cist izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 100 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6UI - tel. štev. 93-079, 93-806. Uprava: TRST, trg Duva degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. 249-50, 235-96. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v Sirakosti enega stolpe» za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO tiLASILO KO IH USI ISTI ČUK PARTIJE T.O. Postani stalni naročnik «Dela» OBNOVLJENA IZDAJA LETO VIL ŠTEV. 5 (331) TRST - SOBOTA, 29. JANUARJA 1955 CENA 20 LIR ion lija pi- iki. t iv 1 Clami! ilm Lda- , iške J naj-1 h -I letal ana ; K 0 N F E R ENCA K.P. T.O. JE VAZEN MILJNIK V BORBI ZA MIR IN DEMO K RACI JO TRŽAŠKI KOMUNISTI GREDO ODLOM 0 HODE BORBE umrli di smiflarnosli iHiiiansMh naprednih sil Veličastna manifestacija na nedeljskem zborovanju v gledališču Rossetti - Pozdrav Slovencev predstavniku KPI tov. Scoccimarru - Številne delegacije pozdravile konferenco - Nagraditev najboljših sekcij - Konferenca se bo zaključila v torek ob 19.30 z zborovanjem v Kinu ob morju Vlada ZDA pripravlja napad na kitajsko celino tus- r itivi.'1 10.30 um-1 ah - ; » m 1 lori-So-der: dej. >a ' I Poje V nedeljo zjutraj je bila v žev- gledališču Rossetti svečana otre rt I >2.19 Voritev, izredne konference Komunistične partije Tržaške-mo- g» ozemlja, ki je privabila. Cfte- boleg številnih delegatov, res 21.30 Veliko število povabljencev, ki - 22. so d0 graja napolnili prostorji, . n° gledališče. >1 ino Konference so se udeležili ;et ' *udi dragi gosti, tov. Scocci-:ašKl irvarro, član tajništva KPi in icerl Podpredsednik italijanskega se-22 20 nata, član CK KPI tov. Verdino g-ijini, sekretar KP republike | S, Marino tov. Gasperoni, za-I stopniki federacij KPI iz Beneške in Furlanije, katere je I vodil tov. Lizzato član CK KPI in pokrajinski poslanec ter za--I sl°pnik tržaške federacije PSI arvnl t,lv- Benini. Konferenco sta otvorila tov. barija Bernetič in Bonomo a‘ r0.i ^°tninez, ki sta se v uvo-rice) riU spomnita smrti velikega i u6itelja tov. Stalina in našega arde- fQVariša Pratolonga in v krat-Fiini orisala nemene izredne konference. Sledila je izvoli-tev predsedstva, v katero so »fišti voditelji partije, matere ^dlih, demokratični občinski uPravitelji in tovariši raznih *°varn in sekcij ter že omejeni gosti. Ko so se izvoljeni !°variši pojavili na odru, so udeleženci pozdravili z Urnim aplavzom. Posebnega i '‘“vdušenja ,sta 'bila deležna ?'r- vidgii, naš ljubljeni vo- jt tov. Scoccimarro, bže istavnik junaške bratske italijanske partije. pozdrav socialistov ! Nato je prevzel predsed-I® Stvo miljski župan tov. Pacco; “eac ^ je takoj besedo tov. Be-j a‘niju, ki je z vzpodbudnimi oinov^l besedami pozdravil konferenčni- e° ‘n zag°tovil, da se bodo sort,1(0 CÌ£tlisti vedno borili v skupni r-1». p°vezavi s komunisti za zma-j v naših velikih borbah, v gr»- a Sledilo je poročilo tov. Vi-uonol j.a*tja, ki ga v izvlečku objav-. jtatno na drugi strani našega 20: ■' tsta, po njegovem govoru se »aputt Je na odru pojavila zelo šte-versa* rilna delegacija mladine,, ki ^ prinesla konferenci svoj t^Zdrav in mladostno navdu-?ga t° ^»nje; njej je sledila delega-’.elatR’ cija 2ena) ki je obdarila pred-stem1 Seygtvo s številnimi šopki rde-'čnrrni č6ga cvetja estlttt . „ POZDRAVI TOV. gasperoni in lizzaro Nato je prejel besedo tov. ekretar KP San Marina Ga- .30 m tdu en- tni' Velika množica zapušča nedeljsko zasedanje konlerence Kf TO v gledališču Rossetti zastavice in paketi knjig. Nagrajene so bile tudi sekcije, ki so se v zadnjem letu najbolj izkazaie pri širjenju našega tiska,, ter mladinske sekcije za uspešno včanjevanje. V glavnem so bile nagrajene naslednje sekcije: Sv. Ivan, Magdalena, Bariera, Sv. Križ, ki se je izkazala zlasti v širjenju «Dela», Pisoni, Sv. Alojz, Mačkov-Me, Pečar, Greta; Bazovica, Devin, Kolonkovec, Prosek, Rojan, Sv. Vid, Sv. Jakob, Skedenj, Sv, Ana, Podlonjer in Tomažič. Delavci iz tržaških tovarn so poslali številno delegacijo, ki se je na konferenci obve- zala, da bodo vedno odločneje de'ovali za delavsko enotnost in za vedno močnejšo partijo delavskega razreda. Nato je prišla na oder delegacija milj-skih beguncev, ki so jih prisotni pozdravili s posebnim ganotjem in razumevanjem, ker vedo, kako jim je sedaj življenje težko. Sledila je delegacija Slovencev iz mesta in podeželja, katero je vodil tov. Gombač in ki je podarila tov. Scoccimarru spominsko kolajno v znak priznanja za borbe, ki jih italijanski tovariši vodijo v parlamentu in v deželi za priznanje naših narodnih pravic. Tov. Gombač je v svojem kratkem govoru, ki ga je potem tudi prevedel v italijàn-ščino, poudaril, da se slpven-sko-italijansko bratstvo ne bo nikoli moglo uničiti, ker se je utrdilo in prekalilo v protifašistični in pozneje osvobodilni borbi. Končno je predsednik podal besedo tov. Scoccimarru, katerega so vsi delegati in povabljenci pozdravili Stoje in z burnim, dolgotrajnim aplavzom, ki ni šel samo njemu, temveč tudi vsej partiji italijanskega delovnega ljudstva, ki ima tako slavno zgodovino in vodi sedaj silovite borbe proti porajajočemu se fašizmu, za dokončno osvoboditev delovnega ljudstva, za mir in odpravo vsake vojne nevarnosti. V teku konference je bilo odobreno pozdravno pismo tov. Togliattiju, ki je ta dan proslavljal v Firencah 34. obletnico ustanovitve KPI, katere sestavni del so bili takrat tudi slovenski in italijanski komunisti našega ozemlja. Pismo pravi med drugim: «Srečni smo, da ob tej priliki lahko prištejemo med ustanovitelje parti.e italijanskega ljudstva slovenske in italijanske tovariše teh krajev, kot Luiigija Frausina, Jožeta Srebrniča, voditelja Eugenia Curiela in Finka Tomažiča ter mnogo drugih zaslužnih tovarišev, ki »o častno in junaško delovali v, vrstah partije: Gram$cija ■ in Togliattija... Ob 'podpori in po vzgledu komunistov Vse Italije bomo nadaljevali našo borbo, -da bi Trst vršil svojo funkcijo mirti' med narodi in da bi naše izmučeno -prebivalstvo končno imelo zagotovljene pogoje varnosti in blaginje, da bi zmagali ideali miru in napredka». Konferenca je odobrila tudi pozdravno pismo Komunistični partiji Sovjetske zveze, v katerem se tržaški komunisti tped drugim obvezujejo, da se bodo trudili preprečiti poskuse razbitja bratske enotnosti. mert .'Sl!1Y‘*n'-i . in Italijani teh krajev, da bi naše mesto postalo most združitve narodov Jugoslavije in Italije. Pri teh prizadevanjih jih bo vodil svetel vzgled sovjetskih tovarišev in nauki naših velikih učiteljev Lenina in Stalina. Nadalje je bil odobren ogorčen protest proti aretaciji tov. Spadara ter resolucija proti ustanovitvi Zahodnoevropske zveze in oborožitvi Nemčije, kar predstavlja nevarnost za novo krvoprelitje z uporabo atomskega orožja. V resoluciji se pozivajo vsi komunisti, naj se postavijo na čelo našega ljudstva, ki se skupno z narodi vsega sveta bori za ohranitev človeške civilizacije in miru. Po konferenci se je začela v ponedeljek zvečer v dvorani ut. Tiziano Vecchio diskusija, ki se je vrstila vse večere do četrtka in se bo nadaljevala tudi V ponedeljek. V torek zvečer se bo pa na plenarnem sestanku v Kinu ob morju konferenca končala z zaključki tov.' Vidklija in odobritvijo sklepne resolucije. Za Diilaiin Dedijerja ib pogojna kazen BEOGRAD — Za zaprtimi vrati se je v ponedeljek vršil proces proli Djilasu in Dedijerju, obtoženima, da sta dala tujemu tisku klevetniške izjave z namenom škodovati ugledu države v inozemstvu. Po celodnevni razpravi, ki se jc zaključila po polnoči, je bil Djilas obsojen na poldrugo leto zapora pogojno za tri leta, Dedijer pa na pol leta pogojno za dve leti. Mila kazen je posledica tujega pritiska na jugoslovansko vlado, ki bi v kakršnem koli drugem prime-meru kaznovala takšne pre-stopke z vso ostrino. Eisenhower je v poslanici zahteval polnomoč vladi, da lahko sama odloča o vojaških ukrepih proti Kitajski 10 VEC KOT DVEH MESECIH JE DR. PALAMARA SPREJEL DELEGACIJO TRŽAŠKIH SLOVENCEV Slovenski predstavniki zahtevajo takojšnje izvajanje Posebnega statuta Julri se bodo izvoljeni slovenski zastopniki seslali in bodo podili podrobnejše, poročilo o poldrugournem razgovoru z vladnim generalnim komisarjem peroni, ki je v svojem poz-ovici i^*vnern govoru na kratko o-lazoV1- z» edelj11 Sn yravlco ao samouprave, ki i ,etJ - zelo podobne našim. Sledil u je tov. Lizzaro, ki je pri- - *1 njihove pretekle borbe Pravico do samouprave, ki že h j .e$ei pozdrav tov. Pellegrini-eni iiv l(ateri se ni m°8el udele- j bi. res lov $rt; zaposlen drugje, ter pod-al. da ljudstvo pokrajin, ki agl) zastopa, odobrava in razu-"n-a |! o na^° borbo za avtonomijo, ^»ledila je nagraditev sekcij, - So prve dosegle 100 odstot-a obnovitev izkaznic in pri-.bile nove tovariše. V priznali® za njihovo dobro delo so m bile podarjene diplome, ilare »val1 ni m nenu :itku, svari nnik-gan- 4N V ponedeljek, 24. januarja vladni generalni komisar ob 18. uri je vladni generalni komisar dr. Paiamara sprejel delegacijo, ki so jo sestavljali izvoljeni slovenski predstavniki, in sicer 4 župani in 10 svetovalcev iz vseh občin Tržaškega ozemlja. Ob tej priliki so mu člani odposlanstva Izročili spomenico, ki jo spodaj objavljamo. V razgovoru, ki je trajal eno uro in tri četrt, so mu svetovalci obrazložili posamezne točke spomenice, ki jo priobčujemo spodaj. Podrobnejše poročilo o sprejemu bo delegacija podata na zborovanju vseh slovenskih svetovalcev, ki bo v nedeljo 30. januarja ob 10. uri v Trstu. * * * Gospod Dr. Giovanni PALAMARA, Tržaško ozemlje Trst EKSCELENCA! Podpisani slovenski župani in svetovalci so bili na plenarnem zasedanju vseh od ljudstva izvoljenih občinskih svetovalcev pooblaščeni, da iznesejo v imenu jugoslovanske narodnostne skupine na Tržaškem ozemlju nekatera vprašanja, ki zadevajo londonski sporazum od 5. oktobra 1954. Zato se'obračamo na Vas, gospod vladni generalni komisar, kot predstavnika italijanske vlade, da izmenjamo misli o izvajanju tega dogovora. Želimo, da se določbe posebnega statuta prično čimprej izvajati, hkrati pa predlagamo, naj se brez odlašanja izvedejo za naslednja nujna in izvedljiva določila: 1) Prekličejo naj se vsi fašistični zakoni, ki so bili izdani, da se Slovenci' zatirajo in raznarodujejo, a danes nasprotujejo črki in duhu Posebnega statuta ter ostalih’listin, zlasti pa: a) kr. dekret od 29, 3. 1923 št. 800, ki v.ebu,e določila o imenih občin in krajev priključenega ozemlja; b) kr. zakonski dekret od 15. 10. 1925 št. 1706 o obvezni rabi italijanskega jezika na vseh sodiščih; c) žakon od 24. 5. 1926 št. 898 o poitalijančevanju slovenskih rodbinskih imen; č) zakon od 8. 2. 1926 št. 383, ki vsebuje določila o imenih novorojencev; d) člen 137 kazenskega postop- krajevnih in uličnih imen, ter ka od 19. 10. 1930 in člen 122 Civilnega postopnika od 28. 10. 1940, ki pod kaznijo predpisujeta izključno rabo italijanščine na sodiščih. Poleg tega naj se razveljavi ukaz ZVIT št. 183 od 2. 9. 1949 o omejeni rabi slovenskega jezika v občinah. 2) Izda naj se odlok o prepovedi in kaznov.anju podžiga-nja narodnostne in plemenske mržnje, kakor določa člen 3 Posebnega statuta, kajti ta mrž-nja resno ovira medsebojno spoštovanje, mirno sožitje in sodelovanje med tu živečima narodoma. 3) Pozovejo naj se vsi župani Tržaškega ozemlja, da prično izvajati določila člena 5, Posebnega statuta, ki se tičejo Po FAŠISTIČNI PROVOKACIJI V ZBORNICI Nad en milijon delavcev Demokristjani in misini enotni jje stavkalovZah. Nemčiji c borbi proti odporniškemu gibanju - rcev. Zavedajoč se vedno odloč- eiše jn brezpogojnejše podpo-,e demokristjanov, postajajo i-č^ianski fašisti, združeni v Jr*I, vedno predrznejši in iz-J^lnejši proti demokratičnim *8hT. Demokristjanska desni-lya’ Pa tudi že velik del sre-ne skrivata več očitnih j^dlenov, da se vedno tesne-h Povežejo s fašisti v borbi ir 1 • - -— v ?*i naprednim silam v Ita- T tem pogledu je nadvse [(Agilen nedaven incident v ganski zbornici, katerega s|( Pripravili in izvedli misin-! v,1 Poslanci; ti so dobili p,,'\ Podporo demokristjanov. Vr.^ni° soboto je dal posle- - ^dolrio (KPI) besedo misi- predsednik zbornice % h -......... - - "e Murziu, na katerega je 6tii, tt( 'a vrsta. Fašistični posiate ,Se je približal mikrofonu i Rjavil, da ne sprejme be-9 odi predsedujočega D'0hq- fria in da se rajši odpove govoru. Ta provokatorski napad na predsednika zbornice, ki 50 ga misinski voditelji skrbno pripravili in celo obvestili novinarje, je izzval takojšno reakcijo vseh demokratičnih poslancev. De Marzio sam se je izmuznil iz dvorane, dočim je v njej nastal velik trušč. Komunistični in socialistični poslanci so planili pokonci ter začeli protestirati proti tej nesramnosti ter so zahtevali, naj se fašisti poberejo iz dvorane. Da niso zborniški reditelji takoj posegli vmes, bi fašisti drago plačali svoje izzivanje Tako pa je le bivši republikin-ski funcio-nar Anfuso dobil krepko zaušnico od socialistke tov. Giuliane Nenni. Seja je bila prekinjena za eno uro. Zaradi tega incidenta je zbornica v torek odločala o kazhOvanju De Marzia zaradi žalitve predsedstva ter tovarišev Nennijeve, Ciance m Scarpe. Misinski poslanec je dobil opomin s prepovedjo prisostvovanja na treh sejah zbornice. Za to kazen so poleg vladnega bloka glasovali komunisti in socialisti, proti pa misini, monarhisti ter de-mokrLtjana Togni in Faletti, Najbolj značilno pa je, da je na seji demokristjanske skupine predsednik vlade Seelba skupno s Tognijem nastopil proti kaznovanju fašista De Marzia. Demokristjanski voditelji pa so šli še dalje ter so, izkoriščajoč incident v zbornici, izdali resolucijo, v kateri ne napadajo poslanca MSI, marveč D’Onofria, od katerega zahtevajo, naj odstopi od svoje funkcije podpredsednika zbornice. Ta listina je najboljši dokaz, da je De Marzio izzval incident z vednostjo in podporo demokristjanov. BONN —: V soboto se je vršila po vsej Zahodni Nemčiji velika stavka rudarjev in kovinarjev, katero so v znak solidarnosti moralno jpodprli tudi železničarji, Stavka je bila skOro popolna in strnjena; računajo, da je skupno stavkalo nad en milijon delavcev. Stavko so napovedali v protest proti Industrijski konfederaciji, ki je hotela oropati nemške delavce zakonite pravice soupravljanja podjetji. Stavka pa je v sedanjem položaju dobila nujno tudi političen značaj. V številnih krajih so delavci priredili zborovanja in povorke proti ratifikaciji pariških sporazumov. Po vseh delavskih centrih in mestih se je začelo nabiranje podpisov proti ponovni oborožitvi Nemčije. TIH Mu i frantili BEOGRAD ~ Odpravnik posli) v frfihcoskega' veleposlanik štva je sporočil namestniku zunanjega ministra dr. Beblerju, da je predsednik francoske republike povabil maršala Tita na uradni obisk v Francijo. Predvideva se, da bo jugoslovanski predsednik, ki je povabilo sprejel, odjpotoval v Francijo sr>omladi. Točen datum pa bo določen po njegovi vrnitvi iz Indije, od koder je odplul v torek proti domu. naj se izda ukaz, da vsi javni uradi in ustanove (enti pubblici) postavijo poleg italijanskih tudi slovenske napise. 