83
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Gradca. Za vodja poplavne ljudske in spodnje realne šole v Gradca je dosedanji učitelj spodnje realke gosp. Anton Bizjak izvoljen.
Iz Zagreba. Dosedanji začasni šolski svetovavec za gimnazije na Horvaškem in v Slavonii gosp. dr. A. Jarc je za pravega šolskega svetovavca poterjen.
Iz Teržaškega. Začasni šolski svetovavec gosp. V. Koren je za pravega šolskega svetovavca ces. gimnazij na Teržaškem in Goriškem izvoljen.
Iz Novega mesta na Dolenskem 11. marca. S serčnim veseljem Vam morem povedati, da tudi na našem višjem gimnazji se bode vprihodnje staro-slovenski jezik učil. Učili ga bojo iz Dunaja prišli gosp. prof. pater Ladislav Hrovat vsako sredo in saboto od 11—13 ure dopoldne, in sicer po slovnici Miklošičevi.       Novomeščansku
Iz Gorenskega. A. Št. Še pred desetimi leti je bilo veliko slišati od rokovnjačev. To so bili prava nadloga deželi, ki so po malem beračevali, po malem pa tudi kradli in s silo jemali. Marsikteri pošteni ženici, ki ni bila pri volji jim dati masla, špeha, jajc, plečeta ali mesenih klobas, ker druzega niso brali, je priletela kaka gorka s šte-klačo po gerbi. Imenitniših med rokovnjači je bilo dvanajst, ki so pravico imeli, križem mavbe nositi; če bi se bil kak manjši prederznil, mavho na križem djati, so ga dobro opokali, in mu naberačeuo blago vzeli. Pa nekdanji krajnski komisar gosp. Janez Pajk, sedanji poglavar loške okrajne, je temu počenjanju kmali v okom prišel; nekaj jih je spravil k vojakom, nekaj v jetnišnico in delavnišnico, drugi so pomerli ali se dela lotili. Poglavar vsih rokovnjačev je pa bil Gregor Hrastnar po domače Veliki Groga. Bil je visoke čedne postave, enmalo podolzega obraza, snegobelih dolzih las, in zmiraj po vojaško oblečen. Zdaj že do malega slep jo prihuljeno hodil, in se na dolgo palico operal, da ga je bilo čudno gledati. Bil je razgovoren, dobrovoljin in serčen, ako je dovelj smerduhe pod kapo dobil. Drugo svoje življenje je sam tako-le popisal: „Moja mati so bili v kamniški fari doma, jez sem nezakonsk soldašk otrok, rojen leta 1761 v Ljubljani. Okoli dvajset let star pridem k vojakom, bil sem 8 let tambor pri grenadirjih, 12 let sem še kito nosil. Moji vikši so me spervega radi imeli. Ko sem pa neki večer v Šiški predolgo ostal, sem jo napak zastavil; ko jo pa človek v mladosti napak zastavi, mu je rada zmiraj na poti. Taka se je godila tudi meni. Drugi dan sem bil kaznovan, in potem sem začel vojakom vhajati, pa vendar nisem bil nikdar dolgo časa zapert; palic in šib sem pa brez števila dobil, toda vse je bilo zastonj. Dvakrat sem bil v batalii in sicer pri Veroni in Basani. Potem sem bil v vojski vjet in na Francozko peljan. Leta 1812 Nem šel z Napoleonom nad Ruse, pa sem na Poljskem ostal. Vsega vkup sem cesarja 29 let služil". — Ljudje pripovedujejo, da je rokovnjaški poglavar Veliki Groga svoje podložne v Uduem borštu nad Kranjem pod neko krivo jelko
poročval, rekoč:
„In nomine patre
Vzem' jo na kvatre.
Ce goršo dobiš ,
Pa to zapustiš !u Sesti dan tega mesca je v 94. letu   svoje   starosti na Tersteniku umeri.
Iz Ljubljane. Včeraj opoldne je mestni župan gosp. dr. Burger v družbi mnozih odbornikov izročil gosp. deželnemu poglavarju krasno pisano in vezano pismo na presvit-lega cesarja, v kterem je iskreno veselje razodeto, ki je navdajalo prebivavce ljublj. mesta ob veseli novici srečnega poroda presv. cesarice.— V nedeljo po veliki sv. maši sosvitli knezoškof v stolni cerkvi novoizvoljenega prosta gosp. svetovavca deželnega poglavarstva dr. Simona Ladi-nig-a in pa novoizvoljenega korarja gosp. namestnika Jožefa Zupana slovesno učastili. — Našemu rojaka gosp. Francetu Potočniku, sedanjemu c. k. okrajnemu inženirju arvaškega komitata na Ogerskem, so presv. cesar za zasluge pri cestodelstvu zlati križ podelili.
84
— Nedavnej sta bila v Ljubljani dva ponarejena bankovca po 100 L1. izdana; tergovca, ki sta ju vzela za dobra, sta ju še le pozneje za ponarejena spoznala. Papir je skor tanji od navadnih bankovcov; zgornje vodeno znamenje v njih je dobro ponarejeno, spodnje pa slabeje; pisana sta lepo s tinto, ki je le enmalo bolj bleda od navadnega tiska; naj lože pa, da sta ponarejena, seepozna iz tistega stranskega drobnega pisanja, ktero govori o prepovedi in kazni ponarejanja bankovcov; ta pisa-rija, posebno na levi strani, ni pravo pisauje, da bi se moglo brati, ampak je le prav drobna čačkarija, ktera nima nobenega pomena. Naznanjamo pa avojlm bravcem to goljufijo, da se varujejo brez natanjčnega ogleda ne jemati bankovcov po 100 fl., zakaj ker sta dva, jih zamore tudi 10 in 20 pa še več biti.