Šlev. 124. Posamezna števflRa stane 1 Din. HMari. v мгеШ Шја 1923. Leto LL Naročnina вва za državo SHSi do preklicat a) po pošli meaeSno Din fl b; dostavljeni» nt dom mesečno ...... „ 18 za inozemstvo i napačno ....... Dl : M E3 Sobotna izdaja: =a v Jngoelavijl ..... Din 20 t tnozamatvn......M es Cene inseratom : si £поз1о1рпз •elitne vrste mal oglasi po Dlu.l'— in Din. 1*50 veliki otjlail nad 45 mm v| iine po Din. ii —, poslana >(4 po D Uredništvo J«. v Kopitarjevi nlloi itev, 6/Ш, Bo&oplai aa ^e vračajo; nefranklrana pisma aa aa sprejemajo. Drada. telet. itr. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava ja v iopltarjavl al. 4. — Račun poitne hran. I|nbljanske it. 690 sa naročnino In št 34» sa oglase, aagrab 39.011, esrajev. 7563, prašVa in dnnaj. 24.7У7. Naknadni krediti. Belgrad, 2. junija 1923. V petek je začel finančni odsek pretre-eati vladno predlogo o naknadnih in izrednih kreditih. Fin. minister zahteva dodatek k proračunu za finančno leto 1922-23 v »malenkostnem« iznosu ene milijarde dvesto milijonov dinarjev. Finančni minister izjavlja, da predstavljajo predloženi krediti najvažnejšo korekturo proračuna, ki je neobhodno potrebna, da bi proračun mogel odgovarjati vsem potrebam države. Iz lanske proračunske debate je že znano, da je hotel bivši finančni minister nesrečnega spomina dr. Kumanudi za vsako ceno ustvariti v državnem gospodarstvu ravnovesje. Stroške je hotel spraviti v sklad z dohodki. Ker ni šlo zlepa, je ustvaril ravnovesje zgr-da. Vzel je svinčnik v roke in črtal na nujnih državnih izdatkih tako dolgo, da so izdatki resnično dosegli dohodke. Finančni minister se je ponosno potrkal na prsi z zmagoslavno zavestjo, da imamo v državnem gospodarstvu ravnovesje, torej pametno in urejeno gospodarstvo. Zunanji svet in tudi vsi uvidevni domači ljudje pa tega niso hoteli verjeti. Vedeli so, da je bil Ku-manudijev proračun, oziroma proračun bivše radikalno-demokratsko-samostojniške koalicije gola fikcija in samoprevara. Naknadni krediti, ki jih je sedaj finančni minister vrgel na mizo narodne Skupščine, sedaj tudi slepim oznanjajo, da je bil proračun v resnici slepiven in ni upošteval vseh državnih potreb. To so zastopniki Ju-goel. kluba že v finančnem odboru prejšnje skupščine povdarjal! la so mogli sedaj v te-'ku debate z zadovoljstvom povdarjati, da so bili njihova svarila opravičena. Finančni minister opravičuje nove kredite s tem, da je kupna moč dinarja padla, vsled tega draginja narastla, da je bilo ra-ditega treba zvišati in izenačiti draginjske doklade državnim nastavljencem in nameščencem. Največje kredite, nad 327 milijonov dinarjev, je pa zahtevala vojna uprava. Pri novih državnih izdatkih je treba pa fudi takoj poiskati pokritje. Zakon o kontroli državnega gospodarstva zahteva tudi kategorično, da mora finančni minister obenem z zahtevanimi krediti predložiti tudi predloge o pokritju novih izdatkov. To je tembolj potrebno, ker gre za tako velikanske svote kakor jih zahteva sedanja vlada. Finančni minister Stojadinovič pa tega ni storil. Zanimivo je, kako je finančni minister to svojo pogreško utemeljil. Izjavil je kategorično, da ne potrebuje za kritje teh velikih kreditov novih davkov, ampak bo vso svoto kril iz tekočih dohodkov, ki se stekajo v državno blagajno. Že dosedaj je prihranil iz nekaterih postavk dovoljenega proračuna nekaj sto milijonov dinarjev. Zakon o državnem računovodstvu sicer pravi, da se prihranki ene postavke ne morejo uporabiti v kritje druge pasivne postavke >— to so demokrati dr. Stojadinoviču tudi ostro očitali, finančni minister se pa, saj zdi se tako, za to določilo ne zmeni. Njemu je vseeno, odkod dobiva pare, glavno mu je, da jih ima. Manjkajoče stotine milijone upa Se dobiti iz tekočih državnih dohodkov. Izjavil je, da so dohodki iz državnega monopola prinesli že dosedaj nad 200 milijonov preko preračunjene svote. Sedaj je pa mo-dopolska uprava nekatere monopolske predmete že znatno podražila, ergo bodo dohodki še večji. Dalje je izjavil, da so se tudi dohodki iz carine nepričakovano dvignili. Narasti i so od mesečnih 85 milijonov dinarjev na 135 mil. dinarjev. Finančni minister je podal ob tej priliki tudi načelno izjavo, da je postavil svojo finančno politiko In politiko za dviganje dinarja na bazo, da hoče z vsemi sredstvi pospeševati naš izvoz. Iz poročila finančnega ministra je razvidno, da gleda svoj položaj in naš finančni položaj v zelo rožnatih barvah. Eno mu moramo priznati, da ima v svoji finančni politiki mnogo srečnejšo roko in mnogo več doslednosti kakor vsi doeedanji naši finančni ministri. V debati je imel nasproti demokratom, ki so v generalni in specialni debati kritizirali njegove predloge in ga v začetku precej trdo prijemali, dovolj lahko stališče. Komično je učinkovala situacija, ko ie nadel izmed demokratskih vrst pred- log, da moremo dinar dvigniti samo s povečanim izvozom. Stojadinovič je demokratskega govornika zavrnil s suvereno gesto, naj bi mu bil demokratski finančni minister dal ta vzpodbudni zgled. Bivši finančni minister Kumanudi se je čutil prizadetega in je izdal, da je lani v poletju prišel predlog za prepoved izvoza iz poljedelskega ministrstva, kateremu je tedaj načeloval g. Pucelj. To beležimo kot kronisti, pristaši Samostojne kmetijske stranke si naj pa svoje mislijo. Če pogledamo za zadnjim vzrokom teh velikih novih kreditov, ki jih zahteva finančni minister preko proračuna za povišane državne izdatke, ga pač ne bo težko najti. To je velik padec našega dinarja. Finančni minister je to tudi v svojem poročilu mimogrede omenil. Niti on niti govorniki iz radikalne in demokratske stranke se pa niso prav nič pri tem žalostnem dejstvu po-mudili. Tukaj bi si bili morali temeljito vest izprašati, šli so pa kar neopaženo mimo. Slabo gospodarstvo, za katero nosijo solidarno odgovornost radikali kakor de- mokrati in pa razrvane notranjepolitične razmere, so bile pravi vzrok, da je dinar padel in da moramo r-klepati o novih sto-milijonskih kreditih. Ker se oboji čutijo krive, zato o vzroku ne govore, razpravljajo le o posledicah in skušajo pri tem zvaliti krivdo drug na drugega. Končno kritiko o naknadnih kreditih in o kritju, kakor si ga zamišlja finančni minister, ni težko izreči. Bazirata na kapitalističnem naziranju, ki preveva naš celotni davčni sistem. Finančni minister napoveduje stomilijonske dobičke iz monopolskih prinosov, uslužbenci po monopolskih podjetjih so pa sramotno nizko plačani, upokojenci teh podjetij pa od lakote umirajo. Kapitalizem v najogabnejši formi. Carina bo vrgla stotine milijonov, banke in druga kapitalistična podjetja nabavljajo stomilijonske rezerve, davkov plačujejo pa smešno malo. Na indirektnih davkih sloni ves naš davčni sistem. In tak davčni sistem je izmed vseh najbolj kapitalistični sistem Dr. K. URADNIŠKI ZAKON V ZAKONODAJNEM ODBORU. — UKINJEN.TE IZŠELJENIŠKiH KOMISARTJATOV. — DEBATA O VLADNI DEKLARACIJI. Belgrad, 4. junija. (Izv.) Današnjo sejo parlamenta je otvoril predsednik Ljuba Jovanovič. Početkom seje je objavil rezultat volitev v odbor za proučevanje zakona o ustrojstvu vojske, nato pa je prečital dopis ministrstva za pravosodje, ki zahteva izročitev nekaterih poslancev