poštnin« plačana » *otorini TETO LIX V Ljubljani, v sredo 20. maja 1931 ŠTEV. 1!2a .......prilog. Cena 1 Dia m mm J l\l s Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Socialne naloge Cerkve Veličastna maniiesiacija ob zaključku proslave 40 letnice socialne okrožnice — Ganljiv sprejem pri jugoslovanskem poslaniku pri Vatikanu St;. occ sprejme vse romarje Dam asovo dvorišče prenapolnjeno s predstavniki vseh narodov sveto »Boriti se moramo povsod, da ustanovimo družabno kraljestvo Jezusa Kristusa, tistega Kristusa, ki bi ga radi pustili kraljevati kvečjemu šc kot Boga zakristijo in ne več kot gospodarja jveta!" S temi besedami je sloviti ženevski škof Mermillod spodbudil svojo četo idejnih borcev, ki 90 prihiteli v Rim proti koncu 1870, iz raznih evropskih držav, da podprejo papeštvo, ki so mu nekaj mesecev poprej Pijemontezi ugrabili državo. Mermillodovi pristaši so biii po večini katoliški plemenitaši, ki jih je usoda papeškega posvetnega kraljestva hudo zadela in ki so mislili na obnovo politične sile papeštva. Po njihovem mnenju je papeška diplomacija preveč okostenela, cerkve se je polastilo neko suho doktrinarstvo, izgubila je stike z ljudstvom. Moč papeštva in Cerkve je bilo mogoče utrditi s širokopoteznim gibanjem, ki bi zajelo ljudske mase. To je bil program Ženevskega društva«, ki ga je bil postavil že v omenjenem nagovoru škof Mermillod v mannentinski ječi v Rimu; že v teh Mermillodovih besedah je zapo-padena njegova skrb za socialna vprašanja. Na svoji prvi seji 23. oktobra 1870 se jc društvo ba-vilo z ugrabljenjem papeževe države; to je bilo pač vprašanje, ki je takrat razjedalo dušo vsem katoličanom. Toda že za časa svojega bivanja v Rimu leta 1870., je Mermillod nosil s seboj osnutek delavskega vprašanja (schema de conditione ope-rarioruni). da bi ga predložil cerkvenemu koncilu: bo so pa 20. septembra 1870 italijanske čete vdrle v Rim, je sv. oče oktobra meseca odgodil zasedanje cerkvenega zbora. Dve leti pozneje govori poročilo o sestanku - Ženevskega društva«, na katerem je bil ustanovljen posebni socialni odsek, ki ga jc poklical k življenju neumorni Mermillod. Vzporedno z Ženevskim društvom so se bavili s proučevanjem socialnih vprašanj »Krožek za socialna in gospodarska vprašanja- (Circolo dei studi sociali ed econouiici) v Rimu, ki mu je dve leti (1882—1884) predsedoval sam Mermillod, Prosto društvo katol. socialnih politikov (Freie Ve-roinigung katboliseher Socialpolitiker) na Dunaju in »Conseil des etudes de 1'oevre de cercics catho-liqucs de ouvriers« (Svet za proučevanje dela katoliških delavskih krožkov) v Parizu. Da bi vse te sile, ki so delovalo razkropljeno po raznih socialnih krožkih v Evropi, zbral in jim dal določnejšo smer, je podjetni Mermillod lela 1884. osnoval iUnion catholique d'Etudes sociales et economiques a Fri-bourg« ali kratko >Union de Fribourg . V tej froi-burški zvezi so sodelovali poleg Mermilloda Lorin, Milcent, La Tour du Pin, nadalje Avstrijci Gustav Blome, Lowenstein in Franz Kucfstein. Duša vsega gibanja je bil Mermillod, ki je vedno in vedno oznnnjal prihod socialnega kraljestva Kristusovega . Vsako leto so se člani sestali v njegovem dvorcu, da poročajo o napredovanju socialnih študijev. Zveza je glede vsakega socialnega vprašanja zavzela stališče v smislu katoliških načel. Da je res živo zgrabila socialni problem, nam kaže n. pr. dnevni red 4. letnega zasedanja, ki je vseboval naslednje točke: stanovski red in socialni razredi (industrijski, kmetijski, trgovinski in prosti poklici), ureditev lastninsko pravice do zemlje, delovni red (poseganje javnih oblasli v mezdna vprašanja, mednarodno sporazumljenje v prid delavstva, obrti). Vsa ta vprašanja so danes jirav tako aktualna kakor pred 50 feti. Razprava o stanovskem redu ali korporacijah se je po vojni vnovič razvnela in je danes na dnevnem redu posebno v Italiji, še vedno se bije boj za lastninsko pravico, ki so jo boljševiki odpravili in jo fašizem omejuje. Države posegajo v mezdna vprašanja itd. Danes obstojijo mednarodne organizacije delavcev !n delodajalcev, ki skušajo urediti mezdno vprašanje in vprašanje produkcije z mednarodnimi sporazumi. Škof Gašper Mermillod je 14. januarja 1880. jioslal Leonu XIII. prvo prošnjo Freiburške zveze«, naj dvigne glas za trjieče delavstvo in ga naslovi na vladarje tega sveta. Sv. oče je odgovoril škofu 12. aprila; v svojem pismu spodbuja zvezo, naj nadaljuje s svojim delom. Dvo. leti kasneje, to je dne 2. februarja 1888. je zveza naslovila na sv. Očeta Spomenico o bistvenih znakih sodobnega gospodarskega reda«; spomenico sta poleg Mermilloda podpisala Kuefstein in Lorin. Žc januarja tega leta je Leon XIII. sprejel nekatere člane »Freiburške zvezec in jim v svojem nagovoru namignil, da bo v kratkem spregovoril o socialnih vprašanjih. Leon XIII. se je že leta 1888. bavil z mislijo, da bi izdal cncikliko o socialnih vprašanjih, hotel pa je prej izpregovoriti o svobodi (en-ciklika 28. junija 1888.) in potem še o državljanskih dolžnostih (10. januarja 1S90.). Dne 15. maja 1891. se je končno izpolnila želja »Freiburške zveze«, ko je Leon v svoji >Rerum novarum z mla-deniškitii ognjem izpregovoril za neskončne množice lačnih in ponižanih, »ki jim je peščica ljudi naložila jarem suženjstva Posebno v prvih petih poglavjih, kjer je govor o vzrokih delavskega vprašanja, kaže Leonova okrožnica kre|>ke sledove spomenice, ki jo je »Freiburška zveza februarja 1888. naslovila na sv. Očeta. Iz te spomenice so vzeti tudi celi stavki o delavskem vprašanju. Pri sestavi freiburške spomenice je poleg Mermilloda imel vodilno besedo Henri Lorin in sv. Oče je v izvlečkih točno podal nekatere Lorinove misli. Zaključke o mezdnem vprašanju, do katerih je prišel k spomenici Lehm-kuhl, drugi izmed glavnih sotrudnikov Freiburške zveze« je Leon XIII. še poostril v prid delavstva. Mermillod, Lorin, francoski industrijec Mau-rice Maignen, ustanovitelj omenjenega »Conseil des Etudes , Kuefstein, Alfred in Alojz Liechten-stein, Blonic in Karel Vogelsaug, urednik glasovi-te Oesterreichischc Monatsschrift f. Gesellschafts-\vissenschaft und Volksvvirtschaft \ to so bili le predhodniki, ki so pripravljali pot zgodovinski okrožnici. Toda, ako bi nam božja previdnost ne bila poslala papeža Leonovega kova, bi bili njihovi klici po odločni besedi cerkve glede perečih socialnih problemov ostali glasovi vpijočih v puščavi. Leon si jc nadel nalogo, da pokaže, da je cerkev res večna, a vedno nova, da vsebujejo njeni nauki načela, prikladna vsem časom, da se cerkev zna prilagoditi zahtevam modernega časa, skratka da ni slarokopilna, kakor so ji očitali njeni nasprotniki. Iz te osnovne misli se jc |>orodila cela vrsta njegovih okrožnic, ki obravnavajo vsa življenjska vprašanja, kakor zakon in družino, krščanski državni red, krščnnska demokracija, razmerje med cerkvijo in kulturo, svobodo in zakon, socializem, anarhizem, prostozidarslvo iu delavsko gibanje. Nagel razvoj tehnike, družbo razkrajajoči nauki liberalizma in individualizma, ki so do skrajnosti potencirali najslabše strani kapitalističnega sistema, so ustvarili hude socialne razmere, ki so vrgle delavstvo v črno revščino, ga odtujile cerkvi in vrglo v naročje marksizmu. Skrajni čas je bil. da izpregovori cerkev, ki jc stala do tedaj v tem vprašanju ob strani. To je storil Leon XIII. v svojem 83. letu s takšnim zanosom, da je u. pr. socialist Maurice Bnrrfcs izrazil svoje začudenje, kje je mogel najti Leon toliko poguma, da je cerkev spravil v moderno družbo, in da je neki ugledni angleški list zaklical: Kateri politik in državnik na Angleškem bi se drznil tako neuslrašeno govoriti, kakor papež, ki je kar vzplanitel od zgražanja nad nečloveškimi razmerami v trgovini in industriji? Po pravici jo kmalu po objavi okrož-nire Rerum Novarum 2000 francoskih delavcev ob svojem obisku v Vatikanu pozdravilo Leona XIII. z vzklikom: »Naj živi |iapež delavcev!« Zaključna sv. maša v baziliki sv. Petra 7. današnjim dnem sc zakl jučijo rimske slovesnosti, numenjene štiridesetletni obletnici »Rerum novarum«. Vatikan na tc svečanosti Ritega jako veliko važnost. To kažejo nc le slovesne avdijence posameznih delavskih delegacij pri sv. očetu, temveč tudi današnja s\. maša, ki jo jc daroval sam sv. oče Pi j XI. Slovenci smo za io priliko dobili prav ugodne prostore, tako. tla smo celotnem poteku ceremonije prav lahko sledili. Doživeli smo, kar jc vedno iskrena želja vseli obiskovalcev večnega mosta: Veličasten prizor, ko slovesno prinesejo pciijHiža v spremstvu njegove plemenite garde, kardinalov, škofov in prelatov v krasno-slikovi-tem sprevodu v cerkev in potem ono nepopisno navdušenje vernih množic, ki v vseh jezikih sveta in na vse mogoče načine dajejo izraza svojemu vesolju, da zro namestnika Kristusovega, sprejmejo njegov blagoslov in prisostvujejo najsvetejši daritvi. Ti izrazi udanosti sv. očetu so tako mogočni in »)x>ntani, dn si vse osvoje in potegnejo vsakogar za seboj. Entuziostično klicanje množic se dviga in razlega v ogromnem prostoru in jc glasnejše kakor sama papeška fanfara. Papež sedi v isoko na nosljivem prestolu in / nepopisno eleganco in grucioznostjo blagoslavlja množice. Nekaj |x>duhovl.joncga je na njem. Zdi se, kakor da j>lava v zraku in nosi blagoslov urbi et orbi - vsemu svetu Sv. maši je prisostvovalo veliko kardinalov. onih iz ktirije kakor tudi inozemskih, ki so prispeli v Rim za proslavo Leonove okrožnice. Prav tako mnogoštevilno udeležen jc bil tudi diplomatski zbor, akreditiran pri sv. Stolici, vodstvo i" zastopniki italijanske katoliške akcije, rabili rodovi, verske organizacije, scniina-risti itd. »Scliola cantorume je čudovito ubrano izvajala znano »Tu es Petru«« in gregorijansko mašo. Po sveti maši jc bil veličasten pogled nn Trg sv. Petra, preko katerega so se kakor valovi razlile verne množice, da je bil videti ve« napolnjen, prizor, ki jc celo za Rim redkost. Da nos popoldan sc jo s skupno avdijcnco vseli romarjev na Damasovcm dvorišču zaključila slovesna proslava 40-lctnice »Rerum novarum«. Pravkar smo tudi z gotovostjo zvedeli, da se pripravlja nova enciklika o socialnem vipra-šanju, ki bo nosila ime >Quadragesimo anno«. O njeni vsebini jc jx>ročilo nu drugem mestu. \cst je vizbudila velikansko zanimanje in navdušenje. ker je s tem Cerkev hotela izrecno pokazati, da stoji tudi za n jo v teli težkih gosjx>-darskiii razmerah socialno vprašanje na prvem mestu. Pričeli so sc že sedaj živahni komentarji o vsebini in dalekose/.iiosti nove okrožnice, ki bo brezdvoma temeljila na >Reruni novaruin«. a šla korak dalje, kakor nujno zahteva socialni razvoj, — vendar so tlancs vse to še vedno večali liiiinj Ic ugibanja, ker vsebina okrožnice še ni objavljena \ celoti. Sredi krasnega Damasovcga dvorišča je bil postavljen oder iu na njem prestol za papeža, kardinale, škofe in diplomatski /bor. Prisostvovalo je poslovilni avdijonci kakih 20 kardinalov, celoten diplomatski /bor, mnogo škofov in prelatov ter papeževi sorodniki. Nova osebnost, ki *ic pojavlja v nc|K>sredncm |Mipe/evem spremstvu jc guverner Citta tlel Vaticano Camillo Sc-rafini. Na levi strani odra jc bila nameščena godba pa|>cžcv c palatiiiske straže, ki jo neumorno igrala živahne komade in netila navdušenje množic, ki so pričakovale sv. očeta. Posebno so sc odlikovali italijanski akademiki / glasnimi manifestacijami za papeža. Ob 17.20 je ob zvokih papeževe himne Pij XI. stopil na oder pozdravljen od množic s frenetičnim klicanjem in aplavzom. Papež je nato — sedeč na prestolu |>red mikrofonom — imel dolg. poldrugo uro trajajoči govor. ki ga je govoril v italijanščini, francoščini in nemščini. Pričel je s pozdravom ua vse internacionalne delavske delegacije, ki so prišle od blizu in daleč, da se jKiklonijo Kristusovemu namestniku in na proslavo »Rerum novarum«. Papež izraža |io-sobno zadovoljstvo, da vidi pred seboj združene delodajalce in delavce, kar je v današnjih dneh lako potrebno in koristno za obe strani. Imeli ste priliko, je nadaljeval sveti oče. da ste videli veliko ljubezen Rimljanov do Matere božje, ki jo jo pokazalo ob proslavi 1500 letnice efeškega koncila. Rimski škof je vesel in ponosen, da mora pokazali na Bogu in njegovi Materi tako zvesto in vdano ljudstvo. Nato je sv. oče napovedal novo socialno enri-kliko. ki lxi spomin in nadaljevanje »Rerun« novarum«, kakor zahteva velika sprememba, ki se je v 10 letih izvršila r gospodarstvu in med ljudmi. Papež smatra, da je delo za zboljšanje gospodarskih razmer mogoče posneli v tri programatične besede: Molitev, delo in žrtev Brez teh treh bistvenih elementov ne ho uspela ne privatna ne kolektivna iniciativa. Molitev kliče blagoslov t K) ».ji in pomoč z nebes. Socialno delo uaj zajame posameznika, <1 nižino in ilruiho. Obsega naj ljubezen in pravičnost, mir moti posamezniki. razredi in narodi. Zgled je Cerkeu, ki povsod nosi svoj blagoslov, kjer je v nevarnosti svetost morale, čast božja in zvpličanjc iluš. Vsi so poklicani na delo: duhovniki in lajiki. — Za vse velike potrebe sodobnosti je potreba, da imamo odprto dušo in srce in da smo pripravljeni tuAi na ž r t v r. Vsako socialno delo ie samoposebi zahteva žrtve. Toda pri socialnem delu je šc prav IHisehiic važnosti ona osebna nota. ki jo dodamo delu, ki velja več kot samo kvantiteta dela. Treba je razen lega. da se vse delo vrši v harmoniji s skupnostjo in r gotovi podreditvi skupnemu namenu. Molitev, delo in žrtev, to so elementi, ki naj jili po stopinjah »Rerum novarum« poglobi tudi nova socialna okrožnica »(Juadragesimo anno«. Tega trojnega kvasa je treba delodajalcem in delavcem, voditeljem in finančnikom, da bo vse njihovo delo prežeto s pravičnostjo in ljubeznijo. Delodajalci in delavci morajo sprejeti duha bratskega in složnega sodelovanja in za»est medsebojnih, skupnih dolžnosti. Treba jp priznanja pravice in moralne vrednosti tudi takrat, kadar gre za slabotne in brez-močne. Končal je pajiež svoj govor z apostolskim blagoslovom vsem udeležencem. Nato j>a je, zopet živahno pozdravljen, odšel v svoje sobane. S tem so proslave za 40 letni jubilej Leonove delavske okrožnice bile zaključene. V naslednjih dneh odidejo delavske delegacije zo|»et domov, da ponesejo preko vsega sveta papežev pozdrav in blagoslov socialnemu delu. Na pragu nove dobe (KI 15. maja 1891 do 15. maja 1!K)1 razmeroma o i dolga doba. Vendar pa se jo v naglem razvoju, ki ga doživljamo ravnO na gospodarskem |>olju, zdelo 3V. očetu jiotrebno. da s svojega najvišjega mednarodnega in tuili nadnaravnega gledišča kliče narodom zopet v spomin one osnovne elemente, brez katerih nobeno skupno, socialno sožitje ni mogoče: molitev, delo za bližnjega