%4лгтгг Ксх
c.	/o
('J) r&tsw tAxy:J

P»Wiiln« ▼ držav! SHS pavSaürana.
11*ročntna listu: Celo leto K 120'—, pol leta It Ä*—, Četrt leta K 30’—. Izven Jugoslavije : OMo leto K 150’—. Insereti ali oznanila se za. računajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranjo
jadrne ren popust. Upravništvo sprejema naročnino, faaereie in reklamacije. — — Telefon št. 220.
44 jfo&vilica»
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Mari^os», dne, S S3. eppilH 1©S1.
Posamezna StevXUca stane t It* ona
.Straža- izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru, KoroA» cesta št 5. — Z uredništvom se more govorUt vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.----Telefon št 220.
Letnik XIII.
Kdo ruši državo?
Volilni fafzifikati demokratov.
Radi izida občinskih volitev v Sloveniji, ki oznanja že danes katastrofo za, slovensko JDS, je prevzel našo de-mpkrate tak strah, da preizkušajo vse mogoče slepije» da bi prikrili svoj poraz pred strankarskimi bratci iz Hr -vatsko in Srbije.
' Da bi si prigoljufala JDS v Slo-, veniji vsaj nekaj mandatov po mestih in tngih, je začela z ogabno falzifika-cijo poročil iz najvišjih vladnih mest.
Vodja naše JDS dr. Kukovec sije do. dobra v svesti, da pride v Beogradu na natezalnico radi poraza slovenskih liberalcev pri občinskih volitvah, r^di tega je začelo v demokratskih listih kar deževati obljub in uspehov , katere bo dosegla demokratska stranka r najbližji bodočnosti.
„Jutro“ se kar cedi obljub glede zgradb najnujnejših železniških prog v- Sloveniji, za katerih napravo pa se ni. zmenil pred meseci niti eden slo -venski demokrat, ampak so tozadevno pritiskali na železniško mintstrstvo le poslanci Jugoslovanskega kluba, ka -terim je beograjska vlada zasigurala trasiranje ter graditev novih železniških. prog, kakor smo to objavili v zadnji »Straži.
-• Zgradba novih železniških prog — uzurpirani razglas demokratskih listov — M naj bilo nekako liberalno mamilo za celotno slovensko ljudstvo v očigled občinskim volitvam.
G. minister dr. Kukovec dobro ve, da bo našega :kmeta težko pretan« tal za svojo politično plat, radi tega se je Mil z žavbo obljutr za JDS hvaležnejšega polja obrtnikov in sicer le manjših, k|er slovenski fabrikanti so kot velekapitalisti in vojni dobičkarji Že itak po večini pristaši bankokrats-ke JDS. Manjšim obrtnikom ofaljublj; ig. ..za vse „„pravični“ socijalni minister lOurni delavni čas, seve — obljuba za* dobo volitev. Ako bo po volitvah in po katastrofi JDS ostalo pri starem, tega ne bo kriv g. minister dr. 'Kukovec, ampak aan.ši obrtniki, ki bi ski-■čajno nasedli njegovim predvolitvenim iObJjUbam in »lili demokrate,
Da m pa pokaže JDS pred javnostjo kot stranka „nižjih“ — danes ža-libog beraških invalidskih slojev — obljublja %, dr. Kukovec zopet pred občinskimi volitvami izplačilo znatnejših podpor — invalidom, vdovam in sirotam, ki so že itak tapecirani z dr. Kukovčevimi obljubami izza debfl volitev v konstituanto.
Kakor ravnokar omenjeno, so si naši demokrati lepo namazali pot za ogoden uspeh občinskih volitev s pomočjo obl ub iz Beograda, ki so za -gledale beli dan javnosti. Baš v dneh, ko se je demokratsko barvani Belgrad cedil obljub za Slovenijo, so prišla po ročila o občinsko volitvem katastrofi JDS še pred izvršenimi volitvami. In dejstva popolnega poraza so se naši liberalci tako prestrašili, da so se zatekli v svoj naignjusnejši kot — uta -jitve faktov. Naša stranka je dobila od liberalnih okrajnih glavarjev ob -vestffa, da je na Slov. Štajerskem že zmagala SLS pred volitvami z znatno večino nad vsemi strankami, ker je edina vložila v skoro vseh podežels -kih občinah svojo listo. Kot pr -vo se je prestrašilo za JDS katastrofalnega poraza „Jutro“, ki je prišlo z zatrdilom o SLS falzifikatih glede poročil o občinskih zmagah. Ta „Jutrov lalzifikat ni toliko namenjen Sloveniji, kot Beogradu, ki bi znal prehitro zaznati, -da je izšla JDS že pri konsti -tuantnih volitvah kot milostna trope -resna deteljica, ki bo pa pri sedanjih volitvah Usahnila čisto.
Za o resničnem izidu občinskih’vo lifev .predobro informiranim „Jutrom“, ki pošilja namenoma v javnost falzifi-cirana poročila, je na berglah priše-pal „Tabor“, ki pravi, da jo bila po-
Dan za dnevom dvigajo demokrat ski centralisti v svojem časopisju proti vsem, ki slepo ne zagovarjajo na zorov velesrbske bankokratije, ogromna in številna bremena najrazličnejših obtožb. Klerikalci, socijalisti, za-jedničarji, radičeve!, komunisti in ka korkoli se- ta „protidržavna zalega “ imenuje, spadajo po ideolog ji „drža-votvorcev“ med rušilce države.
Ni nam na Jem ležeče, da brani -mo rovarenjje komunistov, nočemo poveličevati radičevsko negacije države, istotako ne maramo navajati zasluge, ki si jih je SLS' pridobila za ustino. vitev države. Ker nas pa demokrat -sko časopisje z neko strasmb doslednostjo, z nekim' perverznim cinizmom, prišteva med pestro družbo državi nevarnih elementov, smo primorani, podati na vprašanje: kdo ruš, državo ? takšen odgovor, ki bo vsaj de -loma osvetil demagoško in hujskajočo stranko „državnivoroev“ i
Bred volitvami v ustavo tvor no sku pščino je demokratska stranka v svojih listih, lepakih in letakih naglaša-Ja potrebo jugoslovanstva. „Več juge-
ska stranka“, V Sloveniji vegetira ta strančica s hlapčevskim duhom napolnjenih srbskih petoLzcev pod „var stveno znamko JDS“, v Beograda pa srbski poslancu Demokratskega kluba o jugoslovanstvu nočejo ničesar ve -deti. Neznacajneži m predvsem slovenski demokratje, ki vse to uvide vajo, a ne storijo za pravo in iskreno jugoslovanstvo ničesar. Slovenski demokrati, izdajioe interesov svojega naroda, so takoj, ko se je politi.ni položaj obrnil v prid centralistom, pričeli s ponižno taktiko — kimanja.
Najlepši dokaz so nam prinesli za to trditev sami.
V beograjski ministrski kovačnici so kovali srbski resortni ministri razne, razvoju trgovstva in obrti se zoperstavljajoče davčne predloge, dr, Kukovec pa, ki je imel prilive dovolj za svoj „mogočni veto“, ni zganil niti z mezincem. Ker .stojimo tik pred volitvami, je treba «enih in zabavnih komedij. V to svrho sp v Ljubljani prav isti demokrata, ki so voljni dajali vladi celo za projektirane n uredbo ministrov svoje „popolno zaupanje“ t sklicali shod trgovcev in obrtnikov, na katerem se očitali vladi reakcijonar stvo. Pameten človek bo rekel:	Ali
so to Jopovji ali bedaki?! Na enketi ir v
v sod p® Slov. Štajerskem radi nialega števila volilcev m visokega kandidatov sestavljena sporazumno lista samostojnih In klerikalcev pod imenom: Samostojna kmetska zveza. Na potu na glavarstvo pa so je liste klerikalci skoraj povsod prekrstili v „Slovenska kmetska zveza“ in pišejo zdaj, da so v njej sami klerikalci. Na drugi strani, pravi „Tabor“, pa je treba pribiti to, da so bili pri zadnjih občins -kih volitvah skoraj v vseh občinah — klerikalci gospodarji. (Res, a estane-;o tudi zanaprej. Op. ur.) To „Tabo -rovo“ poročilo je tako očividen falzifi-kat, da se mu mora smejati vsak samostojni bajtar. Ako bi bile res po deželi same kompromisne liste, bi feh ne bili vlagali pri glavarstvih „zvezarji“, ampak nasilneži od Samostome, ki so vendar napreden element, kateri se ne pusti goljufati od politično „noči“, kot je KZ. Poročila o falzifikaciji naših coročil pri izidu občinskih volitev ne^ uržijo in jih gotovo ne verjame niti sam Beograd.