sodišču. Na vprašanje, kaj je z uradniškim zakonom, odgovarja predsednik, da je že predložen zakonodajnemu odboru in da pride takoj na dnevni red, čim zakonodajni odbor svoje delo dovrši. Glede izseljeniškega komisarijata odgovarja minister za socijalno politiko na vprašanje posl. Reisnerja, da v izse-ljeniškem zakonu ni predvidena ustanovitev izseljeniškega komisarijata. Ta ustanova je čisto političnega značaja, uradniki te ustanove niso zapriseženi, zato pa je treba to ustanovo ukiniti. Osobje bo premeščeno deloma v centralo, nekaj uradnikov pa ostane v Zagrebu odnosno jih pojde v Bakar. Nato preide skupščina na dnevni red: debata o vladni deklaraciji. Prvi govornik je bivši minister demokrat Rafajlović. Graja, da vladna de- klaracija ne omenja vidovdanske ustave, čeprav je današnja vladajoča stranka šla v volitve z geslom za obrambo vidovdanske ustave. Vladna deklaracija odpira na ta način vrata reviziji ustave. Govornik graja nadalje, da vladna, deklaracija nima niti besedice za Rusijo. Ruski narod je velik narod, ki bo vsemu človeštvu še mnogo koristil. Za Rafajlovićem je govoril avtono-mistični musliman posl. Ulenović, ki je ostro kritiziral delovanje sedanjega pokrajinskega namestnika v Bosni. Ta je delal za časa volitev s polno paro za radikale in za skupino Maglajičevo. Srbe je pozival, naj se maščujejo nad muslimani. Tako delovanje ni v interesu države in v interesu sporazuma. Naslednji govornik, nemški poslanec dr. Moser, je polemiziral s predgo-vornikom Rafajlovićem in zatrjeval, da pri nemški proslavi v Ptuju ni bil navzoč niti en Nemec iz inostranstva. Posl. Vukosavljevié je govoril o razmerah v Južni Srbiji. Ob 1. nri je predsednik sejo zaključil. Prihodnja seja jutri dopoldne. \l R. S. S. c vlačim deklaraciji [ Pogajanja med Rusijo in Zagreb, 4. junija. (Izv.) Danes popoldne je bila seja HRSS, na kateri so razpravljali o vladni deklaraciji. Utrdili po, da je Pašićeva deklaracija pravi čudež duševne omejenosti in politične nesposobnosti. Deklaracija je ravno tako bedasta kakor avstrijski ultimat iz 1. 1914., in ravno tako prazna, kakor razne dunajske in budimpeštanske ponudbe 1. 1918. S to deklaracijo hoče vlada na vsak način preprečiti sporazum med Hrvati in Srbi, čeprav ji svetujejo sporazum njeni najboljši prijatelji v inozemstvu. ф LAŽT ZAGREBŠKIH DETEKTIVOV. Zagreb, 14. junija. (Izv.) Z ozirom na Radičev govor v Gračanicah pri Zagrebu, kjer je baje Radié zaklical: Doli ž njim (s kraljem), javljajo sedaj, da sta to javila dva detektiva zagrebški policiji, dočim je okrajni glavar poročal o isti stvari čisto drugače. NETAKTNOST BELGRAJ8KE VLADE. Belgrad, 4. junija. (Izv.) Presednik Jugosl. kluba dr. Korošec je inter-peliral vlado, zakaj vlada ni bila zastopana letos pri procesiji na dan Sv. Rešnjega Telesa v Belgradu. Naglašal je, da je v vseh državah, tudi v takih, kjer so katoliki v manjšini, običaj, da se vlada udeleži procesije na ta dan. Dr. Korošec vpraša, če je tako postopanje namen in zakti i tmen odgovor v parlamentu. Tokio, 4. junija. (Izv.) Tu so se začela važna pogajanja med japonsko in rusko vlado glede politične in trgovinske pogodbe. Od ruske stiani jih vodi -Toffe. Rusija zahteva: 1. juridično priznanje,* 2. Razveljavljen je portsmutske porod be, ki krši suverena prava Rusije; 3. brisanje medvojnih dolgov, za katere sovjetska vlada slejkoprej ne prevzema nobene odgovornosti. Pač pa je Rusija pripravljena dati Japonski severni Sahalin, ki vsebuje lesna bogatstva. v najem za 1 milijardo zlatih rubljev. Na Japonskem je jako močna struja za priznanje sovjetske vlade. Zahteva sovjetske vlade, da se razveljavi portsnnitska pogodba, je napravila globok vtis, ker se vidi v njej močna nacionalna smer sovjetske politiko. STAMBOLIJSXI O BOLGARSKEM DOHODU DO MORJA. Sofija, 4. junija. (Izv.) Ministrski svet pod predsedstvom Stambolijskega je razpravljal na zadnji seji vprašanje dohoda do morja za Bolgarijo. Sklenili so, da Bolgarija ne sprejme drugačnega dohoda do morja kakor le preko avtonomnega bolgarskega ozemlja. V tem oziru se drži Bolgarija določil mirovne pogodbe, sklenjene in podpisane v Neuilly-ju, ki je zavezniki ne morejo spremeniti brez pristanka Bolgarije. VELIK POTRES V PERZIJI. Lo/idon, 4. junija. (Izv.) Zadnji veliki potresi v Teheranu so zahtevali nad 2000 človeških žrtev. Nova nemška rsparacijska ponudba. Berlin, 4. junija. (Izvirno.) Nemška vlada ne namerava v novi noti. ki jo tekom prihodnjega tedna pošlje anitanti, označiti reparacijske vsote, marveč se hoče postaviti na stališče, da naj jo določi mednarodna konferenca strokovnjakov. Pač pa bo ponudila nemška vlada garancijo, za katero ima jamčiti vsa nemška industrija in sicer v svoto 400 milijard zlatih mark za dobo 10 let. STALIŠČE ANGLIJE GLEDE REPARA-CIJSKEGA VPRAŠANJA. Pariz, 4. junija. (Izv.) Dopisnik »Petit Parisicna« se je razgovarjal z Baldwinom, Baldwin je dopisniku izjavil, da uvideva potrebo složnega nastopa med Anglijo in Francijo v reparacijskem in poruhrskem vprašanju. Zahteva Francije po jamstvih za izplačilo reparacij ga ne iznenaduje in zato smatra francosko stališče v tej zadevi za razumljivo. Vprašanje je za Baldwina le, če ne bo plačilna zmožnost Nemčije z zasedbo Poruhrja preveč oslabljena. MUSSOLINIJEV VOLIVNI RED. Rim, 4. junija. (Izv.) Volivni zakon, ki ga namerava izdati Mussolini, je osnovan na kombinaciji principa večine in propor-čnega sistema. Da se določi večina, tvori cela država volivno enoto. Volivni rezultati v okrajih pa so merodajni za izvolitev posameznih oseb. EKSPOZE NOVEGA POLJSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Varšava, 4. junija. (Izv.) V svojem nastopnem govoru je novi ministrski predsednik Vitosz naglašal, da Poljska nikakor ne namerava voditi šovinistične nacionalne politike. Z vso ostrostjo pa bo nastopila proti nepostavnim organizacijam. Razmerje med Poljsko in med zapadnoevrop-skimi demokracijami, zlasti s Francijo, je jako prijateljsko. Glede razmerja do novih držav, nastalih iz Avstro-ogrske, je povdarjal, da morajo imeti skupne cilje, V vsakem slučaju pa jc Poljska pripravljena varovati svoje pravice z vsemi sredstvi. Zato gleda Poljska v svoji armadi najboljše jamstvo za svojo bodočnost. OGRSKE ŽELEZNICE. Budimpešta, 4. junija. (Izvirno.) Semkaj je dospel generalni ravnatelj Canadian-Pacific družbe, ki se bo pogajal z mažarsko vlado glede ogrskih' železnic. i&ja Glasilo »Jugoslovanske muslimanske organizacije«, »Pravda«, prinaša intervju z dr. Korošcem. Na vprašanje je li res, kar piše belgrajski, posebno' pa! demokratski tisk, da med strankami revi-zionističnega bloka obstoja nesporazum, je flr. Korošec odgevoril: »Te vesti ne odgovarjajo resnici. Stranke takozvanega revizioni. ličnega bloka so se od početka zedinile v načelu, da jo n.iiliov cilj revizija ustave, a o taktiki in metodah se dogovarjajo od slučaja do slučaja. Glede zunanje politike, ocenjevanja dogodkov s stališča svetovnega nazora, glede socialnih vprašanj itd., ima vsaka stranka svoje stališče, ker te stvari niso bile predmet našega sporazuma. Tukaj ima vsaka stranka svobodne roke. Tako n. pr. gleda naša stranka drugače na nemško vprašanje nego g. Radič, toda to ni nobena znpreka, da ne gremo v velikih ustavnih vprašanjih skupaj.