti oko ni privabila barvo v fiokrajimko sliko in nič manj tudi j««zero, pokazalo nobenega refleksnega ki se je svetilo v najsvetlejši zeleni in najtemnejši modri bar- g'l™. ko mu je dvignil veke. vi, Li>tnato drevje je še golo in ni'kjeT še ni videti nobene cveti ice, toda hližnjr [Mitnlad je že v zraku in polna upanja duhti vlažna zemlja. Pogled Flavije Jano t te polenti ykot že pogosto, čez krasno eliko. Skozi oboke «l<»tge *t«4>ričawte dvorane je bil razgled \ot bi bil v «4cvirju in tako je skozi vsako okno drugačna lepa sli«ka. Višje na hribu, skrita v goodu, so bila gospodarska poslopja. fft vdarjeva hiša in popolnoma na vrhu planerske ko čo. Vse to je pripadalo k velikemu posestvu pre«l letom umrlega Hertterta Rktberga, indurastva si je sam pridobil s svojo izvanredno zmožnostjo, svojo izobraženostjo, svojo pridnostjo in neutrud-ljivost jo. Pa vendar ta mož, ki so ga mnogi zavidali, ni bil arečen. Flavija Janotta je »bila njegova edina sorodnica razun njegove žene m .nj^jrovega edinega sina. Bila je hči neke njegove se-trič-ne, * katero se je vedno dobno razumel in ki je bila žena nekega poznanega virtuoza na gosli. Njen mož si ^e pri neki nesreči zlomil desno roko *.n sie«^ tako nesrečno, «la je bil za vedno pohabi jen. S svojo umetnostjo se ni mogel več p«vatif je sovražil ve- svet in je zgodaj umrl. Njegova vdova in hči ste ostali v zelo skromnrh razmerah. Tn »ko je kmalu nato tudi umrla Flavijina mati, je našla dom v hiši #voj«ga strica, em in tja med pravimi mrtveci. Ko se j«» Brabham malo »bral, je povedal, da se je pred nekoliko minutami z bolno glavo, toda popolnoma živ zbudi! in se znašel v ledeni mrtvašnici. Ob njegovi nogi je bil že 1'ratekt iz katerega je lahko zvedel, da se je bil prejšnji večer v neki gostilni pretepal. Kako to, da so ga živega Dopis iz domovine (Nadaljevanje z 2. strani) kakih par jurjev. Kako lepe so slike, ne bom opisoval, kdor jih hoče videti, naj pride sem in >i jih <»geda sam.. Naš ugledni rojak Jelovčan ali lioština. j<« »»tvoril veliko moderno mlekarno in sirarno po švicarskem vzorcu. < »d vseh -tram 11 hi i dovnžajo mleko, ki ga primerno dobro plačuje. Zlasti je r tem pomagano hri-bovcem, kot na primer 7. Ž i rov-.nega gibanja, ko pa ima »teklnio oko. Ko je bila Flavija Janotta že eno leto v kisi, je umrl njen atri«. Po njegovi smrti je f**"daj 'tudi že poteklo leto in njegova ž*«na je že m«kaj tednov v bolniški pwtelji. Spočetka no m itd tli, da j<- samo tikajhno prf4ilajenje, tenia i^lcvialo je, kot «la Kleonora Ritth* rg po snkrti svojega moža nima več nikaikc vol>' do življenja. Tako hira počasi in naenkrat se j položaj nevarno y»o>plail>ša. Zdravnici kažejo skrbi polne obraze in domači idrnvnik smatra za potrebno, da pokliče Han-a Rrttberga. Poklical ga je po telefonu in sin je obljubil, da takoj pri«le. Zaposlen je bil v velikim, že ^red vee leti v veliko del nisko družbo pr«menjen< m podjetju, kateremu je, kot prej jnjegov oče, posvetil vse »voje moči. Oče je Herbertu Ritt-»ergu pred dolgimi leti zapustil skromno tovarno za stroje, ki jo je vstanovil kot nekdanji delavec. Pod spretnim vo«l-atvom Heitierta Rittberga je ta skromna tovarna zrastla v Velikansko podjetje Na tisoče delavcev si je tukaj > tožil o s-voj vsakdanji kroh in svoje lepe dohodke. Za delavce je bilo najboljše preskrbljeno in med gospodarjem in delavci je vladal najboljši sprrmum. Rittherg je po svojem očetu podtdoval vse duševne lastnosti iti zmožnosti. Pridno, odločno in z gotovim ciljem pred »rojimi očmi je pil v stopnje svojega očeta in je po njegovi Nin rt i prevzel vrhovno vodstvo nad tovarnami, ki bile idizn Monakovega. Pozimi je druižina navadno živela v lepi v Mf nakovem, od koder je bilo kake pol ure z avtomo- do tovarn. Poleti pa so stanovali v hkši v gorah. • ^laj je lian- Rittberg v Monmkovenv, iker se mora vsak voziti v avoj urad. Njegova mati pa živi, cdkar je umrl njen mož, v goraJi. Tukaj je umrl njen mož in tukaj, v parku, stoji mavzolej, v katrrt^ga je -bila po njegovi želji jw>lo-ieaa po>o«la i njegov ku pepelom. Pre.1 t«m mavzolejem je Eleenora Rittberg vsitk včanov oče je bil v Ameriki, ko jih je od nas še malo mislilo na to. Kd« n V ZMAHll IMAMO NOV F. VIDE: Velik pr«'gleden 7emlj««viil JUGOSLAVIJE (Na njem so označene ]m»-leg mest Itnii v«»\je slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 2oc Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane SLOVENIC PUBLISHING CO, 21 »i West IRth Street New York RUŽDI ARAS V LONDONU Bivši turški zunanji mnister dr. Ruždi Aras je te dni prispel v London, kjer je nasto nil mesto veleposlanika pri britski vladi. izjavil, da skrbi za to, da ho radio lahko imel vsakdo, s tem da bo po|jše. Jirž?io vr«»m«' in d«*že-vje je opravi«* izpo I nog tudi sneg. ki ga je narava nametala za praznike. Vendar. k«» smo še v zimskem času, ni izključeno, da ga še več ne dobimo in s tem tudi mraz, ki nas ho zopet |>ognal za p<*<\ S smm'anjem in drsanjem pri nas ni veliko ker ni za to pripravnega terena, je le toliko da kdor je željan te zabave se je lahko nauči. Z novicami, ali raznim ea»• f*-liru:irja : VuL-auta v Trst '/tirni Mi«r>- t rbM'ln.un 1. m:ir<*a : I w-iils'-btaiHl v ilaui'iiirg .'t. nam: Nnrmumlle t Havre 4. marca: Rex t Genoa Aqui tanla t Cherbourg 8. marca : Hamburg t Hamburg 11. man-a : I'ariH r Havre Qu#*eii Alary ? Cherbourg C«»uie 'li SaToia r «>eiiH v Bremen '-2 man-a : i Hull««! v Hamburg marca: Chaiuplain v Havre '-'4. man-a : i^ueeu Mary r I'tteibourg -i. iu:» r«-.t : KHI V lifDiil 'Jft. man-a : Bremen ▼ firemen marea : I>eiila<-blan