Strah pred izidom občinskih volitev v Sloveniji, naraščaj; opozicije v Beograda, oster nashm opozicije pri generalni debati v konstituanti in še drugi znaki zatona demokratske politične zvezde so prisilili demokrate, da
govskih m obrtniških interesentov tari čijo proti sisfemü,1 ki gä vzdržuje stranka, kateri so dali svoje zaupnice .
Kaj naj k temu poreče ta dogodek razmotrivajočo ljudstvo? Ali ne bo pešala ljubezen slovenskega ljudstva do države, katero „tvorijo“ taki ljudje? Državo rušijo tisti, ki igrajo dvoj ho vlogo in se izigravajo kot „drža va“ na eni, kot z at rani in zapostavljeni živelj na drugi strani.
Dr, Milan Rojc, sicer demokrat -ski poslanec, je napisal v „Novi Ev ropi“ pod naslovom „Prilike u Hrvat-skoj“ obsežni članek, v katerem jo razgali žalostne razmere na Hrvat-«kem. Zamenjava bankovcev, valutna reforma, zvišanje davkov, poslovanje carinskih, poštnih in prometnih ura dov, vse to je člankar pripisal koi krivdo onim, kr sedijo v centralni vladi -na odločujočih mestih že izza pre. sobrata. Vse nezakonitosti, ki so jih na Hrvatskem zakrivili demokrati s svojo koruptno politiko, so tirale hr-vatskega Seljaka v Radičeve vrste. Radičevstvo je postalo na Hrvatskem
našo Slovenijo. Poslanski „‘trijumvr-rat": Žerjav, Kukovec in Reisner, ki so se 'vdmjali tistim idejam, M jih pio pagira beograjski list „Balkan“, je vzpostavil v Sloveniji s pomočjo sa -mostojnih Efijaltovi absolut zem cen -traiistienega liberalizma, katerega je slovensko ljudstvo dne 28. novembra z veliko večino odklonilo. Razpasla se je po vsej Sloveniji korupcija, kakor-fene ni bilo niti pod proslulio madžarsko vlado. Vladajoča klika v Slove -niji se danes opira na kurzu se klanjajoče uradništvo, učiteljstvo in — žandarje. Cenzura je postala dekla stranke, oziroma „države“.. Nizkotna zares nizkotna pa je namera liberal. nih mogotcev, ki hočejo z raznimi ma mili in „dišavami“ uspavali slovensko m tudi hrvatsko ljudstvo v „pravično spanje polit čne letargije“, ker jim je le na ta način zasigurano ribarjenje v kalnem.
Prepričani smo, da se centralistične namere ne bodo udejstvlle. Nismo in ne bomo nikdar obupali, ker verujemo v zrelost slovenskega ljudstva . To ljudstvo bo zahtevalo od tistih, ki so y usodnih dnevih kovali njegovo gospodarsko in kulturno odvisnost, po laganje računov. Prišel bo plačilni dan, ko bo slovensko ljudstvo obrača
so pregovorili notranjega ministra g. DraškoviČa na odstop, da se osvetijo s pomočjo nasilne politične ščuke Pri-Jbičeviča nad opozicijo. Pribičevič si je že v svesti notranje ministrske moči osedlal konja Vesničeve „Obznane“ proti celotni opoziciji, da zasignra demokratom začasno politično premoč . Kakor pa nam znajo povedati novejša beograjska poročila, se je uprl Primčevi čemm „obznanam“ sam Pašič in pusti obsedeti g. Svetozarja na prosvetnem ministrskem fotelju in s tem laktom je pokopan tudi med slovenskimi demokrati zadnji up, da prikrijejo svojo novejšo politično nagoto pred Sr bi in Hrvati.
Novi notranji minister Pribiče.ič bi bil gotovo po vzgledu Vesniča u -stav.! * udi SLS stranki glasila m tako zala il izvenslovenski javnosti katastrofo JDS pri občinskih volitvah . R Pašičevim porinom sokolaša Pobičev, ža na zopetni prosvetni fotelj jo edklenk* I slovenskim demokratom zadnji op še na podaljšanje volilnih fal -zifikatov, s katerimi so skušali preslepiti hrvatsko ter srbsko — demokratsko iavnost !
Voč.fgled prevelikemu demokratske mu nasilju ima tudi starosta Pašič — lucida Intervalla.
nato s pravimi rušilci tiste držav®,
katero si je ljudstvo v mračnih dne -vi h suženjstva želelo. Slovensko ljuiL sivo je danes razočarano, al! eno naj si zapomnijo njegovi izdajalci: da sledi za Velikim petkom bridkih izku -Senj njegovo sijajno vstajenje!
Samostojna zahrbtnost v Beogradu.
Slovenski samostojneži so uganja li v zemljoradniškem klubu čedne stvari: delali so kakor konjski meše-tarji najgorje vrste, ki lažejo in so pridušuje,o, samo da napravijo pro -fit. Par zgledov. Naši samostojneži so. pregovor.li zemljoradniški klub, da je precilagal kancelparagraf. In kako šo pridobili zato srbske kmetske zastopnike? Nadeli so si krinko preganjane nedolžnosti in pripovedoval, kako jih preganjajo slovenski duhovniki ; če ne bo kancelparagraf a, so jadikovali, bodo vsi župniki lin kaplani pridigali zoper nje in Samostojne stranke bo konec. Srbski zemLoradniki, ki tedai še niso poznali naših dičnih Mermol’ jev, Drofenikov, Urekov in P učijo/, so jim verjeli, sedaj pa vidijo, kako so jih slovenski profitmaherj speljali na led. —■ Drug primer. Samostojneži so se takoj prvikrat peljali v Beograd s trdnim sklepom, da vstopijo v vlado. Kako hi bil: mogli Žerjavovi sinčki ravnati drugače ? Zavoljo lepše -ga so pa najprej vstopili v zemljorad-niški klub in skušali pridobiti ga, da se proda demokratsko-radikalni vladik Na ta način so hoteli prikriti pred slovensko javnostjo svojo že prej z demokrati sklenjeno kupčijo, Ker so v zemljoradniškem klubu videli, da svojih namenov ne bodo dosegli, če delar jo odkrito, so začeli tajno spletkarili. Obdelovali so posamezne srbske zem-Ijoradnike, naj potegnejo ž njimi, terv jim za plačilo obetali ministrske stolčke. Ce je pošten srbski zemljoradnik rekel, da ne čuti v sohi sposobnosti za ministra, ga je samostojni mešetar zavrnil: Tudi Roškar je kmet, pa je. bil le minister. Ko pri poštenih Srbskih zemljoradniikih niso ničesar o -pravili, so sami šli tja, kamor jih je vleklo srce in kamor spadajo kot prL ganjači slovenskih poiicajdemokratov, katerim so se bili prodali že pred volitvami. — Odličen član žemljoradniš-kega kluba se je izrazil, da bi se srbski zemljoradniki z zaničevanjem za vedno obrnili od slovenskega kmeta, ako bi bil tak, kot. so samostojni poslanci v konätituanti. V
Podpredsednik konstifuacite Urek — čaka ..
