List
37.
dar
rt n
v
ke
Izhajajo vsako sredo po celi poli
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr
Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr
pol leta 2 gld. 20 kr
pol leta 1 gld. 80 kr
četrt leta 90 kr
četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den
>
Ljubljani v sredo 15. septembra 1869.
Gospodarske stvari.
sladko seno. Po takem živežu se redí živina na
in
Ce
mesu
se
pitanji ali debeljenji domaće živine.
Kaj se pravi: živino pitat
ivino pitati se pravi
)
klaj
7
ali debeliti?
o živini dajemo
pa bolj vodena in sladkorna piča daj kakor repa, pesa, žene to bolj na mleko.
Tretje, da namreč pitanec zmiraj dobro prebavlj
i
se doseže tako
da
se
vse
bit
o spreminjati v m Kako pa se to stori?
ki
mast ali
9
dajè,
delà pretežko in bolj pokoj
lep
7
po redu in zmerno
da je živina, hlev, posoda in živež čeden
«v.v,	^wxj j/vavjuw stojí, .
hlevu ali zunaj hleva prepeíje. Sicer j
9
da
ne
Da se v živino ob določenem času kar se naj- pomočnica za ješčinost živine, zraven solí pa vse
_	__~	_	«	_ _ *	m	m	m	#	m ~ + ^ -	m • m	«	_	^	JL
včasih se po pa sol dobra
kar
več more klaje spravi. To za izpitanje živine ni za- je grenko in dišeče, kakor brinj
9
dosti, da se jej toliko klaje ohrani in da se nadomestuj
bila
loj
dá
9
da se živina pri moči
J
kal m
9
to
9
kar m
po
delu
pel
9
divj
Ce hočemo od živine imeti, mora se ji tudi dajati več
mast
se napravlja meso in mast. Clovek , ki ima dohodkov na dan, kolikor jih potřebuj obleko, ne
leta je ravno tako suh, kakor iz začetka je tudi s pitanjem. Pitanci potrebujejo več
zgu-
í ali k 1 a j e, iz ktere
toliko
šičih živinorejci posebno hvalij
kos t anj
jagod
9
Pri
stolčeno ali zmleto
1W>
°glj
e n-pre
9
za živež in
rabo
Jsar se jim poljubi Cctrto, da se pitanci ne
postavi jim v kot svinjaka
ki naj drobno
9
da
ga
abii
9
se doseže, da se živina ne mol
za nobeno drug
bo si mogel ničesa na stran djati in konec
Ravno taka
ne
za plem
Zato
9
ne
se
že ali kast
preg
je znano
7
da
rezana živina se
lik
JJUUCUUJOJU VOU.	pit«, ftaaui uci cúftUrt , lil lUUl LLIt/5SU UJtJUO 16
redi živine enako dobro, okusno. Zato je treba, da pitanec zmiraj počiva
kakor nerezana, in tudi meso
Ker pa vsaka klaj
bolj
njeno je
9
naj se za pitance izbira takošna, iz ktere se napravlj
ker iz-
bolj
če
manj
hodi
9
pred
mesa
Če eboj
masti ali
ima pa
Pa j
tudi
veliko klaj
mer v hlev zaprte
manj se izdela, zato imajo pitance v eno
to redivne moj stri v pitanj
Judj
na Moravském
ki
i lUUl Zj 1v1 ij či VC11IW i\iajg iu iu iouituo auvjouí y ^/itauji gOSÍ , aicic uc1c čili SčlLLlč*
rada ne jé in do dobrega ne prebavi, jetra drago prodajajo, posadé gos v lonec
-j-	ivi so praví
ktere cele ali sama njih mastna
ne bo pitanje hitro izpod rok šlo. Treba je klaja takošna, da jo živina rad prebavlj
tedaj, da
>
da
niti ne more m
se ga
v ti ječi kar hitro in prav na de
in lahko belo spitajo. Gosi v loncu pa nimajo na svetlem
am
~ ~ - ~ ~ - - —J ^ . ^	»	I^fc« UIIUUJV lit« O V VyllVjiJJ , Ch lu-
pak še v kak tamen kraj jo postavijo, ker svetloba
Pitanci ne smejo biti za nobeno drugo rabo: draži čutnice očesne; kar pa čutnice draži
ne za mol
9
ne za pleme, ne
IV	.	v^v.^v	j-'«* V/Utmvo uiaííi J jemljo ZiJ
prego. „Nihče vini meso in mast. Zato shujša člověk in živina po bo
zi
za
ne more dvema gospodarjema služiti", je pregovor, ki	uaijc uaoo, uuieuiut
posebno veljá pri pitanji. Če želí gospodar svojo ži- Sicer pa naj imajo pitanci mehko in čedno nastelj vino hitro izpitati in jo potem v denar spraviti, je ne počivajo
lečinah, zato shuj
noga
v
ce
dalj
časa bolečine trpí
9
da
sme več vpregati, ne mleka
od nje
pričakovati, in
tudi
To so poglavitna vodila pri pitanji živine. Sicer je
ne po plemenu jo puščati; kar bi mu prišlo na mleku, pa še vedeti, da ni vsaka živina in ne vsaki letni čas delu ali plemstvu na dobro, šio bo na mesu ali loji
v
za pitanje pripraven
gubo
Prvo, da namreč pitanec, kar naj
more
9
piče
Najlo
m
jhitreje, tedaj z najvećim dobičkom
povžije, se doseže, da 1) pičo po sili v živino bašemo,
se spita popoinoma dorasla, ne premlad
tudi
9
pa
kar se delà pri perut
neprestara živina srednje velikosti; zna-včasih tudi pri te letih, menja, ki že od zunaj kažejo, da se živina bo dala
ali seže
da živino zmiraj ješčno obdržimo; to pa se do- dobro spitati
9
so
>
da
pičo zmiraj po malem (5krat na dan) po
dlak
kratk
iz začetka dajemo slabej
klaj
(Pl
kladamo, da se ne prebaše želodec na enkrat, in da ji
potem
mehk
g
1
k
ti
, VUlilC* IV U Zj č* , o V 1 Ili
lik trebuh, debel rep
voi, rv i aiac uugc, v ena, Licuuii, uuutji rep.
Srednja gorkota je za pitanje najbolja: prevroče
in premrzlo, ne veljá oboj
nič
pa ko živina že bolj kočljiva prihaj bolj okusno (travo, korenstvo, žito), menujemo pičo, da se ene ne prenajé,
9
seno), dajemo bolj
da večkrat pre- vse v životu in živina sploh ni vesela.
ťivui.mv, uv yv,ijc* uuujo miv., če jeprevroče, gré veliko po potu (znoji) v zgubo; če je premrzlo, se krči
UMI v u u v ▼ ■	w	m	y hlevu, IVJ Cl Ol
da manj okusno goveda ali prešiči pitajo, naj je 15 do 17 stopinj gor
parimo ali kuhamo
z
J°
vabi
gospodar, da
boli
mešamo in solimo
Tako
ne neha rada jesti
kote po gorkomeru Reomirjevem, pri ovcah z debelim kožuhom pa je dosti 10 stopinj. Spomlad in j
loja
ima
Drugo, da namreč pitanec več mesa, masti in je tedaj po gorkoti najbolji čas za pitanje; vendar se nareja, doseže se s pokladanjem takošne piče, ktera prešiči in tudi druga živina pita večidel na pozno jesen posebno veliko močnatega in beljakastega in pozimi zato, ker takrat ima gospodar največ pridelka.
v
sebi; taka je
vsako žito, posebno
ječmen
9
jda
7
potem bob, krompir, laneni kravaj
koruza, pšenica, Vendar mora ob mrazu skrbeti za gorak hlev
9
Pita naj pa se živina tako dolgo, dokler še debe
Tečaj XXVII.
m naro
296
le ja prihaja in se tedaj vidi, da se na pitanje obrnjena klaja splačuje, to je, da živina še zmiraj mesa, masti in loja nastavlja na život svoj. Kakor hitro pa gospo-, r'đaT vidi, da ne gré debeljenje naprej, je čas jenjati s ■f pitanjem in blago v denar spraviti.
'ârat STjfr v	i ï?	t	« 4Jk
■ i + ______
BI'J^^BB^BmB^BKvTtT^F rđ&kr JFw^^M"mrfKLmi i	■ i>Bu	j^T f	* ' ^^HJjBť I' jlffil iVMfj 'lipi w1 m
) U List iz Dunaja <
o gospodarskem učilu ljudskih učiteljev.
Poslal J. Levičnik.	* *
, 9. septembra 1869.
Odkar sem Vam, iz Dunaja, zadnjikrat pisal,
nakupičilo se mi je zopet mnogo gradiva za pisanje.
Kakor sem bil že zadnjič omenil, bili smo šli 29. dne u. m. s slovečim čbelarjem gosp. dr. Meliher-jem v Vagram, kjer ima na ondotnih prostranih poljánah mnogo čbelnjakov. So pa ti čbelnjaki, kar se le dá priprosto narejeni in tako slabotno postavljeni, da bi kakov veči piš lahko vse na kup pometal. Stojé tudi kar notri po sredi neizmernega ajdovega polja, in le ozke stezice peljejo od kolovozov tje v srede njiv do njih. Da čbelnjaki ne morejo biti tako trdno in lično narejeni, kakor naši kranjski, to se že po tem lahko razume, ker so čbele tu menda le za Čas ajdove paše; — kako veliki pa bi morali ti čbelnjaki tudi biti, ker v enem samem smo našteli blizo 100 slamnatih pehar jev, in en sam pehar vzame na višavo skoraj toliko prostora, ko dva naša kranjska panja. Na okrogu kake pol ure pa smo bili našteli, če se prav spominjam, 10 takih čbelnjakov. Kolikor se je dalo zavolj tesnega prostora v sredi ajdonosnih njiv, nam je g. dr. Meliher raz kaze val čbelne peharje v njihovih znotranjih delih, in pri tem ogledovanju smo se prepričali, da so naši kranjski panjovi v mnogem oziru vendar le zeló praktični. Zlasti kjer je treba čbele mnogokrat preva-ževati s paše na pašo, kakor se to godi po Slovenskem, zato ga ne bo z lepo bolj pripravnega panju najdel, kakor je ravno naš domači. Znan pa je naš kranjski panj tudi g. dr. Meliher-ju, in v razstavi raznih panjev, ktere nam je omenjeni gospod razkazeval 3. dne t. m. na svojem domu, videli smo tudi tega. Sploh bi mogel o vsi ti razstavi mnogo govoriti; al za to mi pa danes pri manj kuje časa.
Kar zadeva kemijo, imeli smo razun navadnih skušenj dve veči demonstraciji 2. in 3. septembra v kem. laboratoriju tukajšnje politehnike, v kteri dvorani se nam tudi navadno kemija razklada; gospodarstvene demonstracije smo imeli, odkar sem zadnjič pisal, tudi zopet dve, in sicer 1. in 2. dan t. m. Raz-kazevala so se nam zopet raznovrstna gospodarstvena mašinska orodja, pa tudi razna semena, mnogo škodljivih plevelskih izrastkov itd. Videli smo pri ti priliki tudi pravi Peruanski Guano (kterega je pa žalibog! vedno manj dobiti) „Baker-Guano" in mnogo druzih tvarin, iz kterih se napravlja dober umeten gnoj. Ne smem tu zamolčati, s kako skrbljivostjo nas naš pro- . fesor dr. Vilh elm pri raznih prilikah opominja, kako naj se varujemo verjeti tištim širokoustnim blastačem, ki po časnikih tako radi hvalijo ta in una dobra semena, umetni gnoj itd.; naj večkrat je to le sleparija. Z veliko hvalevredno skrbjo nam priporocuje omenjeni g. doktor tudi pri marsikteri priliki, obraćati se zlasti v zadevi nakupovanja raznih semen na naša gospodarska (kmetijska) društva, ktera so povsod z veliko uljudnostjo pripravljena, dobiti take reči na pravem mestu, in o kterih smemo biti brez strahu, da bi nas kdo opeharil. Mnogokrat se pri tacih opombah spominjam naše vrle kranjske kmetijske družbe , ki je za našo deželo in sploh za Slovence že toliko koristnega dognala; — hvalo jej morejo naši kmetje vedeti tudi
za toliko koristnih knjig, ki jih je že na svitlo dala. Tako na priliko v „Umném kmetovanju" najde naš narod v svojem domačem jeziku skoraj do malega vse, kar se nam o kmetijstvu tukaj na viši učilnici razklada. Rečem pa odločno: do malega vse! kajti, kakor dandanašnji marsikaj, napreduje tudi gospodarstvena olika od dne do dne.	(Kon. prih.)
Zgodovinske šivan.
Deželni zbor Kranjski 12v septembra 1847. leta
in pa okraj Žumberški.
Vojvodina Kranjska bila je nekdaj veliko veča kakor je dandanes. Namen teh vrstic vendar ni spuščati se v vse, kar je bilo nekdaj zemlja dežele Kranjske; le objaviti odlomek o tem, za česar je bila pravda med kraljestvom Hrvaškim in med vojvodino Kranjsko, utegne zanimivo biti zdaj, ko Žumberčani radostno nam željo razglašajo, da bi prišli sopet pod vojvodino Kranjsko kakor so nekdaj bili.
Le zgodovinsko crtico tedaj, in to iz 1847.
leta, podati našim čitateljem, je namen teh vrstic.
Dunajska c. k. dvorna kancelarija je z ukazom od
24. avgusta 1847. leta velela tadanjim stanovom Kranjskim, naj prinesó pred deželni zbor kranjski obrav-nave zarad uravnanja inéj med artikularno komisijo
Hrvaško-Kranjsko leta 1846., kteri je prvosednik bii škof zagrebški Jurij Haulik in v kteri so Kranjsko deželo zastopali grof Vuk Lichtenberg, zastopnik stanov Kranjskih, in in c. k. okrožni glavár Novomeški Lau-fenstein in c. k. okrožni glavar Postonjski Košaker.
12. dan t. m. je preteklo ravno 22 let — bilo je
namreč 12. septembra leta 1847. — ko je grof Lichtenberg tadanjemu postulatnemu deželnemu
zboru poročal tako:
„Da zadostujemo ukazu visoke dvorne kancelarije,
treba pred vsem, da zbrani stanovi izvedó, kako dandanes stojé obravnave zarad raejne uravnave.
Hrvati so stavili 6 zahtev (pretenzij). Med temi je mejna pravda med mestom Reko in grajščino Kas ta v-sko bila že pred več leti po poti pogodbe konečno rešena; to pogodbo je presv. cesar potrdil, in vsled tega so bili mejniki med obe deželi postavljeni in dotične
mape narejene.
V lanski skupščini 10. oktobra artikularne komisije
v Zagrebu so Hrvaški zastopniki odločno odstopili od zahtev na Metliško zemljo in kar k njej spada. Te pravde je tedaj konec. Po takem Hrvati zahtevajo zdaj le še Stari Kot in Novi Kot (Alt- und Neu-winkel) v okraji Kočevskem, — Panovje poleg Mokříc v kantonu Kostanjeviškem, — majhne vasi: Tr-novica, Kukolani in Bastjani v okrožji Pazen-skem, — gozd Smrekovac v okraji Kastavskem.
Kranjska dežela nasproti pa ima le dve, a jako važni zahtevi; ona namreč zahteva vas Prezid (Alt-babenfeld), ki je nekdaj spadala pod Postojnsko kre-sijo*) in ki šteje nad 1Ó0 hiš z obširnim gozdom, ter
meri 9371 oralov in 1313 štirj. sežnjev zemlje; — druga
zahteva pa sega po Žumberškem okraji z Marije-dolom in dotičnimi enklavami; zemlja ta ni še mer-jena, a veča je kakor Prezidska. Ta okraj je spa-
d a 1 nekdaj pod Novomeško okrožje ( kresijo), k
državni grajščini Kostanjeviški, Ruberški,
*) Prezid in kar k njemu spada, je Kranjska zemlja; to pričajo stara pisma ; zemljišče to dalo se je za odločeni čas le v zakúp (stant) železni fabriki. — Tako dokazuje Postonjski okrožni glavar v svojem pismu, ki ga je v Zagrebu 17. oktobra 1846. leta
zapisniku přiložil.
29Ï
Mehovski in Kropski. Da se morejo vse te zahteve, Hrvaške in Kranjske
konečno rešiti
narejene
Znanstvene stvari.
so skor vse in prav drage priprave in pisma,
vati še niso vseh pišem dodělali.
Čeravno niso še vsa pravdna pisma dovršena in se
po takem ne more še soditi, kdo da ima več pravice do enega ali druzega, ali čegava zahteva se more z večo pravico odbiti, more se vendar to že zdaj z veli-
Sporoeilo
o V. občnem zboru Matice slovenske
V Ljubljani 2. septembra 1869. 1.
Schodlerj
(Konec.)
kim zaupanjem izreči, da se Kranjski deželi ni dosege oddelki. Kemij ne ene Hrvaške zahteve bati, nasproti pa se Kranjsko javec, mineralog
knj
prirode so v delu vsi ostali
in
da
ni
zahtevanje zarad Prezida tako pravično kaže dvomiti o zadovoljnem iziđu te pravde. Tako zago-
botani k
Iv. Tušek
>ologijo izdeluj
in geognozij
JL v . ju uooa , ao u i
Nadjamo se, da marljivost
tronomijo g. V. Og
Fr. Er Zajec
>
tovlja adjunkt c. k. fiškala dr. Ulepič, ki je stanovom zadržavala tiskovanj izdeloval več dotičnih pišem. Tega prepričanja je menda
pisateljev ne bode
Odbor
v 12
sei
sprejel ponudbo
prof.
bil tudi škof Zagrebški, predsednik mejne komisije, kajti Sumana in Majcigerja, ki sta ponudila se spisati knjigo
n r> n.1	rt TT^tto 5 l^îmî r» o o f ftnnî t Î 1 ť» n Cl V Annn flntîpnîll	al0Vansk^ n n r A il A n î ni( Tn	Uî	« «U
soglasno s Hrvaškimi zastopniki je na koncu dotičnih „oiuvauaiw uaïuuup
obravnav izrekel željo in stavil predlog, naj se popu- seči 20—25 pôl in dovr
dop
Ta knjiga bi utegnila ob biti do sušca meseca leta
st ijo vzajemne zahteve
>
in
>
kakor so meje tačas
1870
seji
bile, tako naj za gotovo ostanejo vprihodnje. Temu
predloguje pritrdil kresijski glavar Novomeški, samo z pretresaval odsekov predlog: naj Matica izdá polj udno
ki bode po občnem zboru, bode odbor
izjemo Žumberškega okraja, kresijski glavar Po-
věr n o
(popularno dogmatiko), in to v dveh snopičih.
stonjski in jaz pa nisva pritrđila.
Tako stojé reči. Po vsem tem bo veleslavní zbor 1870. leta, in vsa" knjiga obsegati 35—40 pôl.
Dotični rokopis utegne dovršen biti do
januarja
stanovski lahko presodil predlog o pogodbi
ki
stavil prvosednik mejne komisije, stavi se sledeči predlog:
In
y £>a Je	jLioaLcij,	opsuje, g. matej vieuiiu, zupniK v
po vsem tem Jurijkloštru na Stajarskem, rokopis svoj Matici prepusti
Pisatelj
ki
jo spisuje
Matej Vrečko
župnik
v
Ker so čvetere Hrvaške mejne zahteve
y
pa
tudi
Kranjska zahteva zarad Prezida po mnozih zeló dragih
poizvedbah tako daleč dognane, da dokončanje te pravde je
proti temu, da mu Matica dá 12 iztisov natisnjene knjige.
5. Nadj amo se, da se^do novega leta dovršé vsi
rokopisi o „slovenskem
St
Morda nam prihodnje leto tudi dojdejo:
ki
yy
še odvisno od dotičnih pisem in njihove zaméne (to pa ne bo stalo mnozih stroškov) in ker dalje po za-gotovilu dr. Ulepiča, ki je pravdna pisma dobro pre-
vdaril, Kranjska dežela ne bode imela Hrvatom nic	..	.
odstopiti, tedaj ne bi bilo pravo, da bi se zdaj izpu- jo sestavlja g. Bošt. Žepič
ajarju
te
Filozofična propedevtika" ali dušoslovje
jo spisuje g. Matej Cigale,
>
Slovenska „hrvaško-srbska slovnica", ki
m
stili vpogodbo tako, da vsaka dežela obdrží meje tako,	8. „Slovenska literatura"
kakor so bile takrat, predno se je začela uravnava odboru naznanil, da jo spisuje mej
9
ktero
Je
Marn
Kar
JJkC»!. pa OV WWV íiHUUVIW	w UV.U.YV.WUVU* «WVt RttlVUll XX C* OTVIXU VXC.UX, kjuca, IO
kraji, zarad kterega ni še bilo na mestu nobene po- sana služba za njegovo vredovanje.
tiče zahteve Kranjske o Žumberškem zbor sklenil na svetio dati
Za „naučni slovnik", ki ga je IV. občni
bila je po^ časnikih razpi
Se
izvede, priporočamo to, naj deželni zbor, čeravno je
t.
24. junija
dr. Ulepič v stanovskem arhivu
del
h
lj
pisem
t
. O C LLL Lt ć% t KJ , U čl K ranjske* a a> xx t kj v ai a lu <
sprejme predlog Novomeškega c. kr. okrož
m n og ht
nam je došlo pismo, v kterem g. Noli naznanja
>
da
m
y
nega glavarja, in ta jc, u« o^ v«. ^uukw * c ^ L u. o ^ « uvu^m uuacA. jj«, puuuièt&w, z» g. vieuuvčuutjui »Kičmu
tistemu času, kader take spremembe o vojaški natančno pogodbo. Po tem se toraj kmalo pričnó prve
da se ta zahteva prep
ga je volja prevzeti vredovanje naučnega slovnika. Odsek za izdavanje knjig odboru, ki se snide po občnem
se sprejame g. Noli-jeva ponudba
zboru, nasvetuje
da
^UUIUJ 1.JL CtO v LUJ VAC* OU O jJ 1
dotični odsek pa pooblasti
y
Z
vredovalcem skleniti
granici nastopijo, pri kterih bilo bi mogoce,
Kranj sk
ht
b velj
y
Zuniberski okraj
priprave za imenitno to slovstveno delo.
dati deželi Kranjski ali pa civilnemu Ilrvaskemu. *)
Pomisliti je, da zdaj dobíjena pravda, ktera bi mnogo stroškov stala, bi ostala brez bistvenega vspeha zato, ker dandanes ni še prevideti čas, da bi vojaška granica
še v
kadaj
X	' V	i/
predrugačila tako, da bi Zumberšk
kraj
10.	„Slovenska sten o grafija" Hafnerjeva je
presojevanji.
11.	Stanko Vrazovo slovensko literarno zapuščino nam je posestrima Matica ilirska podarila in tudi že
kolikor je je hranila. Izročila^se je g. odbor
pet Kranjska dežela dobila nazaj. Konečno
poslala,
niku in profesorja J. Solarju. Gosp. Solar tudi hrani
narodno blago", kolikor ga je Matici
12.
vse
o U p v b Ai. x CM XX J O a M u u u v i w vi v u x i. u w ti mi j . i.iwuvjuiiv	J.U* V OC „11 CL i U U U U U 1 Ct ^ U , l^UiliVUl	JO 1
naj pomisli deželni zbor, da vodstvo mejnih obravnav dosedaj došlo na njen poziv od 1. novembra 1868.
da
Je
kar tra
da so Hrvati
je v rokah prvosednika Hrvaškega, jajo obravnave, on že tretji prvosednik,
vgovor (Einrede) o zahtevi naši zarad Prezida 14 let zavlekli in da po tem takem
Tu
se mi
zdi
morali odstopiti kak okraj
Je
bati, da Hrvati, ako
a.« »u xxxx ůui, da moram omeniti dveh pisem, ki ste Matici došli o tej zadevi:
Gosp. Orosi. Caf, pošiljaje dva sešitka „narodnih
ili j\a ts> kj vs. i a,j , ki ga liiiaj luiajv v	UUClíALU , 1ii* UUS VStJLl XI1UJ1I1 S1UVtJLLtiliJ.il 111 SlilVJčtl
azprave zavlekli tako, da bi nikoli ne spisov pravna naslednica. Bog te ohrani in krepi
pesem",
to
pa
že
sesti, ne bi te
zdaj
daj imajo v po- obetam, ka boš vseh mojih slovenskih in slavjanskih
piše Matici: „Draga Matica
a
bilo ne konca ne kraja. Ker pa bi tudi potem Kranj
In
ska na tem ostala, da ostane kakor je, tudi brez
Matija Majar je naznanil odboru
y
da
ima ne
spre
tedaj bi kazalo, da se o
morejo rešiti
jetja prvosednikovih ponudeb, tistih zahtevah, ktere se brez stroškov z zaméno pravnih pisem, počaka sklep na formalni
malo narodnega blaga, da svoj spis dopolnuje in vre-
duje ter da utegne do konca meseca septembra 1869.
leta dovršiti ga in ž njim oglasiti se pri Matici.
13. Ze dve leti
Deželni zbor je pritrdil tem predlogom
Čitatelji iz teh obravnav y kor Prezid bila sta kranjska
Ta čas je sedaj nastopil.
idij
da Zumberk ka
četni nauk
M. Cigale.
caka rokopis pod naslovom ,,Po-o zemljopisju"
l	l	/ '
po Schubert-u, poslovenil
emlj
Poročilo o knjigah in rokopisih sklenem z nazna-
nilom, da je odbor mnogo dosedanjih
učilnicam slovenskim, ktere so jih prosile.
knji
cr
o
podařil
298
Matica
naša
Je
letos
z
mem
društvi stopila v
To je sporočilo o odborovém delovanji v preteklem
zvezo knjižne vzájemnosti. Imena teh društev naznani društvenem letu. Kratko je sicer, a vendar dosti dolg
imenik
da slavna skupščina razvidi velik korak
Od društev, s kterimi smo v zvezi, in od nekterih
ki ga je sto
wv* v-" ^^	) « »»vw».«*«. « —~ * ~ '	7--%---------- ------------
prijateljev matičinih smo přejeli mnogo knjig, ktere po spodarstva
*	' ' .	cvuí aa , rwi ga» jc
rila Matica tako ozir slovstva, kakor denarstveneg
go
naslovih naznani društveno sporočilo
Kako je odbor gospodaril z novci prejšnjih let in
z onimi, ko so letos došli Matici, to slavna skupšč"
sicer razvidi iz računa, ki se jej je razdelil pred
nado
Naj to sporočilo sklenem s srčno željo in z veselo da se prihodnje leto vzbudí , še več podpiratelj
rovanjem
7	_
vendar sem te misli, da ne bode
bo
odveč, če
in to ne le v vrsti tistih rodoljubov, ki svoje duševne
moči žrtvujejo národu svojemu, ampak tudi v vrsti tistih kterim so denarstvene zadeve toliko mile, da lahko ka
>
nekoliko spregovorim o novčnem gospodarstvu bodi omenjeno, da se je, kar je bilo
spodarilo
Sploh
moč, varčno
kov dar položé domovini svoji na oltar
g°
Dohodki, odštevši ostanek iz lanskega računa, letos
in bili bi gotovo še veči, da
Bog blagoslovi vsa delà Matice slovenske!" Po odbranem sporočilu popraša g. prvosednik
znašajo 5702 gold. 66 kr
y
so bili vsi
poverjeniki tako
marljivi, kakor so oni
y
, ali
ima kdo kaj opomniti o tajnikovem sporočilu? Gosp. dr. Krek se oglasi ter govori proti isti točki, ki izreka
želj
ki v svojem poverjeništvu nimajo zaostalih doneskov
Med posebne dobrotnike, od kterih smo přejeli iz-
da bi se volilo več ljubljanskih odbornikov
gosp
ces
Ga-
da jih Ljubljana že zdaj šteje 18, ker se
riboldi, ki je dosedaj prištet bil vnanjim7 sme'priste
vanredna darila, štejemo ranjcega prečast. prosta Antona vati ljubljanskim, ter izreče
K
Andrej
ki je v svoji oporoki Matici volil 100 gold
Bohinca, cerkljanskega fajmoštra
ki
Je
Ma
volila tako, da Ljublj
>
ohrani
da skup 18 odbornikov
naj
bi
Ker se je vsem vpričnim natisnjen račun za tici podařil národnega posojila drž. dolžno pismo za 20 1868. in 1869. leta v roke dal, zato prvosednik stavi
gold
1865
ljenji
in blagorod. Antona barona Codeli-ja,	»»	u« ucio, «.luy»». u»j puve, tkuor
vrh ustanovnine 50 gold, za čas svojega živ- ima kaj opomniti o kteri točki. Skupščina pritrdi temu
ki j
ze
~ ---------- *	,	j/i »yowui
predlog: naj se ne bere, ampak naj koj pové
kdor
Matici obljubil za vsako leto 10 gold
Matij
Debeljakovi zapuščini moram kot po
oblaščenec Matičin
povedati, da
še ni dovršena. Edine nik in skup
nasvetu, o računu pa se nikdo ne ogl
Proračun za 1869 in 1870. leto prebere blagaj
opovire delà dijaška njegova ustanova, ktero je v svoji
ga
ogl
potrdi
_poroki ustanovil z željo, da
prevzame ljubljanskega mesta odbor, kteri v tem pri merljeji dobi tudi pravico oddajati to ustanovo. Toda
Za pregledovalce društveneg
č
so
ustanovnino za večne čase po prvosednikovem predlogu bili izvolj
Čebašek
7
Fr. Sovan starejši in Mat. Kreč
dr. And
mestni odbor še ni izrekel, da ga je volja spolniti Debeljakovo željo, ktero sva mu obá pooblaščenc
Je
Oddanih je bilo 77 volilnih listov, izmed kterih
že
bil eden nevelj so bili odbornik
7
ker ni imel podp
Izvolj
julij
V »V UVijV , «.«V/XV	WV,	----------
1868. leta naznanila po c. kr. finančni proku- prejšnjem listu
i
ki so jih „Novice" že oznanile v
ratun
Pri obravnavanji „opravilnega reda"
kterega
i.	v«.«, «V..V.UJ.	o	VJVAC* , atciC^A
Matičin imetek, če mu prištejemo vsa darila, ktera je odbor předložil občni skupščini je dr. Krek stavil
plačana, a se gotovo izplačajo, in drž. ob- predlog, naj se v 15. §. izvirnim spisom nastavi viša
i m	i „	if	v	__ 1 _ v_	j _ kir a r\ __ i i m	ii	.	« « «
jej se niso 12 ligacije štejemo po zneskih, na ktere se gla
7
znasa
in
1 ulij
t
lani je znašal...... 36.340
41.132 gold. 18
kr
plača spoda dr
to 25
40 gold. Ta predlog sta podpírala go
Bleiweis in Jož. Noli
77
53
Gosp
Svetec
/ 2
77
4791 gold. 64J/
Toraj je Matici prirastlo
Od ustanovnikov, dosedaj vpisanih, dobimo
vsi plačajo, kolikor so se zavezali, še 3104 gold.
2
7
tkl*» ako
pa je predlagal 20—40 gold. Sprejet je bil dr. Krekov
predlog
„ J J " ~ _________ „naj se v
40. §. besede „na dva meseca" spremené v besede na tri mesece". S temi malimi premembami je bil
Sprejel se je tudi dr. Krekov nasvet
jiacajo, KoiiKor so se zavezan, se 01 u* gom.	?>na tri mesece". » temi malimi premembami je bi
Pri obcnih zborih in v mnogih odborovih sejah iz- tedaj potrjen ves opravilni red", ki se Matičarjem ob
rekala se je želja
naj
bi se Matičin imetek nalagal
varniše
e v državnih obligacijah. Odbor je toraj nehal kupavati javna dolžna pisma in g. blagajnik je
nego
javi
v
77
Sporočilu"
Po dovršenem dnevnem redu
tuje
prvosednik nasve-
----J"'"" V.V.MUV,	•	O" ----p~J--— J ~ ItUJC • „naj VCliaa O&U^OUiiđ
v ljubljansko hranilnico na obresti tako marljivo nosil nega slovenskega pesnika J
vélika skupščina za častne ude izvoli: „slav
ostale novce, da jih je bil do julija t. 1. nanosil 8620 gld.
Vesel
(Koseskija)
Trstu, — dr. Fr. Ladislava Rieger-ja v Prag
Letos se je pa ponudila lepa prilika, Matici kupiti in Fr. Račkega, predsednika jugoslov. akademije hišo na Bregu štev. 192, za ktero se je odsek, za to Zagrebu". Z navdušenimi živeli-klici je občna skup pravilo^izvoljen, z lastniki^dne 25; julija t. 1. pogođil gcina pozdravila in soglasno potrdila predlog.
Predsednik prosi odbornike, da se za XV. odbo
v
za 9700 gold., in to pogodbo je odbor potrdii v XIV.
seji
7
1 unija t.
24.
Ta hiša je tudi
že
in to 18. avgusta
r 0 vo
eJ
dej
ob
knjige vknjižena na imé slovenske Matice, ktera se bode toraj va-njo preselila ter za svoje potrebe obdr-
oddá
žala dve sobi, druge pa kolikor jih je še praznih
v javne zboro vanje ob pol dvanajstih
uri popoldne
in sklene
7
v nájem o s v. Mihelu t.
7
do kterega časa se dovršé
tudi popravila, kterih je bilo neobhodnje treba.
Prav ta hiša pa mi daje povod, da slavni skupščini priporočam pri današnji volitvi odbornikov ozir imeti na gospodarski odsek, ki se ima voliti že po opra-vilnem redu, in ga še prav posebno zahteva gospodarstvo z Matičino hišo. Zarad mnogih opravil pri Matici,
da je
želeti
Vrtec lepoznanski.
Prijateljici.
Novela.
Poleg Dragoile Jarně více ve svobodno posnel J. Levičnik.
(Dalje.)
X.
Usmiljene sestre so bile ravno pri večerji
ki se morajo le v Ljubljani izvrševati, je ^u, v*« jo	«^»»i^	.v^ijt
v Ljubljani več nego 16 odbornikov, kar tudi dopu- strežnice tujo bolnico odnesle v stransko sobo
7 7
ko
so
ravno
ščajo Matičina pravila, ki v 12. §. pravijo vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani.
7
da jih
mora
ta čas pride predstojnica, ter postojí in popraša
>
da
kaj
Je
99
Prišla nam je neka bolnica; tujka je
a
odgo-
vorijo strežnice.
bila kaznovana. govoriti.
a
• •
tu zopet vtihne, nezmožna dalje
Postrezite jej dobro!" — reče in zgine v mostovžu.
Mati Serafina globoko izdihne in podvije roke.
v	~
ime
Prišedša mati Serafina — tako bilo je predstojnici	tem hipu prevzamejo jej dušo čudnovate misli in spo-
tmu — v svojo sobico, prične nemirno šetati po njej	minja se krasnih dni svoje mladosti.... glas bolnice,
sèm ter tjè. Bila je ona srednje dobe, visoke šibke	akoravno zamolkel, probudil je dolgo v njej spavajoča
rasti, vpadlega lica. Zavolj njene stroge obnaše bile so	čutila, ki jej stiskajo srce na těsno. Zatisne si z desnico
sestre pred njo nekako plašne, vendar pa so jo vse	oči in posluša dalje pripovedajočo bolnico.
ljubile in spoštovale. — To ženo tedaj vidimo šetati po
v
Bila
sem
njeni
sobici.
Kaj neki me uznemiruje
ko so mi umrli oče
nadaljuje bolnica
„dete štirih let,
a
rece sama pri
„od kod mi je ta groza in trepet po telesu kaka bolezen, ki se mi tako napoveduje ....
a
Čez
sebi
je
1
mater zgubila sem kmalu za
i
tem po nesreći; vtopili so se v nekem hudourniku o
času
i
ko so popotovali
botru
y
da bi v svoji krvavi
ne-
koliko časa sede k mizi in nasloni glavo na komolec.
Zdaj jej pride sporočat ena izmed strežnic
>
da
revščini zadobili od njega kako pripomoč. Mene je o strahoviti priliki izvlekla iz vode rešilna roka malo od mene starejše deklice, in ona me je objela srčno kot
tujka je zeló slaba in da prosi za spovednika. Pred- sestro svojo, tovaršico in prijateljico; oče njen sprejeli stoj nica ukaže jaderno iti po očeta Klemena. Přišedši so me ko lastno dete in radovala sem se srečnih, blaž-
duhovni gospod izpové in previdi bolnico, naznani pa nih dni in časov" tudi predstojnici, da bo težko doživela prihodnjega jutra.
Mati Serafina pozvoni, — mlada sestra pride v njeno
(Dal. prih.)
sobico in vpraša po zapovedi.
Narodne stvari
„Sestra Ljudomila! ste li videli tujo bolnico? — i(	ř
kake rasti in kakega lica je?" — nagovori jo gospá Najimenitniša slovenska narodna pesem mitic
mati.
Sestra Ljudomila odgovori: „Ženska je srednjih let,
Las
Je
pa od bolezni že vsa potrupana utegnili nekdaj rumenkasti biti; oči ima
sivih
modre".
y
ki so
„Ne veste li,
od kod je?
u
zopet mati Serafina
zavpraša
yy
Nismo je
• v
nic
vprašale za to
?
tudi
molči
in
pogostoma globoko izdihne'
(
Pospremite me
nJeJ
y
odvrne vprašana želim jo videti"
rece
predstojnica. Sestra Ljudmila vzame svečo in gré na-
řrej, mati Serafina stopa s predčutnim duhom za njo. red vratmi bolniške sobe postane in osloni se trepe-
tajoča na banger. Sestra Ljudmila jo počaka.
91
Kaj
se je zatéplo v me?" — zašepetá mati sama pri sebi, in stopi zatem v prostrano bolniško izbo. Lahnih in tihih korakov pride do postelje, ki je stala v desnem vogalu velike, slabo razsvitljene sobe. Bolnica je ležala steni obrnjena; predstojnica sede vsa nekako pobita
zglavju; sestra Ljudmila pa se nagne prek postelje gledajoča, ali bolnica morebiti ne spi. Le-tá zaobrne zdaj glavo in odgovori na vprašanje mlade usmiljenke
nega zadrzaja.
Spisal Davorin Trstenjak
ii.
(Konec.)
Pojdimo h koncu naše pesmi:
Devetič piska, zaroži, RaČica bela přiletí, Deklica je kot iz nebes. Kaj se, kaj se po sveť godi? Razloži nam deklica zdaj ti! Jaz sem iz devete dežele Jelenica Do nas nobeden priť ne zná. Jaz ti za gotov* povem, Pri nas žene kraljujejo, Ki več, ko drugi ljudje vedó. Pri nas možake je dobit, Ki črno šolo znajo učit
i
9
Sebe in kraljestvo skrit.
9
Tukaj imamo opraviti sopet z belo ženo, nebe
---:----~ker tudi račića
kako da jej je, čuti nobene bolečine vec slaba.
da jej je zdaj malo odleglo

m
da
ne
ško divico „Schwanjungfravo
i
samo slaba da je, prav zeló
99
%
Ako vam ni preveč težavno govoriti" — nada-
simbolizuje to, kar labod v staroškandinavskih povestih. Naša Jelenica je enaka nordiški H o ldi^ kraljici Valkyri, blaženih devic (sâligen Fráulein).
Ker
nasa
želeli
ljuje milostinka samostana, odkod da ste, imaste li kaj sorodnikov ali prijatlov, da jim morejo naznaniti
pesem pravi
vedeti predstojnica tega ki črno šolo
da v deželi Jeleničini so „možaki dobit
vašo
osodo".
šole
kteri
znajo učit", in na pozoji jašejo
9
Bolnica težko izdihne in reče: „Nimam žive duše
v
več pod solncem, ki bi jo svojo mogla imenovati, v mladinskih letih že izgubila sem roditelje po bolezni in nesreći, in pozneje
a
tu umolkne.
pod možaki ali dijaki črne ovio, ûitu ua, jjv^uji jaDcju, se imajo razumeti demoni bliska in groma, viharjev in povodni, ter se nam od-pira v bitju Jeliničinem ona mitična vlastovitost, ktero najdemo v staronordiški Ho Idi, vki je tudi voditeljica divjegalova (wilden Jagd). Skoda, da se je mi-
Predstojnica se po celem truplu razgane ; glas bolnice presunil jej je dušo.... zamolko, drkčeče zavpra-šajoce ponovi: „in pozneje?"
„Pozneje —	uuiuiv« — „p^u^j^ puuaui Docu-si zarad lepo te*), s Ktero se je preusiavijau
mi je mili Bog dobro; al moja lahkomišljenost obraćala BV. Helena, ali zarad dôbe, v ktero pade njeno častje,
je to napak, strašno napak----" tu zakašlja in zopet aii zarad simbolov s kterimi so jo stikali. V kraljici
u
nadaljuje bolnica — „pozneje podařil
tično ime kraljice belih žen nebeskih devic pozabilo
Jelenica, ali, kakor tudi narodne slovenske pesmi pripovedujejo: „lepa Alenčica" je krščanska sv. Helena, na ktero so se vložili mitični paganski življi, bodi-si zarad lep o te*), s ktero se je predstavljala
bolečin polno zastoka.
Smrtna tihota nastane; globoko zamišljena nasloni
belih žen, devic na čarji
gon
v srečni deželi Kolobo-
Dá
j
predstojnica glavo v svoj komolec.
Kmalu prične bolnica zopet: hočem in moram vse, kako osodo sem preživela; male močí, ki jih čutim v svojih raztrupanih prsih, porabiti
povedati vam
ciji stanovajočih pa tuďi najdemo osodno vlastovi tost. Naša pesem pravi:
Potlej je odprla škatljico, Iz nje potresla stupico;
Zginila je Jelenica
hočem v to, da vam vse razodenem ; morebiti boste imeli priliko, da upotrebujete to kedaj za primero in
SVarilni izgled , ter naznanite drugim, kako zeló sem Konstantina žena neskončne lepote
9
Po kršČanski legendi je bila cesarica Helena mati velikega
Pis.
300
Mâr
Da se ni vedlo kod in kam. Ko blisk je odletela dam\
Ta skatljica s stupico napolnjena nas opominja na Pandořino pukšico, pa tudi staronordiška Ho Ida je boginja os o de, voditeljica osodnih božic: Nôrn in
slov.: Navje in Morje. Nerazložljiv mi je konec te imenitne narodne pesmi:
Svetli gospodar tako govori : Z ženskim se ne bojujemo, M ime pri miru pustimo, Pesoglavcev ne potrebujemo, In tako pri mir' ostanemo.
veku
pa
y
ki okoliščine pozná
dandanašnji ne spava več
y
uttuuMuuauji uu	» cu, — 116 i - gicua, upa^ujc, xu
tudi hrepeni po tem, kar se mu dopada. Ravno hrepe-njenje.Žumberčanov in Marijedolcev po zedinjenju a Kranjskim pak je glasno govoreče in Častno spri-čalo za tište gospode izmed našega naroda, ki so se
Je t
čisto
naravna.
Svet
gleda, opazuje, in
trudili in se še trudijo po Metliškem za ljudski blagor. Ravno moja malenkost je že pred leti enkrat o rajnem
dekanu g. Vine. Vovk-u zapisala, a o njegovi mar-
ljivosti in delavnosti po Metliškem bodo še čez leta in leta mrtvi kameni govorili. Izgledi, ki se vidijo tudi ..........tudi
Dozdeva
se mi, ko
dandanašnje zlasti v Suhorju in Dragatušu, niso oni dovolj mikavni, da se ozirajo sosedje sem čez mejo na našo zemljo, in hrepenijo popolnoma naši biti? Zna-
mislijo ; jez si ravno zapisane misli vendar ne dam izbiti iz svojih možganov
hvaljeni dr; Krekovi knjigi: „Ueber die Wichtigkeit Zdaj pa še nekaj. Nek dopisnik je v „Slov. Nar. der 1 ' 1 . t.- i« x .. .	..........v: .
Mythologie", v kteri je ta pesem tudi natisnjena, berem
da je hotel pesnik popisati gro-zečo vse poškodovajočo nevihto, ktera pa se je srečno razvezala, in sopet prijazno vedrino povrnila. V po-
biti da drugi o tem drugač
slawischen traditionellen Literatur als Quelle der
da je gosp. dr. Krek to pesem v svojih prelekcijah
> v
ze
razlil tudi čez nas slovenske učenike svoj žolc. Ce bi bil pisal resnico, bogme! da ne bi bil zinil besede o tem
— j- o--r- — ------— r----- • —j— i--------j----- t^iu, ker je pa lagal na debelo, ne murem 01 ivčij,
tudi svojim učencem razlagal, in da hoče na drugem da bi temu tudi javno ne govoril nasproti. Pripovedoval
» • i v • • v	li i i • t	•	i • v i •	-	u	o	r	r
ne morem si
kaj
mestu jo obširniše razkladati. Jaz nisem slišal njegove ie nekai
11 • t	A 1 # •	#1	«	•	•	• i	v	v	J
o
prelekcije, tudi nisem govoril z nobenim njegovih učencev,
7)
sukanju plaščev po vetru".
Mogoče,
da
kteri so slišali njegovo razkladbo; toraj nisem mogel je lastnem kopitu. _ Pravil
i •	i • . • r!» i »	li	i«t	■	r
ga suce on sam, in tako je meril druge po svojem
tudi porabiti. Zeló me bode veselilo, ako sva v raz-kladbi enakih misli. Kjer pa jaz ne bi bil utegnil pravega zadeti, bode mi vsak temeljit poduk všeč.
kerjih
u
Je
tudi o „cilindrih"
in „CV1-
Izmed kranjskih učiteljev ne nosi tudi eden
cvikerja" in ne cilindra
? iiwijuj AU uu uiiiuuici j Sploh og uu o^uuuujc*ii
da bi kdaj kdo izmed slovenskih učenikov s ,,cvikerjem Začetek te pesmi spada gotovo v paganske čase. v šolo dohajal. Če morebiti kdo o kaki priliki cilinder
•	1fl	9	v%i	1	v	r
se ne spominjam
>
(C
Jezik je skozi
in skozi národen, izvemsi
besedo „štur-
majo
<<
y
ki
je iz nemščine.
>y
nj ih lepo ti je vse krotko" so prav izvirne.
Nektere fraze, postavimo:
Ko-
na glavo dene
greha
^ uouc, — mislim, da to vendar še ni taka preda bi se zavoljo njega že smela cela kopa laži

se spomnim, jo je raj ni Stanko Vraz zapisal
likor A ______7
potovaje iz Koroškega na Gorensko, in sicer v okolici
med
javno med svet trošiti. Jez vem, da nekteri prvi rodoljubi češki nosijo včasih tudi frak in cilinder, vendar
se nisem
slišal
kamniški. Dobro bi bilo pozvedovati
ali je
V
se
da bi jim bil kdo v časnikih očital. Kar se edinosti tiče in sloge, ponovim še enkrat
kar
------------ £-------- ----'	J	----J-1.W1 OU VUAUUOU tiV>U 1JJ. OlV^tï y jJVIlVJ V 1 LLi O \j> U. L\. i C* t j rYC\L
narodom znana. Polko nj evin Pesoglavcev se tudi sem v 33. listu pisal, da smo si vsi slovenski učeniki omenja v eni^pesmi, ktero je A. Grun v nemščino pre- posebno prijazni. To se godi vsaj v obraz. Mogoče
ložil.
Pozneje pravljice poznamljajo s pesoglavci
da
Je
tudi kak „Judež"
vmes
toliko slabeje in sramot-
divje grde Hune in Obre. Koliko se vjemajo naši ni§e pa je za-nj, če se plazi med nami kakor volk v Pesoglavci z staroindijskimi daim oni j Ç v an a muk has ovčji obleki. — Kar pisavo rodovinskih imen zadeva,
mogel pretuhtati. ne bom ugovarjal, da so imena nekterih učenikov po
pesogobei, Hundsmàulige, nisem se
parklji
Da -siravno Polkonji in tice z železnimi kljuni in nemški pisavi v dotičnem šolskem zaznamku pisana
}
dalje veliki ljudje
y
ki
gore na gore nanasajo,
se enačijo z mitom Kentaurov, Harpij in Gigantov, vendar te pesmi ni mogel zložiti učen, v grški mitolo-
So jih
če so
in
jih
učeniki sami tako zapisali, tega ne vem; , naj se ne sramotijo potem zavoljo tega vsi
giji izobražen človek
>
ker
drugi učeniki 1 Za trdno
pa
tudi vemo
da
Je
en
slo-
ži vije
ktere ste še
v njej najdemo m i tič ne vensk učenik lastnoročno svoje imé drugače zapisal v tudi^ ohranili s taroin di j ska dotično pólo, kakor je v zapisniku natisnjen. Tiskar-
oto ou io	uuiamu otdii uiuui j o av c% aoucno poio, Kaiior je v zapisniKu natisnjen. usKar-
in staronordiška mitologija, teh pa je, kolikor jaz nica marsikdaj v naglici kaj naredi, kar marsikomu ni
kot iskren prijatelj rajnega Stanka Vraza in poznatelj razvitka njegovega izobraženja, on sam še ni poznal, in
vseč.
Ako pa po javnih krajih ne hodimo z našo
slobodno rečem
v oni
dobi
narodnostjo „hauzirat",
naj se nam to ne šteje za zlo
ko je dijak St. Vraz to kajti poslani smo v Beč na uk in za nič druzega.
y
Jluuuuuv	y *	jc uijaiv .ut. ïiaù tu Kajti poslani
pesem zapisal, tudi noben kranjsk duhovnik in šolmašter Toliko o tem
ne.
Zraven tega je jezik in slog tako naroden
da ga
znanstveno izobražen in umeten pesnik nikdar ne more zadeti in posnemati. Da bi nam narodni pesnik imenoval imena svitlega gospodarja, poznamenovanja pol-konjev, pesoglavcev, velikih ljudi, tic z železnimi kljuni
imena sivobradcev, nebeških devic samožen,
kaj
?

pripravljen sem pa k temu dostaviti še
Prijazni pozdrav
ako bi kdo ravno zahteval.
ljubim slovenskim rojakom!
Iz Zagreba 10. sept
J. Levičnik.
Rauch
Bana imamo!" Baron
mu je imé. V vcerajŠnji seji deželnega zbora je
yy
m
parklji
y
kraljice njihove skrŠČene Jelenice, imela bi ta enako vrednost, kakor ena molitev iz staroindijskih Ved
prisegal. O instalaciji njegovi, pri kteri je škof Soie nosil veliki zvonec (prevzvišeni škof Strosmajer v Dia-pesem kovu premišljuje Rauchovo glorijo), ste v mnogih čas-
ali staroŠkandinavske Edde.
Slava
zivemu
duhu
k e m
Nobeno slo-
vansko pleme nima slične mitologične pesmi
?
Dopisi.
Iz Dunaja 10. sept
o prošnji Žumbe
nikih
zastran zedinjenja s Kranjsko voj vod
nikih brali velikanske reči, in zakaj bine bile bile! saj je bilo za slavoloke, zastave, dekoracije, osvečavo, ban-derje in druge komedije iz deželnih novcev potrošenih
nad 30.000 gold., vrh tega pa so Magjaroni iz svojega
žepa za okinčanje hiš , osvečavo itd. darovali morebiti
še kakih 50.000 gold. Ni tedaj čuda, da je Zagreb na
videz bil sijajen; al niti duha niti sluha o navduše-Kar se je bralo po čas- nosti naroda ni bilo; le obligatni živio-klici so se
in Marijedol
sèm ter tjè čuli, in sprevod bana bil je prav tako ti-
Dunaj
vedeli. Reč ta se morebiti komu čudna dozdeva
to smo tu na hoten kakor da bili — verjemite mi — mrliča peljali.
AJ J V*» JLJ. J C* O JLJk JL C% LJJ Ot\l/ V \J J V VJ 1U \J y IV OUiU IU U. Cif	UUIUU XV Ck t^KJ L Vi	U11X - V vlj VUAltv Ui*	^v^aj^aj
po graničarskih učenikih že neke dni poprej iz- To je ban Rauch sam prav živo čutil, kajti za „slav
nostno" instalacijo podari! je siromakom zagrebškim
čio
301
ubozih 500 gold., uboga dežela hrvaška pa je morala djansk dokaz, da je bil prav prazen strah tukajšnjega
iz svojih žuljev žrtovati mnogo tisoč forintov. Magj
orszag je tako hotel
Iz Laske
tr
IL uasucga ii^a	-
nesel dopis, v kterem je bilo naznanj našem trgu narodna čitalnica ustanovlj
Slov. Nar." je prida se tudi v
kantonskega glavarja in pa mestnega župana ljublj
skeg
zarad izgreda „Sokolovega" v Cerknico
Cerklj
;
Pri
v
Novic".)
Mi
sept
s
smo hvaležni, da smo
cRazjasnilo dopisa v 35. listu
cas
pošto dobili
vsaj
t
da
svoj
obljubo vresničimo i to narodno ognjišče 19. prinaša vse
nam vsak pondeljek, sredo in soboto poštni sel iz Kranj
7
kar
t. m
ob
uri otvorimo. Uljudno se
domorodci, da bi sè svojo nazocnostjo počastili
i
VSI
po
zato nikdo
nase

p is m
nimamo
ze
po pravici tirjati ne more, da bi mu
>
in
isti dan izročeno bilo, ker ni vselej
pismo
priložnosti, pismo
zdravili nov cvet narodnega razvoja. Kdor se v našo v to ali uno vas poslati. Kar g. ekspeditorja tiče, lahko
čitalnico vpisati želi, naj se pri
trgovcih
bâche rj
i
O
v Laškem trgu
simo
veselilo
pridite v prav obilném številu
srcno nas
Odb
El
Probode
očitno rečemo, da je poštar g. Andrej Vavken ž njim
prav zadovoljen, ker službo svojo vestno opravlj
Seiičur
sept
Kakor
— -1— * -j — drugod v ljudskih
or. šolah po deželi pri konecletni preskušnji duhovniki ali Iz okolice Celjske 10. sept. (Kisla voda v Slatini) prej ali kasnej izpraševali otroke iz krščanskega nauka
ne teče več za Slo
7
ampak za „verfaasungstag
Čudno, in vendar je tako! Přišel je namreč
tako pred
tudi tu v Senčurji duhovni pomočnik eno uro praševal otroke vpričo svojega župnika
Ker
so
lerje". IH.m I ^^H I	I I WKÊÊ^M	. ..I VV1 -B	i
avgusta iz naše okolice neki krčmar v domaći obleki pa tukajšnji duhovniki pozvedelf, da je naš okrajni
*...... šolski nadzornik gosp. Derbic drugod take v zaznamek
v Slatino, da bi bil kupil nekoliko steklenic kisle vode
i)
a
Je
ni"
dobil za odg
vendar bi bil rad dobil nekoliko flašk slatinske vode
Možu se to čudno zdi, ali posebej zapisana znamenja napredka kot nevelj
i)
Brihtna gl
izmisli si
misli in
tag nudi
u
hip
;
da j
7
in
elj ski
7
ki
se mu
fla
misli, da bi jo vendar dobil ► mora imeti za „verfassungs
bil drugi dan. In ko to izreče, po
rdeče
namek, in gosp. Derbic j
prečrtal, jih tukaj, se ve da niso zapisali
v za-
v
svoj
sveti
ker
ni
imel kaj precrtati, to-le opombo zapisal v zaznamek:
„Von Seite des H. Schulkatecheten ist demonstrativer Weise heute
s
na
kup
Tako dalječ tedaj segaj
der bestimmten Zeit
privilegije nemških „liberaleev" ,
Abhaltung der
slovenske zemlj
kolikor
hoče
da se jim toči voda offentlichen Schulprufung aus dem Religionsunterrichte
OLUiJO, IVVHUVl JV	)	~
konec vzeti. Mi jim sicer prav iz srca pri
klerikalec" pa bi der úbrig
moral
zeje
hr spàrlich ertheilt wurde
r/ i	t. nn * i • 1	^ « t
>
-	v»m, vorge-
Zu der offentlichen Schulprufung er-
voščimo
cele čebre kisle vode zato , da bi jih iztrebila
tako, da se jim možgani izvedrij
in
da
spregledajo, da
tudi Slovencem grejo narodne pravice
lz Celovca
Društvo sv. Mohora razposlalo je August 1869
nommen worden.
schien der Religionslehrer nicht, und es wurde aus der Religion keine Classifikation eingestellt. K. k. Bezirks-Hauptmannschaft Krainburg als Schulbehorde am 31
Pustivši vse drugo na strani in tudi
ravnokar udom svojim
lz Notranjskega
knjig.
Dan danes je
o vsakej stvari
porazumljenja treba; ne bo tedaj odveć, ako opomnimo, da tište bukvice
presojo izvrstne logike te nemške opombe vprašamo
samo
Derbiča: od kod neki vé
ktere so bile v „Novicah" stran 281
nauk „sehr spárlich" dělil?
Sta
7
da
se
mu
boj
kršćanski
to naša ova-
omenj
in so za vsako županijsko knj
ali
nico neobhodno
obsegajo, samo štirih
potrebne, res vse
apovedane postave
duha in njegova zvesta adjutanta sporočila? Naj bi bil pisar- on rajši poprašal otroke same, a ti mu bi bili gotovo
in te so : t rgo v s k
k
Ô J u 7	OUI lil ne , JU ce oy . t i ^ v » w a* m *». w *
kon za kóšarje (kramarje po hišah), kazensk
7
& čt k U II ILL l'CU Ji it Zi C II S IV Kj p 1 il V u O ne y, to IXUJlgO VW uvuwijwu v^iv %xl\j jjyuuuovai , iU l\aoucjG CC I6LL1ÍÍULU;
si mora vsaka županija še posebej omisliti. Tudi več kolikor se mu je potrebno zdelo, hodil v šolo ponavljat
in
kazenske pravd
ne
7
*
te knjige
v obraz povedali, daje duhovnik, kot učitelj krščanskega nauka , o začetku sole redno hodil podučevat v šolo
ob

potem je skozi deset tednov vsaki dan in še celó deljah celo uro
podučeval, in kasnej
se zmirom
druzih postav je županijam potreba; te so:
ali st
darsk
nauk z otr
7
da ga niso pozabili. Vestno lehko ré-
ta vbens k

7
post
z a
kih poslopij **) itd
itd
ej m s k da nj
7
in
lo vsk b drža nj
Sno
cerno
da več kot polo
ki
Iz Ribnice
24. dne u.
Ko so bili milostljivi knezoškof
nauka, ki se v ljudskih šolah uči marsikter šolski nadzornik sedanj
otrok tega krščanskega
7
bolj dobe
znajo
Na
Derbič nazoc pri tej preskušnji, slišal bi bií
J
7 nego bi bil kako
m. pri nas ,
J Q\J um uiiiuotij 1 v i	^	£71.4 vv-j ^luouuouji , oiioai ui uu , ivaav
da so birmali, obljubili so za gladko je vsaki vprašani odgovarjal, tako da so gosp
véliki oltar krasne naše cerkve velikodušni dar 1000 gld
župnik
7
popolnoma zadovoljni s podukom, očitno po
Ni
nam
treba dostavljati, s koliko radostjo se je ta no-
hvalili otroke in kateheta
Nam
resnica čez vse
vica hipoma raznesla po vsej ribniški dolini
zato ni nam molčati, kader gré za-njo!
>
Iz Cerknice
ept
Včeraj smo obhaj ali pri
§ z Ljublj
nas cerkveno godovanje (žegnanje). Počastila nas
začne jutri
redo)
Dežel
Ob 10
bor kranjsk
se
w
J
slovesná maša v
precej velika družbica tujcev;
sebno „Sokolov" iz Planine in Postonje. Popoldne se je zbralo veliko ljudstva pri „Mesarju". Tu so se na-pivale zdravice predragim gostom, našemu domoljub
omeniti pa moramo po- stolni cerkvi; začetek zboru je potem ob 11. uri. Obrav
nave zborove se še le drugi dan, to je, v četrtek ob 10
uri pričnó s tem, da se potrdi
nemu županu, pevcem
itd
se vrstili v petj
;
kar
Naši in postojnski pevci so
in potem
Grof Kc
olij
volitev novih poslane odbori za različna zborniška opravila« se je ravnokar odpovedal poslanstvu
do
banj
jemanim se
Je
poznega večera. „
pravilo prav živahno gi- Gosp. grof je podedoval veliko bogastvo in zato menda p
pusti službo cesarsko in poslanstvo deželno. — Dr. Kl
ni nic
Sokolom žaleg
prepnjazno spre
godilo
To
nazna-
njamo pa še posebno zato, da ves svet kraj in naše ljudstvo ni nikomur nevarno, in to je ške zbornice trgovske; al to
da
pa se še ni odpovedal poslanstvu; „Laibacherica" ne-
nas
zaupnico volilcev njegovih stavi nasproti zaupnici trža
kikes kokes
?
led
novih zbornićnih pravil ga je imenovala
le za „dop
*) Da te postave zdaj še niso natisnjene v predalcekih omenjene jočega uda", in to menda zato, da bi Tržačanom
knjige, vzrok je ta, da tiskar ne tiska knjig zato, da bi jih imel pomogel do železnice Predelske, ker je v ministerstvu
sam za-se v hramu, ampak tiska jih za prodaj. Unidan pa smo povedali, da komaj 20, reci: dvajset iztisov že davno natisnjenih
je še le prodanih. _	^ ..	'
**) Mnoge tù omenjenih postav so tako zastaréle, da nimajo prave veljave več in tedaj tudi tiska niso vredne.	Vred.
trgovskem. Hine illa glorija
Kdor trka
adnje vendar kaj iztrka"
želni zbor kranjski, kakor je znano našim bralcems
vsled sklepa cesar-
ni
bil
s
tem zadovoljen, kakor so
302
skega od leta 1864. prejšnja finančna direkcija in ces. tàme. Ne bojimo se! Gospod je govoril:
»WUIV» J.1VZ WUJ11UU OCi	je gUVUXil • ,,ne uu
jez sem svet premagal". Na to besedo zaupaj mo
Je
kantonski predstojniki odpisavali davek. Pritožil se na Dunaj za tega voljo, in dosegel je zdaj, kar bi bilo nas bo k zmagi peljal.
bojte
se
y
!
vsled milostnega cesarjevega ukaza moralo že vsa ta osebe padajo na žrtvi leta biti, da minister denarstva ukazuje cesarskim go- ki jo zastopamo".
On
Pri tem nič ne kazí, ako naše
)
da
se
rec do zmage vspeši,
.w«	v»,*	-------• —------—---
sposkam, da se vprihodnje noter do nove davkovske vredbe zemljiščini (gruntni) davek znižuje ali od-
delajo
(Železnico na Gorenskem) že na večih krajih in gotovo bi se bilo delo še bolj pospešilo. ko
V1CUUO XiClUlJXOUiUi ^iwutuiy v* c« v a*. úuííjujw cm* uu* vtcaaju, IU gUlUVU Ui 9C UiiU UC1U OO ^^J p^SpCoUO , i£0
pisuje na dvojno stran, namreč davek celim okrajem, bi v mnozih krajih ljudjé, kteri so zapeljani po neved-soseskam in posamesnim gospodarjem, ki so preo bio- nežih ali takih, ki sami dobiček iščejo
mislili

in pa davek takim, ki so po slani, da bo njim na korist, ako se kakor dolgo je mogoče
da je tacih le
ženi z davkom
toči, povodnji ali druzih poljskih uimah škodo trpeli; odkupu trdovratno ustavljajo.
Se
9
7
malo
prej, iv jo , UKJ * iíMuwiuw u V T v^ Ml A V* w , uw ^M) u w w u i w ^lauujo ZiCUiljlOta« upau JC , Ućt U U U. U tu BUI'B-
koncu leta, da bi ga preobloženi kmet moral plačati, videli kmalu vsi, in da jih nazadnje ne bo komisija s potlej pa še le nazaj dobil, kar je plaçai čez svojo moč; svojo cenitvijo učila, da so v svojo škodo se upirali odpisi davka zavoljo vremenskih nesreč pa se vé poravnavi. Verjemite nam, da ne govorimo gospodom
železnice na ljubo, ampak na dobro našim kmetom.
to je
, WAWVÏIUVUV	uc* r Jj c*j v/t KJVJ Y Vy ^ vi Cb J^ ta^iU XU
in da veči del posestnikov previdi, da železnica že v začetku novega leta, ne pa h dobro placuje zemljišča. Upati je, da bodo to spre-
kolikor se unega davka odpiše, se ima odpisati koj na-
da se godijo še le po nesrečah.
Postave, ki jo je deželni zbor lanski sklenil o
Okrajno glavarstvo v Postoj ni je
naznanilo, da
.l vs w vi« . vs ,	J ~ J ~ -----— —	---------~ ~ - «	vaiMJuv	» A UvJlUJUi J uaůuauuuj na
ravnopravnosti slovenskega jezika v šolah, c. k. dežejno predsedništvo ne zabraňuje poddružnice
ministerstvo ni potrdilo, marveč jo — kakošna ironija! Sokola v Postoini.
1 « • I	. I . •	rt i A	1 J	•	1 V I •	y	,, V
odbilo prav s tištim
19.
?
po kterem je deželni
(Dramatično društvo) združeno s pevskim zbo-
zbor zahteval pravico slovenskemu jeziku. Deželnemu	rom narodne čitalnice napravi na čast deželnemu zboru
zboru tedaj, ker ni dobil pol kosa kruha, ki ga je za-	v nedeljo 19. t. m. besedo v čitalničnej dvorani. Udom
hteval, ne ostaja zdaj druzega, kot to, da zahteva celi	dramatičnega društva in čitalnice pošljejo se vabila in
kos za narod svoj.	program na dom.
pripomoć slo venske mu gledišču v Ljubljani bode deželni odbor predlagal prihodnjemu deželnemu zboru, naj iz glediščinega zaklada dovoli za prihodnje leto 1000 gold., in sicer 500 gold, za učilnico
glediščino, 200 gold, za razpis nagrade za izvirno, resno z bun,	uu^iui
ali žaloigro, 50 gold, za razpis nagrade za besede ope- vsa pozornost se bode obraćala
Novicar iz domaćih in p tu jih dežel.
Glavno mesto stopi za ta čas, ko delajo dež ein
deželni zastopniki zborujejo
za mesta
rete
i utc, 150 gold, pa za razpis nagrade za glasbo opereti, in potem še nagrado po 50 gld. za dve šaloigri.
zdaj
na te
tej
Českem se začne 20. dan t. m. huda borba o
Na lit-
Kar so pisarili nekteri dunajski časniki in po slal jeder
novih deželnih poslancev; volitni odbor je razpo
po deželi, da poslanci zvesti osta
njih tudi drugi o shodu slovenskih poslancev v nejo svojim prejšnjim volitvam; ker dunajski nemšku Ljubljani in njihovih sklepih, so vse napačne čenčarije. tarski časniki ne morejo podreti bridkih resnic tega
Kak sledúh je vjel tù ali tam kako besedo, in brž je
kiln nnln	1-r	rvnî nti n ( C ft»Af AT70 • HQ OA	1 O 11 Kl 1 AAIA A»Ani-k
glj
bila cela „kompozicija" gotova; da so pisuni celó gosp. Za Ceh
psujejo ga
skrbi
>
kakor je
navada liberalcev
ni
Winklerja pritaknili v to skupščino , dokaza je dovolj
y
da zmaga značajni narod
se lovijo zdaj tako zdaj tako
>
Po
da
v
zceljenosti
da nič ne vejo, in ljubljanski pisar, ki je o tem shodu sami ne vejo, pri čem da so. — Strah, ki je zarad bo
lezni Napoleonove stresal denarne špekulante in borse
stari „Pressi" poslal cel lajtartikel pod naslovom „slovenske sanjarije", bolje bi jo bil zadel, ako bi bil pisal
nemškutarske oslarije".
(Veliki sejm ljubljanski) „češpljev sejm"
v Parizu, na Dunaji itd
»
od
nekdaj imenovan, je bií srednje baže; ljudje nimajo, o *guuu. x «u ujuia j^viu^a uvj čem bi kupovali. Živine so pripeljali veliko, in cena člověka tako silen strah delà jej je bila prav visoka; videli smo krave s teletom po začeli deželni zbori v Grad
, se je dozdaj nekoliko vlegel, ker je Napoleonu spet enmalo odleglo ; al preračunili , da nad 100 miiijonov je šlo v poslednjih tednih v
so
zgubo
Pač mora Evrop
bolna
biti, da bolezen
dan t. m.
enega so se
120 do 140 gold., a večidel so krave bile revne
■ ■■■ ■ ■
?
Cei
in
C
voli
11U 5UIU. , Ck VCWUCI OU aiavv; Mi i \j v uxj , v u il V 1 U Čt ii , l£t uuaic
kónj pa je bilo mnogo lepih. Lah je segal po- iz štajarskega pa
h; iz poslednjih dveh ni nic posebnega omeniti
>
to, da je dr. Vošnjaku in Hermanu
sebno po konjih. Ceno medú so na sejmu stavili od obveljal predlog, da zarad protestov slovenskih mož
10%
malo.
do 18 gold, cent; přidělali pa so ga letos povsod proti volitvi Seidel
deželni odbor dobil
pondeljek so se
Rihard Dolenec iz
Roseneka, Pis kar iz Motnika in Maj ar on iz Borov-
še enkrat preiskati to volitev in poročati zboru bode obveljala, ni teško reči.
>
log,
čegava
nice
kterim je kmetijska družba podělila štipendije podali na Moravsko v Schonberg, da se bojo ondi skozi 6 tednov djansko učili, kako se lan po novih

in najboljih skušnjah v vodi godi, in vse drugo, kar se tiče umnega predivstva. Vsi trije mladenci so za to poslanstvo prav sposobni, zato se nadjati moremo, da bojo ondi pridobljeni nauk plodno širili po naši doma-
čiji. „Novicam" dobroznani gosp. R. Dolenec je obljubil potem spisati knjižico o predivstvu.
Danica" razglaša pismo, ki ga je ljubljansko katoliško društvo přejelo na dopis svoj od linškega
škofa Rudigier-a 31. dan u. m. Med drugim piše
slavni mož to-le: „Znati je, da se bliža velik, morebiti
Zitna cena
v Kranji 13. septembra 1869.
2 fl. 70.
Vagán pšenice 5 fl. 40 ovsa 1 fl. 70.
krompirja 1 fl. 60
rži 3 fl
3 fl
ječmena
ajde 2 fl. 90
fl. prosa
flžola 3 fl. 54
v
71
Zitna cena
v Ljubljani 11. septembra 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl
.	. /i nn	.V»	rt fl AA	__ V •	n /I	t~k n
banaške 4 fl. 83.
tursice 2 fl. 90
sorsice 3 fl
26
rži
2 fl. 90.
jecmena 2 fl. 60.
za dolgo časa odločiven boj med močmí svitlobe in ovsa l fl. 80 — Krompij
prosa 2 fl. 60.
ajde 2 fl. 80.
fl.
Odgovorni vrednik: Janez Umnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.