in odpoved lastnega udobja in razkošja, da tudi vaš bližnji more živeti človeka vredno in dostojno življenje. Molitev, delo in žrtve, to so smernice novega. po-življcnega socialnega drla. ki naj uvede r družbo ver pravičnosti in več ljubezni in premaga duha golega inaterializma. ki zro v človeku samo primerno sredstvo za kopičenje lastnega bogastva in udobja, ne prizna pa v njeni sebi enakega in pred vrhovnim Gospodom enakovrednega bitja. Cerkev je mati in voditeljica človeštva. V svojem evangeliju hrani zakonik za življenje. Naloga Cerkve je. da črpa iz tega neizmernega zaklada božje modrosti za vsak čas pomoči in zdravila. Iz vseh dolov sveta so prihiteli delavri, ki dane* najbolj čutijo trio življenja, da poprosijo sv. očrta z* vmlilno, odrešilno besedo. Besedilo nove cnriklike sicer še ni znano. Toda vsi pričakujejo in upajo, da ho to največje darilo Pija XI. človeštvu. S tem pričakovanjem se tudi mi vračamo v domovino. Slovo od večnega mesta Pri sv, Jeronimu Rim, 17. maja. Naši ljudje so se v Rimu ves čas izvrstno počutili. Največ je k temu prijiomogla posrečena organizacija za dneve našega bivanja, potem pa veliko osebnih žrtev voditelja, g. prot. Snoja, ki je ves svoj čas z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo daroval /a u pa n i mu četi. G. roWor zavoda sv. Hicronima msgr. rva. ki nas je zadivila na tujih tleh, na« vse dni spremljala in olajševala bivanje v Rimu in nam utrla pot k marsikateri osebnosti in ista ljubeznivost spremlja naš korak tudi nazaj v domovino. G. rektor naj bo prepričan, da ga bomo ohranili v najboljšem in hvaležnem spominu. Na kosilu je bil tudi nuncij na našem dvoru, msgr Pellegrinetti. ki je baš dospel iz Belgrada. bivši provincljal gg. jezuitov dr. Prešeren, dr. Sa-koč, p. Mavrioij Teraš in še nekaj drugih jugoslovanskih duhovnikov. Slovo od jugoslovanskega poslanika Oh 3 jx)poldne, tik jired odhodom, nas je povabil jugoslovanski jx>slamU Dri Vatikanu, g. mi- nister ilr. Simič. na poslaništvo in dal [»ostreči i* odhodnico z izdatno zakusko. Vsi člani naše delegacije so bili predstavljeni g. ministru, ki je vsakemu segel v roko in se z vsemi prisrčno razgo varjal. Nejx»srodnosl in dobrota g. poslanika je vse zadivila, zlasli. ko je dvignil čašo in napil h sledečimi besedami: Dragi rojaki! Vesel sem. da vas imam priliko pozdraviti v teh prostorih. To je vaša hiša in jat sem vedno vesel, kadar vidim, da se pri meni moji rojaki domače počutijo. Vi ste zvesto ndani svojemu duhovnemu poglavarju, sv. očetu papežu Piju XI., kakor dokazuje vaša pot v Rim, a veni. da ste istotako dobri patrioti in polni »danosti tudi do naše kraljeve hiše in njenega poglavarja. našega vladarja kralja Aleksandra! Naj živi sv. oče Pij XI.. naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I.' S trikratnim gromkim živio smo sr odzvali na-pitnici g. ministra. Zahvalil se je g. |xislnniku naš voditelj g. j>rof. dr. Snoj v kratkim in prisrčnih besedah. Pričakovali smo mn<»go lepega od Rima. a na&H smo več. Posebno nas Je ogrela ljubeznivost naših zastopnikov, g. rektorja Madjerca in eksce-lence g. ministra SimiČa, ki sta nam šla ves čas na roko in nam olajšala bivanje v Rimu. Hvaležni smo g. ministru za njegovo izredno ljubeznivost, ki jo bomo v duši jionesli v domovino. Končal je g. [»rolesor 7, napitnico sv. očetu, kralju Aleksandru in ministru g. dr. Simiču. G. minister je ostal nad eno uro v prisrčnem razgovoru 7. našimi ljudmi, ki so nato morali j>o-hiteti na vlak. ki iih je ob 5.30 popetlal proti domovini. Vsaka drobna vrstica I SO Oln ali vsaka beseda SO por. Na|man|Sl oglas «.4 S iJIn. Oglasi na« devet vrstic se ra£nna|o vlii. Za odgovor anamkol Na vpraian|a brez znamke ne odgovarlamol — Gospa — profesorica angleščine in francoščine, vešča tudi nemščine, išče čez počitnice mesto kot vzgojiteljica k otrokom ali gospodičnam. Gre tudi kot družabnica k starejši dami. Z. Kulakova, Skofja ulica 17. Kot vratar sluga ali tekač želi mlajši fant stalne službe. Gre tudi v kako drugo primerno službo k boljšim ljudem. Cenjene ponudbe pod A. S. 415 poštno ležeče, Prevalje. Kuharica srednjih let, z 12 mesečno gospod, šolo, varčna in čista, išče mesto v župnišču ali pri krščanski družini. Naslov pove uprava pod št. 5741. Vrtnar zmožen tudi mizarskih del oženjen, želi službo v mestu ali na deželi s stanovanjem, plača po dogovoru. - Naslov v upravi pod št. 5742. Šofer abstinent, s francoskim in jugoslovan. izpitom, želi službo. — Naslov: Anton Krhlikar, Vače pri Litiji. Kot kuh. zapisovalka išče mesta kamorkoli izven Ljubljane starejša zanesljiva gospa. - Ponudbe pod »Zvesta« št. 5733 na upravo »Slovenca«. Mesarskega vajenca iz dobre hiše takoj sprejme Franc Leveč, stojnica, Šolski drevored — Ljubljana. Šivilje dobe stalno delo tudi na dom. Belihar - Velepič — Ljubljana VII, Medvedova cesta 38. Blagajničarko dobro verzirano, samostojno slovensko in nemško korespondentko, starejšo, sprejmem takoj ev. 15. junija. Reflektiram le na prvovrstne moči s la. referencami. Ponudbe s točno navedbo dosedanjih služb in z zahtevo plače na upravo »Slov.« pod zn. Blagajničarka« št. 5716. Išče se perfektna moč, izurjena v lampiranju in pakovanju jajec. Ponudbe na tvrdko »Pisanica« d. d. Karlovec Mesarskega vajenca pridnega in poštenega -sprejme Franc Golob, Ljubljana VII, Jernejeva cesta 47. ilužbodobe Mizarske pomočnike takoj sprejmem v trajno delo z vso oskrbo. Hen-.-ik Hočevar, mizar, Struge na Dolenjskem. Uradnik popolnoma samostojen v knjigovodstvu in korespondenci, z večletno ban-ino in industrijsko prakso, vojaščine prost, želi pre-meniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek -Slovenca« pod šifro »Bilanca« št. 5559. Učenka močna in zdrava, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe je poslati na Stanko Span, Planina pri Sevnici. Vajenca iz poštene hiše, pridnega, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejme pekarna A Dolinar, Šmartin-ska cesta 2. Deklo za vsa kmečka dela takoj sprejme Izidor Flor-jančič, Dravlje 34, pri Lj, Kuharico se išče za gostilno. Plača po dogovoru. Naslov v upravi pod št. 5729. Krojaški vajenec se sprejme. Prednost imajo iz Bele Krajine ali iz Štajerske. Oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5720. rfFuirr?3 Okrajne zastopnike za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za pen-zionirane orožnike, učitelje itd. Ponudbe na: Union zavaroval, družba Ljubljana. Miklošičeva c. št. 7/III. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. ProspeKl št. 16 zastonj. Pišite ponj I stanovanja Lepo sobo solnčno, opremljeno, oddam stalnemu gospodu. -Gruberjevo nabrežje 16. areorne Krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni M ožina. IG Stanovanje 4 do 5 sob s pritiklinami, ena ali dve sobi sposobni za pisarno, se išče za avgust ali november v bližini justične palače. Ponudbe na upravo pod »Justična palača« št. 5452 Opremljeno sobo separaten vhod, elektrika, parket, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca« pod št. 5573. Gostilna - trgovina na lepem kraju se radi bolezni takoj proda. Ponudbe na upravo »Slov.« Maribor pod »Prometna točka«. Stavbna parcela 900 m" naprodaj v Zgor. Šiški, Kosovo polje. Informacije: Dovjak, Špan-čeva pot 171. Stanovanjsko hišo s kovaško delavnico oddam v najem ali prodam z vsem orodjem. Zaposlene so lahko vedno 3 osebe. - Več se poizve pri lastniku Ignaciju Kucler, kovač, Krasniške Poljane, p. Kresnice. Parcele naprodaj v Zg. Šiški od 18 do 25 dinarjev za m;. Pojasnila daje Alojzij Arhar. Celovška cesta 80, Sp. Šiška. r Pisalno mizo iz trdega lesa, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo pod »Pisalnik«. Čitajte in širite »Slovenca«! Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. 11. nadstr. Baska na otoku Krha V lastni vili v bližini kopališča z razgledom na morje imam na razpolago še nekaj sob. — Izborna oskrba. — Celodnevna penzija (stanovanje, oskrba vključno zdraviliška taksa) 65 Din. — Natančnejša pojasnila daje lastnik vile TOMŠA, Baska na Krku. Zahvala Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega dobrega očeta Franceta Sattlerja se iskreno zahvaljuje družina SATTLERJEVA, ms S Ob prebritki izgubi naše soproge, sestre, sva- ZavrSnik Zdenke soproge notarja se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so na ka-koršenkoli način v težkih urah pokazali sočustvovanje z nami preostalimi. KRŠKO, dne 18. maja 1931. Žalujoči ostali. Razpisujemo nabavo 12,000 kom. ltraj-nikov. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 2. 6. t. 1. se dobijo pri Direkciji držav, rudnika Zabu-kovca, p. Griže, pod št. 2195-11. Razpis Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 1 smetarskega voza, izdelanega po modelu voza, ki je bil izgotovljen na mestni pristavi. Pravilno opremljene in' kole-kovane ponudbe je vlagati najkasneje do dne 29. maja 1931 do 11. ure dop. pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20, septembra štev. 2-11., kjer se omenjenega dne vrši odpiranje ofert. Natančnejše podatke se poizve med uradnimi urami na mestni pristavi, Kode- ljevo št. 8. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 16. maja 1931. Beložuti pes >Foxterieur« se je izgubil na poti Mislinje-Slovenj-gradec. V slučaju najdbe prosim oddati v hotelu Komauer, Meža - Dravograd. Nagrada zajamčena. I0EH23I Pianino malo rabljen, toda v dobrem stanju, kupim. Naslov pod št. 5721. Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo ie najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic. Ljubljana, Coizova cesta 9. I Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat Lungenheilanstalt) Sečovo, postaja Rogaška Slatina. Prodamo Čebelarji! V lastnem interesu upo rahljajte le zajamčeno pristne satnice, katere Vam nudi blagovni oddelek Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnja-kova 4. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica pena. Volčje pse mlade, imam za prodati. Vprašati: Ussar v Mariboru, Ruška cesta 49 Tovorni avto enotonski v dobrem sta nju, prodamo radi nabave večjega po zelo nizki ce ni. Ogled pri »Levante«, Kolodvorska 30. Mala kredenca in mizica, belo pleskano ter žični vložek, garantirano čisto, naprodaj. — Florijanska ulica 29. II Obrt Turisti! Izletniki! Pozor! Sv. Lovrenc na Pohorju, penzijon Biittner, nizke cene, mednarodna kuhinja, stalni avtobusni promet od žel. postaje v trg in nazaj. Plodroce vrhne iz la afrika močno blago Din 240 — otomani Din 550'— mreže - posteline odeje -žimo • cvilb najcenejše kupite pri Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg 2 Elektropodjetje 9. MM Celovška cesta 80 _ n „ Sp. Šiška prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Mlekarja neoženjenega, po možnosti absolventa mlekarske šole, ali takega, ki ima dobre večletne izkušnje v mlekarni, iščemo. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. 2000 Dinarjev mesečnega pavšala in poleg tega še provizijo zaslužite lahko pri nas. Mi Vas namestimo z dogovorom za zaposlenje v Vašem lastnem bivališču,' ako hočete za nas delati marljivo in pošteno. Dela se z brezkonkurenčnim mnogo-iskauim Specialnim predmetom. Akcepriranim damam in gospodom dajemo kolekcijo proti plačilu 28 Din. Prosimo samo pismene ponudbe z znamko za odgovor. »Commerciac, trgov, podjetje, Osijek. RAZPIS. Oddelek naše Zadruge za »hišni obrt« ustanavlja rajonska zastopstva. Iščemo nujno aflil-ne in zanesljive zastopnice za prodajo naših strojev za pletenje in za poučevanje v obratovanju istih. Prosimo samo pismene ponudbe s priloženo na ime reflektanta glasečo se markirano povratno kuverto. - Zadruga jugoslov. pletača (oddelek za >hišni obrtc), Osijek. Otomane Najcenejše in najboljše modroce, feder-modroce, divane, fotelje, zložljive postelje, mreže in garniture Vam nudi Ljubljana Stari trg 9 r. Safovic, li« P. n. občinstvu sporočam, da sem prevzel Park hotel ..Tivoli" 99 katerega bom vodil z največjo vestnostjo. Skrbel bom za dobro dunajsko kuhinjo in izbrano pristna vina. Posebno pažnjo pa bom posvečal popoldanskim južinam, tako, da bodo prišli tudi naši malčki na svoj račun. Ob večerih koncert (reproducirana glasba). Za obilen obisk se priporoča Slavko Dolničar. Specijelni entel oblek Vezenje zaves, perila in monogramov mehanično, umetno in ročno. Tambu-riranje namiznih prtov, kuhinjskih garnitur, pred-tiskanje, entlanje perila. Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Breda« žepni robci komad 2 Dip. denimo moho naiholtiih mlinov I i muli nnjcencte TeletrRovIna ; fil« in mlcvsklb izdelkov 'A. VOLK, LJUBLJANA Resltere črniti 24. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, kamnoseških, parketnih, pečarskih in steklarskih del, dobavo lesenih okenskih rolojev in polaganje linoleja za objekt II. v Gajevi ulici. Vsi potrebni podatki se dobe pri podpisanem uradu od 21. t. m. dalje med uradnimi urami za Din 20'—. Zapečatene in kolekovane ponudbe z Din 100'— je vložiti do 28. t. m. do 12. ure opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8. III. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce& Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Prane Kremžar, Sodnik je sodil • na ukaz orožnikov! Sodišče v Pazinu proli hrvatskim knjigam »Slovenec- je že poročal, ila je pazinski sodnik obsodil slovenskega duhovnika Leopolda Jurco na 500 lir denarne kazni, ker je delil kot poverjenik Mohorjeve družbe za Istro Mohorjeve knjige med naročnike. Knjige so oblastva dovolila. Ker se državni tožilec, ni mogel oprijeti za to nit, je tožil slovenskega duhovnika, da je knjige delil na javnem prostoru, kar je po italijanskem zakonu prepovedano. O poteku obravnave smo prejeli še naslednje poročilo: Nedavno sta bila istrska duhovnika Širne Frulič in Leopold .lurca obsojena od kraljevega italijanskega sodišča v Pazinu zaradi širjenja nabožnih tiskovin ter mohorskih knjig v hrvaškem jeziku. Leopold .lurca, župni upravitelj v Tržiču m Bermu, je vložil priziv; enako tudi beramski orga-nist Martinčič, ki je bil istočasno z ninn obsojen. Zastopal ju je odvetnik Marotti iz Gorice, Italijan iz notranjosti. Odvetnik je na prvo razpravo do-vedel nekaj prič, katere so soglasno izpovedale, da je župnik delil knjige v kuhinji. Ker kuhinja ni »javen prostor v smislu paragrafa, je sodnik de Mori vpraševal priče, ali niso bila kuhinjska okna morda odprta. Menda je hotel s tako pretvezo proglasiti kuhinjo za -javni prostor«. Odvetnik ga je ostro zavrnil, nakar je sodnik opustil smešni poskus. Ker obtožba ni trdila, da se je delitev knjig vršila na javnem kraju, sploh ni bilo zakonitega razloga za kako obsodbo. Toda po Pazinu so javno govorili, da je imel sodnik Mori ukaz, da mora obtoženca obsoditi. Zaenkrat si je pomagal sodnik • tem, da je razpravo odgodil. Hotel je zaslišali karabinerskega maršala in brigadirja, ki sta pri sestavi obtožnice sodelovala. Brigadir, ki sedaj službuje v Postojni, in maršal sta nato prejela nalog, zbrati nov obtežilni materijal proti obtožencem. V četrtek 7. maja sta prišla v Tržič v paradni uniformi z vsemi znaki orožniSke časti in moči, da bi se ljudstvo bolj splašilo. Hodila sta s tolmačem od hiše do hiše in spraševala, če imajo Mohorjeve knjige, kje so jih dobili in kje je župnik knjige delil. Vse ljudstvo je soglasno izjavljalo, da je bilo na knjige naročeno in da jih je župnik razdelil v kuhinji. Nobene priče nista našla, da bi izjavila kaj nasprotnega. Lotila sta se otrok in zahtevala, naj prineso pokazat šolske knjige«, misleč, da bodo pokazali mohorsko mladinsko knjižico Oiba-biba , da bi tako našla kak criinen proti državnemu šolstvu. Otroci so seveda prinesli prave šolske knji-gc,_ kajpak ultra italijanske Štiri ure so iskali po Tržiču krivega pričevanja, pa vse zaman. Gospodarje so klicali z dela domov, samo da jim pokažejo Mohorjeve knjige. Vsa vas se je po nepotrebnem razburjala. Kljub vsem ponesrečenim poskusom je vendar orožniški kapetan vztrajal pri zahtovi, da sc izreče obsodba. Proti vsej proceduri je sestavil sodnik novo obtožnico in poklical k drugi razpravi par prič iz ljudstva. Priče so bile izbrane tiste, ki so^ orožnikom izjavile, da ne vedo ničesar o ti reči . S takimi jalovimi pričami je hotel narediti vtis objektivnega postopanja iu položiti vso važnost na izjave orožnikov, edinih, ki so bili proti obtožencema, dasi niso jnkriminiranega dejanja ne od blizu ne od daleč videli. Ker odvetnik ni bil obveščen o novih pričah, jih je odklonil in niso bile zaslišane. Pri razpravi v soboto 9. maja je sodnik zaslišal orožniškegn kapetana. Ta je v splošnih pozah izrekel svoje ogorčenje, da se hrvaške knjige širijo po pazinski okolici in celo tja do Kaščerge« — io so zanj Herkulovi stebri! — pa ne morda v posameznih izvodih, ampak v celih paketih itd. Ko ga je sodnik vprašal, če so se knjige delile tu.li na javnili krajih, je spet generično izjavil, da se je delilo povsod, javno in privatno , ne da bi navedel kaj konkretnega. Odvetnik je začel svoj zagovor. On zase da je prepričan, da obtoženca nista storila protipostav-nega dejanja, pa ker se jima je že nekaj generično očitalo, predlaga oprostitev z motivacijo, da krivda ni dokazana . Ko jc odvetnik hotel od uvoda preiti k utemeljitvi, je -odnik nenadoma potegnil iz miznire papir in jel čitati. še preden so se vsi za- vedeli. ila treba vstati, je bila obsodba prečitaaa. Sodnik je ze dan poprej sodbo sestavil. Itazprava je bila samo komedija. Župnik lurca Leopold je bil obsojen na 500 lir globo, organisl Martinčič na mesec ječe. brez kondicionala. Višina globo je po veljavnem italijanskem zakoniku protizakonita, ker ne more presegati BO lir. Obtoženca sta vložila priziv ua višjo inltauco v Puli. Po razpravi je več uglednih pravnikov izjavilo, da še niso videli vsa leta svoje prakse tako samovoljnega in protizakonitega postopanja. Orožniški kapetan pa je rokel, da bo zdaj šele začel z vso energijo preganjati hrvaške knjige. — Italija si lahko dovoljuje take nezakonitosti. Če je pa lo njej v korist, o tem naj razmišljajo v Rimu. Vvcnanti ostane. Vesti o definitivnem odhodu deželnega fašistovskega tajnika Avenantija iz. Gorice ne odgovarjajo dejstvom. Avenanti je bil začasno odpotoval in jo pred kratkim spet zavzel svoje mesto v Gorici. (ioviški nadškof ho ozdravel. Nadškof dr. Fr. Sedej jo sicer srečno prestal smrtnonevarno krizo, vendar jo še slaboten ter se mora varovati. V nedeljo tO. maja se ni mogel udeležiti jubilejne slav-nosti v Ogleju. Namesto njega je imel pontifikal in slavnostni govor tržaški škof dr. Al. Kogar. Zdi se, da ho nadškof letos tudi priinoran opustiti birino-vanje. dokler se mu zdravje ue izboljša. Niti procesije niso mogoče. V Trstu so se lelos i opustile slovenske procesije k riževega tedna, kjer so bilo šo v navadi. Kjer se pojo slovenske litanije, no se povsod odpete v cerkvah brez procesijo izven cerkve. Smrt. V Hrušici pri Podgradu na glavni cesti iz Tista na Reko je avto povozil ua smrt Štefana Ceka, hišnega posestnika in gostilničarja. Mil je ugleden mož in oče deveterih otrok. Na Ropenlahru so dobili nove zvonove. Ulago-slovil jih je škof Kogar na vnebohod. Na Katinari bodo cerkev poslikali. Načrt Toneta Kralja za križev pot na zidu je škofijska komisija v Trstu odobrila. ZdAastH' Dva požara Slovenjgradcc. maja 1931. Pretekle dni je ogenj zopet napravil dvema |K)sestnikoma svoje razdejanje. V sredo proti polnoči je uničil hišo in pod isto streho se nahajajoči hlev s pripadajočimi pritiklinami posestniku Fr. Rapotočniku \ Tolstem vrhu obč. Misliti je. Poleg poslopju je zgorela tudi vsa premičnina, kakor gospodarsko orodje, žito. krinu. obleka iu pohištvo, z eno besedo vse. le s težavo je gospodar rešil svojo ženo. tri otroke in živino, škoda se ceni nad 20.000 Din, dočim znušu zu varovalnimi 13.000 Din. Po vsej verjetnosti je požar nastal, du jc iz železnega štedilnika, ki se jc nahajal v sobi. iskra prišla ikozi dimnik, ki je segal samo v podstrešje, ne pa skozi streho, ki je bila krita z. deskami. Ker je pihal veter, se je streha vnela in se je ogenj hitro razširil po vsem poslopju, tako. da so domačini, ko so sc ponoči prebudili in šit|M/.ili ogenj, morali streti okno. du so si rešili življenje sebi in živini, ker je v kuhinji že llilo v .se v ognju ter izhod skozi vrata popolnoma nemogoč. V petek okrog pol 10 pu je požar uničil gospodarsko poslopje, hlev in skedenj do tul posestniku Skodniku pd. Most nar u v Vcdrižu obč. šmikluv/. Razvcn gospodarskega poslopju je zgorelo tudi okrog 63 ineterskih stotov razne krme zu živino, ter razno gospodarsko in poljedelsko orodje, nekaj miz. sodov in vozov. Skupna škoda se ceni na 65.000 Din. dočim znnša zavarovulnina le 30.000 Din. Na kraj nesreče jc prihitela požarna brumba i/. Podgorja, ki je ogenj lokalizirala. da se niso vneli drugi blizu stoječi objekti, ki so bili v resni nevarnosti. Ker je bilo poslopje večinoma leseno ter se je ogenj hitro razširil, ni bilo mogoče rešiti kaj drugega kakor sumo živino. Vzrok požara ie še neznan. Domneva jo pa. da je kak popotnik šel JH) poti mimo skednju in vrgel k skednju ali pa v suho steljo pri hlevu cigaretni ogorek, ki se je pozneje vnel. Jurija je našel na ulici Dobrna, IS. maja. Veliko smeha in zabave nam jc povzročil te dni tukajšnji kmet, kateri je pripovedoval, kako jc iz Celja domov grede sredi ceste našel kar celega »Jurja« in kako ga je potem na varno spravil. Ljudje so seveda z velikim zanimanjem poslušali njegovo čudno zgodbo in srečo, kajti v današnjih slabih časih je že en »Jur« prav redka prikazen, in tudi zelo redki so slučaji, da bi kdo »Jurja« kar na cesti pobral. Zgodilo sc je pa takole: V Celju je bil semenj. Tudi iz našega kraja je šlo nekaj ljudi ob tej priliki v Celje, od koder so se vračali nekateri pozno ponoči domov. Med sejmarji se je vračal tudi kmet |urij s svojo ženo. Malo preveč jc pogledal v kozarec, tako da je pri vsakem koraku zaostajal zn svojo ženo. katera je ne meneč se za svojega moža urno korakala po prašni cesti naprej. Nesrečni Jurij je zaostal, ter nazadnje popolnoma mirno sredi banovinske ceste zaspal. Ko :c Jurij tako sredi ceste spal. pride zu njim po cesti kmet, kateri nam to pripoveduje, ter najde tam spečega Jurija. Spravi ga na noge, ter ga odvede do bližnje gostilne, kjer ga spravi pri peči na klop. na kar nesrečni Jurij spanje mirno nadaljuje. Kmet pride domov. ter začne hudomušno pripovedovati, kako jc kar celega Jurja na ccsti našel. Vsuk se je urno potipul z.ii žep, ter sc prepričal je li Se denar na svojem mestu. Prigovarjajo mu nekateri, naj Jurja nese v farovž, da gospod v nedeljo s prižnice oznanijo, da se jc našel denar, ter da naj se lustnik zglusi. V tem pa pride tudi neka žena. katera izjavi da je najdeni denar ona izgubila, ter nuj ji ga vrne. Mož ji ves vesel pove. dn je Jurja shranil v gostilni ob cesti, ter naj se samo tam /glasi, ter vpraša |k> tistem Jurju. katerega je on tam spravil. Žena odide naravnost v določeno gostilno, ter tam vpraša jeli kdo tukaj shranil |urja. katerega je našel nu cesti. Gostilničar ji s smehom pove, da je to res. samo da ni tn »Jur« tisočdinarski bankovec, ampak da jc to slučajno Jurij, njen zakonski mož. katerega je ona na banovinski cesti izgubila, kjer go je nato našel kmet, kateri gn je tuka j Ženu sedaj ni vedela ali bi se jezila na sebe. ali na svojega moža. S kratkimi besedami je spravilo moža domov, ter je gotovo sklenila, dn ne bo nikdar več »Jurja« izgubila, kaiti Katoh akcija v Beli Krajini zboruje Črnomelj, 17. maja. Danes se je v Črnomlju vršil enodneven tečaj, ki ga je organiziral dekanijski odbor Katoliške akcijc za može in za fante semiške dekanije. Prireditve mož in funtov so vedno impozoutuc iu kdor je videl to trumo belokranjskih korenjakov z. zagorelimi obrazi, iz katerih zrejo tople, mile oči slovenskegu kmeta, ko se jc pomikala iz dekanijske cerkve v podružnico. kjer se je vršil tečaj, jc moral priznati. da je katoliška vera varna, dokler jo bodo branila taka srca in take roke Tečaj je bil otvorjen - sv. mašo, med katero je vseučil. profesor <1 r. J. F a h i j a n v zelo jasnem cerkvenem govoru tolmačil nad 200 tečajnikom, došlim iz vse Bele Krajine, osnov nc misli Katol. akcije. ^Podaljšanea duhovnikov« roku. poostrene duhovnikove oči. povečan duhovnikov glas. to ste vi. možje od Katoliške akcije. Sv. oče je vas pozval, da mu iHimagate pri delu reševanja duš. Kakor je Kristus poslal apostole, tuko njegov zastopnik l>oSiljn n« misijonsko delo vse zavedne krščanske može in fante. Cilj katoliške akcije je reševati duše. ustvarjati kristjane ter posredno z njimi pokristjaniti družine, narode in države ter vse javno življenje«. Ni čuda. da so te besede povzročile najtoplejši odmev med tečajniki. Tečaj se jo vršil nato v mestni podružnici. Mi nismo več vajeni zborovati po cerkvah. In vendar je res. da sc jc v prvih stoletjih cerkveno delovanje vršilo po cerkvah in da so prvi kristjani vsa važnejša vprašanja obravnavali zbrani okrog oltarja svoje cerkve. Morda bodo napočili zopet č«si, ko sc bo katoliška cerkev moral« zopet v t« namen posluževati božjih hramov. Delo katoliške akcije, v kolikor ui podrobno, pu ituk spada v ta okvir. Pogled ua prenapolnjeno cerkvico, kjer so mladi fantje sedeli jKileg osivelih očetov, sredi med njimi pa dušni pastirji skoroda vse dekanije. nad vsemi pn. kakor nad v miru in Ijujie/.ni združeno družino beli golobček predstavljajoč sv. Duhu. ki ogreva vse s krščansko ljubeznijo in s krSčunskim pogumom. Prvi je govoril vseuč. prof. dr. Fubijan o ciljih katoliške akcije, kako obsega celega človeka, kako posega v vse njegovo življenje, kuko stremi zu tem. ila bi človeka prenovila in uveljavila krščanstvo tudi v javnem življenju. Katoliška akcij« ni nov pokret. sploh ui nikuk pokret. ampak oživljenjc uspiivuncga upostolstvu. ki jc prešiujalo prve kristjane in ki mora postati zopet gonilna sila modernega kristjanu, čc nočemo, dn se človeško družba ]k>-pogtini in krščanska družina razpade. Predavanju jc sledila živahna debata, tekom kulere se je ugotovilo, kukšne naloge ima katoliška akcija tudi u« socialnem |xdju. v obrambi družine, najbolj dragocene celice našega družabnega reda. v boju proti razkrajanju človeštva v nasprotujoče si tabore ali razrede in slednjič v borbi za avtoriteto, ki ginovu. Posamezni borci katoliške akcije lahko v malem, v svojem majhnem okvirju |>omagujo. tlti se izvrši reform« družin, du se premostijo razredni prepadi z ljubeznijo. Razni govorniki so opozarjali lin krajevne razmere v Beli Krajini, katerim naj posamezni člani posvečajo vso pozorno«! in kateri' nuj izboljšajo sistematično z apostolstvom od hiše do hiše. Drugi govornik, ravnutelj Franc G« brov-šek je razvijal vprašanje, v kakšnih odnosih sta krščanstvo in gospodarstvo. Naše gospodar-sko pojmovanje in delovanje je v marsičem |k>-stalo povsem nekrščnnsko. Kje najdemo pri nas v našem gospodarskem gledanju uresničene krščanske čednosti kakor jc pridnost, ki časti delo radi dela in ne radi dobička, kje je lepa čednost varčnosti, katero je nadomestila zapravi jivost. k je velika čednost I j u -b e z n i do bližnjega, ko so je pu koristo-lovstvo že tako udomačilo med nami, da smo ga sprejeli v zaklad svojih narodnih pregovorov. Vsak sum zase. Bog pa za vse«, to vendar ni krščansko načelo vseobsegajoče karita-dvne ljubezni. To vendar ni predpogoj zu krščansko solidarnost, ki naj prenstroji človeško družbo. Govornik je navedel še mnogo zelo lepih misli ravno v tem praven. Njegov govor je napravil na tečajnike globok vtis. Tudi ictiiu predavanju je sledila dolga debata, katero jc spretno vodil g. dekan B i t n c r. Tečaj je trajal od 9 do 1 popoldne. Velik požar v Moravčah Moravče, 19. maja. V ponedeljek okrog 8 zvečer je nenadoma izbruhnil požar na strehi gospodarskega poslopja pri posestniku Mihu šlibarju, vulgo Kramarju v Moravčah. Očividci pravijo, da je zagorelo najprej na južnem in poleni nn severnem koncu strehe in nato je bila šele vsa streha v ognju; seveda se jc zgodilo vso v teku ene minute. Ves trg je bil naenkrat v svetlobi. Ljudje so prestrašeni bežali iz hiš, ker je marsikdo misli, da gori pri njem. Skoraj neverjetno je, kako je mogoče, tla je bila v eni minuti vsa okrog 20 metrov dolga streha v ognju, ker je ves dan deževalo. Četudi sloji hiša posestnika prav blizu hleva, komaj 3 melre oddaljena, so jo vrli gasilci, ki so neumorno delovali, obvarovali, da se ni vžgala. Največja sreča za Moravče pa je, da ni bilo nič vetra. Poslopje, ki ga je uničil ogenj, je stalo v bregu, in v slučaju vetra bi bil lahko ves trg v ognju, posebno še, ker je bilo doslej Moravče prav revno z vodo. Prav sedaj pa se zgradi vodovod. lako da bomo za vse slučaje z vodo preskrbljeni. Ko so gasilci požar omejili, da ni bilo za enkrat večje nevarnosti, se zopet začuje klic, da gori v eni izmed bližnjih vasi Soteski nli Nega-strnu. Del gasilcev z brizgalno se je že odpravljal k novemu požaru, ko so drugi gledalci ugotovili, da je ogenj bolj oddaljen, in tudi začenja že pojemati, zato so gasilci ostali doma. šlibarju je pogorelo vse gospodarsko poslopje s hlevom, orodjem, stroji, steljo itd., ostale so samo gole stene hleva. Živina je vsa rešena, ker je bil ob času izbruha požara ravno domači sin v hlevu. Iz pogorišča sc je še drugo jutro dvigal dim, ker slama in tramovje šo vedno naprej tli. Smrtna nesreča v