Iz Beograda nam pišejo: Slovenska samostojna stranka je bogato obdarila svoje poslance, Skoro 'polovico jih je že spravila pred polna korita-Mesar Pucelj vleče ministrsko plačo, kmet dr. Vošnjak plačo vseučiliščne-ga profesorja, poslanske dnevnice in ima dekret na iuostränsko poslaništvo in sedaj je prišel vsled po godbe, s katero je Samostojna stranka izdala kmete, tudi uskok iz Kmetske zveze gospod Urek do svojega ko fta. Iz vol. e n jo za tretjega podpredsednika skupščine in dobi za to zraven posla,niških dnevnic še mesečno 1Л00 dinarjev za to, da mu ni treba nič delati kot podpredsednik. Kako mahr priljubljenosti uživa Urek vsled svoje neuljudnosti in visokega gosposkega ponašanja, pokazalo se je pri njegovi voLitvi. Zbornica šteje 419 poslancev, a Urek je dobil le 149 glasov, za to se Urek s posmehom ime -nuje „podpredsednik manjšine“. Odkar je Urek izvoljen podpredsednikom, neprestano sedi na svojem sedežu v klopi in milo kakor ovčica gleda na predsednika Ribarja, čakajoč, kdaj bo ga pozval: na podpredsedniško mesto» Toda do danes še ga Ribar ni pozval
slovanstva!“ je bil Mac slovenskih in nekako merilo ljudske nezadovoljnosti hrvatskih voditeljev stranke, ki se je nad velesrbskim in centralističnim re v Beogradu odrekla firmi „Jugoslav, . žšmom.
demokratska stranka“ in raje pristala isto, kar je dr, Rojc razkril na na Srbom povoljni naziv „Demokrat- Hrvatskem, se je vtihotapilo tudi v
BTKAZÄ.	2
—ц—wwiiT—i------------------ттптптимги—пи I ц-игл   „m...,, .	—мпгитдпп—
jeer ga ne mone rabiti in ker ve, da Se Urek razven svoje nesposobnosti So tudi splošno nesimpatičen v zbornici'. In tako Urek kakor ovčica pohlevno čaka, čaka in čaka in zraven vleče 1500 dinarjev, to je 0000 kron mesečno katere mu plačujejo z žulji in v potu svojega obraza samostojni in nesamostojni kmetje.
Samostojneži - dobri učenci...
V ustavotvorni skupščini so hoteli demokrat je uničiti mandat bivšega ministrskega predsednika ProUča ter so vsled tega napravili lažnjiv protokol o seji overovalnega odbora, koie seje pa ni balo, in so vnjem predlagali, da se uniči mandat Stojana Proti, ča. Ko so radikali in naši poslanci prišli na to nepošteno dejanje in se Je vsled tega namesto mandata uničil lažnjivi protokol,so se za demokratsko prevaro najburneje zavzemali samostojni poslanci* V. vsem dobri učenci demokratov!
Železnica Špilie- Radgona.
Železniško ministrstvo j'e na inter pelacijo poslanca dr. H o h n j e c a o vprašanju otvoritve železniškega prometa na progi Maribor—Ljutomer po nemškoavstrijskem teritoriju od Spiij do Radgone odgovorilo, da je podvze-!o že veliko korakov v tej zadevi, in sicer preko svojega delegata pri av -sirijskem železniškem ministrstvu na Dunaju in preko ministrstva zunanjih del diplomatskim potom pri avstrijski vladi, toda brez uspeha. Kakor je raz vidno iz zadnjega poročila našega delegata na Dunaju, hočejo Avstrijci ce io zadevo zavleči. Te potežkoče izhajajo do večini od štajerske pokrajin -ske vlade. Naše železniško ministrstvo pa napoveduje represalije pro i A v -slriji. V odgovoru z dno 12. aprila za goto vij a poslancu dr, Hohnjecu:
„Naš delegat na Dunaju je po -oblaščen, da sporoči na kompetentno mesto na Dunaju, da bomo ako ne do pustijo kmalu otvoritve prometa z Ljutomerom na progi, katera vodi pro ko njihovega teritorija, upotrebili represivno mere: obustavo prometa med Avstrijo in Jadranskim morjem £Tr -stom}’“.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
Na zadnji konstituantni seji z dne 20. t. m. je govoril kot prvi repu-'-»kanec Lazarevič, ki se je izrekel proti centralizmu in se zavzemal z o komoromis med centralizmom in federalizmom, Za tem govornikom ie nastopil za velesrbstvo Ljuba Jovanovič, ki kritiziral in pobijal ustavni načrt Jugoslovanskega kluba radi tega, ker bi bilo po tein načrtu razdeljeno srbstvo. Istega dne popoldan je nastopil v imenu Jugoslovanskega kluba po slanec dr. Simrak, ki je opisoval ter podprl z dokazi delo demokratov in nekaterih radikalov od ujedinjenja do danes. Ta Simrakova pridiga ni prijala vladnim strankam in je prišlo do takega razburjenja od strani demokra tov in radikalov, da se je morala seja prekiniti. Za dr. Simrakom je govoril £e Pribičevič, ki je opravičeval svojo politiko in se bahal, da je bilo njegovo zagrebško politiziranje v dogovoru s Pašičem.
NEMČIJA.
Nemčija gotovo ne bode plačala do prvega maja diktirane jej svote, radi tega je danes že javna tajnost, da bodo 1. majnika že zasedle francoske čete mesta:	Essen, Solin-
gen, Barmen in Bohum, belgijsko vojaštvo pa se bo lotilo izkoriščanja ■ruhrskih premogovnikov.
Nemci so sicer prosili Ameriko, naj prevzame vlogo posredovalke med entento in Nemčijo, pa so Američani izjavili, da tokrat ne stopijo na oder evropskega teatra,
'ANGLEŠKA.
Rudarska stavka na Angleškem se nadaljuje. Lastniki rudnikov so sicer ponudili stavkarjem nove predloge sporazuma, a so jih rudarji
odklonili, ker se sploh' nočejo pogajar
ti, dokler ne izpolnijo lastniki rudnikov rudarskih zahtev.
Angleški rudarji so že začeli s plenitvijo trgovin z živili v premogovnem okrožju Lanceshire. — Skoda se ceni na več milijonov.
RUSIJA.
Slednjič je prišlo do pod-pisanja mirovne pogodbe, sklenjene med poljsko vlauo ш med ruskimi komunisti v Rigi. Poljaki so dosegli res znatne, nepričakovane uspehe in ta-le
i.ogodba razodeva najbolje vso slabost boljševiške vlade* Boi.ševiki so premagali z velikanskimi udarci vse ca-ristične generale, zadušili vse kmetske upore v državi, nedavno razbili še tudi upor komunističnih mornarjev in socijalnih revolucionarjev v Kronstadt^ uničili socialistično gruz±nsk:. re publiko na Kavkazu in seveda zapo dili tudi vse ententine čete z ruskega sveta. Po teh naravnost presenetljivo velikih uspehih pa mora„o skleniti s Poljaki mir, kakor ga samo zmagovalec narekuje popolnemu premagancu . Odstopiti so morali Poljakom velikansko ozemlje, najbrže veliko večve, kakor bo pa pozneje samim Poljakom to ljubo.. Odreči so se morali vsem tež njam po Litvi in po haitijskih krajih, NaJiUjši so pa gospodarski pogoji, ka tere so morali sprejeti in ki režejo u-prav v osrčje boljševiškega gos, odar-skega sistema. Poljaki dobe vojno odškodnino, poljskim državljanom se povrne vsa škoda, povzročena od revolucije. To se pravi, da za Poljake v ruski državi ne veljajo boljševiška pravila komunizma in socializacije,
S tem je pa načelo samo uničeno. — Poljski graščak in tovarnar dobita nazaj svojo posest obenem s popolno odškodnino ! S tem je kapitalistični sis -tem vsaj za Poljake v Rusiji zopet priznan. Ta koncesija najbolje odkriva notranjo slabost ruskega komunizma, ki se lomi vedno bolj.