4) Imenuje naj se za vse javne urade in sodišča sorazmerno število uradnikov, pripadajočih vsem položajnim skupinam, ki naj jih zasedejo pripadniki jugoslovanske narodnostne skupine, ter tako o-mogoči izvajanje določil o u-porabi slovenskega jezika. 5) Odredi naj se, da vsi javni uradi, sodišča in ustanove začnejo izstavljati slovenskim strankam' listine ter odgovarjali ustno in pismeno v slovenskem jeziku. Prav tako naj se uradni razglasi, javne odredbe in publi-Kucije objavljajo tudi v slovenskem jeziku. Dovoljujemo si še opozoriti Vašo Ekscelenco, da organi javne varnosti zaslišujejo v vseh podrobnostih Slovence, člane prosvetnih, gospodarskih stanovskih in športnih društev u njihovem političnem mišljenju in pripadnosti, o njihovem občevalnem jeziku in celo, ali pošiljajo otroke v slovensko šolo, kar ni v skladu z demokratičnimi načeli in z obstoječimi zakoni. To postopanje brez potrebe vznemirja slovensko prebivalstvo. Glede teh in drugih točk Posebnega statuta, pripominjamo, da bomo predložiti Vaši Ekselenci še nadaljnje sj?ome-nice. Slovenski župani in svetovalci'izjavljamo, da smo pripravljeni sodelovati z nasveti in predlogi za pravično in dosledno izvajanje vseh določil lon- Vojna napetost na Daljnem vzhodu, ki je bila po nedavnem potovanju tajnika OZN la.immarskjoelda na tem, da popusti, se je po zaslugi a-meriških vojaških in vladnih krogov zopet nevarno povečala. Predsednik Združenih držav je v svoji poslanici zahteval od kongresa pooblastila amčriški vladi, da sme v ča-cu. ko kongres ni zbran na zasedanju, «sama ukreniti vse potrebno za zagotovitev varnosti otoka Formoze in bližnjega otočja Pescadores, katere smatra, da so bistvene važnosti za varnost Združenih držav». Med temi ukrepi je naštel med drugimi pomoč Gang Kaj Scku pri premikanju njegovih vojaških sil, o katerih je znano, da imajo edini namen izvajati provokacije proti LR Kitajski ter motiti njen mirni razvoj. Najhujša med napovedmi Eisenhowerja pa je bila njegova izjava, da mora Amenità «budno paziti na vsakršno koncentracijo komunističnih kitajskih sil, ki imajo oči-viaen namen napasti Formo-zo, in mora biti v stanju storiti vse jpotrebne vojaške u-krepe». Izjavil je, da ne zahteva, naj bi ZDA razširile svoje obveznosti obrambe še na druge predele poleg Formoze in Pescadores, Zahteve njegove poslanice so komentirali ameriški vladni tukcionarji tako, da bodo ZDA brezpogojno vojaško podprle Gang Kaj Seka, ki danes drži v rokah precej otokov Uk pred kitajsko obalo, delno celo v kitajskih obrežnih vodah, in z oboroženimi napadi na ladje onemogoča varnost Plovbe in ovira promet Kitajke z ostalimi državami. Izrecno so ti tunkcionariji potrdili, da je ameriška vlada pripravljena napasti tudi koncentracije kitajskih čet na celini, «če bi izgledafo, da hočejo napasti Formozo». ,S svojo poslanico je torej Eisenhower praktično zahteval polnomočje, da izvede napad proti Kitajski, kadar se bo to zdelo potrebno generalom in vladi. Najtočnejše pa je označil Eisenhowerjevo zahtevo državni tajnik za zunanje zadeve, ki je poleg peščice generalov glavni navdihovalec napadalne politike proti LR Kitajski in ki je pripravil tudi napad na LR Korejo. J. E. Dul-les je izjavil o resoluciji, ki je bila predložena kongresu v odobritev in s katero se dajejo vladi zahtevana poobla- stila, da «daje vladi zadostno oblast za vojno akcijo brez vojne napovedi». Poslanica ameriškega predsednika in v njej vsebovane zahteve po j?olnomočju za napad proti Kitajski so vzbudile po vsem svetu najjMiraznejši vtis. Angleško časopisje piše, da se je s tem vojna nevarnost na Daljnem vzhodu zelo povečala, nekateri se celo sprašujejo, ali ni to pravzaprav že vojna napoved. Celo ameriški časopisi pišejo o zahtevanem polnomočju kot o povečani možnosti sprožitve oboroženega konflikta. Z vso silo je novo ameriško provokacijo obsodil v angleškem parlamentu laburistični voditelj Clement Attlee, ki je obtožil ameriško vlado, da se protizakonito vmešuje v kitajsko državljansko vojno. Priznal je polno pravico pekinške vlade, da upravlja otók Formozo, ki je že osem stoletij sestavni del Kitajske, in ji je bilo to priznano tudi ob kapitulaciji Japonske. Pravtako je poudaril pravico pekinške vlade, da v OZN predstavlja ki- tajski narod. Več laburističnih poslancev je odločno nastopilo proti vladi in zunanjemu ministru Edenu zaradi njunega stališča v, tej zadevi. Po udenovin izvajanjih angleška vlada ne priznava, da je For-moza sestavni del Kitajske, ter odobrava vojaški pakt med ameriško vlado in Gang Kaj Sekom. liti dan, ko je Eisenhower čitai svojo poslanico kongresu, to je v ponedeljek, je bila v Pekingu objavljena izjava prvega ministra LR Kitajske Cu En Laja, v kateri razgalja a-meriške napadalne in provo-katorske načrte. Poudaril je odločenost kitajskega naroda, da osvobodi Formozo iz rok Cunkgajšekovih tolp, kot je to storil nedavno z otokom Ji-kjangom. Glede načrtov, ki izvirajo od ameriške vlade, glede posredovanja 'Združenih narodo-v med Kitajsko in Gang Kaj Sekom je Cu En Laj podčrtal, da se po listini Združenih narodov ne sme ne OZN ne nobena druga država vtikati v notranje kitajske zadeve. TRŽAŠKI ODBOR MIRU priredi jutri, v nedeljo ob 10,30 V KINU OB MORJU Veliko zborovanje partizanov miru Govoril bo člen vodstva Svetovnega svèta miru, senator Emilio Sereni “Proti oborožitvi Nemčije in atomskemu orožju,, VSTOP PROST “Verodostojni" Primorski Rudniška nesreča v Turčiji ANKARA —- V premogovniku v Zonguldaku ob Črnem morju je v noči od nedelje na ponedeljek nastala strahovita eksplozija jamskega plina. Ta- ' donskega dogovora, Posebne-koj po eksploziji, ki. je zasula 1 §a statuta in ostalih prilog. rbve na petih mestih', je nastal še požar, ki je otežil reševalna dela. Pp dosedanjih Vesteh je bilo ubitih 48 rudarjev, 20 ranjenih, dočim jih 13 pogrešajo in nimajo nobe--nega upanja, da bi jih našli pri "življenju, Sprejmite, Ekscelenca, izraze našega odličnega spoštovanja. V Trstu, 24. januarja 1955. MOSKVA — Prezidij Vrhovnega sovjeta je v torek objavil sklep o prenehanju vojnega stanja z Nemčijo. Primorskemu nikakor ne gre v račun, da se je tovariš ridali v svojem poročilu tako odločno zavzel za enotno borbo Sloven cev o obrambo njihovih na-rodnih pravic. Zato flonamerno sprašuje, češ ali «hoče Fidali navezali Slovence na izključno narodnostno borbo in jih s tem odtrgati od borbe za socialne pravice vsega delavstva?n V svoji hrezprimerni zlobi se povzpne celo do trditve, da ubi morala tu slovenska enotna fronta' služiti Fidaliju za netenje narodnostne mržnje med Italijuni in Slovenci v Trstu in mu muliti priliko, da je Trst obmejno mesto, ki leži ob 'nemirni meji’, kot je poudaril v svojem govoru». Če bi imeli vsaj trohico poštenja, ne bi o Vidalijevem govoru, ki ste ga poslušali v Rossetti ju in nato še brali v «// Lavoratore», pisati takih bedastih laži. Bili hi vsaj tiho, re ie niste hoteli prinesti njegovih besed ali vsaj pravega smisla njegovih zadevnih izvajanj. Namesto da bi se sramovali, da vos mora Neslovenec učiti borbe ta narodne pravice, se še poniglavo zaletavate vanj in mu nevredno podtikate prav obratne namene, kot jih je javno, v vaši prisotnosti izjavil. T e imate še kaj političnega poštenju, vos pozivamo, da na podlagi doli citiranih besed ali katerega koli zaključenega citata iz F ùluli jevega govora dokažete svoje absurdne trditve. Go-voreč o obrambi demokratičnih pravic, je tovariš Fidali rekel: «Tovariši in tovarišice! Z borbo za demokratične svoboščine je povezana borba za po* polno uveljavitev Posebnega statuta o narodnih manjšinah tako v coni B kakor na Tržaškem o-zemlju. Statut prepoveduje pod-žigunje narodnostne mržnje ter čuva etnični značaj in svoboden kulturni razvoj jugoslovanske etnične skupine v naši coni in isto predvideva za Italijane v bivši coni B. Ta borba fe za nas prvobitne važnosti, biti mora borba vseh, demokratično združenih Slovencev, našega delavskega razreda, tržaškega demokratičnega gibanja, italijanskega naroda,» Ker bo po tem citalu Primorski, če že ne osrumočen, pa vsaj ruzorožen umolknil, prepuščamo sodbo o njegovem pisanju slovenski javnosti. Vrhovni sovjet sklican za četrtek --»MOSKVA' — Z odlokom prè&sednikà Prezidija je za 3. februarja sklicano zasedanj--Vrhovnega sovjeta ZSSR. Sklicanje Vrhovnega zasedanja je v zahodnih političnih krogih vzbudilo precešnje presenečenje in mnogo najraznovrstnej-,šth komentarjev. Spravljajo ga v zvezo s prihodom sovjetskih poslanikov iz Washingto-na, Londona in- Pariza. Minister za trgovino Miko-jan je podal ostavko na to svojo funkcijo. Se nadalje pa obdrži mesto podpredsednika svetu ministrov. Za trgovinskega ministra je bil imenovan Dimitrij Pavlov, IZVLEČEK POROČILA TOV. VIDALIJA NA KONFERENCI KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Naloge in cilji komunistov v novem položaju N V uvodu svojega poročila je tov. Vidali pripomnil in podčrtal, da današnja konferenca ni kongres in tudi ne konferenca, ki bi bila poklicana, da razpravlja o vsej dobi delovanja. Konferenco je sklical CK z namenom, da kolektivno analizira spremembe, ki so nastale na našem področju po prehodu uprave, da preuči, kur je novega v položaju in določi naloge ter sklepe, ki so potrebni za njihovo uresničitev. O obračunu delovanja zadnjih dveh let bo razpravljal kongres, ki bo določen na tej konferenci. Konferenca bo torej razpravljala in sklepala o sedanjih problemih, postavila v ospredje pomanjkljivosti in napake ter podčrtala vse uspehe, da bodo imele naša Partija in delovne množice jasen pregled tega, kar hočemo, in tega, kar smatramo kot koristno za delovno ljudstvo in prebivalstvo obeh con. Tov. Vidali je podčrtal, da se vrši konferenca v dobi težke in napete situacije, ko se je mednarodno obzorje zopet zatemnilo. Orisal je v kratkem pomembnejše dogodke v prejšnjem letu, ki so doprinesli k mednarodni pomiritvi, ter prikazal spletke in prizadevanja vojnih hujskačev proti pomiritvi. Naštel je obenem vse pobude in predloge Sovjetske zveze, ki dosledno vztraja v svoji politiki pomiritve in medsebojnega mirnega sožitja. O- goslovanske zakone, med temi tudi zakon o vojaški obveznosti in izvolitvi predstavnikov tega prebivalstva v obe jugoslovanski skupščini. To pomeni, da smatra Jugoslavija Memorandum kot definitiven in te cone priključene de jure in de facto. Proti tem sklepom italijanska vlada ni nikdar protestirala, ker je pač že prej vedela, da gre za dokončno priključitev. Začasnost ni bila samo juridična fikcija, marveč prava prevara. V tem pogledu je bila beograjska vlada od vsega začetka bolj odkritosrčna, ko je izjavila, da je vse dokončno in da je to tudi mnenje italijanske vlade. Podpisane pogodbe je treba spoštovati pozoril je rta nevarnost nemške oborožitve ter nevarnost atomskega orožja. V zvezi s tem je podčrtal, da bi odobritev pariških in londonskih sporazumov jjomenila odstranitev možnosti sporazuma med Vzhodom in Zahodom, zaostrila bi mednarodni jpoložaj in povečala nevarnost nove vojne. Zato se moramo aktivno zoperstaviti odobritvi teh sporazumov in zahtevati moramo, da se štiri velesile takoj sestanejo in razpravljajo o združitvi Nemčije potom svobodnih volitev ter da istočasno sklenejo mirovno pogod-do z Avstrijo. Nismo sicer več ilegalna anglo-ameriška strateška baza, ne smemo pa pozabiti, da se je naše vprašanje rešilo v Londonu in Washington u v vlogi vojne, da se povežejo fronte in zagotovi oskrba bodočemu vojaškemu zaledju. Trst lahko postane ojpori-šče NATO, kot sta Livorno in Neapelj. V borbi za mir — je dejal tov. Vidali — moramo dati svoj doprinos borbi, ki jo vodi italijanski narod, ker je to obenem naša borba. To je borba, da bo dobila Italija vlado miru, neodvisnosti, v kateri bodo prevladovali ideali in težnje, za katere je dalo v o-svobodilni borbi desettisoče borcev svoje življenje. Tov. Vidali se je v nadaljnjem dotaknil problema razkosanja našega Ozemlja ter poudaril, da so bile trditve o začasnosti razdelitve v resnici le past. Da je rešitev dokončna, nam med drugim dokazujejo tudi zadnji ukrepi jugoslovanske vlade, ki je raztegnila na vse področje cone B in na del miljske občine, ki je prišel pod njeno upravo, ju- Na vsak način pa — je nadaljeval tov. Vidali Spomenica o sporazumu in priloge predstavljajo za nas pakte, ki jih je treba spoštovati; in od nas vseh je odvisno, če se bodo spoštovali. Te listine, s katerimi se je na naš račun zapečatilo barantanje, proti našim interesom in ne da bi vprašali za mnenje prebivalstvo. bi morale zagotoviti nam vsem človečanske pravice, ki jih vsebuje listina OZN, ter Slovencem v coni A in Italijanom v coni B narodne pravice. Državljanom Tržaškega o--emlja jamčijo poseben statut, z večjimi pravicami, kol ;o jih do sedaj priznale oprarne oblasti. Tov. Vidali je nadalje obravnaval problem deželne avtonomije ter podčrtal naše stališče za deželno in upravno avtonomijo Tržaškega ozemlja itn navedel razloge, iz katerih e slednja potrebna. Navedel je zahteve za ustanovitev teritorialnega organa, ki mora biti izvoljen na podlagi pro-porčnega sistema s strani /seh državljanov, ki' so vpisani v volilnih imenikih za u-oravne volitve. Ta organ naj ima upravne in zakonodajne funkcije in večjo oblast, kot jo imajo pokrajinski sveti v Republiki, kar bi privedlo do prave demokratizacije kontrolnih organov nad občinskimi upravami in provinco. Naše mnenje v tem pogledu pa ni nikakor definitivno. Lahko se spremeni, bodisi v teku naše notranje kakor tudi javne diskusije, ki naj bo čim.