« Nn vprašanje, kaj je res na pisanju »Vremena«, da bi gg. Radič in Korošec zapustila Spaha, ako bi to sporazum z Belgradom zahteval, je dr. Korošec odgovoril : »Tako naše slovensko kakor bano« vinsko hrvatsko vprašanje je težko, a najtežje je bosansko. Za muslimane v Bosni in Hercegovini se hore i Hrvati i Srbi. Na kateri strani bodo muslimani, lam je večina. Zaradi tega bo še doigo časa ena stranka napram muslimanom zelo uerazpoložena. Zdaj je vrsta ua RTTTTimTT, Wne 5. JtrtTJa etUT. 13Ê» krajino hI bila vsled pomanjkanja statističnih podati;. spojena z velikimi težkočami, pa tudi reparticija pokrajinskih kontingentov sama bi dala gotovo povod upravičenim pritožbam. Zalo bi ja? z ozirom na naše današnjo razmere priporočil še enostavnejši in popolnoma gotov postopek, s katerim bi se v najkrajšem času doseglo izenačenje davčnega bremena v pogledu zemljarine. Pokrajinske komisije, sestavljene iz uradnikov finančnega resora in resorov ministrstva za poljedelstvo in za šume ter iz i delegatov kmetijskih strokovnih organizacij bi ugotovile na temelju večjega števila vzglednih okrajev povprečne cene poljedelskih in šumskih proizvodov, kakor so se ti prodajali iz prve roke v letih 1919 do 1922. V vsaki pokrajini bi se vzeli okraji z različnimi gospodarskimi razmerami: okraji v bližini večjih mest z dobrimi prometnimi sredstvi na eni strani, in okraji oddaljeni od večjih centrov in s slabimi občili. Primerjajo ta ugotovljene povprečne cene s cenami, katere so ja iste predmete obstojale v letu 1918, bi te pokrajinske komisije ustanovile za vse pokrajine koeficijent, kateri bi izražal razmerje med predvojnimi cenami in poprečnii cenami 1. 1919 do 1922. V pokrajinah s stalnim zemljiškim katastrom po čistem dohodku (v Sloveniji, Dalmaciji, Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji) I bi te komisije ustanovile razen tega z množenjem koeficienta s katastralnim čistim prinosoin, kakor se ta nahaja v katastralnih operatih, za večje število parcel poprečni novi katastralni prinos, za hektar njive, vr*a, vinograda, travnika, pašnika in šume in to za štiri vrste: za najboljšo, za srednje, za slabše negoli srednje in za najslabše kulture. (Sledi.) -f- Ob Levstikovem govora. Pod tem naslovom je objavil včeraj »Slov. Narod« eno celo dolgo kolono razmotrivanj o gow> ru, ki ga je imel na grobu judenburskih žr-tev slovenski pisatelj g. Vladimir Levstik, 0 govoru g. Levstika na tem mestu ne n«h meravamo govoriti, kar je treba izrečna ' ugotoviti, če ee hoče človek izogniti raznim podtikanjem. Po tej v naših razmerah pre-potrebni ugotovitvi pa si dovoljujemo našd bralce vprašati: Ali veste kaj je »pajšel«7 Namreč »pajšel«, ki ga servirajo navadna ob pondeljkih v gostilnah — gostilničarji že vedo zakaj, in gostje tudi. Ob pondeljkih je namreč dobro kaj kislega in »pajšel« s ci-trono je kisel. Toliko bolj kisel, kolikor ve3 je citrone. V »pajšel« ali da povemo po slo< vensko: v pljunka pa ne narežejo kuharic« samo pljučk, ampak tudi nekoliko srčka, potem nekoliko govedine od nedelje in včasih tudi razrežejo košček pečenke od sobote. Vsaj veste, ljudje božji. 'sako je z želode! ob pondeljkih! Zato nam je narezal tudi »Narod« med slovenska pljučka nekoliko srbskega srčka, nekoliko jugoslovanske pečenke in vse to pobrizgal z izžeto citrono državotvornosti. »Narodov« recept za »paj-šek, ki ga bodo gotovo vse gospodinje brale z zanimanjem, je pa tak : Vzemi nekoliko slovenskega jezika in slovenske književnosti. Ta mora ostali — »rabi slovenskega jezika popolna sv hoda in duševnemu ustvarjanju s sloven !.;m jezikom poglobljena struga, ker drugače ne more živeti, ne utegne ustvarjati, ni v stanu napredovati.« To bi bile torej pljučka, sama j čisla pljučka. Tem pljučkam pa pridodeni nekaj srčka, srbskega srčka: »Mi zanikamo vsako slovensko, hrvatsko ali srbsko državno pravo (Srbi padajo v omedlevico, op, ur.). Prebivalstvo naše države naj se imenuje jugoslovansko, ker vemo, da se bo Vse to kaže, kakor da bi v Belgradu na sporazum resno пг mislili, ampak se le s tem vprašanjem igrali. Dr. Peleš se je skliceval celo na to, da bi demokrati preprečili sporazum celo v slučaju, če bi Hrvati pristali na vidovdansko ustavo. Ako je temu tako, potem se res zdi, da radikali sporazuma resno nočejo. Od nas zahtevajo, naj svoje zahteve formuliramo, vendar pa nam obenem ponujajo vlast, ko sporazum še ni konkretiziran! To je očividno igra! Nato je Radič govoril o vladni deklaraciji, ki govori o troimenem narodu, o katerem ne govori niti ustava, ki pozna samo Srbe, Hrvate in Slovence. Govori se v njej tudi o centralni upravi, kar pomeni parcelaciio Hrvatske. Radič je končno izjavil, da ga celo vprašanje zelo skrbi, veruje pa v ziv.a-go pravične stvari. Končno je snrožil misel o konferenci med pooblaščenimi politiki od obeh strani. 4- Intervencije »Jugoslovanskega kluba«. Poslanec G o s t i n č a r se je 3. t. m. oglasil pri ministru za finance in mu predložil zahteve posestnikov Kranjske gore, da se jim čimpreje dovoli paša na italijanskem ozemlju, na planinskih zemljiščih, ki so njihova last. Gosp. minister je izjavil, da se to more narediti, in da bo skušal čimpreje j to tudi izvesti. Isti poslanec je vložil na ! ministra železnic dvoje vprašanj: eno zaradi doklad železničarjev v Zagrebu, ki morajo živeti v dvojnem gospodarstvu, eno pa zaradi porazdelitve železničarskih zdravniških okrožij. Dalje upit na min. železnic, da se železniški pisarniški slugo postavijo v II. kategorije in da se jim menja naziv. Poslanec Go-stinčar je tudi vložil interpelacijo na min. financije in spomenico državnih nameščencev ter vprašal, ali hoče g. minister upoštevati potrebe in želje držav-, nih nameščencev, izražene v spomenici. j naš jezik približal »srbohrvatski sintaksi« (I) in besednjaku.« To je čisto pravilen kuharski recept: Preveč paprike tudi najboljši golaš pokvari. Nato pa pride citronov sok: Srb, Hrvat, Slovenec — to so izrazi preteklosti.« Sedaj je »pajšel« za pondeljek gotov. — lz same hvaležnosti za tak odlični kulturno-politični »pajšek, kakor smo ga včeraj brali v »Narodu«, si ne moremo kaj, da temu »pajšlnu« ne bi dodejali še svojega »knedlna«. — Evo ti ga, brate 1 0КШ¥!П8 nOVŠCO. — Slovenskemu Narodu. Na poziv, da navedete nečednosti, ki jih je zakrivila Zadružna zveza, ste se blagovolili izogniti vprašanju ali in kdo se je okoristil s kapitalom, ki ga upravlja Zadružna zveza ter\ niste izvolili napraviti točne paralele, ka* kor sle namigavali v prvi notici. Dasi sem prepričan, da bodcLe razumeli moje skram-no mnenje, da ne Zadružna zveza ne njeni funkcionarji niso dolžni Vam otvarjati vpogled v poslovanje zadružnih organizacij, vendar Vam zaupam skrivnost, da Zadružna zveza ni dovolila kredita 2 milijonov kaki družbi najmanj taki, pri kateri bi bil zainteresiran njen član načelstva. Ako pa ste poučeni drugače, blagovolite navesti družbo in ime člana načelstva Zadružne zveze, da zadeva ne bo ostala postrižena. kakor je trdila klepetulja. B. Remec. — Občni zbor »Katol. tiskovnega društva« bo 3. julija t. 1. Spored: 1. Od 8. do 10. ure olgedovanje tiskarne, kemi- I grafi je, litografije in knjigoveznice; 2. J Ob 10. uri: a) nagovor predsednika; b) izvestje tajnika; c) poročilo blagajnika. 3 Volitev 14 odbornikov. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Pri volitvi odbornikov naj člani KTD vpoštevajo zadev-: ne paragrafe društvenih pravil, in sicer: I § 7. Sedež društva je v Ljubljani, kjer Srhih, in sedanja parlamentarna situaci- 1 ia ni ugodna sporazumu. Radikali so bolj interesi™ni na Bosni in Hercegovi- I ni nego demokrati, ker so dobili znatno Število mandatov in imajo iz Bosne nekaj jakih ljudi kakor so dr. Srškič in dr. Andrič. A baš sedaj so oni na vladi. Oni so tista stranka, s katero nameravamo skleniti sporazum. Mi Slovenci vas v sedanjem vašem položaju ne bomo zapustili. Mi se bomo držali zagrebškega pakta, dokler se ga bodo držale tudi vse druge stranke. Naše mesto je vedno na *trani pristašev avtonomije.« Na vprašanje, ali misli, da bi se mogel srbsko-hivatski spor rešiti brez ozira na Bosno in Hercegovino, je dr. Korošec dejal: »Jax mislim, da je v zakonodajni avtonomiji Bosne in Hercegovine edini lek, da se konsolidirajo razmere v tej deželi. Dokler se ne uredi Вовпа in Hercegovina — a to ni mogoče potom centralizacije — tako dolgo bosta Bosna in Hercegovina središče najljutejše borbe političnih in narodnih zajednic. Ta borba bo vedno našla odmeva v srbskem in hrvatskem narodu izven Bosne in Her-oegovine. V interesu miru in napredka bi se morali prizadevati, da se uredijo razmere v Bosni in Hercegovini. Samo tako bi se popolnoma rešil srbsko-hrvat-uki spor.« Končno je dr. Korošec na vprašanje, ali bi on in Radié se spustil v po- Jajanja s katerokoli srbsko stranko, brez ugoslovanske muslimanske organizacije, odgovoril: »Ne! Dokler je v veljavi revizioni-(rtični pakt, je to nemogoče!«_ Maša davčna reforma. Hilarij Vodopivec, načelnik finančnega ministrstva. (Dalje.) Relativno težja bi bila izvršitev materialnega izenačenja pri zemljarini. V pogledu zemljarine obstojajo v naši državi trije načini obdavčevanja. V Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatsko-Slavoniji in Vojvodini obstoja sistem stalnega zemljiškega katastra in davek se izračuna od vcenjenega čistega ka-tastralnega dohodka, v Srbiji in Črni gori obstoja razredni davčni princip s progresivnim davkom po kakovosti ali le^i zemljišča ln slednjič v Bosni in Hercegovini se davek na zemljišče plača v obliki desetinskega pavšala ugotovljenega katastrskega brutto-dohodka in povrh tega v obliki davka po vrednosti zemljišča na temelju ugotovljene stalne katastrske vrednosti. Gotovo bi bilo najidealnejše, ako bi se v vso državo uvedel stalni kataster po čistem dohodku, kakor ga imamo v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatsko-Slavoniji in Vojvodini, toda izvršenje takega ogromnega dela bi trajalo najmanje deset in tudi več let in bi s svojimi stroški pogoltnilo državne dohodke iz zemljarine za dolgo vrsto let. To delo bi bilo za eno generacijo nerentabilno in bi se moglo sploh popolnoma opustiti iz razloga, ker bo naše zakonodavstvo prejalislej, mogoče že v teku enega desetletja, ukinilo sploh vse objektne davke po dohodku, torej tudi zemljarine, in uvedlo samo enoten progresivni subjektiven davek od vkupnega dohodka, kakor je n. pr. napravila Italija z zakonom z dne 24. novembra 1919. Univerzitetni profesor Dr. Fran Eller v svoji obširni, stvarni in bistroumni kritiki vladnega načrta zakona o neposrednih davkih (Narodnogospodarski Vestnik od 25. aprila 1923) v pogledu prehodnega izenačenja zemljarine, kakor jo predlaga omenjeni Na Himalajo in čamo I вдто. H i m â l a j a pomeni toliko kakor domovina snega. Od Pamirske planote do Hindukuša teče proti .vzhodu v nič man j ko 2400 km dolgem loku, torej tako daleč kakor od Biskajskega zaliva pa preko Francije, Švice, Italije, .Jugoslavije in Bolgarije do Carigrada! Široko pa je 200 do 350 km. Dva grebena gresta vzporedno, južni so imenuje Himalaja, in ima najvišje vrhove (Čomollungma 8882 m, Kancinčinga 8580, Davaladžiri 8180, Gavrizankar 7140); severni greben ima ime Transhimalaja ali Sven Hedin. Med obema grebnoma izvirata Indus, ki teče na zahod, in Bramaputra, ki ?re na vzhod; oha predereta v divjih brzicah Himalajo in napajata Indijo. Ganges pa izvira na južni strani. Tako ogromna višina je seveda važna ločnica podnebja, da je .severno od nje celinsko, južno pa čisto na-morsko. V severnih planotah in puščavah se zrak veliko bolj razgreje kakor pa v Indiji in Indijskem oceanu. Zato se ta severni rrak tudi veliko višje dvigne. Nastane torej neka praznina in v to planejo od juga plasti nadmorskega zraka, ki nosijo seboj veliko vlage- Ko pridejo do Himalaje, jih pa ta velikan ustavi, vrže kvišku, kjer se ohla-de in padejo na zemljo. Zato je na južni strani Himalaje 12 do 50 km širok pas zemlje, ki ima toliko padavin kakor noben drug krai na svetu — 1000 do 1250 cm, torej 18 krat toliko kakor pri nas. To ie d ž u n - zakonski načrt, pfôe med drugim: »Za .tvojo osebo nisem v obče ■/■■ to drago, komplicirano in pri vsem vendarle samo začasno, nepopolno, nezadovoljivo rešitev. Nova, a točna cenitev naj bi se izvedla šele, ko bo zemlja v Srbiji izmerjena in so nekoliko konsolidirajo gospodarske razmore. Takšna zemljiška katastracija mora sloneti na trdnih temeljih, ker se ne da ponavljati vsakih deset let. Kako je z zemljarino v deželah brez točno i merjene površine, pa priča najbolje Srbija sama, kjer zaradi nezadostne evidence znaten del obdelane zemlje (ena šestina do ena petina) ne plačuje v obče nobene zemljarine. Mnogo enostavnejše bi bilo, da se z a zdaj zemljarina k o n-tingentira z vsoto, ki bi morala biti v priličnem sorazmerju z obremenitvijo ostalih pridobitnih panog. Ta celokupna vsota bi se primerno razdelila na posamezne pokrajine, v katerih bi se potem delni kontingenti razdelili po veljavnih zakonskih predpisih. Jasno je, da tako kontingentira-nje ne more računati na točnost, ali poglavitno, kričeče neravnomernosti — in za te nam vendar gre — bi se dale odpraviti ali vsaj ublažiti tudi na ta krajši način. Treba samo dobre volje in — nekaj statistike, pa se bo našel kolikor toliko pravilen ključ. To metodo je svejčas izbrala tudi ujedinjena Italija, ki je imela opraviti z 22 različnimi katastri.« Ta predlog gospoda profesorja Ellerja zasluži polno upoštevanje, ker vodi hitrejše, lažje in z mnogo manjšimi stroški do smotra, nc~o se to more doseči po zapletenem in mnogo dražjem postopanju, začrtanem v členih 20 do 35 zakorrkepa načrta. Glede predlotra gosnoda d^'.;torja Ellerja imam samo en pomislek, t. j. porazdelitev državnega kontingenta na posamezne po- Politične vesti. • -f Shod zaupnikov SLS za Slovenijo. V nedeljo se je vršil v Starem trgu v dvorani Konsumnega društva dobro obiskan shod zaupnikov SLS, na katerem je poročal urednik Smodej o .irankini politiki po zadnjih državnozborskih volitvah, o položaju, ki je nastal vsled medle izjave samoradikalne vlade. Zaupniki so izvajanjem govornika navdušeno pritrjevali in odobrili politiko Ju; slovanskega kluba, zavedajoč se, da je taktika, ki jo je ubrala SLS, jedino pravilna in v sedanjih razmerah možna. -f Radič in vprašanje sporazuma. Stje-pan Radič je v intervjuvu z dopisnikom »Jutarnjega lista« 3. t. m. glede na akcijo za sporazum izjavil bistveno sledeče: sme se reči, da do sporazuma ne bo prišlo ali da sploh ne more priti do sporazuma. Govor Ljube Jovanoviča je bil dober. Tudi mi s svoje strani smo se glede na sporazum izjavili tako, da nam je dr. Korošec javil, da je bil vtis naših izjav na belgrajske kroge jako dob ^r. Ko so nekateri srbski krogi postavili na dnevni red težko vprašanje o državni obliki, smo jasno izjavili, da tega vprašanja ne bomo forsirali. Naenkrat pa so nastale težkoče in je prišlo do vladne deklaracije, katera daje povoda k pesimizmu, kakor da radikalna stranka vprašanje sporazuma gleda le s stališča opor-tunitete z ozirom na zunanji položaj. Radikali se naenkrat pomišljajo in dr. Peleš nas sprašuje, s čim se bo cela stvar končala, ako začnemo protokol izvajati. Ko smo se mi sklicevali na parlamentarno situacijo, se nam je reklo, da lahko radikali uničijo naše mandate. Dr. Peleš je tudi skušal zastopnika Hrvatske Zajednice dr. Lorko-viča in dr. Poliča od nas ločiti, m з čemu hrvatska inteligenca ne nastopa neodvisno od seljakov? Dobil je zasluženi odgovor. gla T a r 6 j, ki ima najbujnejše rastlin- ' stvo in živalstvo vsega sveta, le ne ljudi, i ker bi jih mrzlica v nekaj tednih pomorila, j Vihar, ki nastane ob tem zračnem pretaka- | nju, pa je glasoviti monsun, ki je tudi največ kriv, da še do danes ni stopila človeška noga na najvišji vrh zemlje, na Č o -molungmo. Ali ni pravzaprav res čudno, da so še kraji, ki jih človek kljub svoji podjetnosti in vedoželjnosti še do danes ni prehodil! Ta najvišji zemeljski vrh so pač opazovali in merili od blizu in daleč in vedno so morali dognati, da je najvišji, nanj pa do danes še niso prišli, dasi je leta 1922 posebna ekspe-dicija dosegla višino 8326, torej so imeli do vrha le še dobrih 500 m, kar navadnega turista ne zamudi več ko eno dobro uro. Zanimiva pa je zgodovina vseh prizadevanj, da bi prišli na vrh. Oglejmo si jo nekoliko! L. 1849 so najvišji zemeljski vrh opazovali iz razdalje 240 km. L. 1852 so dognali, da je to najvišji vrh na vsej zemlji, ki meri 8840 m, novejši opazovalci pa so spoznali, še večjo višino, namreč 8880 ali natančno 8882.22 m, ali pa da si lažje zapomnimo kar 4 osmice, torej 8888 m. Po slavnem geodetu Everestu so mu dali ime Mont Everest. R0 km zahodno od njega pa je Gavrizankar, ki je dotlej užival svetovno slavo, da je najvišji, dasi meri »samo« 7140 metrov. Loči ju sedlo Kombu. Najvišjemu vrhu, ki ga mi imenujemo M. Everest, pravijo domačini Čomolungma, t j. »boginja mati dežele« ali »predobra boginja zemeljska mati«. To ime so izvedeli iz priporočilnega pisma, ki ga je tibetski glavar Dalaj lama dal 1. 1921 angleški ekspediciji, namenjeni na ta vrh, Sven Hedin je pa opozoril, da so to ime imeli že kitajski zemljevidi. Dolgo so že poizkušali, kako bi se tej boginji materi približali. Zlasti general Bruce je bil eden najvztrajnejših, ki se ni bal ovir. L. 1893 je hotel od Hindukuša skozi državo Nepal, 1» so državni nemiri izjalovili vse delo. Pozneje je hotel na Čomo-lungmo skozi Tibet, torej od severa, pa mu angleška vlada ni dovolila, da ne bi vznemirjal Tibetancev. Politično spada namreč ves ogromni svet Himalaje, ki obsega 650.000 km2, na severu pod samostojni Tibet, na jugu pa ves pod angleško oblast, le državi Nepal ob srednji in Butan ob vzhodni Himalaji imata lastne vladarje, ki so tudi od Angležev odvisni. Isti Bruce se je tretjič lotil dela 1. 1907 in se srečno domenil z domačim vladarjem in pridobil za to tudi nepalske odllčnjake, toda javno mnenje Nepalcev je izjalovilo tudi ta poizkus. Nemec Boeck je 1. 1900 imel saj toliko sreče, da je smel na 3000 m visoki Kukani juž. od M. Everesta, in je od tam prinesel dragocenih slik. Naprej pa tudi on ni smel, ker domačini zlasti ta kot posebno skrbno skrivajo evropskim rv»m, Pa kako smešen slučaj mu je pomagal saj do tega vspehal Bil je s to prošnjo pri prvem ministru 11e- palskem. Pa vse prošnje niso pomagale. Ves nevoljen se Boeck poslovi in pri vratih odpre svoj cilinder na klak, ki glasno poči. »Oho, kaj je pa to?« radovedno vpraša minister. »Vidite,« pravi Boeck, »Vi hočete spoznati skrivnost mojega klobuka in dam Vam je, če mi zanjo daste skrivnost te gore.« Dobil je dovoljenje, da sme iti na goro Kukani. L. 1913. je hotel iti na Comolungmo angleški stotnik Noel od severozahoda, pa sc ga Tibetanci zapodili. Zanimive pa so zlasti raziskave 1. 1921 in 1922, zato si hočemo delo teh dveh let natančnejše ogledati. L. 1920. se je v Londonu pri Angleški geografski družbi osnoval poseben odsek za M. E v e r e s t, ki je prevzel nalogo, da preišče goiX> sveta in kraje okrog nje. Načeloval jo odseku Younghusband, člani pa so lili razni tro-kovnjaki, zlasti R. wling, Bruce, Kellas. Sklenili so, da goro naskočijo od severa skozi Tibet. Toda, kako dobiti dovoljenje od tibetske vlade, ko so vendar vedeli, koliko je slavni Sven Hedin pretrpel na prepovedanih potih? Indijska vlada je poslala Angleža Bell kot odposlanca v Lazo in ta jc dosegel, da je Dalaj lama dal že omenjeno dovoljenje, naravnost priporočilno pismo, ki vsebuje tudi ime najvišje gore v domačem jeziku (Čomolungma). (Da I(e.) Rtev. SLOVENEC, 'đne 5. junija 1923. Sfrttn 8» naj stalno biva predsednik in vsaj 9 odbornikov. § S. za vodstvo društvenega poslovanja se nastavi 1Г» odbornikov, katerih 14 voli občni zbor, petnajstega pa imenuje društveni pokrovitelj. § 11. ï)a občni zbor veljavno sklepa, mora biti vsaj 25 članov osebno navzočih. Odbornike voliti smejo tudi nenavzoči člani (po glasovnicah). — TajniStvo SLS v Novem mestu prili. teden, t. j. od 3. do 11. t. m. ne posluje, ker bo tajnik službeno odsoten. — Poročil se je v pondeljek 4. junija na Dovjem g. Janko Dernič, lesni trgovec, 7; gospodično Gizelo Rabič, hčerko hotelirja »Triglav«. Bilo srečno! — Iz Kočevja. Pred nekaj dnevi so baje. likvidirali pri nas zadnji demokratje. V to svrho je kupil znani odvetniški koncipijent kar dva janjčka od veselja, da je spravil demokrate v svoj radikalni tabor. Te dve nedolžne žrtve so potem na ražnju pekli na vrtu gospe Nosano-ve, na kar se je vršila slavnostna pojedina, s spremljanjem govoranc dveh bivših demokratov, ki mislita, da igrata med kočevskimi Slovenci prvo vijolino. Da večinoma vsak Slovenec slavnost primerno z žlahtno kapljico zalije mislim, da mi ni treba poudarjati še posebej. Tako je tudi tukaj trajalo rajanje pozno v noč in se ga je udeležil tudi sokolski naraščaj. Razgovor se je baje tudi sukal okoli občinskih volitev, kar je jako verjetno. Odvetniškemu konci-pijentn bi gotovo dobro doše! županski stolec. Ivan, ne gremo ti več na lini! Dosti .je. tvojih razprtij med nami. Rajši se za izpit pripravljaj, politiko pa prepusti drugim! — Kočevar. — Volkovi. Lovskemu čuvaju Šaferjn /fneza Auersporga v Kočevju se je posrečilo, kakor smo že poročali ustreliti volkuljo in ujeti dva mladiča, samca in samico. Oba mladička sta i-azstavljena na vrtu hotela »Uniona« proti vstopnini 2 Din. Vstopnina pripade odboru za pokončevanje roparie, v Kočevju, 10 odstotkov pa »Zelenemu križu«. Mladička sta prav živahna in se ju izplača pogledati. Sta tudi na prodaj. — Smrtna kosa. V Blaeih blizu Ne-režišča v Dalmaciji, v tzv. puščavi, v kateri je do pred nekaj desetletji živela zadruga duhovnikov puščavnikov, je minole dni umrl 77 letni kanonik don Niko Miličevie, zadnji upravitelj puščave in nestor braške duhovščine. Pokojnik .je vžival splošno spoštovanje in ljubezen. Svetila mu večna luč! — Odbor društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani vabi svoje cenjene člane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 17. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v restavraciji pri No/om svetu v Ljubljani z dnevnim redom »Povišanje mesečne šlanarine«. — Odbor. — Proti zlorabi državne himne. Višji mestni načelnik v Novem Sadu Andrej Va-ričak je izdal odredbo, s katero ukazuje, da se sme državna himna svirati ali peti edinole pri oficienlih, patrioti enih in drugih od oblasti dovoljenih prieditvah, nikdar pa v javnih lokalih na zasebno zahtevo kogarkoli. V slučaju kršitve te odredbe bodo kaznovani lastnik lokala in godci oz. pevci na najstrožji način. Svojo odredbo utemeljuje Varičak s tem, da se često dogaja, da dajo pijane in razuzdane družbe v namenu izzivanja drugih oseb svirati ali peti državno himno, ki se na la način nedopustno oskrunja. — Proti nenravnemu tisku. V italijanskem parlamentu je predložil demokrat Belotti zakonski načrt za boj proti nenravnemu tisku. Predlogu se je v imenu vlade pridružil pravosodni minister; predlog so podprli tudi popolari in socialisti. Sprejeta je bila resolucija v prilog Belottijevemu predlogu. — Zanimivo učno potovanje. Dne 27. maja se je v slovitem svetovnem zdravilišču Pištian na Ceško-Slovaškem sestalo 40 najuglednejših zdravniških avtoritet iz Nizozemske, Danske, Švedske in Norveške, da na licu mesta ugotovi učinkovanje omenjenih toplic pri revmi in ôshias. Odličnim gostom je priredila kopališka uprava s sodelovanjem številnih kopališčnikov svečan sprejem. — Trgovska, industrijska in bančna podjetja, ki reflektirajo na absolvente trgovske šole, naj naznanijo svoje želje ravnateljstvu, ki bo po najboljšem poznavanju sposobnosti svojih učencev in učenk skušalo ustreči vsem interesentom. — Ravnateljstvo Drž. dvorazredno trgovske šole v Ljubljani, — Še vedno volkovi. Sinjsko lovsko društvo je o binkoštnih praznikih priredilo zabavni izlet v Rudušo z godbo, streljanjem itd. Ob tej priliki meni neki dalmatinski list, da bi lovsko društvo mnogo bolj vršilo svojo dolžnost, ako bi napravilo resen lov na volkove v senj-ski okolici. Ta zver se v velikem številu potepa okoli sinjskih vasi in dan za dnevom kolje bednemu prebivalstvu goveda in konje, da ne govorimo o drobnici. Ljudje si ne upajo gnati živine v gore. Ljudstvo si ne moro pomagati, ker nima orožja, a lovci na resen lov ne mislijo. Naj bi se vendar zganile oblasti, da stradajoče prebivalstvo rešijo veaj volčje nadlegel. Z&or »Jugoslov« Matice«. v Celju, 3. junija 1023. Ob udeležbi delegatov iz vseh delov Slovenije se je vršil v Celju v Narodnem domu III. redni občni zbor Jugoslovunske Matice. Tudi druga narodno-obrambiia društva so poslala svoje zastoi>-nike, tako Ciril-Metodova družba, Slovenska Straža in Gosposvetski Zvon. Mesto Celje je zastopal župan dr. Hrašovec; s posebnim zadovdlj-stvom so navzoči pozdravili številno zastopstvo častnikov. Dr. Vlad. R u v n i h a r je kot predsednik razvil na kratko velike kulturne naloge, ki jih Izpolnjuje Matica in narisal v kratkih potezah položaj uboge slovenske raje izven meja Jugoslavije. Heimatsdienst na Koroškem in fašizem v Italiji sta se postavila na stališče surove sile, da uničijo slov. živelj v Primorju in na Koroškem. Šolstvo, zadružništvo, društveno življenje: vse to se dosledno uničuje in tepta: nobena mirovna pogodba, nobeno naravno pravo ni sveto Italijanom in Nemcem, ki se radi ponašajo z visoko kulturo! More-li slovenski narod vse te brate preko mej prepustiti narodni smrti? Tužna zgodovina teh naših teptanih bratov je zapisana v arhivih Matice iu Matica, kot glasiteljica celega slov. naroda, mora te brate rešiti in biti pred vsem svetom obtožiteljica naših narodnih sovražnikov. Tajniško poročilo glavnega tajnika M a h k o t e je bilo živ dokaz vsestranske delavnosti Matice. G. Mahkota je kot poseben zgled idealnega narodnega navdušenja postavil šolsko deco širom slovenske domovine, ki se tako pridno odziva vabilom Matice: zasluga za to gre slovenskemu učiteljstvu, ki je pač s tem storilo blago delo za slov. narod. Predsednik dr. Ravnihar se je v imenu občnega zbora zahvalil g. tajniku za njegovo v resnici velepotezno delo med letom in je dejal, da jo odbor vestno delil podpore popolnoma nepristranski, kar lahko potrdijo odborniki različnih strank. Poročilo g. blagajnika dr. Vod op i ve, a зе je vzelo z velikim zanimanjem na znanje ln ves občni zbor se je strnil v eno samo željo: Potro-jiti in početvoriti dohodke. Na interpelacijo zastopnika SLS dr Ogrizka glede intervencije dr. Ravniharja pri ljubljanski vladi v zadevi razpustitve Orjune, je dr. Ravnihar izjavi), da je bilo tozadevno poročilo v Slov. Narodu napačno in da on kot predsednik Matice ni interveniral. Po daljši debati se je to nesporas-umljenje popolnoma pojasnilo v zadovolinost inter-pelanta. G. dr. Oblak, predsednik Gosposvetslcega Zvona je sprožil debato o medsebojnem razmerju narodno-obrambnih društev. V debato so posegli zastopniki Ciril-Metodove družbe in tudi delegatje podeželskih podružnic. Končno so je zbor sedinil vsaj na formulo tesne in izpopolnilne kooperacije. Več delegatov je povdarjalo dolžnost vlade, da ščiti z internacionalnim pritiskom na temelju mednarodnega prava pravice Slovencev. Ravno to je naloga Jugoslovansko Matice, da neprestano intervenira potom poslancev itd. pri vladi v svrho zaščite našega elementa onstran meja. Predlog, da naj si Matica skuša izposlovnti oprostitev od vseh davkov, je bil soglasno sprejet. Nato se je vršila volitev odbora; poleg starega odbora so bili izvoljeni nekateri novi člani. Predlog prof. Srebrniča, da naj podružnice prirejajo take veselice itd., katerih se lahko udeleže vse stranke, n. pr. da naj opuščajo izrecno plesne veselice, je bil sprejet. Ob koncu se je dr. Hrašovec v prisrčnih besedah zahvalil v imenu celjskega mesta Matici, da jo priredila občni zbor v Celju in nato je predsednik ob splošnem zadovoljstvu in soglasju zaključil ob pol dveh občni zbor. š Obtožnica. Proti vlomilcem v Ci-rilovo tiskarno, ki so sami člani Orjune, ,]e državno pravdništvo vložilo obtožnico. Obtoženih je 19 oseb, ki so se odlikovale pri junaškem napadu na mrtve stroje. Obtoženci so: Vladimir Štoka, bivši pisar pri dr. Ingoliču, predkazno-van zaradi tatvine, sedaj pri vojakih v Mostaru; Jakob Pavišic, brez posla, sedaj v Celju; Ivan Škerjane, revident .južne železnice; Emil Kobal, uradnik južne železnice; Zmagoslav Hren, pisar južne železnice; Peter Jurkovič, slavec v Mariborski tiskarni; Anton Jurkovič, zasebni uradnik; Janko Tevžič, brez posla, iz Celja; Albert Vedernjak, inže-ner pri agrarnem uradu; Stanko Bole, uradnik špedicijske stroke; Adolf Ogrizek, črkoslikar južne železnice; Anton Hlebš iu Ivan Hlebš, oba nastavljenca pri »Balkanu«; Ivo Sušnik, solastnik anončnega zavoda; Adolf Bregant, uslužbenec južne železnice; Ivan Jurkovič, zasebni uradnik; Milan Serti«?, uradnik južne železnice; Andrej Vuga, carinski delavec in Josip Stiplovšek, zasebni uradnik. š Škrlatica. V Škofji vasi pri Celju je izbruhnila škrlatica. Bolezen se je razširila tudi že na nekatere občine konjiškega okraja. Bolezen je zahtevala že več žrtev. Pod-vzeti so vsi potrebni koraki za lokali::acijo bolezni. MIJanske novice, lj Brzojav mesta Splita. Mestno župan-stvo je sprejelo sledeči brzojav: >Split. Pri Povratku domovini blagoslovenih mrtvih ostanaka mučenika Endlichera iz Gradca i drugih ži tava tudjinskoga nasilja iz Juden-burga cijeli naš narod upire zahvalne poglede u bjelu Ljubljami. Osobito Split s našega Jadrana s ponosom se sječa zajednič-ki sa slovena" .am braćom iz.'ržanih borba, kojima smo i onda kro/, sve muke i patnje težili narodnom in drža .nom jedinstvu. Slava narodnim žrtvama i mučenicima. — Gra-donačelnik dr. Ivo Tartagla.< 1 j Poročila se je gdč. Štefanka Sax^ hčerka trgovca na Starem trgu z g. inQ5. chem. Mirkom L i n d t n e r -,j e m Iž Radeč pri Zidanem mostu, sedaj v Litiji. Obilo sreče! lj Konveuiat. V sredo, 6. junija, sestanek katehetov ob petih popoldne v posvetovalnici Jugosl. tiskarne. Na sporedu posvet o praznovanju sv. Alojzija in drugo. lj Prosveta irančiSkpnske župnije priredi 17. junija na nedeljo d niš t ven izlet k Sv. Primožu nad Kamnikom. Odhod je z .intrsnjim vlakom ob 5.20 uri iz glavnega kolodvora. Izlet, ki je združen s sv. mašo, so vrši le ob lepem vremenu. Jedila je vzeti s seboj. Prihod v Ljubljano ob 22.8 uri. — Prijatelji društva vabljeni. lj Akad. soe. ped. krožek priredi v torek 5. t. m. ob S. uri zvečer na kr. moškem učiteljišču sestanek s sledečim vzporedoni: a) Vest (govori tovariš Jug Klement). h) Debata. Vsi, ki не za stvar zanimajo vljudno vabljeni. lj Izvrševalni (ožji) odbor državnih nameščencev, železničarjev iu upokojencev ima danes, v torek, ob 19. uri 30 minut sojo v Gradišču 7. — Akcijski odbor. lj Oblastna zveza dobrovoljcov poziva vse v Ljubljani bivajoče člane, da se udeleže danes, 5. t. m. pogreba našega tovariša dr. Milka Gnezde, ki je umrl v Nišu in čigar zemeljske ostanke so prepeljali semkaj. Pogreb se vrši ob 3. pop. z južn. kolodvora k sv. Križu. Za dobrovoljce udeležba obvezna! Dobrovoljcem naklonjeno občinstvo se vabi k udeležbi. Mesto venca pokojnemu dobro-voljcu so zbrali njegovi tovariši 500 Din v prid invalidom dobrovoljcem. lj Društvo sluš. fil. fnk. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v torek, dne 5. junija ob 20. uri. Predava gosp. prof. Dolenc o »Socialni vzgoji šolske m 1 a d 1 n e«. lj Mestni dohodarstveni urad razpisuje javni natečaj za napravo nove mostne tehtnice z dvojno srednjo prečni eo ln ročnim dvigalom za razbremenjenje, 6 m dolžine in 2.20 širine ter do 10.000 kg nosilnosti. Natančnejše podatke daje ravnateljstvo na Gosposvetski ce^fi št. 17 z dostavkom, da sprejema zadevne ponudbe do 15. junija t. 1. opoldne. Društvo najemnikov za Slovenijo opozar ja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 6. 6. 1S23 ob 20. uri v veliki dvorani .Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. lj Usmiljenim srcem priporočamo ubogega bolnega, pleskarja z ženo in 2 otroči-čema, ki nimajo prav nikakih sredstev. Vsak tudi najmanjši dar sprejme uboga družina na Sv. Martina cesti 2. Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje ponovno ustmeno dražbo monopolskih artiklov na 2. julija t. 1. Natančni pogoji so na razpolago v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubljani. 3340 wjjJW DVIG NAŠE VALUTE SE NADALJUJE. Ljubljana, 4. junija 1923. Včeraj je notirala naša 'valuta (dinar) v Curlhu 6.S0. — To pomeni, da dvig naše valuto na tujih borzah konstantno napreduje. Zanimivo je, da je še do petka paralelno napredovala z nami tudi bolgarska valuta, kar pomeni, da ima svet zaupanje v bolgarsko državo. Najzanimivejše pa je, da je o priliki dviga naše valnte padla na svetovnem trgu italijanska valuta. So ljudje, ki govore, da intervenira Francija, ker se je Italija pridružila Angliji, v korist našega plačilnega sredstva. Vendar so to zgolj kombinacije. Baisse na zagrebškem in belgrajskcm trgu so nadaljuje. Curih je padel na 14.825 (preje preko 17), Pariz na 5.425 (preje kroir 6.40), London 377.50 (preje krog 440), Berlin 0.9—0.10 (prejo krog 0.16), Dunaj 0.1115— 0.1530 (preje 0.1350), Praga 2.46—2.50 (prejo 2.80—2.90), Trst 3.85-3.90 (prejo 450—4.80), Newyork — dolar 78.50—80.50 (preje 93—95). g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica, 430 dinarjev, ječmen 28Г» Din, oves 287.50 Din, koruza 252.50-260.50 Din, beli fižol 525 Din, pšenična moka št. 0 640 Din, st. 2 600 Din, št. 6 487.50 Din, št. 7 425 Din, mekiuje 140 dinarjev. — Tendoncu vsled padca valute padajoča. g Svetovna produkcija i>etrolcja. Ame^ rikanski petrolejski zavod ceni produkcijo petroleja sledeče: V 1. 1922 se jo produciralo v svetovni produkciji petroleja za 851,540.000 barelov. Od 1. 1921 se jo produkcija povečata za 86,475.000 barelov. BORZA. Zngreb. 4. 6. (Izv.) Devize: Pešla 1.50 t.60, Berlin 0.9—0.10, Italija 3.85—8.90, London 377.60 —382.0, Newyork 79.50 - 80.50, Pariz 5.4250 - 5.4550, Praga 2.46—2.60, Dunaj 0.11B8—0.1150. Zilrich 14.8250—14.0250, BrtlSscl 4.25- 4.35. — Lir 3.81, dolar 78.50- -79.50, čsl. K 2.85-2.40, n. a. K 0.1120 —0.1130. Ziirirh, 4. 6. (Izv.) Devize: Pešta 0.1025, Berlin 0.0072, folij» 25.K7. London 26.68, Newyork РЗ.У«, Paria 85.76, Praga 10.69, Duuaj 0.00Ï8>, Sofija 5.45, Beograd C.80, Varšava 0.0097. lute: n. a. K 0.007825. i отај? Ija ljnfl se ii Ljubljanska porota. NA SMRT OBSOJENI 8LKJKO ZOPBT NA O»? TOZNI KLOPL Ljubljana, 4. maja Prvi dan drugega letošnjega zasedanja ljansko porote pomeni senzacijo, ki je silno redko ker sedi na porotni klopi gozdni pripravnik, 20 maja 1899 v Planini na Notranjskem rojeni Alojzi Slejko, kateri je bil 16. septembra 1922 po Ijuty ljanski poroti spo/.uan hudodelstva umora in J bil obsojen na smrt ua vešala. Proti smrtni otf sodbi se je bil pritožil Slejkov zagovornik dr. Krq< na stol sedmorice v Zagrebu. Stol sedmorice ji pritožbi ugodil, razveljavil smrtno obsodbo in od redil novo razpravo. Razveljavljenje sodbe je uW moljeval s tem, dn porotni senat ni stavil porot! nikoui tudi vprašanja na uboj in prekoračenj silobrana, ker se je Slejko pri glavni razpravi za govarjal s tem, da ni imel namena Maruišča ustroj liti iu dn je streljal, ker je imel utis, da v Marušičcvi roki nekaj zasvetilo. Ker smo o lanski Slejkovi razpravi zelo oâfe širno poročali, se omejujemo danes na kratek opfa dejanskega .stanja. Dne 21. maja 1921 .ie bil v Misličah pri S<£ žnni ustreljen učitelj Dominik MaruSič. UgotovilŽ se je, da ga ni nihče drugi ustrelil kakor Slejkci Laške oblasti Slejka niso več dobile, ker je poj begnil v Jugoslavijo ir. je bival 24. maja 1921 Tratnikovem hotelu v Ljubljani, kjer se je napa' no javil kot Zdenko Doliuar in bil takrat tu aretiran. Slejko svojega dejanja ni tajil. Bila sti s pokojnim Marušičcm prijatelja, a ko ga je majd 1921 obiskal, je videl, da mu Marušič ni več taka prijazen kakor prej, in mu je celo prepovedal 9«i kdaj prestopiti njegov prag. Na ljubljanski policij je Slejko rekel, da je Marušiča ustrelil zato, ken sta se sprla in ker mu je Maruišč odpovedal ргЈЧЈ jateljstvo. Pozneje v preiskavi je pa Slejko svol zagovor izpremenil v toliko, dn je ustrelil MaruJ šiča zato, ker se je bal, da ga ne bi javil italijafti skemu oblastvu, češ da je bil Marušič fašist. Današnjo razpravo proti Slejku vodi pre<4 sednik ljubljanskega deželnega sodišča dr. l'apež| obtožbo zaslopa prvi državni pravdnik Domcnieoij Slejka je zagovarjal dr. Kreč. Slejko je bil me28 iared-af ohcni zbor v gostilni pri Soklifu v Konjušni M3f"iCy.t.'\:!;f.T«Bi3Ma.iraamctaau ulki ob pol osmih. Dnevni red običajen; eventualne predloge je predložiti odboru 8 dni pred občnim »borom. V slučaju, da ob navedeni nri občni zbor ni sklepčen, se vrži pol ure pozneje istotam ne glede lin Število članstva. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Udeležba dolžnost. ^^ Tajnik I. Poizvedovanja. . Izgubljeno. V mšulmski cerkvi je bila najdena ovratna ženska verižica. Dobi so na Kongresnem trgu št. 17-1. Našel se je molek, ki so je izgubil ob šentjakobski procesiji. Poizvo se: Kopitarjeva ulica, mlekarna. V stolni cerkvi sv. Nikolaja se je v soboto 2. junija pozabila usnjata črna torbica. Pošten naj- ditelj se naproša, da jo prod nagrwH prinese v trgovino >Sainee nasJ. Pr. I/ertar, »v. Petra eesta štor. 42. Zgubila m je na poti od kavarne Krapš do Vodmata nova usnjata listnica, v kateri je bilo 6 мникатнввнвиикага ali trgovino, je ugodno NAPRODAJ. — Več pri IVANU FRELIH, istotam. PRIMA za parno žago in tovarno pohištva. BUKOVO OGL JE Vešč korespondence in knjigovod-j na vagone RAZPRODAJAM prompt, stva. Le prvovrstna moč, lesno- Naslov pove uprava »Slovenca* pod strokovno izvežban in samostojna številko 3347. moč! — Spričevala, reference m ! ~ , . „ pogoje na naslov: РГГСНСПа 11 I S И MARIBORSKA LESNA INDU- |z VRTOM, NAPRODAI v Zgornji STRIJA, Moribor. 3219 Šiški štev. 34. - Pojasnila daje lastnik ________________________BERGANT. istotam. 3357 Prosto Stanovanje Enodružinsko hišo HRANO v Ljubljani dobi akademik »li neoienjen URADNIK, ki bi za vsak dan, tudi v počitnicah, pol-jg svojih stanovskih poslov sprejel lahko delo. Podrobna pojasnila pri upravi «Slovenca« pod naslovom «DOM«. POZOR! Prodam več rabljenih HRASTOVIH in KOSTANJEVIH KADI tazlične velikosti, za namakanje sadj.i, ca zelje in repo po zelo ugodni ceni. — Poizvc se: Novi Vodmat 3, Ljubljana. Zlata ura *. r. (14-karatna), lepa. dobroidoča. z verižico za gospode, ie NAPRODAJ. Naslov pri upravi lista pod štev. 3354 z lepim vrtom in prostim stanovanjem dobi, kdor največ obljubi zanjo v Rožni dolini štev. 106 pri Mariaku. Napi odai le do 15. t. m. 3358 m m № m еп ■ n m m sg m m Ivan Sitar - RESTAVRACIJA V TOPLICAH — Oddajam kopališkim gostom snažno stanovanje in s TRIKRATNO HRANO NA DAN 180 kron. ззанинннши Kuhinjsko opravo novo, belo pleskano, moderno in solidno izvršeno, PRODA J. BAJDE, mizar, Spodnja šiška. Šolska ulica 1. 3310 Dražba premičnin. v sredo dne 6. junija 1923 ob 15. orl se prodajo na Gosposvetski cesti štev. 5, pritličje, desno, na prostovoljni JAVNI DRAŽBI v zapuščino po gosp. dr. Stare spadajoče premičnine, zlasti pohištvo in drugo. — Pod cenilno vrednostjo se ne proda. Drugi pogoji sc oglasijo pred prodajo na licu mesta. Ljubljana, 29. maja 1923. i ANTON GALLE, notar, kot sod. komisar. 5 stavbenih parcel PRODAM od 500—550 тг po 30 Din m'. — Naslov se izve v upravi pod št. 3222. Nc TV 415—23 Dražbenl oklic. з?л Na predlog zakoncev Ivana in Sabine Pavlic, posestnikov v Razkovcu hišna štev. 5 pri Oplotnici bo dne 15. JUNIJA 1923 ob9. eri predpoldne v pisarni notarja Jurija Detiček v Celju PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA ZEMLJIŠČA vL St. 185 kat. obč. Trata z zraven spadajočimi pritiklinami in s« bode izkKcaki I kot celota. — Izklicna cena znaša 230.000 Dn ter se predmet pod to ceno oe I odda. Pred pričetkom dražbe je treba položiti v roke sodnega komisarja kot i vadj 23.000 Din. — Natančnejši pogoji so na razpolago ▼ pisarni notarja Jurija DETIČEK v CELJU na Dečkovem trgn št. 3 ob uradnih urah. KR. OKRAJNO SODIŠČE v CELJU, oddelek IV., dne 26. maja 1923. Boljši GOSPOD 1ŠCE sobo s posebnim vhodom po možnosti z dobro domačo HRANO — Ponudbe rod «-DAKSA na upravo «Slovenca*. 3360 Banatsko ,a blag o MOKA, KORUZA la. zdrava, koruza delčki za konje, PŠENICA, OVK.S, pšenične OTROBE, koruzni ZDROB, koru/.na moka, otrobe itd. Od 5 kg naprej, ter na vreče in na vagone paritet kaka postaja r Sloveniji ^ najnižji dnevni ceni Raz- periferiji mesta, 500-1000 Ш», ZE«0 prodala M. B I.LIC. Dlina ska ccsta 33' y mnnonAl \!„f pri «Balkanu«. — Garantira se /л prvo- j ugodno NAPRODAJ. — Več pove. razredno BANATSKO BLAGO I 3346 FRANC ZORC, Zelena pot št«v. 6, —-----— — Kolezija, Ljnbljana. 3344 Ugodna prilika. Prodam radi selitve, pol ure hoda od Ljubljane oddaljeno POSESTVO s 4000 m5 zemlje, ki obstoja iz velike hiše, 600 m' zazidane ploskve, moderna ledenica, več sob, delavnica za prekajevanje mesa, j klavnica, velika zidana šupa, obokana klet, električna luč, zelo prometna točka ob obč. cesti, pripravna za mesno industrijo, zalogo pive ter za vsako obrt in trgovino, vse v najboljšem stanju; sedaj v hiši mesarska obrt s tedensko klaio 5—6 goved. Naslov v upravi pod it. 3235. III AUTO I ï BENCIN PNEUMAT1KA OLJE VSA POPRAVILA „ ¥ . .. MAST INVOŽNIE Vec stavbnih parce! iugo-auto d.z 0.z.v i jubn™. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi агшвав 1 . motocikli in bicikli svetovnoznani precizijski izdelki prve vrste Kolesarji! Oglejte si veliko zalogo dvokoles, kompl. i dobro pneumatiko, od 1900 Din dalje. »TRIBUNA« F. B. L^ tovarn« droit ol es in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4. 2959 Naphtalin surovi zzZ't i Din. Katran lz lesa kg 2 Din, brutto *a netto, ter STELAŽE za mešano trgovino, PRODA F. CVEK, Kamnik. 3303 Naprodaj je hiša trinadstropna. v sredi Ljubljane, na lepem prometnem kraju, pripravna хл trgovino in obrt. Cena 250.000 Din. - Naslov pov« uprava .Slovenca« pod Mcv. 3233. Naprodaj v Ljubljani _j mala, vili podobna HIŠA s parketiranimi sobami, oddaljena od glavne pošte 12 minut, pod zelo ugodnimi pogoji. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pove nprava lista pod št »v. 3282. t uiHiimiuumimnimuiruitimi::!» "4 ■типммитттмтмитним« S. E E. SKDBERNE, JfiSV —■- - - Parcela na Vodovodni cesti, relo ugoden prostor za hišo z obrtjo, NAPRODAJ po 25 Din Ivan Zakotnik 99 DIAMALT" Pozor peki! »Diamalt«, tvornice Haaaer I Sobolka, BeS-Stadlaa, t predvojni kako-voati, m edino dobi pri (tiar. zastopnika a Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Slroaamajerova 10. Ve- TtMen ».371 mestni tesarski mojster Teleta П. 379 Naslov pove oprava pod Št. 3320. rajte и ponaredb v prahn ali tekočini! izdam ko®«* cii ^cv^c&H Ошшуош urednik: Mihael moškerc .» uubiiani. LJubljana, Dunajska cesta 4в. Vsakovrstna tesarska dela, kakor, moderne lesene stavbe, oetrešj« м palače hlSe vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, atopstoe. ledenice, paviljoni, veinnde, lesene ogreje ttd. Oradba lesenih mostov, Jeasov, mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. -iuoosiovanska tiskarna v Ljubljani,