Politična poročila.
p TrumMČev načrt o razprecitemi pokrajin. Beograjski listi javljajo, da bo dr. Ante Trumbič v prihodnji seji Constituante govoril o krivem tolma -čenju krfske deklaracije. Med drugim bo predložil, da se država naj razdeli na štiri samoupravne celote in si -cer: Srbija, Črna gora in Vojvodina bi tvorile eno pokrajino, Hrvatska in Slavonija drugo, Slovenija tretjo, Bosna, Hercegovina in Dalmacija pa četrto,
p Velikanski shod Hrvatske ljudske stranke se je vršil dne 17. t. m v Kamenici. Govorili so poslanci: dr. Korošec, Sušnik, Milanovič, dr. D ni-bič in Gostinčar, Shod je prav krasno uspel, i
Pnevne vesli.
d Posebna izdaja „Straže“ za Maribor. Za volilce mesta Maribor smo izdali v petek popoldne posebno izdajo „Straže.“ Dobili so jo brezplačno vsi volilci. V tej izdaji se obravnavajo gospodarske in politične zadeve v Mariboru. Razkritja o koruptnem gospodarstvu demokratov v mestni upravi za časa paševanja dr. Pfeiferja vzbujajo po Mariboru veliko pozornost. Kar nad 3 milijone kron so koruptni demokratski elementi zapravili premoženja mariborskih davkoplačevalcev.
d Kandidatne liste in deželna vlada. Okrajna glavarstva pošiljajo po naročilu deželne vlade (št. 10173 dne
19.	4.) pozive občinskim uradom, naj tekom 24 ur poročajo o strankarski pripadnosti posameznih kandidatov iva^o si neki ljubljanska dežel -na vlada to predstavlja. Saj so se mo rale kandidatne liste vlagati neposredno pri okrajnih glavarstvih. Zupan snloh ne more ničesar vedeti, kake liste so vložene in kaki stranki pripa -dajo kandidati. In okrajna glavarstva grozijo županom z globami/ To je res salomonska naredba.
d Dr. Kukovec in zadovolje v naši držav. Na zadnji seji könstituante je krtačit član Jugoslovanskega kluba dr. Simrak demokratski policijski režim v naši državi. Demokrati so v jezi kar sikali in si dajali duška vz -nevoljenosti z medklici. Proti koncu dr. Simrakovega govora je čutil tudi minister dr. Kukovec potrebo, da iz -pusti iz svojih socijalnih .ust en med-
klic po zbornici. Mislite si, kaj je zinila ta ministrska socijalna pravičnost: „Narod je zadovoljen s sedanjimi razmerami v državi, samo le popi ne!“ Pod narodom je debelušasti dr. Kukovec gotovo razumel svojo telesno obširaost, ker duševnih potreb ne more imeti človek, ki spušča medklice zgoraj navedenega kalibra budalosti in zatajauja splošnih razmer. V zbornici so reldi, da je dr.. Kukovec s tem medklicem kopiral Krjavlja!
d V tekmi laži in obrekovanja je dosegel rekord samostojni poslanec Iv Greif s svo/im pamdetom v zadnjem „Kmet. listu,“ Mi se ne čudimo višku Ur.ekovih laži, saj je ta dični zastop -nik samosto„nežev iz razbojniške žia* iite in se preceja tudi nekaj čast m po štenje oližnjega ubijalske krvi po njegovih žilah. Beležimo, da je Urekov brat umri v jetnišnici kot mladosten ubijalec in ropar!
d Urek našteva v zadnjem „Kmet. listu“, da so izposlovali samostojni poslanci prost izvoz potjSkih pridelkov , ki je danes prepovedan radi še vedno trajajoče suše v samostojnih žepih — prost izvoz živine, ki je danes tudi prepovedan. G. Urek je v svoji gloriji na delo samostojnih pozabil zabeležiti edini pozitiven rezultat samostojnih poslancev v Beogradu in ta je: izvoznice in Urekova nova palača.
d Samostojni posl. Urek nam zastavlja glavo in svoje premoženje, če mu odgovorimo z de„sfvi na njegova, nam v „Kmet. listu“ stavbena vprašanja. G. Ureku odgovarjamo, da mu bomo odgovorili z dokazi,; njegovo glede možganov prazno glavo, ki jo radi duševnih votlin in labirintov res samostojna, odklanjamo, zadovoljili so bomo z njegovo novo palačo, ako nam jo res podari na naše dokaze. Gospod Ure*, 'Vašo s slamnato rezanico napolnjeno glavo Vam prepustimo, samo novo palačo nam slavite na raz^oiu go!
d Samostojna lažnjivost poslanca Ureka očita bivšima miipstroma do -tor Jankoviču in Roškarju, da vlečeta radi svojega ministrovanja meseč-'ih
24.000	K. G, ministra poklanjata U -reku vse te penzijske tisočake. Ministrske penzije je izposlovala Davhh-vičeva demokratska vlada in določi!a, da dobi vsak minister, ki je ministroval 3 mesce letnih 24.000 K penzije . Dr. Jankovič in Roškar pa nista bila ministra niti 3 mesce, torej ne dobita penzije niti ficka. Taka pisarija g. Ureka po „Kmet* listu“ je navadno razbojništvo časti, kakor si ga lahko privošči le g, Urek, ki se zaveda, da polje po njem ista kri kot po njego -vem bratu, ki je preminul kot ubija -lec in ropar.
d Tudi „Jutro“ je glasilo samo-s’ojneževl Polagoma uvideva slovenska javnost, da so liberalci in samo stojneži eno in isto. Žerjavova parola je bila: „Getrennt marocnieren, vereint schlagen!“ Tega so se zavedali intelegentnejši samostojneži pred volitvami v konšt tuanto. Sedaj pa dopisujejo samostojneži v demokratska lisi a „Nova doba“ in „Jutro“, da pokažejo s tem pred vsem svetom svoje pravo prepričanje* V 93. številki Žerjavovega „Jutra“ je priobč.l „Samo-stojnež iz dežele“, ki se sramuje „Knie lirskega lista“, svoje pismo, v kale -rem bruha vso onemoglo jezico na t „hinavskimi klerikalci“. Ce bodo samostojneži svoje dopise pošiljali liberalnim listom, bo v „Kmetijskem listu“ res zavladala „suša“. Zopet nov do _ kaz naših utemeljenih trditev,“
d Sodnija in resni col_ obje demo -kratsko samostojnega časopisja. Li -beralni listi in predvsem tudi nad vse resnicolubni „Kmetijski list“ vedno psuje „Stražo“ in „Gospodarja“ kot lažnivca, tatova časti itd. Z nekako nasladnostjo je ravnokar omenjeno ča sopisje v'edno trobilo javnosti, ako sta dokazovala naša lista resnico objav -Ijenih trditev pred poroto. Doslej sta „Gospodar“ in „Straža“ pred sodnim dvorom vedno dokazala svoje trditve in bila vedno skoro enoglasno opro -Ščena. Po liberalnem časopisju in oso bito po „Kmetijskem listu“ pa kar mr goli onih žalostnih notic, ki so naslov Ijene: V imenu njegovega veličanstva kralja Petra je obsojen g. Jamnik na toliko denarne globe ali pa zapora . Te notice, ki se ponavljajo skoro te -densko, ne značijo resnicoljubnosti glasila kmetske pravde, ampak njego-
22. aprila-1921* f
vo sodnijsko že tolikrat kaznovano ča, stikrajo, laž, obrekljivost in podlost. ■ d Volilci, sodite! Na zboru Zaupnikov laži demokracij e v Ljubljani je izustil policajdemokratski poverjenik Adolf Ribnikar ta-le značilen stavek :i „Tisti, ki nimajo razumevanja zb „nar* šo“ državno misel, nimajo pravice, da uživajo med nami katerekoli predno-sti.“ Torej: tisti, ki imajo po Ribni-karjevem mnenju „smisel“ za policaj-demokratsko „državo“, imajo pravico do raznih prednosti. Demokrati so po-, temtakern mnenja, da jim mora nuditi država razne prednosti, Ako si-demo* kratu v napotju, te proglasijo kot sovražnika države. Ako demokratski voditelj zlorablja svoje stališče v dr.žavi za to, da si „izposluje“ razne dobrine, -„pospešuje s tem državno misel.“ Sedaj. še ie razumemo, zakaj se laži-de-mokratski mogotci s tako krčevitostjo ~ držijo vladnih korit,	.. jj ,