Vintgarju Jesenice, 19. maja. Pomladi se vse veseli, zlasti še mladina, ki ima posebno veselje z nabiranjem rož. Najlepša majska cvetlica je brez dvoma šmarnica, ki pa rada raste le bolj na skritih krajih. Za šmarnice je vedel tudi mladi Alojzij Ozebek, ki je prišel domov na dopust iu bi moral nazaj k vojakom 3. junija. V ponedeljek dopoldne je svoji materi na Dobravi dejal, da gre po šmarnice v Vintgar na Širino stran. Mali ga je prosila, naj nc hodi, pa je kljub temu šel. Ker ga opoldne ni bilo h kosilu, jih jc začelo skrbeti in šli so ga iskat in našli- raztrosene šmarnice in pa sled v listju, ki najdeni Jurij ui bil nihče drugi, kukor njen zakonski mož, kakor ji jc že |>oprej gostilničar omenil, kar mu pa ni hotela verjeti. Zanimivo je na stvari posebno to. da je hudoniuš-nežu nasedla ravno žena, katera jc izgubila ».iuria« in Jurija, a dobila uuzaj le možu luriia. je vodila nizdol po strmem bregu v naraslo Ra-(lovno. Iskali so ga ob vodi in res našli za tovarniškim jezom, kjer so ga oh polšostih potegnili na suho. Prenesli so ga v domačo hišo na Dobravo, kjer je zavladala globoka žalost. Vsa Dobrava stoji pod vtisom tega pretresljivega dogodka. Rajnki Alojzij je bil zelo dober in splošno čislan mladenič. Murska Sobola Zdravstvena predavanja. G. primarij dr. Silvi j Brandien je imel v obrtno nadaljevalni šoli dve zdravstveni predavanji. Naiprej je govoril o zdravju sploh, v drugem predavanju pa ie poudaril važnost solnca in zraka za zdravje. Nabori. Že več dni sem se vršijo vojaški nabori. Sobota je dan za dnem živa. Po ulicah sc sliši petje in vriskanje. Do gostilniških prepirov, pretepov in drugih nerednosti do sedai ni orišlo. Roparski napad v samotni mlin v Dolini pri Čatežu. Mirna, 17. maja. \ samotni dolini med M. Križem iu Cir-uikoui stoji 1'cranov mlin. v katerem stanujeta le dve ženi. mati in hči. lastnici mlina. O njih se je raznesla govorica, da imata precej denarja. kar je dalo povoda raznim eleinontom, da so mlin že večkrat iitipudli iu izropali, kar se je dalo. Tako iu >e nu brutalnejši način se je izvršil roparski iiupud v noči od petka nu soboto. Pod okuo sta prišla dva neznana moška in zahteval«, nuj odpro. Ker pa nu vprašanje, kdo je. ženi nista hoteli odpreti, sta roparja s silo udri« v hišo in se lotila »dela«. Videč, da ne dobita denarju, st« se lotila žensk. Fden je prijel 84 letno mater za v rat, hoteč jo zadaviti. ker ni povedala kje iula denar, drugi se je lotil 50 letne hčere in jo tolkel po gluvi, tla bi j<> skoro ubil, če bi mu ue hilu ušla iz sobe vsa krvava in z razbito glavo. Ko sta roparju uvidela, da ne dobita denarja. .sta odšla. Žitu in drugih stvari |«i zaenkrat nista odnesla. Ubogi ženi pa sta v več nem strahu, ktluj ju zopet obiščejo ropurji. „Revizor" nadziral kuluh Ptuj, 18. maja. Ljudsko delo ali kuluk je v (Milnem razmahu. posamezniki in vozniki vrše svoje delo, ki ga je predpisal zakon. Mulo čudno se sliši, pa je vendar res: celo kuluk je dober ljudem, d« ga izrabijo in na ta način žive, seveda po goljufivih metodah. Na hiinovinski cesti Junežovci—Sv. Ru-pert—Sv Lenart se je zgodilo. Pred 5 dnevi je prišel »banski revizor«. Hodil je |x> sosednjih občinah in se zanimal z« kuluk. Nadzoroval je delo na cesti in si dovoljeval vpogled tozadevnih zapiskov pri županih. Ni mu bilo treba živeti preprosto. Naši ljudje so gostoljubni. Kar je hotel, vse je dobil. Revizorji zbujajo vedno »rešpekt«. Zanj je zvedel tudi cestni nudzoriiik g. Zu gor šok. oče mu je povedni. Odšel je hitro v občino Drstelo pod Sv. Urbanom, revizorja ui bilo. V nedeljo zjutraj'g« je zmanjkalo. Odšel je. noč g« je vzela, ne da bi poravnal račune: postelja zastonj, hrana — zastonj. Takoj je bilo jasno: goljuf, ki sc je izdujul z« »revizorju«. Najbolj nesramno je to. da je možakar ustavil na eesti orožnike in sc jim predstavil — kot revizor. Prebrisan je bil dobro. Tako se mu vsaj orožnikov ni bilo treba bati. Sumijo, da je bil to nekdanji hlapec, ki je pred leti in loti živel v teli krujih, sedaj pa ga niso spoznali. Torej |xizor! Kot Gogo-Ijev »Revizor«! P lički padli iz gnezda Ljubljana. 19. maja. Dvema slabima vzgojiteljema je podvržena mladina sodobnosti, namreč kinu in detektivskemu romanu. Fante, ki komaj prekorači nevarna leta dozorevanja, si redno zaželi dogodkov, v katerih bi mogel imeti vlogo junaka, film in detektivska zgodba pa dasta njegovim sanjam spa-čeno obliko in fant si zaželi živeti življenje apašov in zločinov, spretno izumikajočih se zasledovalcem. Povsod narašča kriminaliteta zločincev. Tudi pri nas. Neradi poročajo časopisi o zločinih mladoletnikov zaradi ozira do njih bodočnosti. Zadnje dni pa je zakrila policija slučaj, ki prav osupne vsakogar. Izsledila je namreč tatinsko trojico treh mladih, še nedoraslih dečkov, ki so sistematično izvrševali vlome po Ljubljani Tako so si oskrbeli ponarejene ključe do pisarniških prostorov banko Pehani el Co. ter jih večkrat ponoči obiskali. Odnašali so razne z.late in srebrne ure, budilke, cigaretno doze, vžigalnike in podobne predmete. Dalje so vlomili v prostore Sokola na Taboru in odnesli več glasbenih instrumentov in not. Na neki šoli v mestu so ukradli dežnik. Vlomili so v podstrešje neke hiše v Dalmatinovi ulici in odnesli več predmetov, kakor obleke, dežnikov itd. Iz nekega zasebnega stanovanja pa so odnesli razne blazine, finega papirja, stroj za rezanje svinčnikov in podobno. Policija je mislila, da kradejo te stvari starejši vlomilci, pa kmalu je prišla pravica vlomilcem na sled. Dva dečka sta bila aretirana, eden pa zaenkrat še ne, ker je v službi izven Ljubljane. Skoraj vse pokradeno blago so našli še pri njih. Dečki so namreč kradli liolj iz nagnenja do pustolovščin, kakor iz potrebe. Žalosten dokaz slabega vpliva filma in detektivskega čtiva na mladino! /Vesreče in poškodbe Ljubljana, 19. maja. V ljubljansko bolnišnico so danes sprejeli (1 ponesrečencev. Prvi je 7 letni Alfonz Uršič, sin cerkovnika z Jezice. Tega je danes dopoldne povozil na Ježici neki voznik, kateremu je deček pritekel pod voz. Deček ima poškodbe na glavi. V nedeljo je bil doma ranjen 40 letni Franc Kokalj, delavec in posestnik iz Depalje vasi 33 pri Trzinu, ki je bil doma napaden in ranjen z nožem v glavo. Pri sokolski telovadbi v telovadnici na Pru-lah se je ponesrečil sin progovnega paznika. 18-letni Ivan Macarol z Galjevice 196. Temu je padla na noge šipa in ga obrezala. Prav resna nesreča se je pripetila 20 letnemu delavcu Štefanu Jakopiču z Dobrave pri Vintgarju. Jakopič je uslužben pri ing. Josipu Dedku. V nedeljo je pomagal pri nekom odru pri lo-i varni KID na Jesenicah. Stal je na podstavku, ki ! pa se je zasukal, tako da se je del odra zrušil nn Jakopiča. Jakopiču je zlomilo obe nogi, poleg tega pa je dobil Se hujše poškodbe po obrazu. V bolnišnico je prišel šele danes. Ekstremisti v Nemčiji naraščajo Berlin. 10. maja- Pri »lL>?.»'liio/iV>or«ltHi volitvah v Oldenlmrgu s« zmagali fnšlsfl, oziroma narodni socialisti ali hiHerovci. Dobili so 08.000 glasov, dočim so jih .imeli pri volitvah, v državni /.bor meseca seplombrn lanskega lela 70.000. Zaradi loga je število njihovih poslancev v deželnem 'boru narastlo txl 3 na 10. Socialni demokratje, ki oči vidni) med masami počasi izgubljajo lak so ludi pii teh volitvah padli, iu sicer od 10 poslancev na II. ki so /družili 55.000 glasov, dočim se jih imeli pri državnozborskih volitvah 00.000. Prav lako kakor tašisli so narasti i ludi Uomtl-nisli. ki so lani zbrali 14.000 glasov, Iclos pa znaša število njihovih volivcev 19.000. Dočim so socialni demokrati nekaj izgubili, so pa ostale meščanske stranke kakor ludt agrarri bili naravnosl decimiraui. Samo zgube cenlruma so neznatno. Število njegovih volivcev jc padlo samo za 2000. Ta pojav, ki se kaže pri vseh lokalnih volitvah v Nemčiji sploh, vzbuja leni več skrbi. Uor se je splošno mislilo, da bo tašizem zgubil na pristaših, kakor hitro se je 107 njegovih poslancev odstranilo iz Reichstaga in lako pokazalo nemoč le stranke, da hi pozitivno sodelovala pri reševanju političnega ln socialnega položaja države. Zdi sc pa, da je narodnotociallslična stranka vsaj Kaj naj t o pomeni? zaenkrat od le laktike pridobila. To hi pomenilo, dn se bodo nemške maso le še bolj dale zavajali V ekslrem na desno in na levo in da se privlačnost ekslrenmih strank, hi pridno izkoriščajo dejstvo, dn itna NcnlPiJn 5 milijonov brezposelnih. nikakor ni zmanjšala. Znčuda pa odgovorni politiki nemške države, pripadajoči cenlrumu, položaju n« presojajo tako pesimistično, kakor bi se na prvi pogled zdelo upravičeno. Ti poliliki pravijo, da se vrši v na-lodnosocialislični stranki proces fa/.jnsn,je^iu iu iz.čiščerija, in lo prav zaradi tega. ket ima stranka parlamentarne počilnice. med kaloriml j«' prišlo do obračunavanja v lastni strank i. Kakor svojčas v italijanski fašistični stranki, tako obstojata ludi med nemškimi tašisli, in sicer v še veliko bolj izraziti meri. dve struji: aiilikapilutisličnn iu nacionalistična, ki socialne zatMeva zapostavlja za nacionalnimi. Voditelj prve struje, kateri seveda pripada po večini mladina, je SlenUes, drugi pa naSeluje sum načelnik stranke Hitler. Kakor navadno, jc prva struja bolj idealistična in borbena, druga pa računa z realnimi razmerami, lo se pravi, s kapitalizmom. kaloremu je g. Ilillcr že v parlamentu prinašal obilne žrtve. Hitler se jc sedaj neprijetnega Stennesa iz.nebil Iz, lega se ? veliko upravičenostjo sklepa, tla Proti domu Ženeva sodi Avstrijo in Nemčijo Oster napad jugosl. zunanjega ministra na carinsko zvezo Ženeva. 10. maja. Ig. Današnjo debato o nem* šUo-a v atrijski carinski uniji je začel dr. Beneš, ki se je zahvalil tlondersonu za njegovo iniciativo in t njim -oglašal, da se ima -vel Društva narodov kljub gospodarskim in političnim ležkočam sedaj baviti sttnio z juridičnu stranjo tega vprašanja, dasi je težko ločili med seboj vse Iri slrani problema. Sedaj je položil j tak. da bi Evropa •/. uresničenjem carinske unije kmalu zopel razcepila v dva labora. Nove carinske vojne iu šc kaj hujšega hi bile neizegibne. Češkoslovaška bi bila s carinsko unijo posebno hudo prizadela, ne samo politično, temveč ludi gospoda r-ko. Velik del češkoslovaškega izvoza v Nemčijo bi se nadomestil z avstrijskim blagom, češkoslovaška zunanja trgovina prav posebno v Ameriko pa bi hudo Irpeta. Nato je dobil hesedo dr. M a r i 11 k o v i č . ki jr odločno polemiziral proti noraj-njini iiTapnijem dr. 0 po nekolikem prerekanju za-kr<"i! debato. Ženeva, 10. maja. Ig. l'o predlogu llcudersona bo haaško razsodišče jiospešeno rešilo prošnjo sveta Zveze narodov za ixldajo posvetovalnega strokovnega mnenja o nemško-avslrijski cariniki uniji in bo lorej stvar prišla pred liaaško razsodišče žo meseca junija. Co se posreči, da sc razsodišče hitro zrdiiri o prnvnrm vprašanju, 11Ii |>a, du dosežo vMj precizno stališče posameznih sodnikov, je mogoče. da pride njegovo strokovno mnenje pred svet Zveze narodov že mesec* septembra. V koroških cerkvah je žalostno 4li bodo tudi na Koroškem začeli posnemati fašiste Celovec. 19. maja. koroški Slovence poroča i/ "št. foitinž.u pri Celovcu: /elo neprijetno nam je. 1I11 «c moramo lm-a t i 1111 tem me«lu / razmerami » miši furi. Potrebno p« jr. dn javnost i/ve. kukegu postopanja smo mi deležni. Nn dan sv. Florijnua so prišlo Iti 11 i tri prrav lepo. a je bilo proti običajem. Običaj je, dn pojo pri nmši domačega /upnika domači cerkveni pe»-ki /In r in pri maši duhovnika, ki je prišel * procesijo, cerkveni zbor dotične fiire. Prvo mašo je bral šentjeti domači pevei. Zadnjo s\. mašo bere domači župnik. Tu- kaj pevska zbora nista vedela, ko sla že dvakrat pogorela. Kako naj si rn/delilu vloge. Pa ni bilo treba razdeljevati vlog. ker pred zadnjo mašo je prišel /upnik Kruger » albi nn l»or in uknzul, da se sme pri n jegovi maši peti samo nemško. I.vtos vsled tega ni |irišln nobciui zunanja procesi ja. Da tuji duhovnik i niiiiujo vpliva nn nu'-e ljiul.-tv i>, izpričuje i/iil (le/elito/.liorvkih voljlev. ki pravi) dn je v I imenici bilo samo *. v št lo-niuzii pu su.fno (> glasov /n kršč.-soe. stranko. Pri takih riizmeruh si- je Irebn bati. dn bo ljudstvo obiiimlo in prešlo v svobodomiselni tabor. Stari ljudje pravijo. d,i bo tedaj hiuki nu svetu, junija 1. I')2(i je škol odredil, du mora biti \ 1 imenici \-;iko drugo nedeljo slovenska pridiga. Teli pridig ver ni. Dni je je škof odredil, dn se morajo učiti otroci tildi slovenske molitve. Slovenskih molitev se ne učijo, pnč |i.i sumo nemške, /uni-mivo je. du lil/en otrok >koi'f» (ii 'illluipinccv. ko jih je bilo o priliki prsbo/nosti Božje glave zelo veliko tnili 1/. sosedne župnije, ker so mogli opraviti s|xjvcd v muteriiiskem jeziku. Denar - zapeljivec Kako hočejo Nemci „hupiti" Romunijo — Kako hoče Avstrija „prodati" carinsko zvezo z Nemčijo ZonoTa, 10. mn.|n. fr. >L Ami du 1'euple poroča iz. Ženeve, in sicer iz dobrega diplomatskega vira. da je nemška delegacija v Ženevi ponudila liomuniji svojo posredovalno jiomoč med njo iu sovjetsko Itusijo s ciljem, da Sovjeti priznajo Ues-arabrjo Romuniji ler s|>rejmejo deflnillvno reko Dnjester za mejo med obema državama. Kol protl-iislugo z.ahlevn nemška delegacija, da Romunija nadaljuje pogujanju za Irgovinsko jiogtKlbo na isti podlagi. 1111 kaleri so se pogajanja vršila pred »onlerenco Male anlanle v Bukarešti. Nemška delegacija je baje preklicala, da ho tn ponudba v llukarešli sprejela z velikim veseljem in lio močno vplivala na uadaljnl ugodni razvoj nemško-ronuin-«i;ili (Klnošnjev v bodočnost). List dostavlja, da lii lioniunija bila evenluelno pripravljena prodali svoje iiollličiie simpatije za rodovitno Besurahijo. Ženeva. 10. maja. Ir. Danes je bilo uradno razglašeno, da je avstrijski odsek Zveze narodov imel več zaporednih sej, ua katerih se je osohilo liavil z, dovolitvijo velikega |iosojila, ki naj bi *e poklonilo Avstriji. V poznejših urah se je razširila vest. da jo avstrijski odsek, ki je že I. 1923. dovolil Avslrili znatno posojilo ludi to pol jyistal na nove predloge ler dovolil Avalriji imsojilo v višini 150 milj. šilingov ti milijardo. 200 milijonov dinarjev), katero garunlira Banka za moduarodna plačila. Istočasno pa poročajo nekateri drugi lisli. med njimi ludi Pel i t Parisien , da je konlrolna komisija napravila senzacionclna odkritja v avstrijskem gospodarstvu, ki že sama zadostujejo, da Se odkloni avstro-nemškii carinska Unija. Konlrolna komisija je baje izjavila cehi imenovanje mednarodnega kontrolnega komisarja, ki lii ji nadzoroval avstrijsko finančno gospodarstvo. Avstrija je preveč razsipna z denarjem, ki je. vrhu tega m luj denar. Komisar na Dunaju hi vsekakor preprečil vsake nadaljnje sanje o nemški carinski /.vezi. Osebne vesti Ljubljana, 10. maja. AA. Angleški poslanik na našem dvoru go.ip. Henderson jo bil te dni v spremstvu direktorja šuinskc upravo v Ljubljani ing. Božiča in ravnatelja dvorskih lovišč k. ing. Dimnika na lovu v Kamniških planinah. Poslaniku llondersonu je hlln lovska sreča mila, kajti ustrelil ie izredno lepega ružcvca, so ho Hitler,ju po reči It. premagali ckslrcmlzem č lastni sffrtfflti. fflko dn bo zourfri.i za poz.illVno sodelovanje pri upestnvilvi nemške države. Zalo se skomj Z golovosl.jo iSi uiiii, ilu m- liodo nftftidni s(fd«Hsfl r bodrtJi zimi zapet povrniti v flcirltstng, kjer bodo tvorili več ali manj stvarno opozicijo proli vladi Hrtinlng-Cttrlitis-VVIrlh, To se bo vsekakor moglo smatrali kol uspeh modre politike cenlruma. ki s svojimi odredbami proli brezposelnosti in za sanacijo nemških ftintnc kakof ludi s '.ani, da je prisilil .socialne clcntokrutc, da se i/,-ltebljo zadnjih oshiiikov deaiitgOgizinn in privolijo v potrebne žrtve naroda t» g0i|)odarsko sanacijo, skuša uspesuo i/.podkojiali Ha eksfreini/.niu. Seveda pravijo Nemci, da bo ccnlrumaška politika imela končen in definltiven uspeli snnio, če se bodo zapadne velesile mipriun Ni-mč-iji drugače oricntirnle. v (/.m mirn polactijn Netilo! veliko upanja ua pogajanja Briininga in Curtiiisa z angleško vlado. Pravijo, da imajo Angleži v rokah ključ do usode Evrope in da se ho svetovna gospodarska kriza mogla premagali !j.\ z njihovo po-inorjo. To pa da je mogoče samo. f't? se U|'oš'eV;(jo upritvičcne politične zahteve In potrebe Nemčije. Ta pričakovanja je v zadnjem trenutku nekoliko ohladil govor ilallj.-tuskega zunanjega ministra Oramltjn v ženevi, td je Nemce prefej razočaral. f Dr. Drinkovič Kc,Igrati. 10. maja. AA. Krsto s truplom pokojnega ministra dr. Male Drinkoviča odpelje vlak z Dunaja cb 21.15 ter prispe v Zagreb iulri v sredo ob 7 zjutraj. V sredo ho truplo postavljeno na oder v umetniškem paviljonu. Pogrebne svečanosti se začnejo v četrtek. Ob bodo postavili krsto s truplom pred paviljon, kjer bodo čitali molitve za pokojnega. Tu bo goM>ril |tredslavnik kr. vlade. Od paviljona pojde pogrebni sprevod na Mirogoj. 1'cgjreb se (m vršil na državne stroške. Mestna občina zagrebška je določila za posmrtno bivališče pokojnega dr. Mateja Drinkoviča čnslno grobnico, Obisk naših ameriških dijakov Zagreb. 10. maj«. >.. V juniju pride v Zagreb skupina okoli irs) naših son irodninkov, ki so pred leti odšli v Ameriko. Ostali bodo v Jugoslaviji mesec dni in bodo obiskali ludi Ljtlbl.jnno in P.el-grad, nakar se vrnejo v Ameriko. Letalske slavnosti v Zagrebu Zagreb, 10. maja. ž. Oh priliki velikih avija-tlčnih slavnosti na binkdšmi ponedeljek ho krščen liKti nov zrako|i|ov zagrebškega neroklnba. Danes so predstavnik) zagrebškega neroklnba obiskali nadškofa g. dr. Anic Bauerjn in ga zjiprosili, da krsli tri zrakoidovc, Urvalaki mclropolil jc obljubil. Mcdn. hongres ženske zveze Belgrad. 10. maja. / Kongres ženske /»e/e ie liil dniies zaključen .s -li deco rcsolitcijo: Konferenco mednarodne /.rc/c /ena /a mir izrn/a glo)M>ko /adnuoljslvo iu prepriča nje. du Im> medni rodna koillereniu /a ut/ouiftlcv. ki se ho V ršila prožila velike iu upravičene nadc in ustvarila pravo in /nučnjuo redukcijo orožja. Vei.-aj-ka pomo lim /u jrii/orožilev nekaterih narodov jc s razoio/cvanjem pričela. Zveza narodov. kakor tudi Keloggov pakt. sta se i/jnviln /a razorožitev iu /a čuvanje svelovnegii miru. Polog lega je bila sprejela šc sledeča resolucij«. K nlcrencif internacionalne u(''dila.-(..lne /i,'/e žena j>orlpira / vsemi silami naiiorc. ki jih jc storila /.. N., dn omogoči mednarodno sodelo- valno Iz Španije Madrid. 10. maja. AA. .španske borze, ki so bile zaraili zadnjih neredov zaprle, so pričele ponovno poslovati. Mcdtent srt stopile v veljavo določbe proti šprkulacjii. Pariz, 10. maja. A A. Havas poroča Iz. Madridu: Monarhislični oličinski svetniki se ue bodo več udeleževati občinskega dela. V izjavi pravijo: Da moremo opravljati svoje dolžnosti, mi hočemo počakati, da dobi Španija Ustavo, ki nam bo jamčila svobodo. Kdo je izdajica < clover. 19. maja. . llauci iizeitiing. jMiročii o /burov an ju luiulLundov-ke krajevno organizacije v FojforjaJi naslednjo; (»lede nn novo propagando cmili hujskačev in srbskih plaunucv našejj.i kraj 1. ki mi iiuiu od (ilebisi itn sem dovolj znani, in ve Še danes, po dvanajstih lotiti m stra-ijo tuijslubših sredstev, rla hi škodovali našemu pokret 11'. jo naslovil načelnik na člane svarilne besede 111 na novo v zpodbujal v-o. da posebno /da j zopet pokažejo, da s,- uam studi in gnusi Jiide/ev duh oliih leni-nih elementov, ki so že enkrat pov zro^-jll naši koroški domovini silo, revščino in pogubo. / ogorčenjem sc je zavrnila novo početa smer naših Judežev od leta 1919. iu 1020. lu vsi čla-nl so prisegli, du bodo pospeševali nase visoke lil v znešem; cil je. — Odveč.jc »sak komentar. Vihar v madj. parlamentu lludlmpešln. P), mala. /. Duiics je prišlo v |>oslau-lti zboniici do velikega viharja. Socialistični voditelj Puver je napadel vlado vsled tega. ker zahteva jav no gl;oovanjo pri volitvah, kili smatra /a terorizem. Njegov govor je žel buren nplnv/ levice, modlclll, ko jo desnica protestirala. Predsednik umi je nato odvzel besedo, nakar jo 1'avcr /ačel vpiti, dn v ladn podržujo javno pravico glasovanju Ic radi lega, ilu lahko goljufa in ralziHcira ro/ullat. Socialni nemiri na Poljskem Varšava, d, luaj.i. A A. \ jMcmogovnein o-zemlju Domblova p- zapustilo delo 40.000 rudarjev. ker o iiiii hoteli /nižati plače. Ker so odpustili v rticlil/.u :tMH) delavcev, so nastalo velike denioiistrtK 1 je. V borislnvskctii okraju so delavci v (i.iiiriuh olja proglasili /a četrtek splošno I n ko V v sej Poljsld so šofer ji uv tolllo-hilov firtiglnsili .splošno stavko v protest ua nove takse nu av tomobih". Rim, 17. ninju. Slovenski romarji se poslavljajo od Rima. Prav do vlaka so jih spremili dr. Mugje-roc. (Ir. Anion Prešeren, dr. 1'odbrcgnr, prijazni p. Miivllcij Teras, dr. Alekslf. Kurent Tončka |>u je prinesla šo vrtnice iu jugoslovanske cigarete, katerih so bili zlnsll kadilci silno veseli. Pravijo, iln so italijansko cigarete ne le drago, ampak ludi >labe. Slovo je bilo prisrčno, družinsko. Tako se poslavljajo le iskreni prijalelji. Saj so pa ludi poslali romarji in v lliinu bivajoči Slovenci res prijalelji, Živijo klici so utonili v ropotu drdrnjo-vi.tka. Padova, IS. maja. Danes zjutraj so prispeli semkaj slovenski romarji, ki se vračajo iz Rima. V ccrkvi sv. Aniona >0 imeli sv. mašo. ki jo je daroval voditelj romarjev dr. Snoj. Lep cerkveni nagovor pa je imel Viktor Zakrajšek, kaplan i'/. Tržiča. Vsi romarji so prejeli sv. obhajilo. V iskreni molitvi so priporočali socialnemu .svetniku vse svoje telesne in flulevne zadeve, pn ludi ftkllpne zadevo vsega naroda. Benetke, 18. maja. Slovenci, ki sc vračajo iz Iti m a, so danes opoldne prispeli semkaj. Nasla-11 il i so se v hotelu Nazionale. Benetke so pa res mokre. Lepo vreme, ki so ga imeli romarji vso pot. se je spremenilo, 1'rnv pošteno dc/.ujo, Vendar so vsi lomiti,ii dobro volje. Oglodali so si zna-inenilo.-sli, zlasii cerkev sv. Marka in stolpno uro, kjer se ob bilju ure poklonijo sv, trije kralji Mariji. V tovarni steklenih izdelkov so -i ogledali ros krasna dela znane beneške steklene industrijo. Nekateri so odšli 1111 otok Lido. Lepe. so Bcnotke. Tisle zunanjo skladnosti, kakor Jo kažejo beneške stavbo, ne kaže Rini. Ob 0 zvečer so so naši romarji vsi zdravi, zadovoljni in veseli odpeljali proli Trstu hi dalje proli Ljubljani, kjer bodo v krngu svojih drugih pripovedovali silne vtise o papežu iu lepotah večnega Rima. Res, bilo je lepo. ros lc|>o in prijetno' Sovjeti in Anglija London. 10. unija. AA. Spodnjo zbornica je na »nečni seji z 243 glasov i proli 223 odklonila predlog Konservativcev, naj se v prolesl proti vladni ! ruski polil tki zniža proračun z.mianjoga n.iiiir-lr-slva. Konservativna resolucija očita vladi, da je dopu.-tila, da je sovjetska vlada polom Irelje iu-ternacionale vkljub svečanim obljubam nadaljevala propagando proli RrltSkcmu imperiju. Ministrski predsednik MicDotiald je v svojem govoru naglasil,* da gre v leni primerit /Ji odnošaje med sovjetsko vlado in tretjo mteriiariunalo. Sovjetska vlada je izjavila, dn ni odgovorna /,a delovanje, iretje intemacionalc. dočim je Anglija nanprolnc-ga mnenja. lUednar. hongres advokatov Bruselj. IO. mitju. \ V Irct ji kongres meil-nirodue arlv nknt-ke zveze je konični svoje delo v LuKembtirgn. 1/uied 14 di/;lv. ki s(> elnilM-e /vezi- si pi ovali kouj:lt .-u /.ui^aiiiiki lkw- /iiv. V toku zasedanju kongresu ,-t> skup ili^^lii važnih vprie.iujih, ki so bila na dpev iioni rv minul. To je bil njen 119 skok i-lelala. 150.000 delavcev štrajka v Franciji Lille, 19. mnja. AA. Ker o se poganja med zastopniki tekstilnega delavslva in tvorničarji razbija. je stopilo v severni Franciji 150.000 delavccv v stavko. Razprava o umoru Slegla Zagreli. 19. maja. ž. Danes c je nadaljevala razprava proti zagrebškim teroristom. Privedeni so bili vsi obtoženci. Zaslišan je bil Stepanlč. ki je v noči. ko se je eksplozija pripetila, čuval konje in videl, kako sla mimo njega švignil« dva človeka. Nalo .ie bila zaslišana Pospišilova muli, ki jo izjavila, da je k njenemu sinil prišel na obisk miki mladcuK-. ki 11111 je hotel pomagati pri popravilu nekega avtomobila. Mladenič jo bil zelo soliden, ni kadil in je pil ni loko. Nalo je bil zaslišan policijski stražnik Mllenko MjrkovIČ, ki opisuje, kako je aroliral Krjžujaka in da je pri njem našel revolver •:. naboji. V isti zadevi je bil zaslišan ludi Anzulovlč. Razprav« je bila ualo pre-kinje no in bo tiMflnljoviiif! jutri. Bclgrajske vesti Bel-rad. 10. maja. ž. f.'. junija I. I. izda češko-slovaška vlada definilivno železniško tarilo izmed CešUoslovtiškii iu Jugoslavije in bo lega dne stopila v veljavo. Belgrad, 19. maja. /. Ural bolgarskega kralja princ Ciril so jo zaročil / veliko kneginjo (1 rilo. hčerjo velikega knezu Cirila, prctcndcnlu /a ruski prestol. Belgrad, 19. maja. /.. Kol sc čuje, bo kraljevski dvorce v Zagrebu v Visoki ulici v kratkem končan. Belgrad, 10. maja. A A. S sklopom generalne direkcije državnik železnih sc olvoritu z 20. I. m. novi postajališči '/-a promet br/.ovoznega in počas-novo/.nega blaga v vagonskih lovorih Trnovar na progi Znječur—Prahovi) in (Irllcc na proti Skoplje — Kosovska Mllrovlca. Drobne vesti » ashinglon. 19. maja. A A. Sovjetske oblasti želijo pristopili k mednarodnim pogodbiim o ureditvi Iržišča in o iz,voznih cenah kablov in |,odo sprejela tudi druge ukrepe za izboljšanje položaja ruskih delavcev, Nevvvork. 19. maju. ž. Znani irski pilot jhiI-kovnik Fllzinaurico minicrava 15. junija poleteli preko Ocenim v zapaduo vzhodni smeri. Dunajska vremenska napoved. Od časa do časa oblačno in deževno. Nižja Jemperaturu. Maribor □ Kmnorui veter so priredili v ponedeljek zvečer v Ljudski uuiver/.i prvi gojenci ljubljanskega konservalorija: Leon Pfeiler, Kranju Stanič, Vinko šušteršle, Oton Bujilo in Marijan Lipovšek. Naši mladi so z omenjenim večerom jiočnslili spomin 175|elniee Mozartovega rojstva ter izvajali njegov kvartet \ il-duru šl. 21. Lipovšek, 1'leifer in 1 »ujele so izvajali V.Novakov klavirski trio v počastitev skladateljeva 00 letnice. Na sporedu je bil tudi kvartet francoskega skladlelj« Itavela; sode-lovali so 1'fciler, Slanle, šušleršič in Bajde. Večer je zelo lepo uspel; navzlic precej neugodnemu datumu je bila udeležba od strani mariborske slovenske kulturne javnosti flastnu in so izvajatelji bili deležni toplega priznanja. Imenu naših mladih nadarjenih glasbenikov, ki Izhajajo iz šole prof. slajša, so mariborski glasbeni javnosti od raznih koncertov sem žo dobro znana. Poleg izredno obli-Ikovane glasbene kulture in jirofinjenega zmisla odlikuje naše mlade umetnike živahno izvajanje, sloneče na odlični izšolntiosll in svojski prisvojeni 'tehniki. Naše mlade želimo še večkrat v teku prihodnjih sezon v Maribor. □ Iz Studencev. Oni dan .se je nekdo v Are-čenjiku obregnil «b zastavo sv. Vinceiu-ij« v cer-ilivi sv. Jožefu. Nič hudega, ko bi dotičnik daroval 1>ar Jurijev zn novo zastavo. In se mu bo takoj tizpolniki lisln želja. Mislimo, da bi očetje kupucini še marsikaj zaželeli, Sploh bi radi prenovili in |jo-,pravili vso cerkev, ki je popravila skrajno jiolreb-na. Pa jurijev ni. In občina pravi, du jih ludi nima. G Trctjeredna. skupščina duhovnikov ima svoj •redni mesečni sestanek v čelrlek 21. maja ob )>ol 10 iv frančiškanskem suinosiuuu. □ Tretja krstna predstava v letošnji gledališki oKoni bo v kvalkem. Ujirižorila se bo psihološka drama znanega ljubljanskega režiserja Milana Skrbinška Labirlnl . l>ramo bo režim! avtorjev brat Vlado Skrbinšek. □ Ali ni škoda? Prejšnja tvornica žarnic Volta na Koroški cesli, pravijo, ila razpada: plot, tdrojnl deli ild. Ali res ui nikogar, ki bi mogel obnovili obratovanje navedem* Ivornice? Vesli, da namerava prevaoti poslopja neka češka družba z namenom obnovitve obratovanju so menda samo plod bujne domišljije. □ Smrtim kosa. V starosti 00 let je umrl kovaški mojster Jožef Božič, Tržaška eesla 82. Pogreb bo dane.- ob pol 17 iz mrtvašnice na magdu-lensko pokopališče. - V splošni bolnišnici je umrl Srečko JurSa, star 22 let. Pogreb bo danes ob 17 iz. splošne bolnišnice na magdalensko pokopališče. Rajnkima časten opomin, žalujočim naše sožalje! O Nezgoda triletnega dekletcu. 1>ri igri se |e ponesrečila včeraj triletna delavčeva hčerka Stanka Planinšič iz Lehnu. Padla je ua kamenitih tlela dn si nalomila desno nogo nad kolenom. Odpre-anili so jo v bolnišnico. □ Poravnalno postopanje ji; uvedeno proti tvrdki Karol Prof«. trgovini s pohištvom v (icsjio- — Pri sivorumeiikasli borvl kože. utrujenosti oči, slabem iiočutku, zmanjšani moči zn delo, žalostnem ni/jiolo/.cniu .te.žkih sanjali, bolečinah v želodcu, iirjtisku krvi v glavi iu .strahu pred boleznijo ,sc svetuje, da se f-ko/i neka j dni zjutraj na teščo pije čaša naravne Frun/.-Jeisel •. grcnčicc. V zdravniški praksi .se uporablja :. FrailZ-Josef -voda največ radi lego, ker na mil , ftillnp odslranju vzroke mnogih bolezenskih j>o-javov. . Fnanz-Josef -grctičiia se dobiva \ lekarnah, drogerijuh in špecerijskih trgovinah. Celje & Vlom. V pisarilo Prve jugvislov. lesne in-dietrije v /uvodni so doslej nc/naiii /likov ci vlomili v m« i od 10. na I", i. lil. Poskušali so udreti v eno blagajno, kur se jim pa ni posrečilo. Ker niso imeli uspeha pri prvi blagajni, sc drugo tuli lotili niso, tako di| so morali oditi brez plena. .0' Nesreče. 28-lelni delavec Franc Šimenc i/ Dolnje Suhe je v soboto. 10. t m. pri pokrivanju strehe |>nil<'l s strehe in si pij tem dvakrat prelomil levo roko. — 17-letni Štefan llelej i/ Škofje vasi si- je v nedeljo, 17 t. in. nu poti v cerkev spodlnknil. padci ter si pri padcu zlomil lepo roko. — 21-letna Pavlov ičev u. stanujoča Zu Kresi jo v Celju, je zdrknila po stopnicah in si pri tem izpaliijilu lev o nogo v členku. -- V petek. 15. t. ni. je padel 00-leliieuiu delaven Francu Letniku Ic/.ik kamen na levo nogo in mu jo težko ranil. -— Isti dan se je pri .sekanju hlodov vsekal 51-letni posestnik JuL/b Lundckcr v desno nogo. — IH. t. m. je pri posestniku Drobežu zaposleni delavce Kovač Anton v Spodnji Mudili ji, ko je peljal voz. prišel / nogo med kolo in voz ter -.i nogo hudo poškodoval. Vsi |ioite-stočenci so zdravijo v celjski javni bolnišnici. £f Te/ku voznikova nesreč«. V ponedel jek. IS. (. m. popoldne je 36-lelui delavce Jagcr Ivan, zaposlen pri posestniku Gorišku v Drcšinji vasi. pejjul iz Petrove vuz senu. Nepričakovano se je vo/. zvrnil in puki.pnl vozniku pod sebnj. Gasilski avlo žalske požarne hrambe je pripeljal ponesrečenega voznika v celjsko bolnico, k jer so ■zdrav niki konstalirali. du si je zlomil hrbtenico. Seveda ni nobenega upanja, da bi mož ostal pri življenju. ki' Strahovita podivjanost mladih funtov. \ nedeljo, i", mnjii zvečer so trije mladi fanlje v si. Juriju ob j. /el. / noži napadli 7-l-letnega plev/itkurju Obrezo I runcii in ga po vsem telesu zelo nevarno |>oškodovuli. Pri|)eljoli so ga v celjsko bolnišnico. d Šport. V nedeljo, 24. L m. se vrši \ Celju prvenstveni tenis turnir med SK Bledom in Šk Celjem na igrišču v ine.sjnciii parku ob devetih dopoldne. S svojo zmago und ljubljansko Atcno, ker jc Alena odstopila, je verjenost, do |ioslane SK Celje |ilvtlk*Slovenije v tenisu, zelo nu-rustlu, zlasti, ker so pri-il nedavnem pristopili SK Celju nekateri igralci, ki spadajo med prve igralce Slovenije, Ljutomer Šolska vest. C. I.oparnik, učitelj deške osnovne šole, jc prestavljen ua osnovno šolo v Ivanjcc v Prekmurju, Nadomestila ni. Tako so nam jc sedaj zgodilo, da imamo v Ljutomeru šestrazredno osnovno šolo s štirimi učitelji, dočim bodo v Ivanjcih na dvorazredni osnovni šoli sedaj trije učitelji. S svežim cvetfcm so zagrnili součenci in so-učenke tlrob Magdičevc Marice iz Kranja. Bila je učenka prvega razreda osnovne šole na Cvenu. Na bolniški postelji jc opravila prvo in zadnjo sv. spoved, prejela prvo in zadnje sv. obhajilo in dih božji je ugasnil lučko življenja. — V Dabincih je umrla Marija Karba, iz znane Karbovc rodbine, sestra pokojnega zlalomašnika Matije Karba. Naj v miru počiva! Poroka. V četrtek se poročita v naši cerkvi g. Metod Senčar, trgovec v Ljutomeru z gdč. Marto Rajh iz Mote. Obilo sreče! .-ki ulici, ter trgovini Janka Kremžarja na Prc-valjah. :Tl Prvo plavalno tekmo v letošnji sezoni bo priredil SSK Maribor na binkošluo nedeljo ua Mariborskem otoku V ».lučaju neugodnega vremena se bodo tekme zn klubovo prvenstvu vršile jio-zn e je. H Dravska plovba naj zlvl! Govoric vse polno: od gornjim naslovom dodajamo: Pri obdukciji mrtvega cigsnčka sc je včeraj ugotovilo, da jc nnstopia smrt radi težkega porodu in da je otrok prišel mrtvorojen ua svet. Pri obdukciji .-tu bila navzoča sodni izvedenec dr, Zorjan iu preiskovalni sodnik dr. Truuuer, □ Na delovnem trsu. Takoj dobe zaposlitev preko tukajšnje posredovalnice dela: 0 hlapcev za govedo. 2 pastirja, t hlapec h konjem. I kolar. 3 krojači. 2 čevlisria. 2 tesarja. 2 navadna delavca, več vajencev slaščičarske, pekovske in klobučarske obrli. 3 tkalci, nadalje 1 gospodinj«. 20 delavk, 2 natakarici. 3 sobarice. 3 varuške, 3 vzgojiteljice. I trgovska vajenlca, 1 medistovska Vajenka ter 10 kuharic. Ptm Redna seja mestnega občinskega odbora se bo vršila v četrtek, 21. maja. Smrt je segla v močno kmetijo v Št. Janžu na Dravskem polju. V nedeljo so pokopali Lešnikov o mamo Ano, ki jc dosegla sedem križev. Šest otrok jc bilo v družini, 4 fantje in 2 hčerki, vsi so dobro preskrbljeni. Sin Jožef je dvorni svetnik na Dunaju, strokovnjak v sadjarstvu. Njegova Navodila k sadjarstvu« so nenadomestljiva. Naj bo poštami mami, ki je imela pravo slovensko srce. domača gruda lahka! Birma sc ta teden vrsi v Halozah. Pri Sv. Trojici bo 21. maja, v Št, Vidu pa 22. maja, v ponedeljek so bili birmani pri Sv. Barbari. Ljudje so zelo hvaležni ptujskemu okrajnemu načelstvo, ki je radi Inh veselih dni v sporazumu z okrajnim cestnim odborom preložilo kuluk nu dni po birmi. Društvo državnih nameščenca-; in upokojencev je imelo v sobolo zvečer svoj občni zbor. Sklenjeno je bilo, da društvo likvidira. Ptujski okraj in jesenski velesejem. Na Vnc-bohod se jc vršil informativen sestanek, čc ue bi kazalo, da se tudi Ptuj i" okolica z. Dravskim poljem in goricami udeleži jesenske razstave v Ljubljani. Izvolil se je posebni odsek, v katerem so poleg okrajnega načelnika dr, Vavpotiča in mestnega načelnika Brcnčiča zastopniki okrajnega kmetijskega odbora, trgovskega gremija, vinarske podružnice, muzejskega in olepševalnega društva. Posebnemu oddelku na razstavi, ki bo določen za tujski promet in slovenska mesta, bo imenovani odsek dodal historični material in gospodarstvo na Dravskem polju in v Ptuju; ne bo manjkalo glavnih zanimivosti iil individualnih posebnosti v teh krajih. Da bi se odboru čim prej posrečilo zbrati potrebno vsolol Šoštanj Zaključek samaritanskega tečaja. V soboto zvečer se je ob lepi udeležbi občinstva zaključil 2 mesečni samaritanski tečaj šaleškega gasilskega okrožja. Po uvodnih besedah okrožnega načelnika gosp. Volka in vodje tečaja gosp. dr, Koruna so tečajniki pokazali nekaj zanimivih praktičnih vaj, katere je občinstvo sprejelo s toplim priznanjem. Prav lepi in zaključku primerni sta bili ludi dekla-maciji dveh tečajnic in alegorija. Udeleženci tečaja so dobili ob koncu tudi spričevala. Koncert pri Sv. Križu. Ob priliki letošnjega binkoštnega romanja k Sv. Križu priredi godba ■ Zarja na binkoštno nedeljo zvečer koncerl. Poroka. V ponedeljek, 18. t, m. se je poročil gosp. Jakob Kopitar, posestnik v Šl. Ilju pri Velenju, z gdč. Marijo Škrubovo, vneto delavko tukajšnjih kat. organizacij. Čestitamo! Šahovska tekma Šoštanj : Slovenjgradec se jc končala z zmago naše reprezentance. Rezultat 15'A : 4,''j kaže, da so sc Soštanjčani sijajno odrezali! Trbovlje Društvu Kmečka prosveta za laški okraj so v nedeljo postavili vodstvo na predlog dr. Jerina, in siccr za predsednika biv.sega samostojno kmet-skega kandidata Roša iz Hrastnika, za podpredsednika pa šol. nadzornika Potočnika v Laškem. Glas mn je vzelo — namreč glavnemu igralcu Švejka, zalo sc jc morala igra preložiti na 3. in 4. junija. Že kupljene vstopnice veljajo za tedaj. Šc večkrat. V ponedeljek po šmarnicali so zaigrali na orgle, gosli in čelo Oounodovo >Avc Maria« gdč. Lukmanova in Šulerjcva in g. Rudež. Obiskovalcem šmamic je bil lo prijeten užitek in vsi želijo, da sc še ponovi, V maju bo posvetila elektrika v Knezdolu, so obljubovali, a je še od nikoder ni, niti komi-sijonelnega ogleda šc ni bilo, kaj še razpisa in izvršitev dela — in vendar je stvar nujna, denar pripravljen, na kaj bi še čakali? Novo mesto j Kako jc bilo z ukradeno opeko. V Forškovi hisi na Trdinovi cesti stanuje železničar Alojzij Šc-tina, ki jc kupil od trgovca Turka stavbišče ob Trdinovi cesti, kjer si je pričel graditi lastno hišo. Za gradnjo hiše jc naroČil v opekarni v Krizevcih pet vagonov opeke (17.000 koittadovl. Pošiljke so dospele na kandijsko postajo in Šciina jc najel : dva voznika iz Smihela ter jima plačal za dovoz J opeke na slavbišče po 165 Din na dau. Prosil ju je, da mu opeko čim prej izvozita s kolodvora na 6tavbišče, kar sla deloma tudi storila. Naenkrat pa je zaznal, da sc njegova opeka nc vozi samo na njegovo slavbišče, ampak tudi drugam. Tako jc našel v Šmihclu na več krajih svojo opeko, kar je naznani! orožništvu, ki jc pričelo stvar razisko- i vali. Kolikor je ugotovljeno, jc bilo izvoženih 15C0 komadov na neupravičena mesta. Vrhnika Zlala poroka. Hoinovec Franc in njegova žena Frančiška sta obhajala v nedeljo 17. t. m. zlato poroko Zlatoporočni blagoslov jc v cerkvi sv. Pavla takoj po sv. maši izvršil g. dekan Janez Kcte ob navzočnosti svatov in številnih vernikov. Pevci so jubilantoma zapeli v cerkvi primerno pesem. Od otrok jima je ostala šc edina hči Marija. Bog daj jubilantoma šc obilo veselili lo" Tri poroke naenkrat, Isli dan popoldne ob 6 so bili poročeni dva brata ženina in sestra nevesta z Drenovega griča: Baiec Franc z Oblak Antonijo, Bajec Jurij z Marijo Kuclar in Bajec Marija Alojzijem Kcršmanccm. Obilo sreče! Iz raznih krajev Log pri Vrhniki. Na Vncboliod je bil na nnši novi šoli zaključen gospodinjski nadaljevalni tečaj, ki se ga jo udeleževalo deklet |iod vodstvom gospodične učiieljice Plcškove, ki je ]Kižrlvovalno hodila z Vrhnike poučevat naše dekleta. Tečaj je podprla deloma bansko uprava, deloma pa bivša okrajna blagajna, ki je kupila ves inventar. Zraven pa je z vsemi močmi pomagala občina pod vodstvom g. župana Renižgarja. Nn zaključku je bila mala slovesnost v šoli. ki so se je (Hileg gojen k in gdč. Pleškove udeležili g. župan ltenižgnr, g. s reški nadzornik Štrukelj, g. šolski upravitelj g. Vrhovec, predsednik bivše okr. blagajne urednik Kremžar in starši deklet, (lospodična voditeljica Pleškova je po skušnji razdelila dekletom spričevala. Dekleta so teoretično in praktično dokazala, da je uspeli prizadevanja gdč. učiteljice bil popoln. Mirna. Zlato poroko sla obhajala v nedeljo v krogu svojih sinov iu hčera ugledna iu spoštovana zakoncu Sladic v Zubrdju. Jubilantoma, ki sla zvesta naročniku naših Ii-stov iu sta klub visoki starosti še čila iu čvrsta, želimo še mnogo srečnih let. — Brv med Pluninškovo hišo iu mlinom na Dcvculi jc /e zelo v slabem stanju in gleda |w> novem gospodarju. Č'e ne bo popravljena., je \ nevnrnosti, da /grmi v Mirilo. Tepnnje. Prav lepo in nrisrčuo rodbinsko slav je smo obhajali v nedel jo iih I ejHilijskein j vrhu nu Lepakov iui. rojstni hiši hlugopnkojncgu knezoškolu dr. M. Napotniku. Topla občutene so j. bile besede, ki so jih ob tej priliki s|>rcgovoi'ili n rhidijakon konjiški F runi Tovornik, in.sgr. Vrc-vc i/ Maribora ter minili gospodu r 11« Lepalio-vini Matija Napotnik. vneli in neumorni delavce v vrstah katoliškega gibanju. Ob lej jiriliki so so naglašale velike zasluge, ki jih jc imel zu rast in proevit I epnkovine čvrsti iu še vedno mladostno čili stari gospodar Franc Napotnik. Vzorni Nap:-mikov i rodbini ua I epukov ini ter v i 'u teti I ll lam blizu obilo sreče iu zadovoljstva ter božjega blagoslov«! Hairirae športne vesti V četrtek sc igra v Ik-tgradu prva reprezentančna tekma z Madjari po sklenjenem športnem miru. Vršiti bi se morala že lani avgusta, pa so Madjari tekmo zavlačevali. Zvezni kapetnn ing. Siraouovič je imel lo jiol izredno srečno roko. '/.p dolgo ni bilo naše reprezentančno moštvo lako dobro sestavljeno. Vprašanje j<* le, kako se bodo držali fiajdukovci. Naša reprezentanca nastopa v naslednji sestavi: Spašič, Ivkovič, Mihnčič, Atso-nijevič. Premrl, Djokič. Tirnanič, Mnrianovič. Ilitree. Leniešič, Zečevič. Rezerve so: Mjhelčič, Deškovič, Tomažcvlč. Madjari se zavedajo važnosti te tekme in pošljejo najboljše moštvo, ki bo branilo prest i/, madjnrskega nogometa. Al' bo us|)elo, bomo videli jutri. Tekmo bo vodil gosp. tiobel (Dunaj). Zagrebško nogometno prvenstvo si je pribo-; rila Viktorija, ki je znana ludi našemu občin-, stvu. saj je bila zadnja lela reden gost Ilirije. Bolgarska športna zveza pripravlja letos v So-j Nji balknuijado. Bila bi lo nekaka konkurenčna i prireditev igrani v Atenah. Nasl upali pu ne bodo samo lalikoatletili, temveč ludi druge športne panoge. Predvsem seveda nogomet. Predsednik sjiorl-j nc zveze g. Ivanov jc bil te dni v Belgradu, kjer I je interveniral pri J. N. Z. S svojo intervencijo 1 je uspel, K balkanljadi bo J. N. Z. |ioshila nogo-i inelno reprezentanco, sodelovali bodo pa ludi mo-lociklisti. Z ostalimi zvezami |iogajanja še niso zaključena. S svojimi reprezentancami bodo sodelovali še Romuni, Grki, Turki in Albanci. V Sofiji grade za balkanljado, ki se bo vršila od I. do 8. oktobra, jioseben stadion. Klub slovenskih kolesarjev v Celju je priredil v nedeljo, 17. t. m. etapno dirko nu progi Celje - Rogaška Slutinu - Konjice - Celje 82 km. Stnrtalo je 24 dirkačev i/ vse Dravske banovine. Ročni rezultati: Gluviiu skupina: I Ro/mnii Metali (Perun-Muribor), 3:6.45;' -„ III. Zunoškar Srečko, Primorje, Ljubljana %:6.50*/.v Ml. /'u-punc Albin. Celje, 3:9.90, IV. Meksnndcr /ur, Primorje-Ljubljanu. V. Abuliiur Franc*, lliriju-Ljubljana, VI. Prodan Edvard. Priniorje-I.jub-Ijana. — Juniorsku skupina: I. Gregorčič Ivan. Disk. Domžale 3:|0.5. 11. Lah Ivan. Kdclvvciss-Maribor, III. Grabeč Ivan, Priiiiorje-l.jiiblju.nn. IV. šme Franc, Disk-Domžnlc. V. Dcžinan M.. Primorje-Ljubljana, VI. Fnniiigcr Bruno, Pošle-la-Radvanje, VII. Kcšič I''rane. Primorje-Ljub-Ijana, VIII. Hužič ViliJiuld, Pošlela-ILidvanjc. ..PEHSIOH STURIH" PolJCe pri Lescah. Mimo, lirtzprušno IctoviSic. - Plii-ninski zrak. velik imrt. *rarnc, solnčnc princ In toplo konetj. llitli-?no za slatjokrvne, norvo/ne l.t.il. Peuiijii od l»iii 00'- daljo. Zahtevajte prospekte. Nujcinnik Božo Plahuta Naše dijašivo lliiikcšliio /horovaiiii" Slovenske dijaške zveze se vrši v dneh 23. do 25. milja v Krnniu. kakor že* javljeuo. S|iored j" naslednji: Sobota popoldne: Prihod udeležencev s popol-lianskimi vlaki. — Večerja ob b 8 sv. maša, nato zajtrk: ob !i otvoritev zborovanju. D o po 1 d n n s k i referati: Organizacija Slovenske dijaško zveze (Boje). Študentov« delo med narodom (dr. J. Pogačnik). Ob pol 13 kosilu. Ob pol 15 nadaljevanju: Popoldanski referati: lip novega človek« (dr, St. tiogiiln). Po i-el'-rntu Inči-iu* zhoro-' vanje za fantu in dekleta (za srednješolce in ak.i-u ike). Ob pol I!) večerja. Ob 8 vesel večer. Ponedeljek. 25. maja: Ob pol 8 sv. maša z nagovorom, nato zajtrk. (»b 0 zborovanje. Referati: Karitativno-soclnlno udejstvovanic (jirot. dr. lihrilch). Ob 10 letnici Rerum iiuvarum (P. dr. Angelih Tominec). — Ob pol 13 kosilo. — P 0 poldne: Zaključek zborovanja. Razhod s popoldau-skiiui vlaki. Izlet uu Sv. .lošt, (Zborovanje fantov.) 1'rrhraua za ves čas zborovanja stane 21 Din. Za prenočišče bo pTeskrblje.no: po možnosti vzemite seboj površnike! Kdor se muucrnvu zborovanja udeležili, nnj nemudoma (vsaj pa najkasneje do petka 22. t. m.) javi svoje inu* Slov. dij. zvezi v LJubljani (Miklošičeva 5). Iz Ljubljane odhaja vlak ob 15,35, drugi vini ob 17.27. Razdelili se boinu na dve skupini. Glede četrtinsko vožnje še nismo dobili rešitve; ko |o bomo dobili, bomo javili v Slovencu . — SDZ. Radio Petletnica zagr. radio-postaje l">. maja - 15. maja 1931. Mimo in ihivsoiii iieopa/eno je /agreb-k. Itadio-po-la ju proslavil« petletni jubilej svojega obstanka. V petek, 15. maja ju bil prirejen jugoslovanski glasbeni vcčci. ki .-<> gu .sprejemale vse čehoslov iišIm' postaje, biidimpcštniiskn ket tudi ljubljanska in belgi ij-ku. Na -poredu -o bili /gol j domači skladatel ji — l .i-inski. lar-novič. Pupudapiilu. I škerjanc. Slavonski. Iln-stič, Beiva: sodelovali so: koilccltiih pevka Maja de Stro/zi-Pečič (sopran), prol. Marjan >chon (violin«) Nifijn I)cželir-i der (klavir). Anton Ciaro/zi (viola), orke.stcr dr/, muz. akademije |K)iiino/eu s člani zagrebšikc lilhurinullijc in mešani zbor hrvatskega pevskega društva Kolo . Izvajanje je bilo kar najbolj točno iu prenos povsem dovršen. Naslednji d. i. <<>■ mnjii jc pn-redilu Uprava Radio-pustuje b.niket. kamor so liili povubljetii zastopniki drž. oblnsli. mesta>Zagreba, odlični glasbeniki iu zastopniki čnsopi-|.i. dalje belgrajsk« in ljubl j. It.iilio-po-ia ja. katero so /«stoj)«li predsednik IV. -v. /vo/c ili I Moliorič. tnjnik in |irogiuiuski vodja /ur. m glasbeni referent prof. dr. Dolinar. \ si gov o iliki so jiodčrtav ali v isoki pomen delovanja |>"-Staje; generalni direkten dr. steni je i-krcno po/d r« vil obe bratski posi.iji ljubljansko in bclgrajsko — in se zahvalil /« dosedanje skupno sodelovanje, s trdno nado. ila bo isto v bodoče še trdnejše in živahnejše. Ihidio-po.-taj« |e nujlioljše sredstvo za inedsebojno s|io/iiauj tako v državi sumi kot ludi med nurodi. I o delo medsebojnega spoznanju Ijubc/ni in li/a\m-skupnosti v rše v-e tri podaje v na jpopolm , meri. Izredno prisrčno in / iiiimIn^«*nje;m .i<■ 1 •'' sprejet pozdruv predsednika elr. Mnhorič«. ki pouelnril lepo tlo/nost in m/uinno*!. ki »e k«/e v skupnem sodelovnnju: ludi tc/j« in bolj komplicirana vprašanju, ki se lil iu tam |iojavjiii. se rešujejo v /iianienju isli -nlidanio-li in odkriio-srčnosti. Vse delo je posvečeno idealnim stremljenjem splošne narodne prosvelt*. l jubljanski in belgrujski iiosl.iji je uprava Rndio-Zacreb« poklonila lepe diplome v spomin lia t« svoj prvi jubilej. Programi Hadio-Uubt^anai Sreda, 20. maja: Opoldanski program odpade. — 18.00 Salonski kvinlet. — 19.00 Literarna ura: Dr. Joža Lovrenčič: Marijine legende. — 19.30 Dr. N, Preobražcnsklj: Ruščina. — 20 Prenos prosvetnega večera iz Delavske zbornice. — 21 Francoska ura: a) Bcrgcrettcs: Francoske pastirske pesmi iz 18. stol. Samospevi gdč. Mariellc .Mlekuš. b) Kla-vir-solo, g. Marijan I ipovšek. — 21.00 Prenos koncerta Glasbene Matice i/. Novega mcsla, — 22.00 Cas. dnevne vesti. četrtek, 21. maja; 12.15 Plošče (domača gla -ba, serenade). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Plošče. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnaslične vaje. — 19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Rcya: Vremenoslovjc. — 20 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20.30 Epizode iz Jezusovega življenja, zbrane od Yvetc Guilbert, poje gospa Cirila Škerlj-Madvcdova. — 21.15 Violina solo, igra g. Ilonerlcin — 22 Slovenske narodne s harmoniko, pojeta gg. Mirko Jelačin in Drugo Žagar. Harmoniko igra g. Stanko. — 22 30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi i Čelrtek, 21. n-.aja. Belgrad: 12.45 Radio-orkeslcr. - 17 Ruske pesmi. — 18 Vokalni koncert. — 20.30 Ljubljana. — 22.50 Večerni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. _ 20.30 Ljubljana. — 22.40 Plesna glasba. — Budimpešta: 12,05 Konccrl — 19.45 Koncert. - 20.15 Koncert avstrijske glasbe: nato ciganska glasba. _ Dunaj: 12 Opoldanski koncert. — 19.25 Kai lahko uganemo iz človeškega glasu? — 20.25 Orkestralni koncert. Milan: 20.45 Melistolcles . opc-m. — Praga: 19.30 Star zaročenci:«, opereta — 22.30 Koncert. — Langenberg: 20 Večerni konccrl. — 23 Plesna glasba. — Rim: 20.10 Drama. — Berlin: R40 Plesni večer. — 22.20 Zabavna glasba. — Katovice: 20.30 Lahka glasba. — 22.15 Kon- ! cert. _ Toulouse: 20.35 Popevke — 21 Violinski 1 koncert. — 22.45 Orkestralni konccrl. — Slultgart: 19.45 R. Wagnorjev večer. — Pcdro Calderon de la Rarca» (ob 250 letnici njegove smrli), i Polytechničim univerza — Pariš 20. lelo. Sludij za inženerjo sin Absenlia«. Oddelki: gradnja avtomobilov, neroplniiov, elektrarn, železobeton. -Centralna kurjava. • V nemškem in v francoskem Jeziku. Krajši študij zn kandlduto s |>osebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje: General- Sekretariat, dept. L. S. 38, ruo Halle, Pariš. Zobolejjnik samostojen in prvovrsten se sprejme s 15. junijem. Ponudbe na upravo ,,Slovenca" pod: „Zobotehnik" št. 5731. Ljubljana Lepa slovesnost v Salez. mladinskem domu V nedeljo 17. unija j«' imel fantovski krožek Salez. mlad. domu na Kodeljcvem svoj praznik. S svojo novo zastavo je slopil k zastavam v vrste velike katoliške družine in tisočim praporom so je pridružil nov tirat. Nn predvečer razvitja prapora je zapel oktet fant. krožek podoknico kumlci in kumu prapora g. Mili dr. Perkovi in g. Milanu dr. Perku. Blagoslovitev prapora je izvršil v nedeljo ob 8. uri '.jutruj po krasnem govoru na fante g. kanonik in stolni župnik dr. Tomaž Klinar. Med sveto mašo je slopil k mizi Gospodovi ves fantovski Krožek. Ob 10. uri nato se je vršilo v gledališki Ivorani slavnostno zborovanje fantovskega krožka in razvitje prapora. Razvitju prapora so prisostvo-ali ga. baronica Codellijeva. siolni kanonik dr. Klinar, pisatelj in župnik F. S. Finžgar, dr. K. Capuder, upravnik vojaške bolnišnice polkovnik dr. Justin, hišni zdravnik podpolkovnik (Ir. l)e-oeljak, ravnatelj salez. zavoda na Rakovniku dr. Volčič in ravnatelj salez. dijašega konvikta v Zagrebu dr. Knific. Botrovala pa sla praporu ga. Mila in g. Milan dr. Perko. Dvorano so napolnili člani fantovskega krožka in ostalo občinstvo. Po uvodni koračnici Salez. godbe z Rakovnika je pozdravil vse navzoče zavodov ravnatelj j. dr. Blatnik, velik mladinoljub, pod čigar vodstvom se zavod krasno razvija. Kuni praporu g. dr. Milan Perko jo spregovoril na fante lepe besede. Godba je zaigrala državno himno, vsi navzoči 40 vstali in kumica in kum sta privezala na prapor bel svilen trak z uvezenimi njihovimi imeni. \ovi prapor je bil pozdravljen z navdušenimi ži-;io klici mladih fantov in s petjem don Boskove himne. Slavnostni govornik F. S. Finžgar je v svojem ,'ovoru razložil pomen prapora in podal lepe nauke mladini ua pot prihodnosti življenja. Ljubezen, zvestoba, borba. V težkih časih živimo danes, ko se človeški duhovi tako razhajajo iu še težji to čakajo, mladina, in da ostaneš zvesta v ljubezni do človeka, do Boga. je in bo potrebna borba, neizprosna borba. Nn eni strani demon — denar, dolar, — materializem, na drugi slrani človek, krščanska ljubezen, Bog. Naj le druži, mladimi, la prapor v ljubezni do človeku, do Boga. Svetovni bobni bobna jo, mladina bodi borbena in pripravi ^e na lo borbo. V imenu prosvetne zveze je pozdravil novi prapor dr. K. Capuder. Ravnatelj dr. Blatnik je prečita I med tem Jošlo brzojavko, ki jo je poslal prevzviSeni škof dr. Gregor Rožnian z birmovanja iz Starega trga in ki se glasi: Božji blagoslov praporu veselega in pogumnega katoliškega fantovstvn . Navzoči so sprejeli pozdrav /. velikim navdušenjem. Nato se je vršilo zabijanje žebljičkov v novi prapor. Na koncu je izrekel predsednik fant. krožka Mirko Pogačnik vsem gostom zahvalo za polastitev in sodelovanje pri razvitju prapora. Tramvaj v Šiško Ljubljana, 10. maja. Dela na napajalni postaji prav dobro napredujejo. V zadnjem tednu so montirali oba transformatorja, kakor tudi jeklena usmerjevalca. Montažna dela bodo trajala približno še en teden. Maloželezniška družba bo zadnji teden meseca maia odpoklicala iz tovarne v Itrodu na Savi šo ri že izdelane nove tramvajske vozove, ki bodo prispeli v Ljubljano kakih 5 do <> dni pred koncem meseca. Nekako ob istem času bo lahko začela z obratom napajalna postaja. Zadnje štiri dni sc bodo vršile poskusne vožnje na progi pošla— šelenburgova ulica in šiška (mitnica). S 1. junijem pa bo izročena šišenska proga prometu in novi vozovi bodo vozili v Šelenburgovo ulico, kjer bodo v ozkem pasu, kjer je proga enotirna, menjavali smer in prehajali iz enega tira na drugega. Ker t>i vozovi, če bi vozili vsak večer v staro remizo, močno razmajali staro progo, jih bodo puščali kar v šiški na ccsti, kjer bodo prenočevali, dokler ne bo dokončana vsaj za silo nova remiza. Tekma v Iriziranju Ljubljana, 10. maja 1981. Zavod za pospeševanje obrti zbornice TOI v Ljubljani je priredil trimesečni večerni tečaj za frizirnnje v Ljubljani. Poučevalo se jo frizirauje dečjih frizur. Tečaj je vodil g. Vili Frauchetli ml., in sicer vsak teden dvakrat po dve uri. Kol zaključek tečaja je priredil zavod v ponedeljek tekmo v friziranju, ki se je vršila ob 8 zvečer v salonu restavracije pri cLevu . Od 20 udeležencev tečaja se je tekme udeležilo 23 tekmovalcev, med njimi 20 pomočnikov, 2 mojstra in 1. mojstrova Ljudski oder v Ljubljani Občni zbor Ljubljana, 18. maja. V nedeljo 17. maja ob 10 dopoldne se jc o!) navzočnosti večine članstva vršil v društvenih prostorih občni zbor Ljudskega odra v Lj ubljuni. Po nagovoru predsednika so podali odborniki svoja poročila, ki so bila po kratki debati soglasno sprejeta, odboru pa jc bil izrečen uJi-solulorij s pohvalo. Gospod Bogo Plcničar se je kot zastopnik Prosvetne zvezo v Ljubljani zahvalil odboru in članstvu zu njegovo požrtvovalno delo. I/ vseh poroči! posnemamo: V sezoni 1930-31 je uprizoril Ljudski oder tO predstav. Knjižnica. ki ,šteje 916 izvodov iger, jc poslovalo skoraj v istem obsegu kakor lansko leto. Izposodilo se je 451 izvodov iger: garderoba pa se je izposodila 147 strankam. Zaradi vedno večjih potreb in zanimanju podeželskih odrov se je sklenilo, da se knjižnica, kakor tuili garderoba v bodoče po možnosti še bolj izpopolni. Blagujniško poročilo /a sezono 1930-31 izkazuje 65.335 Din prometu; 34.165 Din dohodkov in 51.370 izdatkov. Upravni odbor jc imel v poslovni dobi šest wj. Poleg soj se jc vršilo več članskih sestankov neoficijelnegu značaja, ("lani Ljudskega odra m> sodelovali z režijami iu igranjem pri ruznili prireditvah, največ v lladio-l.jubljami. no deželi in v Rokodelskem domu. Skupno so sodelovali pri 30 uprizoritvah. Na podlagi novega avtorskega /akutni, se je sklenila /. > Avtor-centralo« pogodba, po kateri imajo društva, katera so člani Prosvetne /vezo iu ki si izposojujejo igre pri Ljudskem odru v Ljubljani — znižano tantiiemo. Pole* tega jc soproga. 20 tekmovalcev je liilo iz Ljubljane, l iz Šl. Vida, Škofje Loke in Zagorja. Tekmo je otvo-ril predsednik zavoda za pospeševanje obrli gosp. Ivan Ogrin v, lepim nagovorom, na kar so začeli tekmovalci s friziranjeni, ki je trajalo od 0 do 10 zvečer. V predžiriji jc bila ga. Olga Goraz-dova, v žiriji pa so bili 2 mojstri: NoviuSek, Pod-krajšek, ga. Fettich-Franckheimovn iu še dva pomočnika llabirht in Benko. Ob 10 jo liilo friziranjo zaključeno, nakar si je žirija ogledala frizure ia se zbrala k posvetovanju. Medtem ko so vsi nestrpno čakali, se jc udeleženec tečaja Tomo Kamcua-rič v imenu tovarišev zahvalil vodji tečaja in mu poklonil šopek rož in cigaretno dozo. Okrog pol 12 je žirija razglasila izid tekme. Najboljše frizure je napravilo sledečih šest tekmovalcev: Leo Vidergar, Tomo Kamenarič, Josip Klopčavar, Milan Fugina, vsi iz Ljubljane, Rudolf Krivec iz Škofje Loke in Dravo Veber iz Ljubljane. Prvi od njih je dosegel od 7.5 doseglijvih točk 46, šesti pa 31 točk. Izven konkurence pa je v tekmovanju dosegel mojster Ilovar od 75 točli 71. Tajnik Zavoda g. dr. Pretnar je nato v lepem nagovoru zaključil tekmovanje z željo, da bi se tekmovalci zopet sešli na jesenskem tečaju. Nafnižfe cene za kuhinjsko posodo emajlirano modro, rujavo, sivo, belo itd. kakor za aluminijasto Vam nudi tvrdka z železniuo STANKO FtORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 35 Kaj bo danes Drama: Zaprlo. Opera: Fidelio«. — Gostuje Marij Šimenc. Red D. Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 iu mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. * • O Seja občinske uprave ljubljanske se ne vrši v sredo, dne 20. maja, kukor je bila sklicana, pač pa v četrtek, dne 21. maja 19.11 ob 17 v mestni dvorani z istim dnevnim redom. 0 Koncert »Zarje« iu »Svobode« drevi ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice ima ua programu: Dr. Dolinar: Venček slov. narod, pesmi, ki ga igra sokstel na pihala. Idila in -..Polka tempo igra kvartet ua pihala. Dirigent kapelnik Fr. Dolinar. Maks Vrtačnik zaigra ua gosli Zajcev koncert št. 5. Sopranistka Štefka Vukova zapoje Glinkovo Severna zvezda- in Devovo: ..Snegul-čica«. Denz: »Ce i vsi razumeli« in Mayer — Stolzenau: Mala pesem pa jo duet s sopranom iu violončelom. Violončelovo igra B. šantel. Na klavirju D. šantlova. Drago Burger zapoje Medvedovo: Pred durmi; Griegovo: »V čolnu«: in »Jaz ljubim te«; F. S. Vilharjevo: »Pitaš dušo«. Spremlja ga na klavirju kons. Marijan Lipovšek. Kovinar in konserv. Korošec, zaigra ua pozavno L. Paude-zetovo :/Ario<. Kapelnik »Sonnyboy Jazza pa na saksofon Rudy VViedeoffs: Valso Vauite. Na klavir igra kons. Žebre. Vstop prost. Za birmo si pred nakupom oglejte bogato zalogo ur, verižic, obeskov, uhanov, itd. pri najstarejši tvrdki Iiud. Černe Ljubljana, VVolfova ulica 3 O Ivan Jakob umrl. Zadnji Slovenski list.' jo poročal o napadu na Jcžici, kjer so v nedeljo trije pijani Bosanci napadli ključavničarja Alfonza Kralja iz Ljubljane. Edon Bosancev je Kralja zabodel z nožem v hrbet. Na pomoč je Kralju prihitel 25 letni mizarski pomočnik Ivan Jakob z Jožice, ki ga pa jo eden Bosancev tako sunil z nožem v hrbet, da mu jo presekal pljuča. Jakob je bil prepeljan v bolnišnico, Kralj, cigar rana je bila lo lahka, pa je bil oddan v domačo oskrbo. Kljub skrbni zdravniški pomoči je Jakob v bolnišnici v ponedeljek zvečer umrl kot žrtev svojo pripravljenosti k pomoči. Črnuški orožniki so, kot je poročal že. Slovenski list«, aretirali vse tri Bosance. Dva sta bila oddana sodišču, tretji pa. ki ni bil prizadet, izpuščen. Jc .to žo drugi slučaj, da so razburljivi Bosanci ubili kar ua lepem mirnega človeka. O Slov. zdravniško društvo ima v petek dne 22. t. m. znanstveni sestanek. Predava g. pri m. dr. Gosti: »Ekspertiza o procesu Hribar«. Eventuelne demonstracije bolnikov. © Mestna plinarna priredi drevi ob 8 v šentjakobski soli (vhod iz Florijanske ulice) predavanje o plinski kuhi, zvezano z brezplačno poskušujo pisarna rešila v sezoni 332 spisov. I/, vseli teh poročil jc razvidno, da je Ljudski oder v letošnji sezoni, kljub temu. da od Novega leta dalje nima več svojega lastnega odra, neprestano in uspešno deloval. V glavni odbor so bili izvol jeni sledeči gg.: Narte Velikonjn. Franc Baje. Jože Zupan; v režiserski pu gg.: Vraiičič, Novak, Pečar. Fngancl. Po volitvah je članstvo sprejelo resolucijo, v kateri prosi Prosvetno zvezo v Ljubljani, (ia zastavi vse sile, (hi se čimprej postavi Prosvetni dom v Ljubljani, nakar je g. predsednik zakl jučil občni zbor. Blejske velike cerkvene zastave druga plat Tc dni jo je videti v oknu Jugoslovanske knjigarne. Na ogromnem sinjem polju žari velikanski svit, iz čigar sredine na zlato rumeni podlagi, obdani z velikansko zlalo trnjevo krono, čudovito srčkan, v belo haljico odet .1 e z u š č o k z razprostrtima ročicama točo proli glodavcu. Bujni temni kodrčki ti■ ii obdajajo ljubko ličoco, z lahnim drn-Žesfnim nasmeškom vabeče. Nežne, zale ročico in drobne nožico pa že nosijo krvavo rdeče rane: kot Zveličar prihaja; toliko ljubezni — komu volja? — Pod tem velikim svitom, ki navzgor in ua strani izžareva množico močnih zlatih žarkov, je skupina trčil svetnikov, mladinskih vzornikov: na sredi z, rahlo nagnjeno glnvo, kakor da te vabi, sloji proli glodavcu obrnjena sv. T e r c z i k a s šopom zlalo-llstih rdečih rož v rokah; komaj zaznavno se na-smihajoči obraz ji obdaja velik bel svetniški svit, po sredi okrašen z rdečo nazobčano progo. Redovno obleko ima kot nebeščanka bogato z zlatom obrobljeno. Na levi sv. Anton strmi navzgor, v spro-lepo prikazen božjega Deteta ves zamaknjen. Njegova frančiškanska halja, z belim redovnim pasom prepasana, skromno, pa čudno lopo stiliziriina, jo zase umetnina. Z desne sv. S t a n i s 1 a v s hrepe- UM ■ ^^Efcl ILf C pomladanske H I M. 1K K ■ Hk B5 v raz- ■ ^^ *** j|, modnih barvah in oblikah, športno klobuke, slamnike in čepice v lopi izbiri kupite zelo ugodno vspocijalni trgovini klobukov Mirko llogutaj, Ljubljana, Sturi trg št. 14 Ceno zmerne Solidna postrežba Sprejemajo so popravila jedil. Vstop prost! Vabljeni vsi, ki se za to zanimajo! 0 Na naslov mestno elektrarne ljubljanske. V okolišu Zrinjskega cesto ler Streliške ulico opazujemo žo daljo časa, da luč ne gori več enakomerno, temveč da varira intenziteta svetlobe v precejšnjih mejah in perljodali, ki so za človeško oko zelo neprijetne ter nezdrave. To migljarije luči je navadno med 17.30 ter 20 30. Prosimo goniji naslov, da ta nedostatek odpravi. — Prizadeti. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi oklobra 1930 zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino ild.) (i. junija, za efekte (perilo, obleko, stroje itd.) pa 12. junija I. I. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti štev. 15. 0 S sklopnim čolnom po jugoslovanskih rekah in jezerih je naziv skioptičnega predavanja, katerega priredi Turistovski klub Skala' danes v sredo, ob 20 v veliki dvorani hotela Union '. Predavatelj g. VVajtec Frontz, predsednik visokošolskih Kajak-klubov Nemčije nam bo z lepimi dia- Dnevna Koledar Sreda, 20. maja: Bernardin Sicuski, spoznava lec; Plavtila. Osebne vesti - lz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika 2. eskadrona 6. konjeniškega polka konjeniški kap. II. razr. Oton EgcrsJorfcr; za pilota aerodromske dclavnice 1. zrakoplovnega polka zrakoplovni podporočnik Janko Dobnikar; za pilota 0. zrakoplovnega polka zrakoplovni podporočnik Alojz Kalšek; za pilota 1. zrakoplovnega' polka zrakoplovni podporočnik Peter Kordič; za vodnika poveljstva aerodroma zrakoplovno-tehiiie-nega zavoda zrakoplovni podporočnik Viktor Ko-šutnik; za poveljnika 22. čete obmejne trupe peli-kap. I. razr. Josip Dežinan; za vodnika 9. čete obmejne trupe konjeniški poročnik Roman Bradaška; za vodnika 12. čete obmejne trupe konjeniški poročnik Boris IMavsak; za vodnika 27. čete obmejne trupe topniški podporočnik Ivan Štrukljo; za vodnika 50, čete obmejne trupe peh. podporočnik Ki-kard Darer; na službo v pomorsko-zrakoplovni oddelek poveljstva mornarice kapetan korvete Arnold Medlička; na službo v poveljstvo pomorskega zra-koplovstva poročnik bojnega broda 2. razr. Valter Kure; na službo na kr. brod Zmaj poročnik korvete Albin Paulinič; na službo v mornariško poveljstvo I. baterije 13. topn. |iolka topniški poročnik Gustav Boščak in na službo v štab 2S. peSp. peh. kap. I. razr. /.vouimir Jakšič. Upokojen je pehotni narednik-vodnik 10. pešpolka na službi v štabu IV. armijske oblasti Jakob Krecenbaher. Obenem je preveden v rezervo. Ostale vesti — Novo okrožnico sv. očela Pija XI. o socialnem vprašanju bo objavil v točnem slovenskem jirevodu Cas, znanstvena revija Leonove družbe. Prevod oskrbimo brž ko dobimo avtentično besedilo okrožnice. Tu socialna številka Cusa (S. št.) izide meseca junija. — Urcilniileo Časa. — šolska mladina ima za obisk letošnjega XI. ljubljanskega vejesejma znižano vstopnino po Din 3.— za učenko oziroma učenca, ako jc obisk skupen pod vodslvom gg. učiteljstva. na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuben. — Pevski praznik bo 7. junija. Odbor Huba-dove pevske župe je sklenil prirediti letošnji pomladanski izlet v Beričevo, kjer se isti dan vrši odkritje Fleišinanovega sj:iomenika. Po odkritju bo na obširnem veseličnem prostoru ljudski pevski koti; cerl, kjer bodo nastopali posamezni v pevski župi včlanjeni zbori. — Izlet Jadranske straže, Ljubljana, na morje, lzlelui odbor Jadranske straže, Ljubljana, ponovno obvešča udeležnikc binkošlncga Izleta, (la je odhod iz Ljubljano točno ob 16. uri (ob 4 jiop.) Izletniki naj bodo vsaj 'A ure pred odhodom vlaka na peronu, da prejmejo izlelne dokumente. Vagoni dolenjskega vlaka bodo nosili napis »Jadranska straža, Ljubljana?. Izletniki naj imajo pritrjeno ua svojih evehtueluih kovčkih aji prt* Pri boleznih od prehlada revmatičnih in živčnih boleznih delujejo Togal tablete hilro in sigurno. Togal odvaja mokrotno kislino in deluje vsled tega na korenu bolezni. Dobi sc v vseh lekarnah. nečim izrazom, z na pol odprtimi ušli, ki ao jim kar vidi, kako jc na mladeniško čistih, otroško začudenih ustnicah zastal vsak dih: sv. Stanislav, v črnem jezuitskem talarju, ponuja Jezusu mogočno lilijo s skrajno preprosto, pa kar duhovito predelanimi in umetniški preurejenimi cvetovi. Prav tako lilijo ■/. desno tudi sv. Anton dviga proli mili, ljubeznivi nebeški prikazni. Umetniški se ta stran zdi šo sijajnejša kot ona, na lice. Še bolj je zaokrožena in v šo večjo enotnost zgnetena. Vsa velika zastava z vsemi osebami jo do skrajnosti stillzirana; vse, kar ni nujno potrebno, jo v risbi izpuščeno; iz naravnih oblik so n. pr. pri cvetovih povzeti le oni znaki, ki so za cvet posebno značilni; jia še li so — čo sinemo reči — samo prav skopo komaj nekoliko nakazani. Obrazi so označeni komaj z, nekaj lisami — včasih še teb ni — in vendar je ves izraz, dasi čisto ploskovit, hkrati krepek, kar plastičen (Anionov habit, obeh svetnikov prelestni roki, posebne pozornosti vredni v svoji slikoviti, drzni risbi in mehki plastiki, Martinova mišičasta roka, beračeva prevejano iznajdena glava, njegova sijajno risana noga ild.). Vsa zastava je izvršena z roko. Veliko ploskve v aplikaciji (svileno blago, prisilo na podlago), manjše ploskve pa uvezene s svilenimi nitkami; kar je zlata, je vse z zlalo nitjo vezeno, lako da dela s strojem na lej veliki, izredno krasno opremljeni zastavi sploh ni. — Delo jo vezeno z očividno ljubeznijo in nenavadno spretnostjo: slabotnejfega niosla no najdeš, kaj šele, da bi našel pogrešek. .šolske sestre pomenijo v naši vezjljski umetnosti najvišji, doslej doseženi višek, ki ga bo — komaj moči držati, kaj šele preseči. Umetnica, gospa Helena V u r u i k , ki jo načrte iznajdljivo zamislila, šolsko sestre, ki so njeno risbo tako popolno prenesle v vezenino, in Blejcl, ki bodo zastavo rabili, so prekrasnega dela lahko vesele. K. pozitivi |iokazal mikavnost tega nam dosedaj povsem nepozuanega športa. Jugoslovanske reke, ki so pripozimne od tujcev kot najbolj primerno vodo za gojitev tega lepega sporla, so g. Fronfzu nudilo s svojimi divjimi soteskami in romantičnimi obrežji mnogo prekrasnih motivov, katerih se je predavatelj kot odličen folo-ainater prisvojil s svojo folo-kainero. Priporočamo ogled fotografskih slik iz lega predavanja, razstavljenih po izložbah ljubljanskih trgovin. — Ker ji; za predavanje veliko zanimanje, opozarjamo, da si vsakdo oskrbi pravočasno vstopnice v Malični knjigarni. 0 Žatvoritcv poti. Prehod skozi Lattermau-nov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih puviljonov proti pivovarni Uniou, bo v času od 25. maja do inlcl. 13. junija I. I. vsled |irircditve velesojma zaprl. © Zoissove tovarno v Jeni. Akademski klub geodetov v Ljubljani vabi vse, ki se zanimajo, iia predavanje, ki se bo vršilo v četrtek, 21. maja ob 20. uri na tehniki. Predaval bo g. ing. Loo Novak o Zeissovih tovarnah II. del t. j. tehnični ustroj tovarn. Damske obleke iz umetne svile od Din 120'— naprej, vsakovrstno pcrilne od Din 60'— naprej; kakor tudi boljše svilene in volneno obleke, krila, bluzo, otroške porilno oblekce v vseh velikostih po jako nizkih cenah nudi Ivrdka F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 20 Oglejte si blago in ceno v naših izložbah. kronika ljagali listke s polnim naslovom. Prijavljenci, ki niso do danes vplačali zneskov, naj to store nemudoma. Odbor jih smatra za obvezne, ker do 5. maja niso odpovedali svojih prijav. Natančen iu podroben program prejme vsak ob odhodu vlaka. izletniki, ki stanujejo na progi Ljubljanu .-r-Novo mesto—Karlovac—Sušak, lahko vslopajo ua svojih postajah, lzlclua pisarna Ljubljana, Vogclua ul. št. 3. — Na zagrebški letalski mcctiug pride hiv$i angleški letalski minister. Velika letalska razstava v zagrebškem velesejmu je vzbudila veliko zanimanje jiri vsem jirebivalstvu, in jo jc obiskalo do sedaj že okrog 15.000 oseb. Višek pa bo seveda veliki mednarodni letalski moeting, ki se bo vršil na binkoštno nedeljo in ponedeljek. Nedelja bo posvečena našim domačim letalcem, v ponedeljek pa bo mednarodni meeting, ki so ga bodo udeležilo Anglija, Nemčija, Avstrija, Poljska in Italija. Anglijo ho zastopalo 15 letal. Med drugimi bodo zastopali Anglijo bivši letalski minister F. E. Guest, polkovnik Shelmerdine, ravnatelj angleškega civilnega letalstvu in glasovita letalka iniss \Vinifred Spooner. Po zaključku letalskih tekem bodo angleški letalci odpotovali na turnejo po naši državi in bodo zlasti leteli nad Priiiiorjem, Dalmacijo in Plilvičkimi jezeri. — Triglavski dom na Kredarici bo otvorjen in popolnoma oskrbovan od četrtka 21. maja do I. juniju 1931. Snežne razmere v Triglavskem pogorju so za sniuCarjo jako ugodne. Pa tudi oni smučarji bodo lahko uživati ua Kredarici krasoto zimske naravi v topli spomladi, ker jo pot do Doma izgažona. Najlažji dostop je iz Mojstrane preko Krme. , . , .,..,■.) — Med pomladjo in poletjem« je naslov kujigi, za katero vlada med dekleti veiikiV VW/ii-nianje. Uprava Vigredi, Ljubljana, ''ftjUdski dom, kjer sc knjiga naroča, jc prejela že številna naročila, (Jasi knjiga šc ni izšla. Izide pač Se pred binkoštuimi prazniki. Cena okoli Din 10.—. Ker je videli, da si bo knjigo nabavilo res vsako dekle, priporočamo, naj se, kdor si misli knjigo naročili, lakoj javi upravi Vjgredi, Ljubljana, Ljudski dom, da zaloge ne zmanjka. — Za obisk Postonjske jame na Binkoštno nedeljo prodaja vstopnice 1'utnik, Ljubljana, Dunajska cesta 1 iu podružnica v hotelu Miklič. Brezplačni italijanski vizum. — Parkhotcl Tivoli, kavarno in restavracijo je jircvzol g. Slavko Dolničar. — lateresaiitna novost o porabi Ovnmaltlnc. Zdravniki so Ze davno dognali, da jo OvoiuhIHiir izborno krepilrio sredstvo. Okusno koncentrirano hranivo so jemlje v toplem mleku kot zajtrk ali južina. Da se more to izborno sredstvo jemati ludi kot prijetno-osvežujoča pijača ob času velike žeje, je tovarna dr. A. Waudera dala v promet zelo jirikupljlvo čašo iz aluminija pod imenom Ovo-mix<:. V tej jiosodi se Ovoilialtino par sekund premeša in použije kot izborila osvežujoča pijača, ki obenem krepi. Caša se dobiva za ccno 15 Din. — Loterija Jadraiiske Straže. 15. maja je začela Jadransku Straža z razpečavanjem svojih srečk za glavno žrebanje. 8. septembra, za katero jo pripravljenih žo 830 dobitkov v .vrednosti 35.000 Din. Nj. Vel. kralj je. blagovolil odobriti, da se v imenu Nj, kr. Vis. prestolonaslednika Petra, vzvišenega pokrovitelja Jadranske Straže, pokloni kot glavni dobitek zlata ura. S tem poklonom jo zelo počaščena ta rodoljubna loterija. Srečko sc nabavljajo pri administraciji odseka Jadranske Straže, Belgrad, Kosmajsku 9. — Izvršni odbor Split. — Omenjamo najpomembnejši učinek Odola. ki naj si ga vsak zapomni. Medtem ko druga ustna in zobna čistilna .sredstva, kolikor pridejo za dnov-lio nego zob sjiloh v poštfcv, izgube navadno svoj učinek žo v nekaj minutah po uporabi, učinkuje Odol še ure potem, ko smo si očistili zobe. Zaradi tega čisto svojstvenega trajajočega učinka Odola je zobe uničujoče razkrajanje in gnitje v uslili za več ur odstranjeno oziroma zabranjeno. — Kaj hi vsak za Binkosti? Bil lepo oblečen? Res ni samo ničemurnost, temveč neki nagon, neko toplo čuvstvo, ki sili človeka, da se pokaže za Binkošli v novi obleki. Kolikim manj premožnim možem, mladeničem in dečkom je. ta želja vrhunec vseh pričakovanj za Binkošli. Kljub težkim sedanjim razmeram spio jia žo tako daleč, da si tudi najskromnejši lahko privošči Tjvar obleke za Binkošli, ker je to le malenkostna vsota denarja. — Za ubogo družino Katarine Molk v Pr edelali pri Grosupljem je. prejela uprava našega lista do današnjega dne naslednje darove: Neimenovana gospa 100 Din, dvo služkinji 20 Din, neimenovan g. kanonik 30 Din, neimenovan 50 Din, g. nuduči-Iclj lv. Kilerlc 20 Din, g. dr. I. H. 100 Din, gospodična učiteljica I'. Pclernel 50 Din, gospa Iva Ivun-čiček 60 Din; g. Al. A g rež, Rim. toplico 20 Din; g. Jo,s. Jijdnlč na Jami 25 Din; neimenovan 100 Din: neimenovan 70 Din; neimenovan 10 Din; neimenovan'100 Diu; neimenovan 15 Diu; g. Al. Kr-žišnik 100 Din; neimenovan 200 Din; neimenovana 30 Din; gosp. vclctržoc I. S. 1.00 Din; neimenovan 20 Din; neimenovan 60 Din: N. N. 100 Diu: Jak. Ražcn, tov. delavec, Dovje, 10 Diu; N. N. 20 Din; g. I. K. 50 Din; g. P. IC. v Ljubljani 50 Din; neimenovani z Bleda 30 Din; g. pisatelj .Moško 24 Din; g. L. Olltsc.h, rev. gozdar, Marijin grad, 25 Din; ga. Mirni )><'? iz Zagorja 30 Din; g. Ivan l)ra-šler, Dole-Borovnica 50 Din; gosp, Fr. Ralnj, Dolgo brdo, 50 Din; ga. Gustl Trobile, Šmarje pri Jelšah, zbirka 100 Din: neimenovan Ul Din; skupaj 1850 Din.