širša in demokratična in naj omogoči. da pridemo do stališč, ki naj združijo večji del strank, političnih in sindikalnih gibanj, našega Ozemlja. Enotno postavljena zahteva pri oblasteh bo imela pač večje možnosti uspeha. V svojem poročilu je sekretar naše Partije postavil tudi naše takojšnje zahteve za demokratizacijo javnega življenja in javne uprave, ki obstajajo v spremembi volilnega zakona z uvedbo proporčnega sistema, razpis novih volitev pred zapadlostjo 4-letnega mandata izvoljenih organov, volitve za pokrajinski svet z istim V nedeljo zjutraj je bila dvorana gledališča Rossetti zasedena do zadnjega kotička še pred začetkom partijske konference proporčnim sistemom ter volitve za pokrajinsko odpo-ilanstvo. Razen navedenih zahtev je v svojem poročilu zajel tudi naš program v okviru občinskih akcij. iznese! omejc- svobo- V nadaljevanju je kritike proti grobemu vanju demokratičnih ščin ter poudaril, da se tudi v tem pogledu ne izvajajo do-ločbe Spomenice o sporazumu in Listine o človeških pravicah. Pri nas se izvajajo zakoni kot v Italiji, kjer je reakcija v ofenzivi in na oblasti Vlada, kateri je glavna skrb borba' proti komunizmu. Tov. Vidali je nato prikazal brezupne poskuse bodisi v Italiji kot pri nas, da bi oslabili naše gibanje ter pripomnil, da ima protikomunizem v Trstu še posebno značilnost.. V Trstu korakajo namreč protikomunisti pod zastavo neke dozdevne obrambe italijanstva. združujejo se v odborih, kjer so tudi fašisti; združeni so tudi v Delavski zbornici in ne mignejo s prstom za borbo proti fašizmu, ki uživa v našem mestu velik ugled pri oblasteh. V borbi proti fašizmu —-ie dejal tov. Vidali — je treba biti dosleden, združiti se je treba, da bo postal Trst antifašistično mesto , hvaležno svojim mučenikom in ponosno na svoje borbe proti tistim, ki so mu prizadejali toliko gorja. Ni mogoče voditi borbe proti fašizmu, če se izvaja protikomunizem in druži s fašisti. Borba proti fašizmu je borba za demokracijo, svobodo, za obrambo vsega, kar je bilo pridobljeno z zmago sil osvobodilne borbe. Slovenci naj se združijo v demokratični fronti V nadaljevanju poročila je še posebno podčrtal važnost borbe za uveljavitev Posebnega statuta, kar se tiče narodnih manjšin v obeh conah, ter med drugim dejal:, želimo, da se vsi Slovenci združijo, ustvarijo široko fronto, iz katere naj se izključijo tisti, ki so v teku osvobodilne borbe aktivno sodelovali s fašisti in nacisti. Ustvari naj se fronta z demokratičnim značajem in cilji, ki naj brani narodne pravice Slovencev v tesni povezavi z borbo, ki jo vodi italijanski narod za uresničitev svojih demokratičnih teženj in idealov osvobodilne borbe. Tov. Vidali je nato jrostavil predlog CK, da se naša Par- tija začasno preimenuje v Komunistično partijo Tržaškega ozemlja. V zvez’ s senzacionalnimi novicami, ki jih širijo nasprotniki o nekakih dozdevnih sporih med tov. Vidalijem in Togliattijem, je sekretar naše Partije pribil, da se tržaški komunisti, Slovenci in Italijani, borijo skupno z italijanskim narodom za režim prave demokracije in za tako vlado, v kateri bodo imeli ljudski sloji odločujočo vlogo. Tudi če formalno samostojni — je dejal — smo ponosni, da se borimo pod zastavami KPI, žive in močne partije, polne energije, ki ji sedijo milijonske množice. V nadaljnji točki svojega po- ročila je obravnaval pereči problem tržaškega gospodarstva ter razčlenil stanje v poe-dinih panogah. Pripomnil je ludi, da so neizpolnjene obljube vlade glede nakazil desetin milijonov lir privedle do poslabšanja gospodarskega stanja. Nakazal .je nadalje perspektive za tržaško gospodarstvo ter podčrtal, da so slednje v veliki meri vezane na u-krepe, ki jih bo hotela napraviti italijanska vlada v korist našega gospodarstva, bodisi potom že predvidenih nakazil, kakor tudi drugih, ki se nanašajo na davčne olajšave, 'sklicanje mednarodne konference znižanje železniških tarif. Pri tem je še posebno poudaril važnost ustanovitve proste cone, ki bi pripomogla k dvigu trgovskega prometa ter povečala kupno moč potrošnikov. V svojem poročilu je obravnaval tudi stanovanjsko vprašanje, problem upropaščanja raznih industrijskih podjetij ter problem svoboščin na deloviščih in v tovarnah. Nakazal je, da se v Trstu opažajo isti znaki krize kot v Italiji, in sicer zapiranje tovarn, povečanje brezposelnosti, nižanje proizvodnje in zastoj v trgovskem prometu. Temu se de-'avci zoperstavljajo z borbo in protesti. Naš delavski razred oa je na žalost še vedno razdvojen. kar je največja nesreča za vse tržaško demokratično gibanje. Toda kljub vsem naporom sovražnih sii se delovni ljudje združujejo, enotno stavkajo in dokazujejo, da so vredni najboljših tradicij našega delavskega razreda, ki je bil vedno . strnjen okrog svojih organizacij. Enotnost delovnih ljudi bo vedno bolj napredovala Prepričani smo, da bo enotnost delovnih ljudi vedno bolj napredovala, in ni daleč dan, ko bo organična enotnost večine delavcev postala stvarnost. Zato pozdravljamo sklicanje konstituante, ki jo je predlagala OGIL, kar bo pomenilo združitev tržaških delavcev, iznad političnih razlik ali narodne pripadnosti, v organizacijo, ki je bila pred in po vojni v borbi proti fašizmu in v sindikalnih borbah voditeljica in ponos našega prebivalstva. Tov. Vidali je nakazal nadalje krizo, ki se pojavlja v nasprotnih strankah vladne večine, ki se vedno bolj poglablja. Elementi spora se bodo še povečali, ker bodo pripadniki teh strank zahtevali z vedno večjo silo izvajanja demokratične in antifašistične linije za obrambo koristi prebival- stva. Kar se tiče slovenskega področja — je poudaril sekretar Partije pozdravljamo napore za ustvaritev trdne e-nome demokratične Ironie vseh Slovencev, ki naj brani narodne pravice in se zoperstavlja vsem manevrom, s katerimi bi nekateri skušali dati slovenski skupnosti konservativen in reakcionaren” značaj. Kar se tiče titovcev, nimam drugega dodati razen, kar sem dejal na konferenci v Kinu ob piorju ob zaključ- ku leta. Se enkrat lahko potrdim, da se veselimo dobrega napredovanja normalizacije odnosov med Jugoslavijo in socialističnimi deželami in želimo, da 'se uresničijo tudi' na političnem polju. Kar se *iče tukajšnjih titovcev, moram pripomniti, da so preoblečeni v magnacucchije še bolj smešni kot prej. Znano nam je, da se intlipendentistične struje reorganizirajo in združujejo. Določili bomo naše stališče, ko se bo proces reorganizacije in združitve uresničil. • Komunisti prožimo roko vsem iskrenim, poštenim in demokratičnim elementom, katere koli narodnosti in politične usmeritve. To je naša pot in prepričani smo, da se bomo na njej našli z mnogimi našimi današnjimi nasprotniki. V borbi za mir in proti atomski bombi, za rešitev našega pristanišča in industrije, proli bedi in nizkim mezdam, za demokratične svoboščine in proli policijskemu ter nasilstvu delodajalcev, proti fašizmu, za avtonomijo in narodne pravice manjšin smo pripravljeni združiti se in pozivamo vse, naj se združijo za dobrobit našega Ozemlja in njegovega prebivalstva. V zaključnem delu svojega izčrpnega poročila je tov. Vitali podčrtal, da je za uresničitev nalog in ciljev potrebna vedno močnejša Partija, bolj povezana z množicami in nji- «Prinaiam vam bralske pozdrave KPI je spregovoril to» variš 'Scoceimarrc. potem ko se je poleglo gromovito ploskanje toda želim tudi takoj povedati, da prinašam na to konferenco obenem tudi najbolj živo zanimanje; kajti pred vami stoje naloge, za ka-lere smatramo, da so zelo leno povezane s širokimi nalo-;ami, ki stoje pred KPI». Po ugotovitvi, da je po priključitvi mogoče presojati vse ‘ržn.ške probleme le v odnosu s splošnimi vprašanji, ki za-levajo vso Italijo, je predstavnik vodsfva KPI podal zelo jasno sliko položaja v repu- bliki! V Italiji imajo demokratično, antifašistično ustavo, poleg te pa veljajo nede- mokratični, fašistični zakoni, kar povzroča negotovost, neuravnovešenost. zmedo. Tako je v veljavi fašistični zakon o javni varnosti, ki je izrazito protidemokratičen in je med najbolj zaostalimi v kapitalističnih deželah; dočim so italijanske ljudske sile med najbolj naprednimi, kar se tiče demokracije. Vladajoči krogi nočejo demokratične ustave ter jo hočejo odpraviti. 7. junija 1953 so poskusili veliki; udar, ki pa je spodletel. pomenita za Italijo zaostritev gospodarskega stanja, poslabšanje življenjskih razmer za večino ljudstva. Tako ni mogoče iti naprej. In to je šele začetek. Danes gre za to, katera od dveh sil bo nadvladala. Na to vprašanje je skušala odgovoriti konferenca KPI. Imamo trdno vero, da sile reakcije ne morejo zmagati. Ce bodo stranke delavskega razreda znale izpolniti svojo zgodovinsko nalogo, ne bo več moči ustaviti utrditve in napredovanja demokratičnih sil. ' pozdrav slovenskim ljudem in jim zagotoviti,_______ bomo mi italijanski komunisti £°slu v državi in v parlamentu ved- lla*n< no branili njihove svete p ra- nja< vice, zahtevali spoštovanje prebi njihovih narodnih pravic, tudi Psrsk zato, ker čutimo potrebo, da VSe ' z obličja Italije očistimo sra- s °va moten madež preganjanj, ki Po'Cr,; jih je proti Slovencem zagre- S(IVe' šil fašizem. Proti njegovim ’ si spletkam in spletkam klerikaii- r°.Po1 zrna bomo mi vrnili čast in do- .le#l Italiji tudi v srcih Vprašanje naše avtonomije stojanstvo | slovenskega prebivalstva. KaJ-i li mi se čutimo brate slovenjih delovnih ljudi, ne čutimo pa se brate italijanskih reakcionarjev. Socialna nasprotstva se zaostrujejo Kljub jamstvom ustave, ki zagotavlja bodočnost italijanskega naroda, pa ne morejo naprej zaradi vedno globljih socialnih nasprotstev, ki obstajajo v Italiji. Od 18. aprila 1948 dalje je v Italiji' takle položaj: vedno številnejše množice se organizirajo in gredo na levo, to je k politiki gospodarskih in socialnih reform; vladajoči razred, vlada in vladne skupine pa se usme- hovimi potrebami, ob strani rjajo vefln0 bolj ielavcev, ki bo zmožna spojitve z njimi kakor ludi z ne-proletarskimi silami. V nadaljnjem ,je še nakazal nalpge na organizacijskem področju za razširitev in utrditev Partije v tovarnah, med kmeti in na-preinìmT ihìefèkfualci. V' zaključku je, oben.em proslavil 34. obletnico ustanovitve Komunistične partije Italije. Takrat se je ustanovila ludi tržaška,.komunistična organizacija in sicer v dneh, ko si je .fašizem izbrai Trst za oporišče svojih pohodov in so se delavci in demokrati dobro borili. na desno, k politiki,’ nasprotni ustavi. To povzroča napetost v vseh socialnih, gospodarskih, političnih odnosih v državi. To stanje je še bolj zaostril mednarodni razvoj, kajti problem nemške oborožitve je sprožil borbo, v vseh državah. V Italiji, se lahkp reče, da se ta borba ni še niti začela; pričela se bo sedaj z bojem v senatu, kar bo zaostrilo položaj v vsej republiki. Vojna nevarnost, ki je postala posebno dramatična s sklepom atlantskega ' sveta za atomsko vojno, in oboroževalna tekma «Ne sme se pozabiti, da bo razvoj italijanskega političnega položaja odločilno rešil tudi vprašanje Trsta, zato je osrednje tržaško politično vprašanje problem avtonomije kot sredstva obrambe proti grožnji reakcije, pogoja gospodarske obnove in jamstva za narodne manjšine. Avtonomijo si morajo izbojevati demokratične sile, da dajo tudi našim bratom — slovenskim delov- Senalor tov. Mauro Scoccimarro, član vodstva KPI in podpredsednik italijanskega senata nim ljudem gotovost, da se jim pod jamstvom avtonomije ni prav nič bati za njihove narodne pravice. Želim nasloviti s te tribune poseben bratski agi i' 1 lavo ■n dr Iti. g D C., ki je v preteklosti žago- Kran varjala avtonomijo, se sedaj l'indi bori proti' njej, krši a v tonine 1 jj, ^ statute na Sicilji, v dolini A o- lerje% sle in tepta pravice do dežel- *VQ. nih avtonomij. Ustava predvi- tj e# deva avtonomijo za pokrajino l>0|ni Furi ani jo-Julijško Krajino, Ne- hiii^ kateri hočejo ustanovitev ene, vsetri drugi pa dveh avtonomnih e- sk'Up not Furlanije in Julijske K ra- di(Ve j ine s Trstom Danes pa Je lečjj, mogoče postavljati le zahtevo yoref po avtonomiji Trsta in n obe- je 2g ne druge! Vsaka druga zahte- dom. và je samo orožje v roke so- ka(er vražnikom avtonomije; kajti iz oni, ki so proti tržaški avto- kle „ noniiji, bodo rekli, da Trst tnim ni pod italijansko suvereno- tx>seb st-jo in da je zato treba poča- Vansk kati, da pride. In,, g. Avtonomije pa ne bo brez *7'ape boja, ker se reakcionarne sile sje.c'e upirajo