d Demokrat dr. Irgolič iz -Mari -bora izvaja „prügelpatent.“ V Mari -boru je električno podjetje „Melistro--ja.“ V tem podjetju je tudi o demokratski advokat, znani dr. Irgolič. „Meli-stroja“ je pridno tihotapila,: žarnice iz Nemške Avstrije v Maribor kar brez carine. To nepošteno početje te družbe je začelo presedati inženerju Sto-cku, ki je bil nameščen pri podjetju*
G. Stock je enostavno ovadil družb© „Melistrojo“ radi tihotapstva žarnic brez carine. Ko je dr. Irgolič i^nznal za ovadbo, je povabil k sebi vjjsvojo pisarno Stocka, kjer je inženerja, najprej obsul s psovkami, katere jojsbral iz vseh kotov demokratskega .gnoi-
jišča, nato pa je še Stocka po sokolski maniri po jugoslovansko ujeditnjeno prebatinil. Radi svojevoljnega” in prehudega praktičnega izvajanja „präget patenta“ je sedaj junaški Sokol Irgolič naznanjen sodniji. Sedaj pa,bo kdo rekel, da mariborski Sokoli niso prii-gelpatentlerji prve vrste !	/
d Umazana korupcija. Zbirko jugoslovanskih slučajev korupcije; zaključuje belgrajski „Balkan“ ; s slede -čo: Leta 1919 je ponujalo neko ameriško društvo v Belgrad» večje mno žine .blaga. Ker tr.govci blaga . niso» vzeli, ga je društvo ponujalo, vladi — in ministrstvo za prehrano je kupilo to blago za 30,000.000 dinarjev. Blaga ni od vlade nihče videl, a kljub temu je ministrstvo izplačalo lastnikom
3,600.000	francoskih frankov na pod -lagi sklenjene pogodbe, katere pa ni podpisal minister, marveč navadni u-radnik ministrstva. V Solun ie odšla posebna komisija, da prevzame kup -Jjeno blago. Blago je ležalo na grških carinarnicah, kjer ga je veliki d^l. — zmanjkal. V zabojih so našli kämen jo itd. Zopet mala cvetka korupcije! ,, d „Ljubljanca dolga vas“, Ta pesmica nam pride na misel, ko pitamo po vseh ljubljanskih časnikih 'članke poročila, not ce, prepire zaradi' nekih neumnih dogodkov v operi,'Neki pevec je srečal na cesti nekega' kritika, o katerem je bil mnenja, da po časni -kih premalo hvali njegovo petje. Da ga primerno poduči o svojih zmožno -stih, ga je pričel na cesti klofutati * Kritik naj bi mu vrnil klofute ob e -nem s primernimi obrestmi, ali pa poklical redarja, časniki pa so prinesli primerno poročilo o surovem umetniku, pa bi bila zadeva končana, Toda ne! Ljubljanca je dolga vas in če v vasi zapoje eden petelin "se od zovejo vsi petelinčki do zadnjega dvorišča in vse kokoši zakokodakäjo. 1 lz enega pretepa jih je nastalo mnogo , stepli so se v gledišču, policija je1 posegla vmes in prizadeti pravijo, da jih ni tipala z ono spoštljivostjo, ka* kor bi se spodobilo, Nastalo je raz burjenje po časopisju, izgloda, da se bo pričelo splošno klofutanje po uli cah in najboljši klofutači dobe venec od opernih pevk. Akademska mladina brez razlike se čuti močno prizadeta in zahteva energično od gospoda Bašiča. akademsko svobodo klofutanja, d Prav čudne razmere še vladajo v Bistrici pri Limbušu. Tamošnjim gostilničarjem se namreč ne zdi vredno, da bi si "uročili slovenskih časopisov. V gostilni pri postaji pač dobiš „Volksstimme“, včasih celo „Enakost“, toda s tem je že vse izčrpano. Gostilničar tudi kaj rad mirih »e po Jugoslaviji in agitira na Vse kriplje s komunisti za občinske volitve. Ako ■ jih srce še vedno vleče v Avstrijo, jim bo res treba nekaj primernega poskrbeti!	,	ш‘;
22.	apirda • 1021.
d Zakaj sw di!ž. železnice pasivne? Nedavno sem imel opravka v Slo-venjgradeu. Iz Maribora sem se od -peljal s koroškim vlakom ob 16,50 in dospel v Dravograd nekako ob 18,30. Na tamkajšnjem kolodvoru je že stal vlak, ki bi me naj popeljal v Slovenj-gradec. Vprašal sem portirja, je-li Še imam časa, da si kupim vozni listek . Časa dovolj, se mi je reklo, kajti vlak gre v Slovenjgradec še le čez dooro uro, stoji pa že tukaj od 18. ure. Res sem morai postopati po kolodvoru čez ono uro. Zakaj pa čakamo tukaj, sem vprašal nekega sopotnika? Ta se je malo nasmehnil, nakar mi je pojasnil celo stvar sledeče: Pred koroškim plebiscitom je vozil ta-le vlak po prilio -du „koroškega“ do Labuda in nazaj,, potem še le v Slovenjgradec. Po ne -srečnem plebiscitu je vožnja do Labuda izostala in bi ta vlak lahko takoj po prihodu mariborskega vozd v Slo-venjgradeo. Toda železniško ravnateljstvo šč menda ni izvedelo o tem za ««as toli žalostnem dogodku, ali je pa tako zaposleno, da ne najde časa za eno potezo s svinčnikom, da bi se odhod slovenjgraškega vlaka odredil za ©no uro prej, koj po prihodu onega iz Maribora. Tako se pa mora kuriti lokomotiva eno uro zastonj, vse železniško osobje mora opravljati eno uro več ponočne s užbe, kar pa stane nekaj ie pih tisočakov, zlasti ako se pomisli, da traja ta Uhdostatek že več mesecev, V Slovenjgradou' sem potem izvedel, da so se že ^storili potrebni koraki, naj bi se ta nepotrebna pa draga zamuda od pravila, ra vse zastonj. Torej radi bor niranosti ‘ ali nemarnosti železniške u-prave toliko nepotrebnih stroškov. In kdo mora to plačati? Davkoplačevalci! Ker pa to gotovo ni edin shmaj, je nam sedaj jasno, zakaj so drža\ ne že-Jeznioe pasivne.
d Za Splavarje. Elektrarna Fala je začela zadnje dni s čiščenjem struge, oziroma z odstranjevanjem peska in sipe, ki jih je nanesla voda pred uhod spuščalnice za splave na desni strani jeza. Dokler bo trajalo to delo, bo prevoz skozi Falo mogoč le samo od sebičnega vzhoda do 10. ure pr d-poldne vsakega dne, o Čemur se vsi interesentje obveščajo s pristavkom, da se bo nemudoma razglasilo, kedaj bo plovba po Dravi zopef popolnoma prosta.
d Nov most iz Prlekije v Prek -murje. Že dolgoletna zahteva našega prebivalstva ob Muri po mostovni zve zi med Prlekijo in Prekmurjem bo u -dejstvena te dni. Pri Dekležovju v bližini Veržeja gradijo že nekaj mescev z vso naglico lesen mosf preko Mure. Poleg civilnih delavcev je zaposlen pri zgradbi mosta tudi: celi bataljon pionirjev.. Delo tako vrlo napreduje , da bo mpst te dni izročen splošnemu prometu ih, obmursko prebivalstvo ne bo več imelo sitnob z brodovi, ki so bili dokaj let nesigurno in neredno prometno sredstvo med Prlekijo in Prekmurem.
d VoliSča v Celju. Celjski volilci bodo oddajali svoje glasove na dveh voliščih. Prvo volišče se nahaja na magistratu, drugo pa v telovadnici meščanske šole (dohod iz Strossmajer
jeve ulice). Mestni magistrat je določil drugo kot glavno volišče, kjer se ugotovi končni izid volitev,
d Delavstvo proti demokratom. — Delavec iz Slatine nam piše:	V celj-
ski liberalni „Novi dobi“ se nekdo zaganja v osebo ravnatelja kopališča v Rogaški Slatini g. Dolenca. Toda dopisniku in liberalcem lažidemokratom bodi povedano, da je bil ravnatelj g. Dolenc nam delavcem kolikor toliko pravičen, vemo pa prav dobro, da od novega ravnatelja, ki je Iiberaieu ш vzet iz družijd laziuemokratov, nima -mo pričakovati ničesar dobrega. Je pač že tako, da ima liberalec srce samo za bankirje in za velekapitaliste , dočim mu je preprost delavec deveta briga. Delavci, na dan volitev pa pokažite s kroglicami v rokah, da tudi vi ne marate raznih demokratov in le spustite volilne kroglice v Skrinjice Slovenske ludske stranke, katera, je edina pravična zaščitnica zatiranega delavstva.
d ¥ boju proti združenim našim nasprotnikom. Iz Dobrne pri Celju oe nam poroča: Tukajšnji samosro^neži katerim so so pridružili vsi nemški' -tarji in nekdanji čitateljii zloglasnega ptu„skega „Štajerca“, se z vso vnemo pripravljajo na naskok na našo staro, močno in v hudih bOjih za katoliško in slovensko Dobrno preskušeno trdnje -vo. Vam, oče Blaž in vsem združenim nasprotnikom pa že danes smemo ргз-rokovati, da bo vaš naskok na našo trdnjavo na dan volitev odbit!
d Starši, pozori V pešadijsko pod olicirsko šolo v Sarajevu se sprejme 500 kandidatov. Tozadevna natančna pojasnila daje vsaka polkovna okrožna komanda in okrajna glavarstva. Zadnji termin za vlaganje prošenj pri komandi sarajevske podoficirske šole je 10. maj t. 1.
d Naša komisija za razmejitev med našo državo in Italijo je odpotovala iz Ljubljane v Benetke, kjer se sestane z italijansko. Iz strahu pred fašisti se bodo vršilo vse seje te komisije v Benetkah.
d Trgovska pogajanja med našimi delegati in italijanskimi so se že začela v Beogradu. Naša delegacija se je postavila na stališče, da pod sedanjimi razmerami ne more skleniti Jugoslavija z Italijo nikake definitivne trgovinske pogodbe.
d Aretirali so posestnika Engel -berta Frece na Zibiki pri Šmarju, ker je 21. marca s pomočjo svoje hčere ub l lastno ženo. Oba sta bila oddana okrajnemu sodišču v Šmarju.
d Požar. Pred par dn'evi so je vnelo poslopje električno centrale v Reštajnu pri Rajhenburgu. Poslopje, ki je last Trboveljske promogokopno družbe, je pogorelo do tai. Skoda zna Ša nad 1 m.Ikon kron,
d Železniška nesreča na Hrvat -skem. Dne 20, t. m. okoli 23. ure se jo zgodila na postaji Stenjevec mala železniška nesreča. Neka lokomotiva jo zadela ob v postaji stoječi vlak, kar je imelo za posledico, da se je zadnji vagon vlaka popolnoma razbil. Predzadnji vagon, v katerem so se nahajali trije potniki, je bil dvignjen
kvišku. Vlak je na dveh mestih raz -trgan. Žrtev ni zaznamovati.
d Kdo je v Jugoslaviji kvalificiran? Nedavno je v-ožil neki bivši satnik z akademsko izobrazbo pri glavni direkciji carin prošnjo, da se mu dodeli primerna jjlužba v carinski str.o-ki. Dobil je zavrnjeno prošnjo, češ, da ie „nekvalificiran,“ Čudno, ta akademsko izooražen človek ni kvaiu1...-1 en za službo carinskega pripravnika, pač pa ima vse kvaliiikacije bivat avstrijski feldwebel Latas v Osijeku, ki opravlja službo agrarnega inšpektorja in ki nadzoruje oseški županijski urad. Komentar je tu pač brezpred* meten . , .
d V dimniku je obtičal. Nedavno so v Beroimu zasledovali nekega vio milca, ki je bežal po strehah, Ker so mu bili detektivi za petami, je zbežal v dimnik. Dimnik pa je bil tako ozek, da je vlomdec v njem obtičal. Priti je morata požarna hramba, kateri se je s trudom posrečila rešitev vlomilca, d Kadi davščine se je obesil v Debreczinu na Madžarskem 64 letni milijonar Jakob Kolb. Sorodniki so zatrjevali, da se je obesil radi plačevanja davka na vojne dobičke. Odmerili so mu 160.000 K letno in kljub temu , da je bil večkratni mili0onar, je živel v strahu, da bo moral lakote umreti.
d Dolenjske Toplice za invalide. S 1. majem t. 1. prične invalidska u-prava z brezplačnim zdravljenjem invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, ki se žele zdraviti v teh toplica«, naj pošljejo svoje prošnje naj kasneje do 20. maja invalidskemu oddelku poverjeništva za socijalno skrb (šentpeterska vojašnica). Prošnje morajo biti opremloene z izvidom o nad-pregiedu in zdravniškim spričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec zares potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah m da je bolezen dejansko v vzneseni zvezi z njegovo invaliditeto, Prošenj, ki ne bodo v tem smislu o -premijene, se ne more vpoštevati. To zdravljenje bo trajalo povprečno za vsakega invalida 8—6 tednov. Onim in validom, ki so že letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjske Toplice, ni treba istih ponoviti.
Iz Maribora.
d Policajdemokratska polomija.
V sredo, dne 20. t. m., ob 8. uri zvečer, se je vršil v dvorani gostilne „Ma ribor“ v Mariboru „trgovski sestanek“ oziroma volilni shod demokratov. Skli cala sla ga s posebnim fermanom bodoči „župan“ dr. Sernec in njegov zve sti oproda Voglar. Sestanek je bil pra va polomija. Udeležilo se ga je zav -sem 29 (beri in čitaj: devetindvajset) oseb. Od teh je treba odšteti še nekaj somišljenikov drugih strank, ki so pa prišli zgolj iz radovednosti. Sestanek je otvoril Weixl, ki je navduševal svoje „številno občinstvo“, da naj voli le samo demokratsko listo. Nato je Šoštarič v tričetrturnem „ekspozeju“ pral svoje umazano perilo izza dobe svojega paševanja na gospodarskem uradu. Gradivo, s katerim je Šoštarič postregel, pač ni bilo primerno za volilno a-
gitacijo, saj je s tem naravnost odbijal. Dr. Sernec je razpravljal o „nalogah“, ki si jih stavijo bodoči mestni očetje demokratskega kalibra. Tudi Voglar je v svoji neizogibnosti mrcva* ril potrebnost demokratske sloge ob priliki volitev, ni pa svojim backom po vedal, da je pred dobro uro v seji me stnega sosveta doživel čedno blamaži-co. Ta veleznačilni „sestanek“ je zaključil Weixl, navzoče demokrate pa je obšel strah pred lzmorn oočiuskih volitev . . .
d Lueger — Voglar — volitve.
Na sestanek poštnih uslužbencev, na katerega je gosp. prof. Voglar vsaee-ga volilca posebej pismeno povabil, ja tlošlo blizu 30 oseb, med temi nekaj volilcev SLS. Sestanek bi bil sicer, lep — ako bi ne bilo čez par. dni volitev. Sklicatelj je povedal, da morejo le napredne stranke rešiti slovenski značaj Maribora in njega okolico. Na predne stranke bi bile Demokratska, Nar. soc. in SKS. O klerikalcih ja dvomljivo, ker so radi razmer v Beogradu vsi iz sebe in paktirajo z J SDS. in komunisti, če jim kaže. Povedal je novico, da so naprednjaki v listah SLS in da se je JDS vedno po. tegovala za koristi uradništva, Ko jo zvrnil mestni dolg na — Nemce, ču-jejo navzoči, da bo občina zvišala do-kjlade, katere bo uradništvo tudi na vinu čutilo, je pripomnil nekdo, da tudi na hrani. V item toku je šlo predavanje do konca. Ugovorov ni bito treba v zagrnjenem lokalu. Poštno o-sobje ve dosti več, kar je razurii gosp. profesor svojim. Znano je teina tole: Ko je bala. vlada SLS v B •gradu, so eene živilom padle. Kapitalisti so hoteli imeti tedaj — štrajke, Prag-matiziranja, dinarske plače, pragmatika se izvrši baje takrat, ko bode stal v vsaki cerkvi orožnik z bajonetom. Advokati in stanovanja državnih nameščencev igrajo neko posebno vlogo. Ako prinese kmet eno uro ali šd več, daleč mleko v mesto zasluži veri-dar pri litru 6 ali 7 kron, bolj kakor neki tudi že znani Rosenberg. SO li za Jugoslavijo oni, ki so dovolili prostozidarjem prosto službeno vožnjo po železnicah, a za svoje uslužbence, ki si od ust pritrgavajo različne narod, ne davke, nimajo znižano vožnje, Su-. sieršič je pač rekel, da uradništvo žre, po čemur se ravna tudi JDS, ker je le učiteljstvu — a ne radi potrebe — zvišala dohodke. Ker vedo državni nameščenci še mnogo več, si ne bodo dali natresti peska v oči; vsak bode pogledal, ker je dovolj inteligenten, da ne bo vrgel krogljice v drugo in zadnjo Skrinj,co v Mariboru. Kdor pa še doslej ni mogel spoznati načel in poštenega delovanja SLS in ne glasuje z isto — mu ni pomagati!
d Misijoni prof, Voglarja so silno klaverni, V sredo zvečer je misijona-ril 23 Soštaričevim trgovcem, četrtek večer je spreobračal poštarje, za danes petek hoče zmuštrati policijsko stražnike, nedeljo zvečer mesarje in pondeljek — carinike. Želimo Voglar-jevim misijonom obilo uspeha.
d Ata Šoštarič so hudi. Na Vog-larjevem misLonu v sredo zvečer so govorili tudi ata Šoštarič in so se hu dovali, da si drzne „Straža“ opozori-
Moj stric in moj župnik.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
Dajte mi n as ve to in razsvetljenja, gospod župniki“
Kadar je bil kak sklep storjen, se gospod Pavolski ni dolgo obotavljal z njim in tudi topol je kmalu določil, cla bo Blankina poroka petnajstega prosinca.