vsem demokratičnim -.Je ‘ odrazom v življenju države, •kih Spričo tega je borba za avto- S| “ nomijo tudi borba za demokra-LPVa cijo. Avtonomija tržaške po- v*Va krajine je bistveni pogoj za L , ’ ustvaritev njene gospodarske ^ avno.j urno-j r\ i Slo obnove; ta pa je povezana z razvojem italijanskega gospo- St darskega stanja. V gospodarski situaciji v Italiji je gl&vno vprašanje borba proti mono», polom, ki zavirajo razvoj nega gospodarstva. V tej bitki ! bo avtonomija zelo važna, treba pa je imeti pred očmi socialni sestav vaše pokrajine.W Od delavca, do kmeta, sredž, y n)etia s1n']h.'"tr|ffvt3;1' frraiegeV in srednjega mdustnjca pa ciò srednje buržoazije, ki ni mo-nopolistična, obstaja skupnost li^fl interesov proti privilegijem »ensk velikih monopolov. V tem je v objektivna podlaga, ki nudi ve- bjen like možnosti zavezništev de-10(, n H* jsl mokratičnih Sil. Brezposelnost v Trstu najvišja v Evropi Tudi tržaška mladina je potoni svojega številnega zastopstva prinesla udeležencem prisrčen pozdrav INsknsIja delegatov na konferenci Svoj pozdrav je prinesla deleratom in dragim gostom iz Italijanske republike tutti močna delegacija Slovencev iz vseh mestnih predelov in podeželja, k i je podarila senatorju tovarišu Scoccimarru spominsko kolajno, kot znak hvaležnosti do tovarišev parlamentarcev za njihovo vztrajno prizadevanje za naše narodne pravic^ Partijska konferenca se je sestala na drugo zasedanje v ponedeljek zvečer v dvorani v ul. Tiziano Vecellio, kjer so ta koj po otvoritvi in izvolitvi raznih komisij posegli v diskusijo prvi delegati. Kot prvi se je prijavil za diskusijo tov. Giordano Pacco, ki je podal dobro analizo gospodarskega in socialnega stanja v miljski občini, s posebnim ozirom na problem ladje-delniške industrije in pereče vprašanje beguncev iz krajev, ki so prišli pod jugoslovansko upravo. V zvezi s tem je tov. Pacco nakazal, kakšne morajo biti naloge komunistov za rešitev življenjskih vprašanj, ki zanimajo vse prebivalstvo. Nakazal je široke možnosti zavezništev s pripadniki drugih strank, ki niso bile vedno v zadostni meri izkoriščene ter V zaključku podčrtal, da bo mogoče rešiti pereče probleme le, če bodo znali komunisti doseči sodelovanje vsega prebivalstva. Tov. Emilio Semini (sekcija Barriera) je govorit o organizacijskih problemih celic in sekcije ter prikazal pozitivne rezultate zadnjih dveh akcij za rekrutacijo novih sil. Z velikim zanimanjem so delegati poslušali intervencijo -tov. Dušana Kodriča, ki je o-bravnaval problem kmetov in zavezništva z delavskim razredom, nakazal modnosti iz- boljšanja delovanja na lem sektorju, bodisi kar se tiče Partije, kakor tudi sindikatu. Intervencijo bomo objavili v širšem izvlečku,prihodnjič. Tovariš Rogassi je v svoji intervenciji nakazal takojšnje tia-loge naše Partije v zvezi s Spomenico in Posebnim statutom Ver še posebno poudaril vprašanje deželne avtonomije in demokratizacijo javne u-prave. Tov. Desanti iz Tovarne strojev je poglobil vprašanje ladjedelniške industrije, prikazal težke posledice' krize, ofenzivo delodajalcev proti svoboščinam v tovarnah in zunaj ter dal nekaj konkretnih predlogov za večjo popularizacijo delavskih borb. Tov. Longo je govoril o perečem vprašanju vajeništva, tečajih zu strokovno preusposobitev ter postavil , predlog, naj 't)i zahtevali, da se fondi/ -ki -so določeni za te tečaje, rajši nakažejo za obrtništvo, ker bi se tako učinkoviteje rešil problem strokovne usposobitve mladine. O'vplivii in ugledu 'ter delovanju Partije' v magdalènskem okraju je govoril tov. Fon. Sekretar navedene sekcije je podal kratek pregled uspehov in dela Partije v okraju ter nakazal pomanjkljivo povezavo s kmeti in podčrtal potrebo ojačenja delovanja med Slovenci. Poročal je tudi, da bodo ustanovili enoten odbor Slovencev, ki bo mobiliziral slovensko prebivalstvo okrog zahtev in pravic, predvidenih v Posebnem statutu. Tov. Gattonar je imel nato široko inter-veiicijh-o» gibtfnju «im. Nakazat je pomanjkljivosti in dal dobre, predloge za izboljšanje delovanja tega gibanja. Tov. Zanolin je obravnaval vprašanje delavske enotnosti v tovarnah in na deloviščih; pripomnil je, da jé treba posvetiti največjo pažhjč našemu tisku, zopet obuditi stenčase, skrbeti za dvig ideološke ravni sindikalnih kadrov in preučevati nove načine dela na sindikalnem področju. Tov. Postogna je obravnaval delovanje Partije v Miljah, s posebnim ozirom -na zadnje dogodke. Poudaril je potrebo široke mobilizacije za rešitev problemov njiljskih beguncev in drugih, gospodarskega značaja.. Podčrtal je, da se v Miljah že izvaja Posebni statut, narodnih pravic Slovencev ter nakazal, da se morajo tudi Italijani v še večji meri zavzeti za narodne pravice Slovencev. Na torkovem zasedanju je i-mel prvo intervencijo tov. Sema, ki je govoril o problemu beguncev iz cone B in Jugoslavije. Pripomnil je, da. je treba siednjq doloro razlikovati in v tem smislu voditi tudi bodočo politiko in akcije v njihovo korist. Nakazal je tudi možnosti, ki obstajajo, da jih pritegnemo v naše vrste,, za kar pa je potrebno veliko delo objasnjevanja in približanja. Tov. Passante (sekcija Sv. Jakob) se je, dotaknil raznih organizacijskih problemov sekcije. d<>čim je tov. Jole Deferri •postavita vprašanje dela komunističnih žena med ženskimi množicami in nalog, ki pripadajo članicam Partije, katere delujejti v ženski organizaciji. Tov. Pegan Just je prinesel konferenci pozdrave komunistov zgoni.ške sekcije ter poročal o borbah naših tovarišev v lej občini za STO in proti barantanju. V nadaljnjem je nakazal, kakšne so naloge slovenskih komunistov v zvezi s problemi kmetov, narodnih pravic, dela in mladine. Podčrtal je, da Slovenci ne smejo držati križem rok. marveč se morajo enotno boriti za spo- štovanje pravic, priznanih v Londonskem sporazumu. Tov. Sajovitz je imel nato daljšo intervencijo, v kateri je po-drobno obravnaval problem monopolov ter podal izčrpno analizo o sodobnem vprašanju proste cone. Tov. Crevatin iz Arzenala se je dotaknil vprašanja sindikalne enotnosti in sklicanja konstituante OGIL ter še nakazal konkretne mož- (Nadaljevanje na IV, stranU Podatki iz Trsta so porazni. Celo v primeri z Italijo, ki je država z najvišjim odstotkom brezposelnih v Evropi — saj jih ima skoro 10% — je tržaško stanje nezaposlenih grozno: dosega 15 odstotkov; dogodki zadnjih dni pa bodo ta odstotek še dvignili. Gospodarski položaj v Trstu odkriva mnogo bolj poudarjene negativne, poteze italijanskega gospodarstva. V Italiji industrija v nekaterih sektorjih napreduje, v drugih se ohranja na istem položaju, drugod zopet nazaduje. V poljedelstvu o-pažamo kvalitetno nazadovanje, kar kaže na nezadosten razvoj proizvodnje. " Položaj srednjega sloja in maie industrije predstavlja relativen zastoj, to je, se ne razvija tako, da bi odgovarjalo potrebam i-talijanskega ljudstva. Posledica lega razvoja sta dva milijona stalno brezposelnih in dva milijona napol zaposlenih; lo je začasna, delna brezposelnost. Tako stanje je mogoče trpeti kako leto, ne pa stalno; tako velika množica brezposelnih postane neprehodna ovira vsakemu gospodarskemu • razvoju, poslane vzrok narodnega propada in nevarnost vojne za italijanski narod. V takih razmerah Kržaško gospodarstvo ne more upati, da bo našlo življenjski sok za svojo obnovo. Italijanski komunisti so razčlenili vzroke tega stanja. Globoki vzrok, da se italijansko gospodarstvo ne razvija, so veliki išpekulantski monopoli in veliki zemljiški latifundisti. Malo število kapitalističnih skupin ima v rokah gospodarstvo države, kot Soia Viscosa, Montecatini, Italcementi itd; na drugi strani pa je velika množica malih in srednjih industrij, katerim veliki monopoli ovirajo razvoj. V poljedelstvu imamo velike latiiundije s po 15-20.000 hektarov zemlje in 4 milijone malih kmetov, ki !e težko vlečejo naprej. Dočim v nobeni drugi državi ni več latifundij, v Italiji obstajajo še vedno; v nobeni zahodni državi ni električnih monopolov, ki ne bi bili nacionalizirani, najdemo pa jih v Italiji. Monopoli duše italijanske množice potrošnikov in vse kategorije malih in srednjih proizvajalcev. Podjetje Fiat plačuje električno strujo pd 4 K Ni p un .* gl; wnà Nno K>lvir Ndv ?,etk to-fc Si !UJ ve Niši lire za kilovatno uro, drugi! p»-... pa jo morajo plačevati po ll> ’’ 12 lir. Poleg 4 milijonov kmetij zl0o, do 20 ha zemlje je v Italiji i0 poldrugi milijon malih pod-.etij in srednjih podjetij z do e 50 delavci. Ta množica 5 in L J/1 ■pol milijona malih proizvajal-);, .1 cev je zaradi politike mono- ikj ; polov prisiljena plačevati elek- y.E triko dražje od normale, umet-na gnojila kupuje po mono-polističnih cenah, surovine P° lv{)j monopolnih cenah, plačevati |0 mora višje obresti, od 10-12°/». ,en.ua ker velike ‘fi---------A0 ker velike finančne sile rao-|j^ nopolizirajo posojila malim in:(%| srednjim industrijam. Zaradi p tega naraščajo proizvajalni )6k] stroški in pada prodaja. !a|n Italijanska kriza je tudi, tr- n6(j 1 žaška kriza, iz tega stanja na-j|.2 staja borba jrroti monopolom, brg-1 treba se je boriti za naciona-lizacijo monopolov, da rešimo u italijansko gospodarstvo, da * omogočimo dihanje vsem ma- r M trgovcem, svobodnim poklv lim in lim in srednjim podjetjem, ma- ^ v i srednjim poljedelcem, t ■ h i°Vei X certi, vsem vmesnim aktivno- ^ -tim, da damo možnost zapo-slitve delavcev. S politiko, o- j. bratno današnji, ki ne bi bra-j^ ” nila interesov monopolov b'|ì bilo mogoče dati novega vzgo-| na malim podjetjem. Ce b1 >riav. vsaj enemu delu teh 5 1/2 mi'ja] *’ lijona malih in srednjih obra-J^' tov bilo mogoče zaposliti pov- 6jj . prečno po enega delavca, kak- (iestJl šen impulz bi bil to za odpravo j brezposelnosti! ijj Ce bi bil Montecatini, ki Je ii|, ® doslej služil po 50-60 in več od sto, racionaliziran, bi imel« llv c država interes znižati cene u- Ir j metnim gnojilom na proizvod- e no ceno; s tem bi se dvignil8 i8r|,.j poljedelska proizvodnja, živ- N ^ ljgnje bi se pocenilo, zmanjša1 Fete' bi se uvoz iz tujine, ne bi. se ‘ bilo treba bati za valuto. Di" žava bi 'prišla na svoj račun, e ^ Na drugi strani pa bi se zni" 6erje žali proizvodni stroški, nara-lil, ^ sla bi prodaja in blaginja nino" bi^ Žic. Država hi tore! lahko bVe^ *ll'i,. žic. Država bi torej lahko bref-lastne škode znižala ce- ; h ne, ker dobi na drugi strani, od zasebnega monopolista P11 tega ne moremo pričakovati. Ir^ Veliki monopoli se puslužd' jejo ustanove IRJ, da plaču' je Izgube poslov, ki gredo sld'Nij-bo in da poberejo, ko gredo 6o ^ (TTadaljevanJe na IV, strf n i >■ 1 l ZATIRALCI SO VEDNO UBIJALI ZAVEST ZATIRANIH NARODOV NARODNA ZAVEST IN PRIPADNOST Se v dobi cesarske vladavine Franca Jožefa so reakcionar-n> krogi skušali na vse načine Preprečiti nacionalno prebu-^nje podjarmljenih narodov, •bed katerimi tudi slovanskih, Zi*to da bi jim onemogočili njih razvoj v moderne nacije. Fevdalno-kapitalističnemu av-im str°-ogirskemu ustroju so bili da Mtrebni nezavedni sužnji, ki stl Slušno nosijo jarem naeio-;d- kalnega in socialnega zatirana- nia> in ne zavestni pripadniki ije prebujenih narodov. Avstro-idi ^rski Vladajoči krogi so na da Vse načine skušali podrejene ra- slnvanske narode razdeliti po gl P*rajinah, narečju in veroiz-re. P()vedi. V svojem stremljenju im So s’ izmislili številne, seveda P°Polnoma neutemeljene «teorie»1' o vendski, šokski, bu-'ievski, vindiški, kranjski in lruNih narodnostih. Na podati teh teorij so Hrvate de-'i na dalmatinske, istrske, 'lavonske, šokske, zagorske n druge nacionalne pripadnost- Sloy.ence so proglašali za go- Kranjce. Starjerce, Primorce, daj Vindiše in Vende. me , Fašisti so i— kakor tudi hit-.lerjevci in hortijevci od :el" ,vPje «demokratske buržoa-vl” *'.e» podedovane «teorije» do-ln('’ polnili z nujnostjo nasilne asi-e ^'iticije «manjvrednih», pred-ne' Ì'*11' slovanskih narodnostnih P" Up'n in tako so nastale tr-1 cl '■Ve o obstoju šoksko govb-' eCih Madžarov, vindiško go-:vo °rečih Nemcev ter o tem, da be* J* zgodovina slovanskim narode- dora dodelila vlogo gnoja, s «o* j Merim je treba pognojiti tla, a3ti I2 katerih bodo sijajno vzni-do- *le «gosposke nacije». Fašisti-'rst Enim asimilatorjem je bila še no- Posebno napoti solidarnost slo-'ča- i.anskih nacij; strah jih je bl-f " da bo na slovanske narode rez :ZuPeljivo» vplival vzor naj-sije f.e4e slovanske dežele — Ru-iim ‘Je in drugih bratskih slovan-ive. LK‘P narodnosti. Da bi prepre rto- L 1 naraščajočo solidarnost :ra- L0Vanskih narodov, so fašisti po-fsfVatjali «teorijo» za «teori-za L°* 0 tem. da slovanske, na-ske 2 Poeti’ niso — slovanske, a z j ni so poskusi «dokazov», ipo- 8 80 Slovani le tisti, ki se rski vno. ino-J nje-j ititi j freso- j ine. j redž1 t-gs. i cio ---------------------- mo' Med visoke šole štejemo tudi p°s E Potniške akademije. Na 3 slo-^em, ^bskih akademijah, ki so da-1 68 v Ljubljani, je pridobilo a- Ldemsko izobrazbo že skoraj de'")Cl mladih ljudi, ki se danes reistvujejo kot slikarji, kipa-n. glasbeni umetniki, igralci, [o ■Serji, kakor tudi kot peda,-(Ki na vseh vrstah srednjih r hhietniških šol. Akademijo lj* glasbo, ki je bila ustanovna že pred drugo svetovno [ 'b°, je do danes uspešno ab-P v‘raj0 okrog 150 študentov, redvsem na oddelkih za solo-4 ,^ie, klavir in na zgodovinar i °"folklornem oddelku. Aka-,0-1 ‘ia za upodabljajočo umetti, ustanovljena v šolskem „ LM 1945/46, nam je dala okrog no,i U° upodabljajočih umetnikov, pod-Večini slikarjev. Kakih 20 z dofe ižih umetnikov, od katerih 5 in danes že uspešno uve- poslužujejo cirilskih črk in oni, ki- pripadajo pravoslavni veri. Ustaši so celo trdili, da so Hrvati... gotskega porekla. Zaradi tega ni nič čudnega, da so pojmovanja nekaterih južnoslovanskih pripadnikov zmešana o nacionalni pripadnosti, četudi danes uživajo popojno enakopravnost in kulturno neodvisnost v pogojih ljudske demokracije. Torej ni dovolj samo odstraniti preživeli družbeni red, pač pa je treba tudi izkoreniniti vse njegove ideološke ostanke v ljudskih pojmovanjih. V svojem delu «Marksizem in nacionalno vprašanje» je tov, Stalin nacijo označil tako: «Nacija je zgodovinsko oblikovana' utrjena skupnost ljudi, ki je vznikla na bazi skupnega jezika, ozemlja. gospodarskega življenja in psihične konstitucije, ki se izraža v kulturni skupnosti». Na podlagi tega ne morejo biti n. pr. Sokci samostojna nacija, ker ne predstavljajo skupnost ozemlja, gospodarskega življenja, kulture. Sokci so samo del hrvatske narodnosti. Nikakor se ne more in se ne sme mešati pojem jezika in pojem narečja. Marks je podčrtal nujnost skupnega jezika kot višje oblike, kateri so podrejena narečja le kot nižje oblike. Nekateri teritorialni dialekti lahko v procesu nastajanja nacij pridejo v osnovo nacionalnega jezika, drugi dialekti pa tekom tega procesa zgubljajo svojo samostojnost, zlivajo se v nacionalni jezik in zginjajo v njem Na določenem ozemlju ene nacije se lahko govori v številnih narečjih, čeprav obstoja le en nacionalni jezik. Vzemimo n. pr. Slovence, katerih je okrog 1.500.000 'in govore v nekaj desetin narečij. Zato poudarjamo ponovno: eno izmed neizbežnih narodnostnih obeležij je skupnost jezika, nikakor ne skupnost dialekta. Vsi poskusi, da se to vprašanje postavi narobe, so reakcionarni in v nasprotju z marksističnim pojmovanjem nacije! Smešna in brez vsake podlage so sanjarjenja o «šokski govorečih Madžarih», o «Nem- Slovenska inteligenca v luči statistike cevtov, 300 glasbenih, upodabljajočih ali igralskih umetnikov in 500 predmetnih učiteljev — absolventov VPS. Učiteljsko izobrazbo pa ima kakih 6000 oseb. («Naši razgledi» št. 24) cih z vindiškim materinskim jezikom» itd. To bi torej pomenilo, da so tisti Hrvati, ki govorijo recimo v šokskem dialektu, pripadniki madžarske narodnosti, ali pa da je slovenski («vindiški» kot ga imenujejo germamzatorju jezik dokaz pripadnosti nemški narodnosti. Tukaj preneha ne samo znanstvenost, temveč tudi vsaka logika. Po sorodnosti jezikov, in skupnem poreklu spadajo Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Cehi, Srbi, Hrvati, Slovenci itd. v skupino slovanskih nacij. Slovanski narodi so razdeljeni na tri velike skupine: vzhodno, zahodno in južno. Vzhodni Slovani so: Rusi, Belorusi, Ukrajinci; zahodni so: Poljaki, Cehi, Slovaki in Lužiški Srbi, južni pa: Bolgari, Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci. Slovanski narodi, ki so v zadnji vojni skupaj z velikim ruskim narodom odigrali važno vlogo v borbi za uničenje fašistične tiranije, pripadajo danes v ogromni večini nepremagljivemu taboru miru, de- mokracije in socializma. Neločljivi del družbene zavesti delovnih ljudi v socialističnih deželah — ureditev, ki po svdji vsebini izključuje obstoj katerega koli socialnega in nacionalnega zatiranja — je nacionalna zavest, ki nima nič skupnega z nacionalizmom in šovinizmom V deželi ljudske demokracije je lahko samo nacionalno zaveden delovni človek — ki se je osvobodil vseh reakcionarnih in šovinističnih zapuščin in lokalpatriotičnih pogledov — najodločnejši borec proti vsem pojavom nacio-nal-šovinizma, borec za internacionalnem, za bratstvo med narodi. Na tej podlagi, nacionalno zavestni pripadniki srbske hrvatske in slovenske narodnostna manjšine vi Madžarski vsestransko razvijajo in poglabljajo bratstvo z osvobojenim madžarskim narodom in skupno gradijo socializem, neusmiljeno uničujoč vsak pojav šovinizma in ostanke lokalpatriotičnih pojmovanj v svojih vrstah. (Iz lista «Naše nov me» št. 51) Gosposvetsko polje KAMEN l/s to 4 'C*AV^VOJVO0 Ljudski koledar 1955 v vsako hišo! To naj bo geslo slehernega prosvetnega delavca. Izid knjige Je bil združen z velikimi težavami in žrtvami. Toda le bodo poplačane, ako bo knjiga razširjena med ljudstvo. Njena vsebina Je tako pestra in privlačna, da si bo prav gotovo osvojila vsakega bralca. OB IZIDU ODLOKA ŠT. 29 0 PROSTIH LUKAH Omejitve proli “strateškem? blage Spevi junaštva in ljubezni V znamenju obnove kulturnih odnosov je izšla v Pragi zbirka jugoslovanskih ljudskih pesmi v češkem prevodu Treba je čimprej sklicali mednarodno konferenco, ki naj uredi vprašanje tarif, vzpostavitve novih pomorskih linij itd Vladni generalni komisar dr. Paiamara je izdal 19. jan. letos odlok St. 29, s katerim se uveljavljajo predpisi o delovanju tržaških prostih luk. Naj opomnimo, da so pred zadnjo vojno proste luke uiiuale posebne privilegije, po katerih blago, ki je prihajalo iz inozemstva in ni bilo namenjeno kon-sumu v državi, ni bilo podrejeno nobeni carinski in valutni kontroli; možna je bila celo manipulacija z njim v območju proste luke. Ta olajšava, ki je značilna za vsa pristanišča, ki opravljajo svojo funkcijo v službi mednarodnega zaledja, je bila odpravljena leta 1940 ob vstopu Italije v vojno iz vojaških razlogov in da bt preprečili morebitne valutne sleparije. Navzlic vztrajnim zahtevam vseh krogov, ki se bavijo z mednarodno trgovino ni ZVU po koncu vojne nikdar smatrala za potrebno obnoviti pravice svobodnih luk. In prav dejstvo, da niso bile obnovljene proste luke, je bila ena izmed mnogih ovir, postavljenih po ZVU in po nezanimanju italijanske vlade, proti obnovitvi prometa v naSem pristanišču. Ta novi ukrep je v zvezi z obveznostjo, ki jo je Italija prevzela s Spomenico o sporazumu, da bo vzpostavila tržaško «Prosto luko». Se več. Ta ukrep je v zvezi z dodatnim protokolom, ki se tiče Proste luke, v zadnjem odstavku katerega je predvideno, da bo italijanska vlada izdala začasne predpise glede u-prave Proste luke. Po isti prilogi bi moral predstavljati komisarjev odlok prvi korak do mednarodne posvetovalne konference držav naSega zaledja, ki imajo največji interes na svobodni uporabi našega pristanišča, da izdajo vse ukrepe, potrebne za u-stanovitev Proste luke, in zagotove najširšo možno uporabo iste. Ukrep generalnega komisarja je torej možno smatrati za prvi i j. . iv*Ì8jo na gledaliških deskah n J^ja padagoška aial-k • na 8‘enai n v n- L;]e diplomiralo na ljubljan- ono- Iki cuplomiralo na ;lelc.r 'gralski akademiji. met- vz„4a padagoška šola, ki on»' JN- a Predvsem učni kader za e p» L . gimnazije, je dala od -vati L Je ustanovitve v letu 1947 12”/o. , danes že okrog 380 absol-mo- Na slovenskih učite- T1 in Inv. Pa je diplomiralo v raz- iradi[>od i j , “®S-54 1639 fantov in 3864 ;.>t. - jaln1 i bju od šolskega leta 1919-20 in 3864 |S|n‘et- Po osvoboditvi je kun- i tr- hen učiteljišče 2474 dijakov, — ‘ a njimi 202,2 deklet. Femi- . na' ii2 , ----- ----- --------- ---- ilom, b,.eClja učiteljskega poklica je iona- očitna. V tekočem letu Šime bo na srednjih šolah o-d» «,«>00 učiteljev in pride na ma- ev lle|ja povprečno 34 učen-, ma- i^odar poučuje še vedno Icerri' t» , učiteljev, ki nimajo )okli' strokovne pedagoške ivn»‘ f v1,32 e' , sap»'»ua °^a so e je, da vzgaja o, o-Lade ljudi za življenje. Po bra- L!?hncinlh rezu,,atih popisa v “’valstva v letu 1953 je v vzgo- KVe,liii okrog 9000 oseb z e b>kgkdšolsko izobrazbo. To se 2 mi' »aiV’’ da Pride na 10.000 prebi-obra- (e7v 62 oseb z visoko šolo. pov-ti. republikami *v Jugosla-ItaK- », je Slovenija na prvem ira v» f elU| za njo pa sta Hrvatska ltJ in Srbija s 52 osebami ki )e lili ni akademsko izobraže eč od L.prebivalcev pa ima Make mieia k1'}* in sicer 15 na 10.000 prc ne u- Ir, cev. Med strokovnimi k a, zvod' 6 8 srednješolsko izobrazbo igniia k(j,koraj polovica žena, med živ' 1 z visoko šolo pa tri četr-jnjša! |fet ploskih in četrtina žena. bi st’ ki 7>i del žena odhaja torej :i. l)r' kitj. končani srednji šoli v •ačun- e ,1^ ali ostaja doma, čeprav - zni'i>(.rj8sii od leta 1945 dalje, raz-nara'llh ® Oied številom diplomtra-nino'il^iov in deklet na visokih j byei.fcw, konstantno spreminja v c«:[C ^klet. itran» I(,l aiiJnjg število akademsko ta P“ »h» a je eden izmed reprezentantov češke moderne lirike. Izdat je celo vrsto tankih, a pesniško močnih in formalno originalnih pesniških zbirk, ki ga uvrščajo med prve pesnike češke «poetistične» šole. Zanimiv je zlasti po svojem pesniškem izrazu. Jaroslav Kunc pravi, da je zančilna poteza vse njegove ustvarjalnosti strasten kult besede, vprav demonično iskanje nenavadnih pomenskih in glasovnih značilnosti vsakdanjega češkega izraza, ki ga Halas brez premisleka obogatuje ne samo s številnimi arhaizmi, marveč tudi z učinkovitimi jezikovnimi skovankami. Vsekakor je Halas eden. naj-markantr.ejših čeških pesnikov razdobja med dvema vojnama. mimo tega je bil že od mladih nog pristaš proletarskega gibanja. Nezlomljiva je bila Halasova vera v zmago pravice, saj Je bil prepričan, da je usoda Cehov in vseh manjših narodov povezana z bodoča zmago socializma v svelti. Omembe vredna je Ber- kopčeva opazka, da se je Halas lotil (prevajanja jugoslovanske ljudske epike v časih, ko je češki narod najbolj čutil pritisk nemškega terorističnega režima in ko je vsak po svoje iskal tolažbe in opore. Ilustrator Ferdiš Duša je skušal s svojimi lesorezi prikazati atmosfero fevdalnih časov in vzbuditi tisti občutek veličine in sile, ki nam ga dajejo sami spevi. Posebno so posrečeni kljub vsej stilizaciji nekateri motivi iz ciklusa o kraljeviču Marku. Knjiga «Zpevy hrdinstvl a làsky» je prispela iz Prage kakor prva lastovka spomladi. Prinesla je cvet prijateljstva in zvestobe. (Iz «Slovenskega poročevalca» 16. I. 55). X VY fi .VjI .. r*v £* 4» i f Mili x ■ ' ' ■ Balet «Labodje jezero» v državnem gledališču v Brnu ZA NASE KMETE Kako si pripravimo dober domač vinski kis? Pravilno ravnanje z vinom in dovoljna nega v kleti bi ! nam morala zagotoviti ved-1 no dobro in zdravo vino. Mnogokrat pa se kljub pravilni negi manjša ali večja ; količina vina pokvari in izgubi okus po zdravem vinu. Takšna pokvarjena vina rabimo običajno za pripravo kisa. Vina, ki jih nameravamo uporabiti za pripravo kisa, naj ne bodo močna, najprimernejša so vina, ki imajo 5 ali 6 odstotkov alkohola. Iz takšnega vina se dobi kis, ki vsebuje približno 4-5 odstotkov oetove kisline. Ako je vino močnejše, mu dolijemo nekoliko vode. Na primer vinu, ki ima 10 odstotkov alkohola, dodamo 8 ali 10 litrov vode na vsakih deset litrov vina. Da se vino spremeni v kis, mu je treba dodati nekoliko litrov vinskega kisa. Na vsakih deset litrov vina dodamo približno liter vinskega kisa. Vinu, ki ga nameravamo spremeniti v kis, ne smemo dodajati nikakšne e-sence ali pa vinskega alkohola, ker ti dve tekočini pomorita ocetne glivice, katerih vloga je, da spremenijo alkohol v kis. Brez teh glivic bi zaman čakali, da se vino spremeni v kis. Posoda, v katero smo natočili vino, da bi se to spre' menilo, v kis, mora biti v prostoru, kjer je najmanj 20 stopinj gorkote. V hladnem prostoru se vino prepočasi kisa, ker se ocetne glivice v veliki meri množijo le v vinu, ki ima vsaj 20 stopinj gorkote. Le v tem primeru se bo vino v kratkem času spre' menilo v dober in močen kis. Luknjo na vehi pokrijemo s pavolo ali bombažem, ki ga večkrat zamenjamo. Kakor hitro se je tekočina dodobra spremenila v kis, se lahko po potrebi vzame iz soda in dene v steklenice, primanjkljaj v sodu pa lahko nadomestimo z drugim vinom. Mnogokrat se v sodu na površini kisa napravi kan. Tega lahko odstranimo, ako zlijemo navrh tekočine nekoliko vinskega alkohola, ki kan uniči. Ob tej piiliki omenimo tudi, da obstaja zakon, ki ščiti interese kmetov in jposebno onih. ki gojijo trte in proizvajajo vino. Ta zakon predvideva stroge kazni za špekulante. ki pripravljajo vino na nenaravni način, po domače «z vodo in kolčem». Ravnotako se kis tudi lahko pripravi le iz vina in je vsaka uporaba alkohola ali pa drugih kemičnih snovi strogo kazniva. KRATKI NASVnil Ako želimo preskrbeti si cenene in prvovrstne kmetijske potrebščine, obrnimo se do kmetijske zadruge, ki je ustanova vseh kmetov in ki ima prodajalne v Trstu, ulica Foscolo in ulica Merca-dante, ter v Miljah. Da ne bi grah «norel», je umestno, ne pretiravati ? dušičnatimi gnojili. Lahko pognojimo s hlevskim gnojem. ampak moramo takšnemu gnojenju dodati na vsakih sto kvadratnih metrov še šest kg perfosfata in dva kg kalijeve soli. IVAN CANKAR VSA M or l (jBožične pripovedke) Dovolj je bilo da je počival samo trenutek; noge so odrevenele, ukopale so se v sneg in vzdignil jih je težko; vroč pot se mu je vlil po čelu. Pred njim se je vzdigal holm za holmom, med njimi ozke tihe doline; bela samota, speča pod mrzlim, jasnim nebom; nikjer hiše, nikjer poti; na hribu v daljavi črna senca, gozd. Tja je pogledal popotnik. «Treba je, da pridem do gozda; tam bo pot lažja po mehkem, razmočenem listju in mahu; in kadar stopim iz gozda, ugledam na oni strani svoj dom; takrat ne bodo več trudne moje noge.» In bilo mu je pri srcu sladko, kakor da stoji kraj gozda in vidi pred sabo, na holmu, svoj samotni dom. Natanko ga vidi sredi bleščečega snega, pod bleščečimi zvezdami. Iz okna se sveti prijazna luč, daleč v samoto, prav do njega sijejo njeni svetli žarki in ga vabijo: «Pridi, po. potnik, pridi, ®in edinec; toplo je v izbi in nate čakajo koprneče roke.» V hrepenenju in sladkem upanju je pozabil na utrujenost in je stopal kakor prej z drobnimi koraki in globoko upognjen. 'Gozd jc bi! zmerom enako daleč pred njim, črna senca na obzorju. «Ce bi je ne mahnil kar črez bližnjice?» je pomislil. «'Velikokrat sem bil že tod in ni mogoče, da bi zgrešil. Kur črez holm, po celem snegu!» Krenil je iz globeli v hrib, napotil se je preko prostranih valovitih lazov; na mejah in ogradah od trnja in nasu. tega kamenja so ležale debele plasti snega in laz je bil podoben prostranemu belo obzidanemu pokopališču brez kiriža in spomenika; pokopališče za popotnike in hudodelce. Ko je stal popotnik vrhu holma, sredi laza, je zastrmel v daljavo s široko odprtimi, groze polnimi očmi in od glave do nog ga je spreletel mraz. Iz noči, iz samote, Bog vedi odkod, se je bil vzdignil otožen, zategnjen glas, cvileč, stokajoč. «Glas izgubljenega, v samoti umirajočega!» je vztrepe- tal popotnik. «Usmili se Bog njegove duše!» Bolj truden nego prej, z bolj malodušnim srcem je stopal popotnik dalje. «Resnično, smrt hodi z mano!» je premišljeval. «Ob moji strani hodi, vodi me za roko. Njen glas je bil. njen spomin, jaz pu sem mislil v svoji nespameti, da ga slišim iz velike daljave. Bog se usmili moje duše!» In trudnemu, kakor je bil, se je bližal izkušnjavec: «Saj ni več dolga pot, saj že hodiš dobro uro in dalj, čas je, da si malo odpočiješ; gorak je sneg in nič ti ne bo hudega, saj ni treba, da zatisneš oči. Blizu je že dom m če je čakalo tvoje srce doslej, bo čakalo še to kratky minuto. Le kratko minuto, da se odpočijejo te uboge noge!» Popotnik je poslušal izkušnjavca in se mu je komaj ubranil. Tudi njegovo srce je bilo že trudno in slabo. «Ne, ne počivati — jpočitek bi bil večen in žalostna bi bila smrt v tej beli samoti. Doma čaka mati; luč gori na mizi in mati stoji na pragu in čaka name. Ne počivati.» Ko je premišljeval, je stal na mestu in se ni ganil; glava mu je klonila, oči so se počasi zapirale in noge so se šibile v kolenih. Tedaj se je popotnik zopet vzdramil: «Dalje, ne počivati! Kako blizu je že bil izkušnjavec!» In nato je pomislil: «Preveč je plaho in malodušno moje srce. Bojim se čudnega glasu iz samote, ki sem ga slišal. Svoj glas ima samota in svojo pesem, kakor gozd. Hodi človek skozi tiho šumeči gozd in nenadoma zavzdihne, zakliče v bližini med drevjem. Pa ni bila smrt, ni bil vzdih umirajočega, le gozd je izpregovoril v sanjah. O, plah sem kakor otrok, ki je izgubil mater in bega po neznanih potih. Samota je izpregovorila v sanjah, jaz pa sem se prestrašil. Morda je zacvilil pes ob hiši, v globeli zako. pani, ali se je izgubil volk na prostrano raven in bega po snegu, ali pa je potegnil veter skozi gozd in ga je vzbudil. Le dalje, popotnik, brez strahu!» Sel je. lazu pa ni bilo kraja, kakor da se je bil izpre-menil holm v prostrano planoto. In gozd se ni pomaknil bliže niti ?a ped, mirno je stala v daljavi črna senca, Po- potnik ni opazil, da se mu noge komaj še premikajo, da stoji skoro na mestu. Zazibal se je v lepe sanje, njegove oči so gledale prijazni, svetli dom, belo pogrnjeno mizo, za mizo vesele, ljubeznive obraze, ki ga smehljaje pozdravljajo. Ze mu je bilo toplo in prijetno, kakor da sedi za mizo, lomi rumeno potico in pripoveduje očetu, sestri, materi o svojem dolgem romanju. «Ubožec», pravi mati, «zdaj boš počival; že sem ti postlala mehko posteljo». «'Počival!» je zavzdihnil popotnik v snegu in je postal Pred njim je bila kamenita ograda, visoki klopi podobna, kakor zanj pripravljena. «Da bi imel zdaj gorko suknjo!» je pomislil. «Pogrnil bi jo na to belo klop, zavil bi se toplo in bi legel, da si odpočijem, ko sem do srca truden.» Naslonil sc je s komolci v sneg in je položil glavo na roke. Skorja na snegu je bila mrzla, spodaj pa Je bil sneg topel in mehak kakor pernica. Po životu se mu je razlila prijetna toplota in tudi v lica mu je bilo gorko. Zatisnil je oči in je sanjal. «Kako me pač pozdravijo doma, ko se prikažem ves premažen. razcapan in lačen? Sreče sem šel iskat in vračam se, da umrjem od vsega hudega. Mislil sem nekoč, da se povrnem vesel in bogat, z lepo mlado nevesto. Tako čakajo morda, stoje ob oknu in gledajo, poslušajo, če ne poka že blizu na klancu voznikov bič. Stoje ob oknu in čakajo, a glej, tam na stezi se prikaže popotnik, upognjen do pasu, debela plast snega na ramah obraz suh in mrtvaški. Kako ga pozdravijo, popotnika? O, pohiteli mu bodo naproti, siromaku. ogreli ga bodo z ljubeznivimi rokami; in povedo ga v toplo izbo, posade ga za pogrnjeno mizo, siromašnega in trudnega, kakor je. 'Sedi pij in jej! Prišel si in nikoli več Se ne posloviš. Tako smo čakali na te; zmerom je bila za te pogrnjena miza in postelja postlana. Truden si od dolge poti, počivaj sladko!» «Sladko bi počival!» je zavzdihnil popotnik v sanjah. Život mu je klonil, noge so se šibile in polagoma, tiho je legel v sneg. kakor da bi ga bil kdo prijel pod pazduho ter ga položil na mehko posteljo. Nebo je bilo zmerom svetlejše; zvezde so se užigaie in. so sijale žarko, kakor belo srebro se je svetil sneg. «iSamo kratko minuto bi jpočival.» je mislil popotnik. «Toplo je tukaj in dom je že blizu; čemu bi hitel? Toplo je tukaj, kakor na pernici, ki jo je postlala moja mati.» Popotnik je globoko vzdihnil. «Sladko je počivati na pernicah po dolgem, trudnem romanju!» Zatlsnjene so bile njegove oči, toda videle so vse natanko. Ležal je truden na postelji ob peči. a za pogrnjeno mizo so sedeli mati. oče ir- sestra. Na mizi je stala svetilka in je sijala na obraze, da so bili lepi in svetli, kakor obžarjeni od nebesne luči. «Mati!» je zaklical. Mati je vstala izza mize. Oblečena je bila v dolg plašč sinje barve z zvezdami posut, njene roke so bile kakor (id srebra, njen obraz pa je bil čudno bel in mlad in neskočna ljubezen je bila v njenih očeh. Stopila je k njemu, nagnila je glavo in mu je položila roke na čelo; popotnik je zaspal. VII. Kasno v noč Je že bilo, ko je stopil Simen iz krčme ter se napotil v hribe. «Bog me je poslal na pot!» je mislil v svojem srcu in ni čutil utrujenosti. Ovratnik je zavihal visoko, da mu je pihal ledeni veter naravnost v lica ln je stopal v klanec s krepkimi koraki. Nebo je bilo jasno in sneg se je svetil; razločil je pred sabo pot na sto korakov. «Ce se je bil napotil v hribe.» je premišljeval hlapec, imi mogel drugače nego tod Sneg bo kmalu scela in na neodmetani poti bi razločil njegove korake. Nihče še ni hodil nocoj preko lazov nego jaz in smrt.» Kmalu je bila za njim poslednja hiša. kolovoz je bil nerazvožen in le še malo sledov se je poznalo v visokem zmrzujočem snegu. Hlapec je gledal v tla. na pot pred seboj, in je premišljeval o čudih te noči: «Spravljal sem se že na peč, že sem skoro zadremal, pa pravi mati: 'Pojdi, Simen, pojdi po gospoda!' Pa je bil župnik že dvakrat pri nji in greha ima ubožica na duši manj nego novorojeno dete. In vstanem in grem, kakor da mi je Bog zapovedal. Župnika ni doma, lahko bi bil prenočil v župnišču, čakal jutra v mehkem senu. Ne, vstanem In grem; srce me je gnalo. Stopim v krčmo. Popotnik je bil tukaj, pravi krčmar, bolan je bil in ubog in se je napotil v hribe. In se obrnem in na cesto, kakor da sem zaslišal glas: Vstani in pojdi za njim!» (Nadaljevanje sledi) STRAN 4 tJÉCLO 29. JANUARJA 1956 H Diskusija i konferenci (Nadaljevanje z 2. strani) noeti za ustvaritev enotnosti med delavci v tovarnah. V diskusijo so posedli v torek tov. Berlocchi iz sekcije Sv. Ana, Rafaeli (podsekcija Acegat) ter Donadel iz Milj, ki so razčlenili razne sindikalne probleme ter organizacijska vprašanja celic in sekcije. Na četrtem zasedanju v sredo se je prvi oglasil k besedil tov. Tonel Claudio, ki je predvsem obravnaval vprašanje zavezništev v naših borbah za obnovitev tržaškega gosjpo- darstva. Za primer je navedel delovanje Združenja za pravico do stanovanja, ki je znalo združiti okrog sebe široko javnost in ima sedaj v vodstvu predstavnike vseh političnih strank in sindikalnih organizaciji. Opozoril je, da je treba pospešiti akcijo v širokem obsegu proti povišanju najemnine. Tov. Marassi Libero iz ladjedelnice Sv. Roka je poročal o težavah v ladjedelnici zaradi pomanjkanja dela in številnih suspenzij ter kako deluje partija in sindikati v teh težkih pogojih. Tov. Tominez, sindikalni voditelj, je obravnaval vprašanje borbe delavcev in njihove enotnosti. Posebno je važna v sedanjem trenutku borba kovinarjev za povišanje mezd. Enotnost delovnih ljudi je tre-bo doseči ne na vrhu, temveč na bazi, med delavci, na podlagi borb za skupne interese. Tov. Lussi Guerrina je poročala o delu ženskih celic pri Sv. Jakobu. Kritizirala je tovariše, ki nimajo razumevanja za delovanje žena in mislijo, da se morajo samo tovarišice zanimati za delovanje med ženskimi množicami. Tov. Burlo Pino iz Sv. Marka je v zelo zanimivi intervenciji podal jasno sliko o koristih, ki bi jih imelo tržaško gospodarstvo z ureditvijo delovanja ustanove IRI in demokratizacijo monopolov, ki se izmikajo vsaki državni kontroli. Poudaril je nujnost trajne borbe za ureditev IRI in tudi potrebo obnovitve urada IRI v Trstu za reševanje lokalnih problemov, ki se v mnogih primerih razlikujejo od onih v Italijanski republiki. Tribusson Libero z Grete ie govoril o važnosti ideološke vzgoje vseh tovarišev in o potrebi partijske šole. Tov. Coloni Libero iz Aquile je podal zanimive podatke iz področja petrolejske industrije, ki je v rokah dveh glavnih trustov: ameriškega Standard in angleškega Shell, ki črpata ogromne dobičke in kontrolirata vsa ptelrolejska podjetja. Komunisti v tovarnah morajo biti bolj aktivni, da združijo vse delavstvo v odporu proti ofenzivi monopolov. Tov. D'Agosto je podal pretresljive podatke o stanovanjski krizi, ki zajema preko 40% prebivalstva. Za odpravo tega stanja so oblasti kaj malo napravile; od obljubljenih 70 milijard so bile samo tri predvidene za gradnjo stanovanj. Tovariši morajo podpreti akcijo Združenja za pravico do stanovanja, ki pripravlja načrt in borbo za gradnjo stanovanj, zaporo izgonov in tudi najemnin. Tov. Gerlanc Anton je poročal o delovanju in bodočih nalogah komunistov v Splošnih skladiščih ter poudaril važnost borbe za narodne pravice Slovencev. Na koncu je povzel pesedo tov. Vergani, član Centralnega komiteja KPI, ki je v nadvse zanimivi intervenciji opisal, kako je KPI v zadnjih 10 letih delovala in kako je organizirala svoje vrste, da je mogla doseči najširše ljudske množice in ustvariti mogočno demokratično fronto, ki je sedaj v Italiji. Partija našega Ozemlja pa je preživljala drugačne trenutke in se je tudi drugače razvijala. Sedaj pa bodo imeli tržaški komunisti le korist v svojem delovanju, če se bodo učili iz izkušenj bratske KPI. Konferenca je odobrila tudi prisrčno solidarnostno pismo tov. D'Onofriu, ki je te dni predmet napadov fašistov in njihovih zaveznikov. Intervencija tov. Scocci marra (Nadaljevanje z 2. strani) dobro IRI proizvaja velik del proizvodnih sredstev in orodja, ki jih rabijo milijoni kmetov ter malih in srednjih in-dustrijcev. Znižanje cene proizvodom IRI bi znižalo cene produkcijskim stroškom najširših produktivnih sil. Sedaj pa je obratno. Zato pa phda proizvodnja, narašča brezposelnost. Nad vsemi temi vprašanji pa je najvažneje ohraniti mir. Kaj bi hasnilo vse ostalo, če bi vojna pregazila deželo? Tržačani bodo morali še jx>-sebno jposkrbeti, da se bo kot po vs,ej Italiji slišal tudi njihov glas proti oborožitvi Nemčije, proti atomskemu orožju; kajti vojna bi pomenila za Trst dokončno izbrlsanje z zemeljskega obličja. Trst mora in bo dvignil svoj glas v protest vojni in uničenju, saj i-ma bolj kot vsi drugi potrebo po politiki miru, svobode, go-sjpodarskega preporoda in socialnega napredka. Izkaznice ZP TO Zveza Partizanov TO in Zveza bivših političnih preganjancev antifašistov sj?oročata, da sta začeli obnavljati članske izkaznice za leto 1955, DELO ZARADI BREZBRIŽNOSTI IN NERAZUMEVANJA MERODAJNIH CELASTI Vprašanje Tržaške konopljarne in podjetja Kozmann še nerešeno Kompaktna stavka pristaniščnikov - Okrniti hočejo njihove pravice - Stavkali so tudi v tovarni testenin Mullich - Lorenzetti V sredo od 11. do 12. ure je bilo v tržaškem pristanišču ustavljeno vse delo. Tržaški pristaniščJiiki so stopili kompaktno v stavko, kot solidarnost s pristaniščniki v Genovi, ki vodijo že teden dni v resnici junaško stavkovno akcijo in to kljub združenim poskusom vseh sovražnikov delovnega ljudstva, da bi s stavkokazi razbili enotno borbo. Pristaniška stavka v Genovi, kjer so vlada in delodajalci osredotočili svoje sile, je bila proglašena, kot protest proti brutalnemu poskusu okrnitve v desetletjih težko priborjenih pravic. Razen solidarnostne akcije, je bil ta napad na delavske pravice, razlog tudi za tržaške pristaniščnike, da so stopili v stavko. Luški poveljnik je namreč na podlagi zakona Tambroni izdal vrsto protidemokratičnih u-krej»v, ki resno ogražajo pravice delavcev in svobodno delovanje njihovega sindikata. V podkrepitev zahteve za povišanje plač so stopili v sredo v stavko delavci tovarn testenin in mlinarji. Stoodstotno so stavkali v tovarni testenin Mullich-Lorenzetti; ostali delodajalci, razen tržaške tovarne testenin, so namreč že izplačali delavcem predujme na bodoči povišek. V tržaški tovarni testenin pa so stavkali prejšnji teden že dvakrat in sicer v protest zaradi ukinitve menze. Za konopljarno in podjetjem Kozmann pretijo še druge suspenzije z dela in sicer v tržaški tovarni testenin, kjer namerava ravnateljstvo suspendirati kakih 50 odst. zaposlene delovne sile. KAKO BODO REŠILI VPRAŠANJE ŠPORTNIH IGRIŠČ? rw g • ev >r • Zemljišča naj se takoj derekvirirajo Vse zgleda, da nima nova ci-: meričanov italijanski vladi, Vilna uprava ravno najboljših j da se baje sedaj razpravlja o iz__ x“— njihovi nadaljnji uporabi, pri namenov za pravično rešitev vprašanja rekviriranih zemljišč na Opčinah in pašnikov «Hudo leto» v bližini Padrič, kjer so Američani zgradili športna igrišča, za katera so potrosili nad 600 milijonov lir. V zvezi s tem ne moremo namreč mimo dokaj značilnega namigovanja Alessijevega «Piccola» od sobote — ki je gotovo precej blizu uradnih krogov — kateri piše med drugim. «da ni izključeno, da bi vojaška oblast, v pričakovanju boljše rešitve, obdržala začasno še nadalje rekvizicijo zemljišč, ker bi športna društva na ta način lahko še nadalje izkoriščala igrišča». Ales-sijevo glasilo govori sicer samo o openskem igrišču, toda verjetno bi taka «rešitev» veljala tudi za druga. Ne vemo sicer, aii je to samo mnenje in stališče «Piccola» in njegovih krogov, ali pa tudi civilne uprave. Nekaj pa je gotovo in sicer, da so bila i-grišča darovana s strani A- vsem tem pa se ni zdelo merodajnim krogom potrebno, da bi poklicali legalne .lastnike in jih vsaj vprašali za mnenje. Rešitev, kot jo namiguje «Piccolo», bi bila vseskozi krivična in nedemokratična. Ne vidimo namreč tehtnega razloga, ki bi govoril v prid nadaljevanja rekvizicije samo zato, da se prihrani ustanovi CONI ali komu drugemu izdatek za odkup navedenih zemljišč. Ce je civilna uprava do sedaj derekvirirala razne hotele, stanovanja in itd., je dolžna to storiti tudi za navi dena zemljišča, ker nismo več v dobi vojaške okupacije. Nihče ne nasprotuje nadaij-nemu športnemu udejstvovanju na gornjih igriščih. Prej pa je treba urediti s.prizadetimi kmeti na pošten način vprašanje lastnine, to je odkupa po tekočih cenah. Prizadeti vendar že dovolj časa to potrpežljivo čakajo. Vprašanje tržašk konopljarne in Kozmanna, je na žalost še vedno nerešeno, kljub neštetim intervencijam delavskih delegacij in sindikata pri oblasteh, ki so se vrstile tudi v tem tednu. Glede dobave potrebne količine jute se v Rimu niso do danes niti najmanj pobrigali in tudi za bodoče ni najboljših izgledov. Za podjetje Kozmann so se sicer prijavili kupci, ki bi bili pripravljeni začeti z obratovanjem. V tem smislu so imeli tudi razgovore z delavci, ki so se povsem strinjali z njihovimi načrti. Ovire, ki so zgle-dale začetkoma premostljive, v resnici pa so vedno večje, se postavljajo s strani vladnega komisariata, ki zahteva od eventuelnih kupcev podjetja pretirane garancije. Ce bi vladni komisariat pokazal večje razumevanje in prožnost, bi se vsaj to vprašanje lahko ugodno rešilo. 27. januarja 1945 osvobojen Auschwitz Poleg mnogoštevilnih tisočev antifašistov iz raznih dežel Ev-rope se tega datuma s hvaležnostjo v srcu spominjajo tudi mnogoštevilni Tržačani Slovenci in Italijani, hi so kol pošteni de-mokrutje čutili potrebo in dolžnost. do se na kakršenkoli način. uprejo nacifašističnemu na-silstvu ter so zaradi tega okusili nepopisne grozote, ki jih je predstavljal Auschwitz s svojimi, tl po več sto metrov dolgimi barakami, obdanimi z visoka in gosto žično ograjo. Njihova hvaležnost je namenjena slavnim ediriicam Rdeče armade, ki so 27. januarju 1945 zmagovite prodrle do tega mesta ter osvobodile preostalih HO tisoč nesrečnežev, mož in žena, preostanek ogromne množice 4 milijonov duš, ki so bile uničene v tem zloglasnem taborišču l)o smrti izmučeni so kot sence tavali, opirajoč se oh stene barak, ter se z zadnjimi močmi vrgli v objem junaškim borcem, ki ob pregledu nanje niso motili verjeli, do so ko j takega povzročili ljudje. Ni čuda tedaj, če. se ob tej desetletnici vzbuja v srcu vseli preživelih žrtev kakor tudi v milijonih poštenih demokratov v svetu srd in gnus naprtim zapailnim vojnim huj- skačem, ki s farizejskim potvarjanjem resnice, pripravljajo ponovno oborožitev Zapadne Nemčije, da tako postavijo temelje novemu svetovnemu pokolu, ki bi se po njihovi želji moral končali z uničenjem vsega, kar stremi po bralskem sožitju v miru in blaginji. Čestitke tov. Sosiču Pretekli teden je slavil 70. obletnico rojstva tov. Sosič vincenc z Opčin. Zvestemu in »redanemu tiv arišu, ki se že iz mladih let bori vrstah delavskega razreda, pošiljata tem potom topla voščila celica z Opčin in naše uredništvo, želeč mu še mnogo let srečnejšega in vedrega življenja v krogu njegovih dragih in v naši veliki družini borcev za socializem. Jutri popoldne otvoritev novega sedeža Partije Prisostvovali bodo senatorja lov. Pellegrini in Sereni ler sekretar naše Partije lov. Videli Jutri, v nedeljo popoldne bo svečana otvoritev novega sedeža Komunistične partije Tržaškega ozemlja v ul. Madonnina 19. Vest bo nedvomno razveselila vse tovariše in demokrate, ki vidijo s tem končno uresničene svoje dolgoletne težnje, da bi imela naša Partija lasten in obenem primeren sedež. Za uresničenje tega cilja gre vse priznanje tovarišem, simpatizerjem in demokratom, ki so požrtvovalno prispevali in se potrudili v nabiralnih akcijah ter dali s tem najlepši in otipljiv dokaz svoje zvestobe, predanosti in sim- Na slovesnosti otvoritve bosta prisotna, kot draga in cenjena gosta, priljubljena tovariša senatorja Giacomo Pellegrini in Emilio Sereni ter sekretar naše Partije tov. Vitto, rio Vidali. ban 500, tov. Mocchiut 260. Sekcija Skoljet 1000 lir. Prispevki V zadnjem tednu sp bili dostavljeni naslednji zneski: sekcija Pončana: cel. Verrucchi 500, tov. Zorzet 1500. Sekcija Sv. Jakob: cel. Morgan 7000. Sekcija Sv. Vid. 3000. Sekcija Barriera: Hotes Emma potom patije do partije delovnega tovce Toplichcr 8000, cel. Pa- Ijudstva. Ni dvoma zato, da bodo prišli jutri na otvoritveno slavnost v velikem številu tovariši in simpatizerji iz mesta, okolice in podeželja, da s svojo množično prisotnostjo podkrepijo svojo trdno voljo za nadaljevanje skupnih borb, strnjeni okrog naše Partije za mir delo in socializem. storcic 3900, cel. Derosa 1150, cel. Passionarla 2200, cel. na-mešCencev bolnic 1480, cel. Gigante 600, tov. Nicoli 3000, tov. Semilli Tommaso 1000, cel. Cat-taruzzi 2000, tov. Semilli 1000. Sekcija Curiel: cel. Sbisa 2600, cel. Picchettini 500, tovariši V. celice v Sharem pristaništču 5000, tov. Zottig 400, tov. Stulle 303, tov. Zennaro 450, tov. Le- Sirijo se protesti nečuvene aretacije tov. zaradi Spadara Sfftfut dama Ut (/ svetu ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V 16. kolu prvenstva, ki se je igralo v nedeljo so bili rezultati naslednji: Catania - Roma 2-2, Genoa - Novara 0-0, Inter - Fiorentina 3-5, Juventus - Atalanta 0-0, Lazio - Triestina 1-1, Napoli - Sampdoria 2-2, Pro Patria - Bologna 0-2, Spal - Milan 0-0, Udinese-To-rino 3-0. Lestvica je naslednja: Milan 25 točk, Bologna 22. Roma 20, Fiorentina 20, Juventus 19, Torino 18, Catania 17, Inter 17, Genoa 16, Atalanta, Napoli, Udine e po 15 točk, Sampdoria 13, Triestina 13, Novara 12, Lazio 11, Spal 10, Pro Patria 8. Jutri bodo naslednje tekme: Atalanta - Udinese, Bologna -Lazio, Fiorentina - Triestina, Milan - Pro Patria, Napoli -Catania, Novara - Inter, Roma - Spai, Sampdoria - Juventus, Torino - Genoa. TRŽAŠKI SPORT «Pokal miru in prijateljstva» V nedeljo sta bili najavljeni prvi dve tekmi v okviru nogometnega turnirja, ki ga organizira ZKM za «Pokal miru in prijateljstva». Dejansko sta se pomerili le Nabrežina in Sv. Križ. Tekma se je končala z zmago Nabre-žincev s 6:1. Križani, ki so v poletnem turnirju za pokal našega lista zasluženo zasedli drugo mesto, so tokrat razočarali. Zaradi forfaita čete iz Saleža, so Prosečani odnesli v nedeljo domov prav poceni dve točki. DROBNE ŠPORTNE VESTI MOSKVA — Sovjetski drsalec Boris Silkov si je v prejšnjem tednu osvojil sovjetsko prvenstvo v hitrostnem drsanju na 1500 m s časom 2,10"4. Zmagal je tudi na progi 10.000 m. HAAG — Holandska plavalka Mary Kok je prejšnji teden postavila nov svetovni rekord na 100 metrov nv-'ulček s časom 1T6"4. Prejšnji rekord 1 '16"6 je pripadal Nemki Jutti Langenau, ki ga je postavila na evropskem plavalnem prvenstvu v Torinu. MEGEVE (Francija) — Jugoslovanski smučarski skaka- lec Janez Polda se je v nedeljo na zaključnih tekmah plasiral v skoku na drugo mesto z 209,1 točkami (skok 59-55 m). Zmagal je Norvežan Mar-tinsen z 212,1 točkami (skok 57-54.5 m). ATENE — V nedeljo je jugoslovanska mladinska nogometna reprezentanca premagala grško z rezultatom 2:0 (2:0). BUDIMPEŠTA — V četrtek se je začelo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Za tekme se je prijavilo 91 drsalcev in drsalk. Za tekmovanje so se prijavile Anglija, Avstrija, CSR, Francija, Holandska, Italija, Zap. Nemčija, Poljska, Švica in Madžarska. Sovjetska zveza in Jugoslavija bosta prisotni le z opazovalci. NEW YORK — Te dni so bili žrebani teniški pari, ki bodo letos tekmovali za Davisov pokal. Za prvo kolo je žreb določil tede pare: Egipt - Turčija, Nemčija - Irska, Finska -Avstrija, Južna Afrika - Norveška, Monaco - Argentina, Švica - Holandska, Jugosia- Rok za plačilo avtomobilskih taks Na podlagi novih odredb ministrstva za finance, je treba plačati takse za avtomobile do 31. januarja, takse za motorje in kolesa, ki so opremljena z motorjem pa do 14. februarja. Taksa je začasno ista, kot prejšnje leto in to dokler ne bo parlament razpravljal in odločil o novih zakonih za povišanje taks na motorna vozila. vija - Cile, Portugalska - CSR. TRST — V sredo je šel skozi naše mesto Sv.icar Ignatz Ruegg iz Zuericha, ki se je napotil peš na dolgo potovanje v Melbourne v Avstraliji, kjer bodo decembra 1956 olimpijske igre. Vztrajni in res svojevrstni športnik upa da bo prispel v Melbourne oktobra 1956. Do sedaj je pri- Policija odvedla in zaslišala obč. odbornico tov. Chinchio - Takojšnja intervencija naše Partije pri oblasteh javne varnosti Protest ” Demokratične solidarnosti” in partijske konference Kakor smo poročali v zali- nima za določeno kategorijo nji številki, je policija prejšnji četrtek v tenu zborovanja kovinarjev v ui. liziano Vecellio iz nepojasnjenih vzrokov pridržala novinarja tov. Buggera Spadara, ki je bil čez nekaj ur aretiran in poslan v Uoroneo; te dni pa je policija poslala spise državnemu tožilstvu. Kot utemeljitev za a-relacijo je policija navedla «odpor napram javnemu iunk-cionarju» in se pri tem poslu-zna enega izmed neštetih fašističnih zakonov, ki jih je prosimi režim izu&t z izrečnim namenom, da zatre vsak poskus antiiašističnega odpora. Vest o aretaciji je še bolj ogorčila delavce in demokrate, ki še vedno ostro komenti- rajo nezaslišani postopek policije proti znanemu antitaši- stu, Ki je bil za časa fašizma obsojen od Posebnega sodišča, preganjan od nacistov in poslan v zloglasna taborišča smrti. Predstavniki naše Partije so takoj intervenirali pri Kvestorju in v njegovi odsotnosti iznesli protest šefu političnega oddelka kvesture, ludi «Demokratična solidarnost» m druge organizacije so poslale na merodajni forum Ogorčene proteste z zahtevo, da tov. spadara izpuste na svo-duuo. Na otvoritvenem zasedanju partijske konterence, kt je bilo v nedeljo, so delegati soglasno odobrili protestno resolucijo, ki je bila odposlana generalnemu vladnemu komisarju. Kot bi to ne bilo dovolj, so policisti prejšnji teden odvedli z doma obč. odbornico tov. ivomildo Chinchio ter jo nato na poveljstvu v Trstu dalj časa zasliševali o njenem obisku pri beguncih iz miljskih hribov, ki so nastanjeni v prostorih velesejma. Tudi ta pri- šel peš iz svojega rodnega me- mer. predstavlja grobo omeje- sta skozi Meran, Bočen, Treviso in Tržič do Trsta. Od tu se je še isti dan odpravil proti Reki. vanje vršenja dolžnosti, ki jih ima omenjena tovarišica v svojstvu občinske odbornice, izvoljene od ljudstva. In kot taka ima vso pravico, da se za- občanov, ki so prepotrebni tiste pomoči, ki bi jim jo v resnici morale dati oblasti. Odpuščati so začeli bivše nameščence ZVU v i^um generami Komisar ur. r-ammaru ,e izdal une zu. i. m. udioKe, ki bodo objavljeni v cenili v četrti števuKi triadnega vestniKa 31. t. m. in bodo začeii veljati —- razen v po.-.ebej omenjenih primerih — z dnem onjave: odlok št. 30, ki določa v pričakovanju izvedbe zakona st. 961 z dne 28. 8. 1954, vsebujOr čega predpisa v prid osebja, lisiužbenega v javni upravi Tržaškega ozemlja in brez pre-judica za pravni in gmotni položaj, ki ga bo z izvedbo tega zakona dobilo ‘osebje prejšnje ZVU, sledeče: člen 1: osebju, ki je. bilo v siužbi pri uradih, ustanovah, zborih ali poveljstvih prejšnje Zavezniške vojaške u-prave in je zdaj v siužbi pri uradnih Generalnega komisariata ali v državnih uradih ali javnih ustanovah ter je bilo razrešeno službe v državni upravi ali javni ustanovi ali pa uživa redno, ne privilegirano pokojnino, kot je predvideno v členu 14 zakona st. 149 z dne 12. 4. 1949, ali tako kot je predvidena v členu 48 zakona 369 z dne 9. 5. 1940 in v poznejših dopolnilih in katere znesek presega 60.000 lir mesečno, preneha služba z 28. februarjem 1955. Glede tistih, ki imajo v zgoraj omenjenem odnosu do 60.000 lir mesečnih prejemkov, lahko generalni komisar odredi prenehanje službe z enomesečno odpovedjo. Člen 2: po L, marcu 1955 preneha osebje, ki je bilo v službi pri uradih, ustanovah, zborih in poveljstvih bivše Zavezniške vojaške uprave in je zdaj v službi pri uradih Generalnega komisariata, v državnih uradih ali javnih u-stanovah, s službovanjem z izpolnjenim 65. letom starosti, Ta rok bo lahko s kasnejšim odlokom za določene kategorije osebja izpremenjen. Odlok št. 36, s katerim se razveljavlja ukaz ZVU št. 42 z dne 22. 11. 1945 (nedovoljena nošnja vojaških uniform), in raztegneta na Tržaško o-zemlje zakonski odlok št. 43 z dne 14. 2 1948 in ministerial-ni odlok z dne 23. 12. 54, objavljen v Uradnem listu št. 299 z dne 30. 12. 54, s katerima se prepovedujejo udruženja vojaškega značaja, ki imajo, čeprav posredno, politične Tinnire, prav tako pa tudi javna nošnja uniform članom društev ali organizacij kakr-čnega koli značaja, z izjemo športnih udruženj in.zavodov ali konviktov, ki so namenjeni dijakom. Odlok št. 41, s katerim Se dovoljuje Električni družbi Julijske Benečije (SEI.VEG), da postavi in obratuje elekt,ro-vod od kabine pri Briščikih do kabine za delavnice domenskih vojašnic pri tem kraju in ki dela za gradnjo tega elek-trovoda ter s tem združenih naprav proglaša za obče koristna, nujna in neodložljiva v smislu zakona. Nekaj pripomb k razstavi v Nabrežini /,di sp mi potrpimo, da spre-govorim par besed v zvezi z razstavit slovenske knjige in Ma-ga j nov ih fotografskih posnetkov, ki so bili razstavljeni v Nabrežini pred 14 dnevi. Razstava je bila na sedežu izrazito politične struje, ki v Nabrežini predstavlja manjšino med prebivalci. «Primorski dnevnik» z dne 2.3. jan. govori n razstavi ter pravi, da bi bil obisk še večji, če bi ne bilo tolto slabo vreme. «Pa tudi je marsikoga. zlasti od preproste mladine, odvrnilo umetno napihnjeno sovraštvo proti vsemu, kar je v zvezi s napredkom Jugoslavije, sovraštvo, ki se še ni poleglo...» Ne vem koga smatra člankar «Primorskega» za sovražnika vsega, kar je naprednega v Jugoslaviji in slovenske knjige, ver-jetno vse tiste, ki niso v njihovih političnih vrstah. Če tako mislite, se zelo motite, ker dobra slovenska knjiga je posebno nam zamejskim Slovencem zelo dragocena, pa naj bo tiskana kjer koli, kakor tudi za drugo narodno umetnost dobro vemo da nam jih lahko nudi predvsem Slovenija in slovanske države na splošno. Ali sedež, izrazito političen, kjer je bila razstava, je za večino Nabrežincev najmanj primeren. V Nabrežini imamo občinsko knjižnico in sicer v središču vasi, na glavnem trgu. Ali bi ne. bilo bolje ter duna večja možnost, da bi si vsi ogledali razstavo, ce bi za to uporabili knjižnico. Pravtako bi bilo dobro, da bi bil izobešen čez trg transparent, ki bi vabil na razstavo občinstvo in tako zainteresiral ljudi tudi iz ostalih vasi. Obenem bi se s tem naprat'ila večja propaganda naši občinski knjižnici, ki je tako potrebuje. Upati je. da bodo vsi bodoči organizatorji podobnih razstav, ki so koristne za vse Slovence, upoštevali te moje pripomhe. M...vic Predpustni ples A. K. „Jadran“ Akademski klub «Jadran» priredi v soboto 5. februarja ob 21. uri v mali Rossettijevi dvorani predpustni ples. Vljudno vabi vso slovensko javnost. Stvarnost in pobožne želje Brez omejitve brzine na cesti Trst-Devin u.ok št. 121, s katerim se razveljavi ukaz ZVU št. 56 z dne 11. 6. 1954, ki je omejeval br-zino pri vožnji motornih vozil na cesti od Trsta do Devina; in s katerim se znova uveljavljajo na Tržaškem ozemlju predpisi o dopustni brzi-ni ki jih vsebuje k. o. št. 1740 z dne 8. 12. 1933, Po dolgo-trajnem in mučnem premlevanju je «Primorski» vendarle spregovoril o IV. konferenci KPI. To je storil v nedeljo z raztečenim uvodnikom, s katerim skuša prepričati, da se je na konferenci pojavila «dvojna govorica», l.j. govorica «vrha n, ki postavlja vsa vprašanja «na glavo» v smislu «komin-formislivne politike», in govorica od spodaj, ki je v popolnem nasprotju z direktivami od zgoraj. Zaradi teh «dveh različnih govoric» l j ud je okrog «Primorskega» prihajajo do zaključka, da politiku KPI ne vodi nikamor in da se zalo ne bodo nikoli dosegli cilji etnotnega nastopa vseh demokratičnih sil v Italiji, /.ato pa «svetujejo» tov. Togliattiju, naj se osvobodi «zunanjepolitičnih prijemov sovjet-I ske politike», naj «opusti iluzijo» zhruti okoli KPI vse demokratične sile, nuj «osvobodi Nonni jeva socialiste akcijske povezanosti s KPI» (češ du ta «povezanost italijanskemu socializmu nič ne koristi, pač pa o-gromno škoduje»), ker da bodo drugače italijanski komunisti krili gospodarske, socialne in politične stagnacije in protiustavnih ter protidemokratičnih ukrepov vlailne koalicije! Če ne hi poznali ljudi okrog «Primorskega», bi morali ugotoviti, da se jim je zmešalo. Ker pa jih poznamo in vemo, kaj so, j je nemogoče, da bi se začudi U. Je tudi odveč ugotavljati, da isto, kur oni «zahtevajo» od italijanskih komunistov, skušajo doseči na razne načine, tudi z nasiljem vsi itulijonski protiko munisti s pomočjo «majke A-rnerike». Kar se pa tiče «dvojnih govoric», jim ne moremo drugega reči, kol da so v protikomunističnem in reakcionarnem kotlu pobrati vse pobožne zelje o «krizi» v KPJ, ki so »e v lem zadnjem času pojuvljale po vseh buržoaznih listih. Naj se ljudje okrog «Primor-skegu» ne razburjajo. KPI je čila m zdrava in nadaljuje po poli, po kateri je doslej hodila in zmagovala. In kljub vsem sa-njuni «Primorskega» bo KPJ št dalje bodilu in zmagovala, ker ju njena politika v interesu ne sama delavskega razreda in delovnih množic Italije, marveč je v interesu vsega italijanskega nuroda razen peščice monopolistov in kapitalistov ter ameriških plačancev. Jušno je, da bi bilo italijanski reakciji in ameriškim imperialistom zelo ljubo, če bi KPI s svojimi zavezniki opustila borbo proti vojni, ki je danes dolžnost vsakega človekoljubu (ali ai tudi Tito rekel nekaj takšnega pred nedavnim?), če bi opustila razkrinkanje nakan ameriških imperialistov in nemških revanšistov, kur bi neizbežno privedlo do uspavanju budnosti itulijanskegu narodu pred prete• čo nevarnostjo atomske vojne (Eisenliowerjeva poslanica ameriškemu Kongresu v zvezi s Eor-mozo ne pove pruv nič ljudem okrog «Primorskega»?). Dejstvo je, du je danes vprušunje vojne in miru prvenstvene in poglavitne važnosti in se pruv ob tej priliki dokazuje dobru volja tistih, ki se rudi Uš pa jo s pavjim perjem demokratizma in socializmu. Colavo, da se s tem ne zmanjša važnost konkretnih gospodarskih in socialnih problemov, kar KPI niti tue numerava napraviti. In politiku KPI vseh teh let je dokaznlu. da je prav na podlagi borbe za konkretne probleme lahko postula stranka, ki ima dva in pol milijona članov in skoro šest in pol milijonu volivcev. In če hočemo poiskati politiko, ki ne vodi nikamor, jo bomo našli pri ljudeh okrog «Primorskega», ki jih ni niti najnovejša zgodovina prav nič naučila. Hodijo pač vedno po poli protisovjetizma, protikomunizma, po poti zavezništva z izvr-žki itulijanskegu komunistične-guga gibon ju, kot so M ugn ante-chi jevci, po poti Sur agata, po poli poskusov razbijanju italijanskih demokratičnih sil. Ce ne bi bilo tako,' se ne bi istovetili z Mngnacncchiji in si ne. bi stulno prizadevali, kako najti vsako priliko za proti- komunistične izjra[le. Ce pa ne bi bili laki, ne bi bili oni... *** A »■ V četrtek prejšnjega tedna je pri Sv. Andreju tramvaj št. 2 v i.ovornik. Ob trčenju je vrglo sprevodnika s sedeža pri vratih na tla. Priskočili so mu na pomoč potniki, Ki so o-stali- na srečo vsi nepoškodovani. Prepeljan je bil nato v bolnico l avtom KK Zdraviti se bo moral kakih 20 dni. Ponesrečeni je 32-letni Mario Visteti iz ul. Pagliericci 31. **« Pri padcu s kolesa si je prejšnji petek zlomil komolec 18-letni Renato Žnideršič Iz ul. Mon-tecohi 15. Okreval 'bo v 15 do 30 dneh. *** Pod obtožbo vdora v stanovanje, je kezensko sodišče prejšnji petek obsodilo 21-letnega Danila Boneta iz Doline na 8 mesecev in 10 dni zapora. Decembra meseca se je nekega večera skril pod posteljo v stano-nju Josipine Cač v Dolini. Pred sodiščem je Boneta odločno zanikal obtožbo ter trdil, da je bil .a Kr at v Bazovici, -kjr-e da se je v družbi napil. Toda sodniki mu niso verjeli in s to obsodbo mu je preklicana tudi pogojnost neke prejšnje kazni zaradi tatvine tako, da bo moral presediti Se 10 mesecev, razen seveda zadnje Kazni. »»* v ponedeljek je policija prijavila sodnim oblastem 30 letnega Josipa Legišo Iz Cerovelj 17, ki je ukradel v Nabrežini z nekega motorja svečo. Motor je DU last nekega policijskega a-genta v siuzoi v Devinu. *** V nedeljo ponoči se je pripetila na Reški cesti (v bližini centralne mlekarne) težka prometna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Motorno trikolo, ki ga je vozil 44-letni Maksimiljan V ek jet, je zašlo s ceste m padlo v meter globok jarek. 41-leitni Emilij Mihalič od Sv. M. M. Sp. 155, je zaradi težkih poškodb ■zdihnil na kraju nesreče, dočim so Vekjeta prepeljali v bolnico v resnem stanju. *** V noči med nedeljo in ponedeljkom se je ponesrečil z vespo 29-letni Dino Pirjevec iz til, S., C Mino. Sprejet je bil na ortopedskem oddelku glavne bolnice, kjer so mu ugotovili zlom desne roke ln notranje poškod be. Zdraviti se bo moral kakih 30 dni. *** V torek se je zastrupila s plinom 33-letna Lilijana Pečenko roj. Mi-lanovlč. Ko se je vrnil mož Milan zjutraj z dela do- mov je našel ženo v kuhinji že mrtvo. Baje je mlado ženo, ki bi morala v kratkem roditi, privedla do tragičnega koraka živčna depresija. *** Pri delu v mestnem parku se je v torek ponesrečil občinski vrtnar Peter Dugan iz ul. Lodole 8. Pri 'podiranju hrasta, je zašel z desno roko pod drevo, ki mu je zmečkalo dva prsta. *** Pri natovarjanju drv se je isti dan ponesrečil 34-letni Anton Ražem nz Boršta, ki so ga prepeljali v bolnico z avtom RK. *** Pri telovadbi se je v torek ponesrečil 12 letni Aljoša Volčič, učenec slovenske srednje šole v ul. Scuole Nuove. Ko je hotel skočiti čez vrv, je nerodno padel in si zlomil podi akt leve roke. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so zdravniki izdali prognozo okrevanja v kakih 25 dneh. •** Tukajšnja policija je v torek ponoči aretirala na železniški postaji 51-letnega Giovanni-ja, Predon-zanl, ki je svojčas stanoval v ljudskem prenočišču. Pičdonizani, ki je očividno slaboumen in. nevaren element, Je nekaj dni prej skušal zažgati o-premo v dveh hotelskih sobah in sicer v Turinu in dan pozneje v Benetkah. Tukajšnja policija ga je izročila sodnim oblastem v Benetkah, kjer bo sojen. * * * V dneh od 20. do 25. t. m. se je v Trstu rodilo 43 otrok, umrlo je 53 oseb, porok je bilo 25. Za teden --- dni — Sobota, 29. - Frančišek Šaleški Nedelja, 30. - Martina Ponedeljek, 31. - Peter Noi. (prvi krajec) FEBRUAR Torek, 1. - Ignacij (Igo) , Sreda, 2. - Svečnica Cetnek, 3. - Blaž, Oskar Petek, 4. - Andine j ZGODOVINSKI DNEVI 29. 1573 začetek kmečke vstaj*, pod vodstvom Matije Gubca 1. 2. 1848 je bil objavljen Komunistični manifest. 2 2. 1804 se je pričela srbski! vstaja proti Turčiji, 2. 2. 1943 je Sovjetska arma-di uničila VI. nemško armado pri Stalingradu. 3. 2. 1758 'se je rodil Valenti" Vodnik, prvi slovenski pes ‘ilk. Umrl je leta 1819. EETiiriliTTiMa TRST II. SOBOTA: 13.30 Parafraziranj*’ na slovenske motive - 15.30 Pogovor z ženo - 16. Schumann španske pesmi - 17. Deliti! Appaiatili» - 21. Malo za šalo -malo za res - 22.23 Debussy} Nocturni. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 10. Prenos maše iz tržašk* stolnice - 11.45 Oddaja za naj mlajše: Emil in detektivi — Ulj n »dalj. - 13.30 Glasba po željah 1 16. Malo za šalo, malo za res 17. Poje moški zbor društva Valentin Vodnik iz Doline - 18.? Prokofjev: Koncert št. 1 za violino in orkester 19. Naši knji; ževniki - 20.20 Bizet: «Carmen» opera v 4 dej. PONEDELJEK: 14. Lahke mf I odi je igra pianist Franco Ru> so - 18. Mendelssohn: Koncert i violino in orkester - 19. Mam K1 pripoveduje - 21 15 Književnost i! umetnost - 21.30 zbor Slov fil harmonije - 22. Čajkovski: 'sIrt foniia št. 4, TOREK: 13. Glasba po željah 14.25 Jugoslovanski motivi - l) Sola in vzgoja - 20.05 Večne m* lodije - 20.30 Radijski oder: Del lo Siesto: «Eva», neoporečna saF ka - 22.30 Koncert pianistke Se nje Kirigln-Tudorjeve SREDA: 13. Operne arije - 1* Bennett: Koncert za violino - 1* Zdravniški vedež - 20.05 Sk* rjanc: III. del Sonetnega venca 20 45 Poje vokalni tercet - 21.1' Književnost in umetnost - '1‘ Brahms: Koncert za klavir in d kasten 1 ČETRTEK: 13.30 Slovenski mf tivi - 17.57 Čajkovski: Konctf št. 2 v G duru 19, Babičina p» vest tea - 20.05 Zbor Slovenske « harmoniji - 20.30 Dramatiziran zgodba: Finžgar: Strici - 22 G la’ beno predavanje. R£TEK: 13. Glasba po željah 18. Saint-Saens: Koncert št 3 A violino in orkester - 18 40 Kol» ■man ,Mar>a Sancina, 20.30 Tržaški kuliturni razgledi 22. Prokofjev: Alexander Nevst - 22.30 Chopinovi valčki in potf neze. K I K O PREJELI smo — dijaški U* «Literarne vaje», št. 3 jand* 1955, me-ečnik dijakov slove' skih srednjih in strokovnih i1 na TO. — revijo «Razgledi», št. leto VIII, ki jo izdaja ZTT Trstu.------------- na višje službeno mesto t' ministrstvu v Rimu in bo kratkem zapustil rvoje slui^ no mesto v Trstu. Do sedaj1 še znano ime njegovega n: slednika. SOŽALJE — V soboto j umrl tov. Škabar Ivan, oče 1‘ variša Emila. Težko prizade*1 mu tov. Emilu in ostalim s' rodnikom izrekajo iskreno n žalje sekciji KP Repentabor ‘j Opčine ter naše uredništvo. J J o,T^.8^vlr.ni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «dela» , Tiska tip. RIVA. Torrefanne» ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljene* očeta in moža Antona Sarežtna spremili dragega pokojni* k zadnjemu počitku. Posel»® zahvala pevcem ' Ljudske) pevskega društva (bivši ni ta) ter godili Rinaldi. Trst, 29. januarja 1955. . Žalujoča družina SARI#* Predno se odločite za nal ster John» iLTrrlsestibile m st er John). Film Warner Br» v tednu se začnejo, predsia' ob 18, zadnja ob 22. Ob nedelj» in praznikih začetek ob 16 z a* n ja ob 22. PROSEK Sobota, 29. jan. ob 19.30: «Pavla Film Columbia. Nedelja, 30. jan. ob t?- 5 ponovi. Sreda, 2. febr. ob 19.30: «Pob» sramote» (La marcia del dis* nore). Film MGM „ , NABREŽINA Sobota, 29. jan. ob 20: -«Sino1 mušketirjev» u figi, dei rnosch* Deri). RKO film. Nedelja, 30. jan. ob 16. in 20; 1 ponovi. Sreda, 2. ifebr. ob 20: «Velikan New York a» (11 gigante di N# York). RKO film. P< -i dl •r; nt v sk Vf) lij Z' r>rl ‘‘j V I», ka nu i»r lin tei šče Uš Uj h ji Vo 'on I.« "ni se od srca zahvaljujemo vs4 [’|s ki so z nami sočustvovali .1 1 "Vo he? ju k«, "e, Poi "h, 8« hit ji« risi 8os ho hv «p, Slo *")- S hi «e ti «t Pr;