Prevara Jo bila zanj bridka, toda da bi nasprotoval svoji hčerki, mu je tem manj prišlo na misel, ker je vedel za mojo ljubezen, ker je bil odkritosrčen, razsoden človek ter nezmo -žen, da bi se trmasto držal svojih načrtov, ko je šlo za srečo njegove nečakinje,
Pavel je nosil svojo srečo možato. Nobenega ljubosumja ni čutil, nobene jeze. Kako zelo je bil podoben drobni osebici, ki ga je tako nežno ljubila, to je on ljubil drugo, in tudi ni bita jezna ne nanj, ne na Juuono! Prepričana sem,, da mu ni nikdar prišlo ua misel, da bi; svojega tekmeca zastrupil ali mu prerezal vrat kje v kakem ; skrivnem gozdnem kotu.
Ko je zvedel, da so uničeni njegovi upi* je prišel z očetom na obisk.
Podal je roko Blanki in ji je rekel prostodušno in neprisiljeno: -
„Sestrična, jaz želim le vašo srečo in upam, da si ostanemo prijate -lji! “
Toda vkljub svojemu junaškemu premagovanju je hudo trpel. Njegovi obiski v Pavolu so postali zelo redki, m kadar sem ga videla, sem opazila, da se je izpremenil duševno in telesno.!
In spet sem na skrivnem jokala in se jezi.a nad njim. Tako logično bi bilo, da bi ljubil mene! Tako samo ob sebi umljivo, da bi bil videl, kako zelo sta si najina značaja podobna, in da ga jaz ljubim strastno. —
'XVII.
Petnajstega prosinca smo imeli ja sno vreme in hud mraz. Narava se je odela z bleskajočim ivjem in je bila bajnokrasna, Junona, bleda v lice, je bila v svoji beli poročni obleki tako lepa, da nisem mogla odtrgati svojih pogledov od nje. Zdela se mi je po -dobna mrzli naravi, ki si je nadela svoj ledeni blesk in kras..
Po obedu je odšla Blanka v svojo sobo, da bi se preoblekla. Vsa ginjena se je .vrnila, še enkrat smo se slo.
vesno objeli — in novoporočenca sta odpotovala proti Italija.
Dan me je razburil, moji živci so bili zdelani in zahotelo se mi j'e po sa moti. Pustila sem strica, da se je Iznebil gostov, kakor je sam vedel in znal, vzela svoj topli zimski površnik in se napotila v svoj priljubljeni kotiček v parku.
Droben potočič je tekel skozi park sredi gostega smrečja je padal v- majhnem, umetnem vodopadu črez skalovje, debelo drevo se je pred davnim časom globoko nagnilo črez potok in naredilo ob vodopadu naraven mostič, Tu je bil moj najljubši prostor, samoten in oddaljen od hiš, tukaj sem v miru pohajkovala za svojimi mislimi.
Tudi danes sem obstala pri mosti ču. lvje ga je pokrivalo. Gledala sem - ledene sveče, ki so visele od debla v zmrzii potok, in se zamislila v svojo bodočnost.
Ne vem, kako dolgo sem premišljevala in stala v mrazu, ki me зе bo del v lice, ko zagledam njega, ki je bil predmet mojim mislim.
Bližal se je mojemu prostoru, o -tožen je bil in zelo slabe volje. V svoji raztresenosti je odnesel stricu palico, z njo je jezno mahal po. drev-
ju ob potu, da ga je jivje obsipovalo z belim prahom.
Obrnila sem mu napol hrbet. Pa saj je javna tajnost, da imajo ženske oči tudi na hrbtu, zato mi ni ušla nobena njegova kretnja.
Ko je prišel blizu mene, je prekri žal roke na prsih, gledal zmrzii vodo-pad, mostič in drevje in ni zinil be. sede. Igrala sem se s smrekovo vejica in ga gledala po strani, ne da bi bil opazil,
„Sestrična —!“
„Bratranec — ?“
Čakala sem, ali bo nadaljeval., Ker pa ni bilo nadaljevanja,, sem so obrnila nekoliko k njemu, da bi mu dala pogum.
Nagubal je obrvi in glasno vzkliknila
„Ustrelil bi se najrajši!“
„Izvrstno!“ sem dejala suho* „Poj dem na vaš pogrebi“
Moj odgovor ga je tako iznenactil, da je pustil pasti roke in me srepa pogledal.,
„Vi bi mi ne branili samoumora^ sestrična?“-
Dalje prihodnjič*
li Mariborčane na „Čedne“ kupčije, ki jih je uganjal Šoštarič s svojo žlahto v gospodarskem uradu ozir. mestni prodajalni. Mi pa pravimo: V prihodnji občinski svet morajo priti ne So Stariči in no njegovi demokratski so. drugi, ampak možje Ljudske ‘stranke, ki bodo zahtevali, da Šoštarič, Pleiter Barta Kozinc, Zentner e tutti quaati vrnejo mestu svoto 3 mijijone kron, ki so jih zapravili, Pravica mora zrna
d So enkrat napad „Tabora“ na ravnatelja dr. Tominšeka, Iz zanesljive strani smo izvedeli, da bi bilo zelo zanimivo, če bi g. dr. Rosina po vedal, kaj pravi on o dotičnem gnjus-nem članku ( ki ga je pisal Voglar) V „Taboru“,
d Zaslužne može zapostavljajo. Iz vrst poštenih mariborskih naprednih krogov smo dobili: Ogledal sem si kandidatno listo JDS. Opazil sem, da so dolgoletnega narodnega voditelja in zaslužnega rodoljuba g, dr. Franjo Rosina djali na nesigurno 10, mesto. To jo zasluga Voglarjeva. In kje j,e zvesti slovenski trgovec Sepee, kje dr. Pipuš, kje drugi naši res zaslužni narodni veterani. In koga vidim na sigurnih in polsigurnih mesili: Voglarja, Vahtajrja, Kejžarja, Soštari -
ča (?! ?) itd. Vprašam tudi, ali ima dr. Sernec več zaslug za slovenski Maribor nego dr. Rosina? Povejte vi ljudje V o gl a r—Kode r m am o ve branže! Vemo, zakaj je Voglar zapostavil doktor Rosino. Zato,'ker se dr. Rosina ne da komandirati od blebetavega m domišljavega Voglarja. Odgovorili bo mo po svo,e dne 2(j. aprila. — Star mariborski narodnjak.
d Dobri račuuoslovci. Nek državni uradnik v Mariboru je moral JDS kandidatu dr. Černiču plačati za krat ko zdravljenje v bolnišnici njemu samemu nad 26,060 K. Vprašamo nadalje, kako je s pacvjentinjo iz Rogaške Slatine, ki si je dala v bolnišnici odrezati mandeljoe. Ležala je 5 — h dni na kirurgičnem oddelku in je mo rala še poleg običajnega plačila bolnišnici, plačati še dr, C. več tisoča- : kov, Dr. Černiču bo gotovo tudi znano, kaj je s tistim carinskim uradni - I kom, ki je plačal „nekomu“ 601 K za operiranje leve pažnje, a je postal m j valid, pač pa po sedanji operaciji. Ko likor nam j’e znano, je še v veljavi odlok ministrstva za narodno zdravje, da ne sme zdravnik bolnikom za zdra vljenje v javnih bolnicah poleg obi - j čarnih pristojbin in stroškov prav ni-
česar računati. Želimo, da bi nam JDS kandidat dr. Černič to zadevo pojasnil.
d LTlrnženju gledaliških igralcev v Mariboru. Na Vašo objavo v „Taboru11 izjavljam, da vstrajam pri svoji trditvi glede nastopa nekega Poseba in nekih gledaliških igralcev v Mariboru napram delavcu Gabrovcu, Se enkrat povdarjam, da je neinteligentno, da inteligentni ljudje navalijo na ubogega delavca, ako se je ta izjavit za kandidatno listo SLS. Gosp. Skrbinšek naj blagovoli podučiti svoje tovariše in Poseba, naj ne napadajo priprostega Človeka, če ne prisega ravno na program JDS. Ako ne bode več takih incidentov, pa nihče ne bo vlačil igralskega osobja našega gledališča v polemike, ki jih porablja volilni boj. — Franjo Žebot.
d Alkoholna prepoved velja za Maribor 25. in 26. t. m. radi občins -kih volitev,
d Shod Jugoslovanske strokovne zveze bo v nedeljo, dne 24. t. m., ob 5. uri popoldne v Splavarski ulici. — Somišljeniki in somišljenice, pridite v polnem številu!
d Obrtniki, pozor! V nedeljo, dne 24. t. m., ob 9. uri predpoldan, se vr-
ši v restavraciji Narodnega doma redni letni občni zbor Slovenskega obrt-nega društva v Mariboru,
Orlovski vestnik.
o Sv. Križ na Murskem polju. Na splošno željo občinstva ponovi Orel v nedeljo, dne 24. t. m. v Sfom^ekovi dvorani prelepo igro „Ne pričaj po krivem! “ Zares, vredno je, da si o -gleda to igro vsak in ne bo npi žal za par kronic.	_________
Gospodarstvo.
g Pončno predavanje o čebelarstvu. Dne 24. t. m. po rani službi božji se vrši pri Sv. Ani v Slov. gor. ppd-učno predavanje o čebelarstvu. Predaval bo deželni potovalni učitelj g -Ivan Jurančič. Po predavanju se vršž praktično razkazovanje pri čebelnjaku! g. Antona Špindler na Ročici. Čebelarji, udeležite se tega predavanja v. obilnem šfevilu!
g Vrednost denarja. Ameriški dolar 'stane 138% do 139% naših kron, 100 avstrijskih kron stane 23, 100 nemških mark 228, 100 italijanskih lir 650 do 660, 100 čehoslovaških kron 190—193 jugoslovanskih kron.
Ceno kupite Ä,eliS
120*—, I9O —	230—, moške
»podnje hlače K 80'— in 88-—, srajce pisana ali bela K 120-—, *45-—, 170-—, hlačevina I26 cm široka 1 m K 70’— do 148-—, plavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45;—, 48-—, oksford, dober 1 m K 40*—, 46'—, rujavo platno I m 34-— do 40-—, sifoni, fini 1 m K 42 — do 50-—, predpasniki za ženske K 58"—, 66-— 73"—, 85*—, glavni robci, lepi & K 30-—, 36	42-—, konjske
Strange 1 par K 24—, 3O—, 38-—, 44-—, uzde navadne in pletene K 15*—, 1.7—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežm-gumi plašč, angleški kron lt2G'—, žamet rižast. črn, ruiav j T. zelene barve za moške oble- j ke 1 m K 130-— do 145—, to-j ajetno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, las-1 ae igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
ftloizii Gniušik, Msribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
Uabunrm vsako množino noKUpilli makovega semena. Stavite ponudbe in vzorce. Vinko Hmelak, kol nijalna trgovina, Maribor, Slomškov trg 6.	2-3 205
Zanesljiv safer,
oženjen se sprejme. Vpraša se pri Mariborskem paromlinu
Karel Scbetbai m in sinovi
2-3 206
TIS KERNA sv. CIRILA v MARIBORU
KOROŠKA CESTA
TELEFON ST. 113
prfpcrola rammt-ni papir, kakor lan-celilskifinl in s*erfnie fini. koncepdr, stre* jepisni pivnik, risalni papir, mr razrovrstneile
I	e
I
*
«S
1
I
S
KOROŠICA CESTA
mapice v vsaki množini, kuverte, razne zvezke za srednje in ljudske šole, spleti vse pisarniške po trebščine po naj-nižiih cenah
seececctceccccttca»
Otvoritev nove pe-
Larno f Naznanjam, da sem KOI ПЕ • otvoril novo pekarno v Smetanovi ulici 5 v Mariboru in priporočam najboljše pecivo. Z odličnim spoštovanjem Majer Franjo, pekovski mojster. 210
§ №C vsake vrste se spre-ftrfiStCjemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce, srebrne goldinarje itd. 2—10
Jan Ignacil,
Maribor, Grajski trg (v gradu).
j|za pekarno, iz do-УCelita bre krščanske hiše sprejme pod ugodnimi pogoji Franc Vaupotič, Maribor, Alek sandrova cesta 53.	204
ЦјХ- z vrtom in hlevom, soln-nlSCS čna lega, se proda. Maribor, Ob Bregu 24.	3—3 J 95
Klobuke,	6-10 194
čevlje,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blsgo kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
ХЖШЖЖЖЖЖЖ M V. ЖХКХЖХ*XX
X Ж Ж
M
X
m X Ж
ХХХХХХХХХ X X ХХХХХХХХХ
Okrogel in rezan les, trame Impi vsako množino
H П n II n** lesna industrijska „lili M V H delniška družba, it Msnbar’ Aleksandrova cesta 51. so?
Ж
X
X
Ж
Ж
X
Ж
Ж
Ж
Naznanjam p. n. občinstvu mesta in okolice, da sem otvoril	206
Atelje za moderno slikarstvo
v Mariboru, Gosposka ulica 23.
Pievzamem vsa dela spadajoča v stroko fotografije in slikarstva, kakor portrete, skupine, iuterieure in športne snemke v navadni, kakor tudi v naj modernejši izradbi. — Atelje je odprt vsak dan. Dež in slabo vreme ne vplivajo na fotografiranje. Spoštov.
V. Vlašć (snej Jerkič in Viašič, Trst—Gorica).
2222222222222!
: 2222222222222222222222Ш
... jf
H
R
R
H
H
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. 6.	v Mariboru	reci. zadr. z neom. zav.
		
J КГгеИЕ* Obrestuje	vloge po 4 %	in 41/4% j
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 136	brezplačno.	20
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih-Tla najlepšem prostoru v Mariboru.
j Rentni in invalidni davek plačuje» posojilnica sama. J
& 552 J&353&2	ЖЖЖЖ ЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖ
H
N
K
R
M
m
LIVARNA
ZVCMOVtM KOVINE
POPREJ DERZELA SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu I
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove liive v vseh kovinah in zllt-vinah (bron, medenina, aluminij itd)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, p pe za pivo, uteži iz medenine 'ast-nega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd.
et
Inž. I. & H. Böhl.
im
JULIO
9—4»
KAVA
MEINL
D. D.
(Al
KAKAO.
Sredižnjica: ZAGREB.
Podružnice:
ZAGREB, Duga ulica 6.
LJUBLJENA, Aleksandrova cesta % MARIBOR, Gosposka ulica 7.
PECUH, Kraljevska ulica 19. »o
Na drobno!	Na	debelo!
Otvoritev nove trgovine v Ptuju!
Naznanjam p. n. občinstvu in trgovcem v mestu in okolici, da sem otvoril
v PTUJU, Slovenski trg št. 4
novo, vsevrstno založeno
trgovino s steklom, porcelanom In serod- blagom
Zagotavljam zmerne cene in solidno postežbo 1
Avgust Kraigher.
1—6 Edina slovenska tvrdka te vrste v Ptiiju« 1 809
izdajatelj in založnik:, Konz, „Straže.*	.Odgovorni urednik:, yiado Pušenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru,