K. k. HofbibliotheK TJVien St. 85. V Gorici, 28. avgusta 1885. Tedaj XV. SOČA Posmuezne stevilke se dobivajo po 8 kr. v lobalfaniicaTi v gogposki ulic' Mizn . irch Vron", na stnreui trgu if v nwiiski u'us tot t Trsta, via Ca- l)i. ; i naj •<> Wagovoljno poSiljajo iirvini;'.!-. si „S««:c" v Goriei na Travniku 1 •»,!., juuoiuiiim pa opravniitvu „Sofie" Via della Croce it. 4. II. Rokopisi so no vradajo; dnpfei naj bc blaffuvoljno frmi1tti.fe.io. — Dclalccm in drugfni neprumofcttiTn n» nnrofiirina cnifcu, ako so. or!mc pvi opravniBtvn. Shod dveb cesarjev v Kromeri-i. Vseh oLi bile bo obrnene ta teden v Kromeriz" (Kromeier), malo meetice na Moravskera, kjor sta ee Bella 25. t. m. nal cesar in ruski car. Vsakdo pri-zn&va, da ta shod je politi6nega pomena in da nazna-nja mir, katerega smo vsi potrebni, Se dalje casa. O priliki tega shoda vrSile so se razne sijajuc-iff, ki se vidijo le ua cesarskih dvorih. Shod je bil v velikanskem gradu kardinala nadSkofa olomulkega Forstenberga. % naSe strani bili so pri shodu razen eesarja tudi presvitla eesarica, cesarjevio Rudolf in eesarjev brat nadvojvoda Karol Ludovik. Izmod do-stojanstvenikov bil je graven knez Hohenlohe, grof Hunyady, ministra Kalaoky in TaafFe, grof Schonborn in drugi. Z ruske strani bili so navzocl oar Aleksan-der, carica, carevic" naslednik, voliki knez Jurij, veliki knez Vladimir, volika kneginja Marija Pavlovna. Iz-raed dostojanstvenikov bil je zraven minicter zunanjih zadev Giera in drugi. Cesar in cesarjevic" peljala sta so ruakomu caru nasproti do postaje Gulin, kjor m so presrSno no-zdravili. Glavni Bprejem bil je opoludne na poatajt v Kroraerizi, od kodar bo se peljali v mosto in v grad v ulodoSem redu: cesarskf namestnik in zupan, cosar in car, eesarica in carinja, velika kneginja Matija Pavlovna 2 velikim knezom Vladimirom, cesarev&a naslednika, na'dvojvoda Karol Ludovik in voliki knez Jur^f. Ljudatvo jo nauduieno poidravljalo po vsej poti. Cesar je podelil ruskemu carevicu nasledniku en ulaneki polk. Ob 6. uri bil je obed, 6b 8. ajlediSka predstava, potem eaj. 26. bil je ob 10l/fl islet na lov v kardinalovo gozde; ob 12 \ juzrna v lovski hiSi, zvecer obed. Ob 10. uri zve6er odpeljali eo se ruski gosti po presreuem pozdravu. Presvitli cesar odpeljali se je Se tisti vecer k vojaskim vajam na Ceeko, presvitla eesarica odsla je v lael. Vsi liati so polni popisov velikih svecanosti, ki so se vrSile o tej priliki, in velike prijaznosti, ki.se je pokazala mod uaio iu rusko vkdajo6o hiso. Tsi upajo, da to je znamenje rairu; in tega so veseli avBtrijski in drugi narodi. Dopisi. 12 gOHSke Okolice, 27. avgusta. — Sprejmi, draga nSo6a", ta dopis. Zadnja tvoja stevilka nam je povedala, da s Trnovega v Gorico bodo vozili drva od 1. sept, naprej z lokomobili, to je z nekako tram-vaj na paro pa brez Sin. Cudno se mi pozdeva, da se je o. k nadgozd-narstvo to domislilo, da bo na maujSe stroske iz tr-novskega gozda v gorisko skladiS^e preva^alo drva. Tse to znase poare5iti, ako ni cesta preozka in pre-Btrma, no kme6ki zasluiki bodo odvzeti onim, ki so navadno drva prevazali iz gozda. Ali tega pa ni so pomislUo si. c. k. nadgozd-narstvo, da tiste ob5ine, ki so a pogojem dovolile, menim leta 1853, brezplacno zemlji56e za presekava-nje eeste s Trnovega v Solkan, so si, menim, tudi ueke praviee med pogoji prihranile. PrviS so proste mitnine na Trnovem vsakovratnega prevazanja za Bvojo biSno rabo, bedisi drva za doma6o kurjavo, bo-disi apno is tmovskih apnenic; vse druge obcine, ki niso nidesar k cesti zadevale, morajo od vsakega voza 50 kr. na mitniei (srangi) pladati. Potem, da bodo imeli Me zasluiek iz gozda, da ne bo njih zivina toliko trpela. Kar se le ustmeno slisi, da za prova^a-nje kmetovalcera bodo odlo6eni 2-S dnevi na teden, to ae nikdar ne more zgoditi. Ako bo tramvaj prve 3 dni tedna imel sam pravico po cesti, in ako bo druge 3 dni tedna dezevalo, potem je eel teden kmetu egubljer Kmet ima pravico po cesti prevaiati vse da-ae, pono6i ia poduevu, vsako uro in vsak das; in ne odatopimo naie praviee. L»j cepoTsaaka stranka proti Mmsi^dm^ fear «s» fimia h &*$* toa> t Go» rico blago vse case, ponoLi in podnevu, do. se pro-skrbuje shrano in z veemi potrebami. 6e meni si. c. k. nadgozdnarstvo to stvar napraviti, naj proj premi-sli, da take pravico, ki jih ono po cesti ima, imajo tudi kmotjo, ^eravno skoz in skoz ni So 40 letni po-sqb ; v.qz 30 let pa uzivamo na§e pmvteo prav po tisti oesti. Ko se je pogodba phala leta 185a z nad-gozdnarstvom med ob&natni Solkao, Kronberg in Eavnica, se ni od tramvaja ni5 pisalo niti govorilo; 6o.bi se biio kaj taccga govorilo, gotovo bi ne bile ob* ewe brezpla5no zomlji§6a za presekavanje ceste do* volilo, posebno pa ne auto ali gruiea za gruL6anjo ceste, ker fie Skodo morajo ob^ne trpeti na palnikih, kjer gruifi kopljojo. (Jo naia zivina vprefona na cesti tramvaj sreca, sko^i pod coeto in Se voz za seboj potegne. Kdo bo te Skodo trpel. Posebno mnogo krat se prevula sono ali faline, da voz obsega colo coeto; kaj po6neta a tmmvajom, ko se srecala? edon ali dru^i pojde v grapo. Naj pomisiijo to om, ki stvar napravljajo. _______ Iz Hmartno-KojSSenske iupanije, 20. avgusta. ~ I'o dokon6anih prito^bah nekaterih nupote-i^ov, ki so vse Lilo napell, da bi svoj oilj in konec dosegli, bila jo razpisaua ob6insku volitov za dan 20. in 21. t. m. v obLinaki pisarnioi s poinocjo u. k. po-lilidaega komisarja in o. k. gendarmerijo. Ko so bili razglssi prilepljeni na navadno meato, v 24 urah priSel je g. A. Kooijan6i6 v Smartno in nastavil po-stance, agttatorje, kateri naj na vse kriplje dolajo. V nedeljo potem, 16. t. m., priSelr je zopet sam, obiskal Vse obSine: Vipolzo, Kozano, bmartno in Kojsko in dal povelje, kako naj okolo ljudstvo nagovarjajo. Ako bi ilo vse po obljubah, ki so se delale, imela bi zu-panija 37 Btaraiin namesto 24 in 5 zupauov namesto 1. V Kojskem bil je grad na vse strani odprt, da so volilce noter klicali in jili prigovarjali; vsakemu se je obecevalo po njegovem stanu: kmetu, duhovuu, god-cu, krcinarju, ^e tudi se koristi razniL rtanov krizajo. Skoro bi bili obecali Se satanu nebesa. O. KocijauSifi trudil se je pri zunanjih volilcih na vso mod, .a morajo k volitvi priti. Tako je bilo vse nastavljenc da se je zdelo zadnje dni, kakor bi bila kaka ust ja, da ni mo6 popisati. Bazdelili so se na vse strani med volilce Iistki, na katerih so bila tiskana imona stareiin, ki naj bi se volili; a tedaj zupau naznani, da volitev je oanefiena. Pride torej nasprotao povelje, naj se Iistki zopet poberejo, a med tern bo je bilo ze zve-delo, kaj je nameraval g. A. Kocijan&c', ker stvar ae ni mogla vefi prikrivati. Dostavek urednistvla. Porodila o Veder-janski volitvi, ki se vlece kakor morska kada uio eno leto, nimajo uic veselega v sobi; zato nam go-spodje dopisniki eoe in druge stranke ustrezejo, ako nas puate pri rairu s to zadevo, dokler se kaj goto-vega in zanesljivega ne izvrli. DanaSajeuia dopisu smo marsikaj pristrigli, ker nocemo dajati povoda dolgi polemiki, kakerSna je bila uze nastala prav ra-di te stvari. Drug dopis pravi, da zupau bi bil oie 19. naznanil,*da se volitev za zdaj odlozi, predno so se Iistki razdajali. Obcmarji vejo sami najbolje, kako je b to ro6jo; zato nam ni treba lazsojevati pri na-sprotujo5ih si porocilih. Agitovanjo samo na sebi ni slabo, ako se ne posluiuje slabih sredstev ali ako ni za slab namen. Agitovafi sme vsak obcinar in tudi neob(Sinar, ako ima sroe za obcino. Go agitacija skusa spraviti najbolj§e moJe v obfiioski zaBtop in se po-Steno vrii, je hvalevredna; Se pa sluzi le oBebni stra-sti ali koristi, ni dobra. Iz Bfd, 18. avg. — In dovrseno je. Podoba 8V. Cirila iu Metoda Visi uze v biljanski farni cerkvi nad velikim oltarjem, na castaem meatu, kakerSno gre takima velikanoma. Podoba sv. Cirila in Metoda nam predstavlja oba avetnika v navavni velikosti, v kraBni obleki izhodno cerkve a lepimi in 2ivimi b"> vami. Sv. Ciril di&i z desno roko sv. kri2, zname^e naSega odresenja, v levi pa drzj razvit list, na kat> itm bereS v ate«wloveuj*«iJ joriku imnfav ?mm /a vsakega filovoka, katera ae glasi: „Nafialo promu-drosti strah Gospodinj" (zafietek modcosti atrah Go-spodov). Ps. 110, 10. Zdolo pod to imenitno resnioo vidiS „oirilico", katero je iznaSel sv, Ciril, Kakor nam prodBtavlja podoba av. Cirila delujofaga, tako tudi sv. Metoda. Sv. Metod drii v levi roki bukve av. pia-ma_, z desno pa blagoslavlja brate Slovene. Na od-prtih bukvah stoji zapisano v ataroslovbuakem jeziku: v na(5alo be slovo (v zafotku je bila beaeda). Oba, Ciril in Metod stojita na trdnem akalovji, izpod katerega izvira studenec, razdeleo so m nekaj dolgoati v dva studenca. Trdno skalovjo nm opominja irn Kri-fitusove bosodo: Ti si Peler itd..., nerazdeljen atudo-nee nas spominja na slovoitako ediuost v veri, razdo* Ijen studenoo nas apomitija pa na zaloatni razkol. % upnim vzdihom so lehko praSamo: Kdaj ae Kopot zdnizita oba studenca v en studonOoP kdaj so adru-zita oba sinova v nisi svojega ooota? Tudi vam, Brioom, govorita av, Ciril in Metod, rokodt Uriel nafii! oitamto xvesti av. katoliSki vori in domovini alovonski. Dokler oataaoto zveati av. veri, vas gotovo Bog nikdar no zapuati. Brioi I Bog ne daj, da bi kateri odpadel tudi od domovine alovonako, Bog no daj, da bi ae kdo aramoval slovonakoga je-zika, zakaj zaloBtno, a vender vefikrat reaniino je: kdor odpado od svojo domovine, ta odpado tudi navadno od veto. Sic or ljubite vse narode, v a o j o z i k o, zakaj veo jezikov ko znaS, toliko veo veljal, ali v prvi vrsti ljubite svoj jezik, evojo domovino. „TisoLletnica Metodova" pravi, da bi ne smob manjkati podobe sv. Cirila in Metoda v nobeni alo-venski Soli; jaz pa reborn: ne le v Soli bi ne emolo manjkati, temvefi tudi v hiSab bi se morala bolj po-gosto videti. Vsaka slovenska hiSa naj si torej omisli podobo sv. Cirila in Metoda, kajti vredua sta, da ju dastimo. V Vipavi; due 23. avg. (OijaSka veseli-c a). Nasa mladina privadila se je, vsako leto o gasu pocitnic prirejati dijaSkih veselic, sedaj tu, sedaj tarn. To odobrujemo in se radujemo, da uporabi naia mla-dez zlati cas slobode, ko se poslovi od eolskih klopij, na tako umesten in kosisten naSin. Namesto dolgo-6asiti se in ubijati cas z razli6nimi igrami in pohajko-vanjem, posve^uje vsaj nekaj ur na dan iepim vedam, potju, sviranju, deklamaoyi, si sladi s tern sedanjost ter se pripravlja za resne dneve prihodnjega 2iv-Ijenja, in spaja 8 tern, da priredaje take veselice, utile dulci, kodstno se sladkim. YalnoBti takih veselic v narodnem in drugih ozirih ni nam treba poudar-jati, kdor se je takih veselic udelezil, kdor je mo-rebiti ze sam sodeloval, ta v6 najbolje oceniti jih pravicno. Letos je bila naSa krasnaVipava kraj, kateri so si nasi dijaki v ta namen izbrali, in kamor so od vseh krajev nale mile domovine prihiteli. Umevno je, da se je Yipavaki trg ta dan prazoicuo oblekei; pri uhodu v trg od goriako in kranjske strani stala sta dva lepa slavol>ka, okraSena s trobojnicami in primernimi napisi, skoro iz vseh kiS vihralo so narodne ali narodne in cesarske zaBtave. Na dvori&ci CitalniSkih prostorov napravljen je bil ukusno seatav-ljen Sator, kjer so je veselica vrsila. Mnogo truda in dela je bilo treba, da se je Sator tako lepo in ukusno uredil; ssato gre hvala vsem, ki so v to pripomogli. Ze popoludne v nedeljo je bilo izredno zivahno Liv-ljenje po trgu, okolo 150 dlijakov iz vseh pokrajin naSe domovine zbralo se je tukaj, gostje iz^ Trsta, Gorice, Razdrtega in drugih krajev dohajali so tje ter ogledavali si prijazen trg in krasno okolico. Ob 7. uri mrgolelo je vse proti Citalnici k yesolici, katero je poSaatil s svojo navzofinostjo med drugimi tudi c. k. okrajni glavar, zdaj vladni svetovaleo Glo-b o 6 n i k. Beseda zacne. „Cr;ax3ka — Naprej* je bila :rva to5ka, katero je mojstersko syiral koperski or-iester. Prvi del posluSalo je obemstvo stoje in s slo-vesoo tihoto, ki ae je pa epremenila v burno odobro- „So5a" izhaja vsak petek in velja po poSti nrejemani> alt t Gon'ri na iloin poSil jarift: Vs_tj-iHtop.-._. no vrsto: 8 kr. 6b se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 ,f 5f» vpfip firko po prosstftm priljubljenega „Napreja*. V krepkih besedah in jako dostojno pozdravil je stud, med. D. iz Ajdovicxne dosle goste te potem precitat dosle telegrame, katerih je bilo okolo dva tucata. Pozdrav in ielegranu so bill od ob&natva navduseno sprejett. Zbori, pri katerih je nastopiio okolo pol stotine naSe mladine, peli so se izborno in natancno. Utis na poalusalce je bil caroben, tako da so so morali vsi ponayljati. Osobito lepo pel ae je prvi ybor aPobrati-mijaa, ki je bil poatusalcem prava nebeska hrana. Slavnostni govor, govorjen po celjskem dijaku BL,-bil je izvrstno aeatavljon, polen lepih mislij. Govorni-ku tokla jo beseda jako gladko, mladeniska navdu-ienoat do slavljenca S. Jonka narekovala ma je se-stavek, % t iato navdusenoatjo ae je soatavek tudi govoril. Tadi gd6. L je avojo nalogo, deklamacijo, pray castno in v obco sadovoljnost izvrfiila. Zeta je kakor prcdgovornik fil. mnogo zasluSene hvale in ploakanja, obcmatvo ni nebalo ploakati, dokler ae ni parkrat na odra zopet pokasala. „Mornarja* pel je prat dobro dijak ix Ljubljana, ako se no raotimo; obcinstyo mu je bilo hvalezno in ni nebalo ploekati, dokler ni svoje naloge ponovil. Primerno iato velja o dijaku A., k? je pokaznl, da so goali instrument, ka-terega iina v svoji oblasti. Splob priznati mora vsakdo, da sejespored reseval dostojno, precizno, hvalevred-no in t obco sadovoljnost. Mnogo smo pricakovali od naSe mladine v tern oziru, a bili amo prijetno izne-uadjeni po sijajnem uspehu. Kratko, mladina sine Sonosna biti na veselioo in mi ponoani na tako mla-ino. Po beaedi priScla sta banket in pies. Pri ban-ktttt v eltalnliki dforani zbralo ae je nad 50 goapo-dor k skupni vecerji in z naraenom, da bi pri zlahtni kapljici skupaj ostali in skupaj radovali ae. Tudi pri baoketu Ho je ob aebi. Napivale se je mladini, njeni bodoluosti, Savinjakerau Sokolu, katerega ata dra ciia in zala udaponosao zastopata, itd. Med torn ko aejo dtl mladine razveseljeval pri banketu, namemval je drugi razveaoljevati ae pri plesu; a ca polovica imftla 1*e amolo, kajti kmala po besedi zaeelo je dezevati, Etkor bi iz ikafa lit Toda sreca evojih ne zapuati; lijavica je preletelain zopet se je pokazalo „dijaskc soluec" na nebu, mladina ala je na delo ter se ver-tola do belega dne. Vipavcem oatane pa dijaSka veselica §e dolgo v spominu. Komen, 26. avg. 1885. — Sprejmi, draga „So-6a," v svoje predate sledece sporocilo: Radostno in z veseljem se eita v casopisih tudi v 8So8i" — mar-sikatero sporocilo o praznovanji cerkvenih avefianostij, kakor ae je n. pr. dital ni dolgo odtega program, po j katerem m je praznovala trinajststolebiiea — drug j Hat jo je obsimo popisal—bozje pott na malem oto-ku „Barbanatt z vso mogoce slovesnoatjo. Te eloves- ! nosd se je udelezilo obilno §tevilo Ijudstva ne le las- ] kega, temuc tudi slovenskega v pray lepi, hvale in posnemanja yredni yzajemnosti. Pray in dobro tako! Tudi fukaj na revnem in trdem Srasu se je ob' bajala sicer ne trinajststoletniea, temuc neka draga sloyesna avecanoat, o kfceri pa se ni do te dobe, da bi bilo meni znano, v nobenem lista kaj ditalo, dasi se je y ne dolgo preteklem casa tadi v K... marsikaj pisarilo, ceaar ne bi bilo treba. 5"aj vender sledi tukaj dyoje yratic o tej syecanosti. Menda mi ni treba praviti, dajebila poddruZaa cerkey preblazene Marije Device y Oberiljanu pri Eomnu v temni no6i od 31. nsarca do 1. aprila pre-teklega leta okradena, poaebno pa prelepa podoba prebfai. M. D. oropana dragocenoati in celo posko-dovana tako, da moral se je iskati umetnik, ki bi po-prayil tisto podobo. Spretnega umetnika y taki stroki dobiti ni pray lahka refi; a vender poareLilo ae je nam, najti ne aicei umetnika, temu5 umetnice, namrec (astite nune reda sy. UrSule v Gorki, ktere so po§kodoyani kip preblaz. Mar. Dev. z yaem prizadetjem pray umetno v ob5no zadoyoljnoat poprayile. Da svoji dolSnoati vsaj nekoliko zadostimo, iz- I rekamo s tern iastitim nunam za toliko prizadetje j javno doatojno hvalo in sr^no zabvalo. Omenjena res izvrstno popravljenja podoba Jf. I Lj. Ot. Mar. Dev. Obersljanske je bila po cerkvenera. obredu v tukajsnji farni cerkvi dne 14. tek. m. bla- I goslovljena in potem v mnogobrojni proeesiji z vao j slovesnoatjo v dotiino cerkey neaena m na svoje me- I sto poatayljena. I K tej svecanosti. kakor tudi dan praznika vne- I boyzetja M. D. je doSlo od blizu in dalec mnogobroj-nega ljudstya, gotoyo nad pet ticoc ljudi. Te syecanosti sose koncale, ker je slucajno triatoletnica —- pri I popoldanski sluzbi bozji z zabvaluo pesmijo nTe j Deum". Zeleti je, da bi se nekdaj sloyeca, tudi od dalj-nih castivcey mogo5ne Matere bozje obilno obisko-vana romarska cerkey cedalje bolj in bolj spoznala in obilnejie obiskovala. Na plo§5i nad cerkvenimi yratmi je udolkljeno, da je bila ta OberSljanska cerkey, posve5ena Mar. Dev., leta 1585 postavljena in kot romarska cerkey s popohumi odpnstki za yse prihodnje case od teda-njega «f. ocets naptia Urbana VIIL letA 1839 obla- bili so, kakor moram sli§ati, po nevednosti in nepo-znanji uniceni — Skoda! S Krasa, 20. sept. — Obcaega zboni vinorej-skega drustva v Tcniaji adelezilo ae je kacih 30 udov. Pri tej priloznosti prietopilo je 10 novih druStyenikov, Mesto predaednika g. J. Fabianija, ki je bit zadrzan, predsedoyal je drustva podpredsednik e. k. stotnik in velepoaestnik g. Franc Crerne. Po predsednikovem pozdravu razvil je g. tajuifc v daljsem govoru pomen in potrebo tega drustva. Omenjal je, da nam agodo-vina imenuje razliSne narode, o katerih cam ne ye veliko vec" povedati, nego le to, da so biti in zopet izgmoli s prizoriSca. Tudi ce bo njih rodoviiiveli sto in ato 1st, niceaar niso koriatili. Tudi dan danes naj-demo ljudatya y vroci Afriki, katerih domaca zgodo-yina je, kako rod za rodom gine. Yzrok temu je, ker so Se na tako mali stopinji aptoSne izobraienoati, da no dolajo z velike vecjira razumom, kakor nespa-metna zivina. O resoici tt-h besed se pae* lahko sami prepricaino. Veckrat najdemo goapodarja, ki dela od ranega jutra do poznega vecera. Cel avoj zivi dan ckoplje in rije, dokler si sam gcoba ne naredi"; Le-ravno do skrajne mere varcen, niceaar ne prihrani, ker dela yse po svoji glavi, nobenega ne prasa za svet, 0 kaki novi narodbi nece nic vedeti. Vse dru-gaco je y Francozih. Leta 1371 mislil je so oSabni Pros, da je Francija za zmirom poteptena, da se nikdar vec" ne povzdigne do blagostanja. A temu ni bilo tako. Ker je na Francoskem kmetijstyo na naj-viaji atopnji, opomogel si je kmalu ta narod in si je zacelil hude od Hemcey vaekane rane. Tako tudi mi. Ce hocemo dospeti do blagostanja, zlasti ce bocemo koristiti avojim potomcem, moramo delati in to razumno delati. V natori prestanka ni: kdor ne gre naprej, gre nazaj. Ce holemo pric,tko-vati, da bode blagoslovljeno delo naaih rok, moramo vporabljati vse od Boga prejete darove; ne le teles* nih modi, tudi dugevno moc nalega razuma. Koncal j je svoj govor s tern, da kolikor je on pripomogel s 1 svojiml raocmi k osnovt drustva, storil je to dobro yedoS, da gmotno blagostanje je glavni pogoj nrav-nega iivljenja, narodne znacajnoati in zavcati. — Po-rocal je potem dalje tajnik 0 dosedanjem delovanji drustva. Povedal je, da so 3 strokovnjaki obljubili aodelovati. Zbor je potem razdelil med se upravljanje dniHfe-venih poslov. Klet v Tomaji jeprepustil za letos de kan c. g. U. Golmajer in je blagovolil prevzeti nje vod-stvo. Klet v §tanjelu g. J. A. Fabiani. Zgradbo vi-nograda v Tomaji tamoSnji 2upan g, PuppiJ in vi-nograda na laporasti zemlji g. J. Fabiani iz Kobdilja. Y dogovoru z doticnimi strokovnjaki oakrbijo ti go-spodje, v kolikor bodo sredztva dopuSfiaia, te naprave. — Radi trgatve je sklenil ob^ni zbor prositi zup3n-stva, naj ne pripuste, da bi se trgatev vrsila pred casom, in naj se pricne povaod, kolikor mogoce, isfcocasno. Dalje je sklenil zbor, da se drustveni de-nar letoSnje leto razdeli v 3 dele. Ena tretjina se yporabi za gradbo Vinogradov, dve tretjini y nakup grozdja. Yolili so se potem 3 nadzorniki, da pregle-dajo radune in dva moza, ki nakupita grozdja. G. A. Btrekelj je predlagal, naj letos vplacajo ysi udje svoj : «>pravilni dele/, y denarji. Ker je zbor to eaoglasno aprejel, naj poSIjejo vsi g. udje za6asno deaar drust-venemu odbom. Grozdja za 5 gld. se sprejme aamo | od tiatih, ki v denarji placati ne morejo. C g. dekan U. Golmajer priporocal je s topli-mi beaedami drusivenikom skrbeti, da se drultvo razSiri in ukrepi. Druitvo bode potem labko y smislu prayil ljudaka poaojilnica in posestniki ne bodo prist* ljeni iakati denarja pri oderunih, kar je gotovo glavni uzrok, da se toliko kmetij proda. Ob 6. uri zaklju-cil je g. podpredsednik sejo. Pozival je potem navzoSe §e g. dekan, naj sta-vijo po dokoncanem dnevnem redu prihodnjega obc-nega zbora predloge. kako bi se moglanvesti sploSna zayarovalnina proti ognju in uimi, ki bi se placevala pri davkariji. — ifavzofii 2upani so t& potem se po- I govarjali 0 gradbi tramvaja. Ueka anglezka druzba je dovolila 8 milijonov gld., proti temu, de na§a dr- I zava garantira za 2. mil. Zacetkom septembra se I snidejo v Gorici merodajni mozji, ki storijo potem potrebne korake. __m______^ I Polixidni pregled. OS Avstrije in cele Evrope obmjene so v Kromeri2, kjer se je vr§it doe 25. in 26. t. m. 2 reliko sijajnostjo shod nasega cesarja in ru-s?kega carja. Da ima ta shod poIitiSen pomon, I 0 tem ni dvombe, sicer pa govorimo 0 tern na j pnrem mestu. Govori se, da se snide drzavni I zbor dne 23. septeoibra. v I Naravno, da so vsled svita teg* shoda vsi I dogodki na polji znnanje politike otemneli. Mno- I go hrupa poozroduje pri ysem tem nemsko-1 Spanjsko opraSanje radi KaroliDskih otokoy. j &»&»fc>terc, jkj m 5»a»jakenj hafo xa/^ja, f tako da dan k dnevu zboli do 4000 ljudi in jih umrje 1500 na tej hudi botezni, pripravila je vlado v hndo denarno stisko. Ljudstvo ni moglo ie do sedaj davkov odrajtovati, sedaj pa vsled bolezni, ko obrtnija in droga dela pofiivajo, do-hajajo davki se v manjsi meri v btagajne, in revsdina finanSnega mlnistra postaja vedno vecja. On je davke povisat; vsled tega obSna nezado-voljnost. To stisko vladino izkoristiti si hoce HemSija, ter je zasedla Karolinske otoke, ki so spadali k Spanjski. Bazburjenost v deieli p radi tega velikanska; nad 150.000 ljtidij zbrato se je na tabor, ki je ostro grajal nemsko zapoLe-tje in protestiral zoper tako postopanje. Se ve, da tudi Francija, ki je %e dolgo prijateljstvo Spanije z Nemfiijo nevoljno gledala, podpihuje zcrjavico, da bi ono prijateljstvo razdrla. Tudi Angliji ni ta korak Nemcije po volji, tudi oua se trudi, da bi primorala Nem6ijo, da pusti v roira imenovane otoke. Krutost srbske vlade pouzrofiuje nevoljo v vsaj kraljevini, razburjenost narai6a od dne do dne. Prusija izgnala je iz deMe vse Poljake, ki niso pruski podaniki; to bi znalo imeti slabe nasledke, kajti tudi v Franciji so zadeli misiiti na to, da bi vse Nemce iztirali; raogofiepa, da bode tudi Rusija priraorana 400.000 Nemcev, ki so v kraljestvu Poljskem, iztirati. Klin s klinom. Domade in razne vesti Njena cesarska Visokost prevzyiSena coaa-ri5ina nadvojvodinja Stefan ija priSIa je v pone* deljek zve^er proti 10. uri v cesarski grad Miramare pri Ti«tu, kjer ostane nekaj tednov. V Itjubljani in Nabrozmi bila je cosaridiiia na postajah naudu^eno sprejeta od uradov in ljudsfcva, kt jo je radostno pri-cakovalo. Na postaji miramarski sprejel jo prevzviie-no nadvojvodiujo cesarski namestnik baron de Pretts z drugimi visokimi dostojanstveniki. Vsi se 2udijo lepoti, ljubeznjivosti in poniinosti visoke gospe, ki se je u2e nekatere krati p3ljala na sprehod v trzafiko okolico. Ljudatvo jo povaod navduseno sprejema iu je oLarano njene priijudnosti. Prvi slovenski otroSki vrt v Gorici odpre se zopet drugi teden 1. septembra. Kot vrtnariea mu je imenovanagospodiena Justina Michelli iz Trsta, ki se je izobrazila kot vrtaarica na naSem zavodtt. Boditeijt, ki imajo otrofce y dobi od 3 do 6 let, naj jih dajo vpisati v otroiki vrt, kjer bodo skrbno nad-zorovani in umao odgojevani, ter naj jih redno poli-| Ijajo y ta otrokom prijetni in koristni kraj. — Si. oktobrom ae pa odpre privatna dektiska Sola j za deklice 1. in 2. skupine. Roditelji, katerih deklioe ; fiiso se hodile y Solo, naj jih o pravem c"asu vpiSejo, ; da se sprejmejo v 1. skupino, oni pa, ki so jih po-iiljali y kako italijansko solo, naj jih tam odvzamejo ter naj jih pripeljejo v slovenako lolo, da se spravijo spet na pravo pot. Ysak roditelj mora imeti toliko ljubezni do svojega otroka, da ga ae posilja v Solo, y kateri se poucujo y tujem, otroku nerazumljivem jeziku. Privatni soli uciteljica bo gospodi6na Yilhel-miaa Franko, do zdaj podu&teljica v Solkanu. — Ker zavoda mnogo staneta, zato priporo5amo svojim rojakom, naj se pokazejo radodarni in naj po svoji mocl pripomorejo k njih uzdrzevanju. Za otroSki vrt so zopet daiovali: C. A. y T. 2 gl.; Iv. Muroveo v Koboridu 2 gld.; Joief Golja v Yolfiah 2 gld. Za de-klisko §olo so dali: Iy. Murovec 2 gld.; A. 6. vT. 2 gld.; And. Ferfolja v Kamnjah 3 gl. 60 kr.j Fr. Kodrig y Cernicah 2 gl; Jozef Golja v Voldah 1 gl.; Fr. Kafol y Rifembergu en dobitek za 8 gld. Hyala vsem radodarnim rodoljubom, ki podpirajo gmotno napredek in prosveto nasega ljubega naroda. ^iyiii I Avstrijski Italijani, ki imajo sree za blagiojo syojo in Sirne Avstrije, ne hujakajo proti svojim so-dezelanom druge narodnosti, ampak proslavljajo y lept slogi dneve, ki spominjajo na kak veael dogodek y presvitii cesarski hBi. To se je pokazalo 0 priliki, ko je II. primorako yeteransko drultvo za Go-riSko in GradiSko po programu, ki amo ga zadnjie objavili, napravilo 23. t. m. y Ajelu yelikansko slav-nost v proslavljanje rojstnega dne cesarjevega iu ce-garjevicevega ter imendana cesarifiine. Hie prednji veder in tisto jutro na vse zgodaj pritrkavali so se zvonovi in streljali z moznarji ter tako naznanjali veliko slavnoat, ki se je imela vr§iti. Okolo veterano^ iz ondaiojega okraja zbralo se je nad 5000 ljudij, ki so polni naudusenja za Avstrijo in njenega vladarja in cesarsko hSo udelelili se pairijoticne skynoati Major vitez Catinelli je bit omislil to aiaynost, Dra-gotin ^rof Lantbieri je vetoranom zapovedovaL mons Yaluw bral je tiho majo in Jan* prim^ejo ^ov^ oglejski viSji duhovnik A. Teliscig, zupnik iz &kodo-vake, domaei zupnik K. Zurman in drugi dostojan- I stveniki udelezlli 90 se slavnosti. Slovesnost je bila I ki'asna; zal da je ne moremo natanko opisati. Tako deluje veteransko drustvo; tako se vedejo Furlani, ki imajo za Avstrijo srce. Slava jim! I Iz Mima se nam poroca: Rojstni dan nasega 1 presvitlega cesarja se je tudi pri nas slovesno pra- I znoval. Ob 8. uri zjutraj je bila slovesna peta masa, I katere se je udelezilo obeinsko staresinstvo, veterani I tega okraja v uniformi in mnogo druzega obcmstva. I P6sv. masl so^^ s© zbrali Teterani k: zajntreku ter^o dalje easa skupaj se veselili in presvitlemu cesarju I nazdravljali. Med veselo zabavo, kakor tudi med sv. I maio so moznarji gromovito pokali. „Hrast so omaja I in hrib, zvestoba Slovenca ne gane". I Na Kostaiyevici, kjer je pokopan mnjki Henrik grof Chambord iz kraljevske fran-coske rodovine, bila je proteklo sredo slovesna 8rna mafia, pri kateri jo bilo tudi mnogo Francozov navzocih, posebno iz kraljevske rodovine, ki castijo spomin svojega ranjkega, ki je imel pravico do franeoskc-^a prestola, a ni hotel ni bojev. ni Jire^astnih pogojev, da bi si ga osvojil, Naj v mini po6iva. &ivinski sejem sv. Jerneja prinesel je nafiim | zivinorojcem mnogo zgube 6asa in denara, ker ni bilo 0 pravem casu povedano, da je sejem prepovedan za govejo zivino in dovoljen samo za konje. Po vseh ce-stah so Ijudje gnali zivino proti mestu, a ko so priSli do mesta, morali so se vracati z zivino vred, ne da bi mogli vsaj po drugih svojik poslib v mesto. Slav-na gosposka naj skrbi, da so take reft ljudstvu na-znantjo o pravem c*asu, da se obvaruje potrato easa in denara. Omenjena prepoved velja tudi Se dalje, dokler ne bo preklicana, in to radi zlvinsko bolezni v gradigkem okraji. IjOkaltta zelezaica z gorilke 2elezni§ke po-staje skoz Straelce v Podgoro semorda vender ures-nici. Dunajska inzeuirja Stern in Hafferl podala sta vis. c. k. ministerstvu doticni naert, ki bo od 28. t. in. do 4. sept, v razgled pri mestnem magistratu v Qorici, da bo mogel ugovarjati, kdor misli, da bi mu zeleznica Skodo ali krivieo delala. Napovedani poduSevalni teSaj goriSkega KCecilijanskega dru&tva" zacno 1. sept, ob 8. uri v centralnem semeniSel. P. n. gg. poslu§alci so napro-Seni, da sabo prinesejo Oanila Fajgeljna triglasuo maSo, zloi&eno v spomin svetogorskega shoda, nadaljo Hallerjevo Missa sexta in Fiirsterjovo slovensko Ce-cilijo. Kdor se ni §e oglasii, ima se vodno cas, da so oglasi do tistega dne. „Slovenski jez* bo imel dne 30. t. ra. ob 4t% uri popoldne svoj redni obeni zbor v Biljani. K obilni udelezbi vabi Odbor Veselica v Vipavskem trgu, katero so pri- I redili slovenski dijaki, douesla j.? okolo 200 gl. cl- I stega dobicka; vsota ta uamenjena je otroSkerau vrtu I v Gorici. Slava in hvala vsem, ki so k tako sijajnerau uspehu pripomogli. Dr. Jozef Stauic iz Bat za Sv. Goro, do zdaj I odvetnik v Pulji, ki je zapustil med isterakimi Hrvati I prav dobro ime, preselil se je v Gorico in odpre tu- I kaj avojo odvetnilko pisarno. Eadostui pozdravljamo domacega sina, ki je prisel o takem 6asu, ko zlvo potrebujemo delavnih in vztrajnih moclj v vseh stro-kab javnega iivljenja, Tudi nai kmefc se nekoliko oddahne, ker mu ne bo treba, da bi pri vsaki pravdi ael on ali nasprotna stranka k odvetniku, ki ga ne ume, ampak se lahko obrne na domaclna. G. Franc Svara, bivsl avskuliant pri tukaj-Snji c. k. okrozru sodniji, izvolil si je odvetniStvo in je ustopil pri dr. vitezu Tonkliji kot koncipist. Pozdravljamo to novo moc", ki lahko Se veliko atori v prospeh slovenskega naroda in goriake dezele. Skoda, da nimamo Se vel mladih mo2, ki bi se mogli po-evetiti raznim stanovom sebi in narodu v koriat. ] Vabilo k obdnemu zboru „Uciteljskega drugtva za OoriSki okrajavdau 3. septembra t. 1. ob 9. uri predpoldne v Werdenbergovem poslo* pji. Doevnt red: 1. PotcCiio odbora in pregled letnega racuna. 2. Pregled pravil. 3. Peticija (razgovor) 0 do-pisu Tolminskega ueiteljakcga druStva. 4. Posamezni predlogi. 5. Volitev uovega odbora. Op. Posamezna vabila se ne bodo razpoSiijala; k sklepCnosti je treba % drultvenikov. K obilni udelezitvi uljudno vabi V Goriei, dne 27. avgusta 1885. Odbor. ObSao zborovaiije Tolminskega ufiitelj-skega druStva bode (po odborovem sklepu v st«ji dne 6. t. in.) v ToHoimi due 29. septembra, t. j. ti-sti dan po uradni ueiteljski konferenci. — DruStve-niki, ki M€ 0 Cera poroCati ali predavati, naj blago-^oie naznaniti to odboru do 8. septembra. Doticoe ^pise (sestavke) naj vsak prioese seboj na dau zbo-rovanja. Dnevui red p 0 z u e j e. To5a nam je dolgo prizanaSala, a slednjid se je vender oglasila in nas je hudo udariia. Po vipav-M dolioi v»eJa je mnogo kptim m j# AkodoFAl* posebno v Pervacmi, v enem delu Dornberga, Rifem- I berga, v Selu in drugod. V Furlaniji je, kakor smo j za&njiS omenili, mocno klestila in jo veeji del lepe I ravnine hudo zadela. V trzaSki okolici tolkla je menda I ze v drugo. Bog nam ohrani vsaj se to, kar nam je I do zdaj pustila. I S6uvanju goriSkega wCorriera" ni ne konca I ne kraja; godi se mu kakor jvrabcu v zrelem prosu, I kjer ni ne stra§ila ne lovca. V svoji neporednosti in | zavesti, da je varen, uadleguje Slovence z vedniin I zbadanjem in nagajanjem. Najmanjsi povod mu zado- I Btuje, da spraviTzlemT^ predale, katerih mu nikdo ne preobraca. I Oni dan ponastisnil je gtavek iz dalmatinske I „Difesea, v katerem se Hrvati, zvesti cesarjevi poda- I niki, imenujejo c i g a n i, ter se huduje v isti sapi I nad Slovenci radi njih hrvaSkega ali slovenskega (kakor se hoce reci, pravi BCorr." saw) mrz«nja proti I sv. Ignaciju, patronu got#kega mesta. Slovene! se devajo tarn gledc ie^'oiija sv. Ciriia in mrzenja do I sv. Iguacija v eno vrsto s tistimi Hrvati, katere je aDifesa" v „Corr.a imenovala c i g a n e. Tu je pac razumuo, kaj ho5e ffGorr,tt re5i, dasi ni rekel. Iz mr-zenja Slovencev do sv. Ignacija, patrona goriikega 1 mesta, bo BCorr." morebiti izvejal celo mraenje do mesta samega, posebno do njegovega italijanskega | prebivalstva. Radi bi vedeli le en cin, iz katerega bi bilo spoznati, da Slovene! nirzijo sv. Ignacija ali go-HSko mesto. Slovenci mrzijo kakega drugega Ignacija, „Uomerovega" soroduika, a svetega Iguacija ne mrzijo. Kakor je „Corr.tt popolnoma svojevoljno in brez nikake veljavne dejanske podlage proglasil sv. Ignacija za patrona goriSkega tnesta, tako je tudi mizDjo Slovencev do tega svetuika popolnoma izmislil in le to dosegel, da se je kateri Italijan, ko je bral to neresnicno vest, jezil nad Slovenci radi njih upor-nosti do svetnika, ali pa da se jim je Binejal, ker jih sme „Corr." bvex ovirc in brez povoda tako ueuiilo prijemati. VroiSo svojo domiSljijo pokazal je „Corrierea v Bvojem poroctlu 0 neketn dogodku v Pod go n, ki bo ni dogodil tako, kakor ga je nCorr." porocal. V svoji 3t. od 12. t. m. pvipovodoval je, da slovenski fantje go gnali nekatere Gori^ane z njihovimi tova-ridicami h kamnjem celo do SoSinega mosta, ter je dostavil, da to je edeu onili dogodkov, ki ga nuzoa-nja brez pojaHiiila. Podgorski zupau so je na to pri uri'duiStvu pritoiil in „Corr.a jo prisiljeu moral izpo-veduti, da 0 vsej zadevi no ve nic druzega ncgo to, da nekateri pletialci iii plesalke, ki so bill namenjeni v Podgoro, so pri SoCinetn niontu srefiali druge, ki so jim rekli: „Ne hodite tje, lufiajo kamnje". Te besede so „Corrieriiu zadostovale, da je spledel zgoro nave-deuo povest, 0 kateri podgorski zupau g. Klancic nic ne v vejo, da v Gorici se pri I kupdiji skoro ne rabi italijanski jezik razen z doma-I cimi Gorifiani, kolikor jih je italijanske narodnosti ali I kolikor so se privadili goriSko furlanScine. Sloyenska I fiftap^nilfl. po goridkih zidovih naj „Corr." pri J mixu p^f| Jab vfimtib fritepp t*& c b vlada, katera pozna postavo in navado bolje od nCor-riera." Pred 15, pred 20 leti so se oznanjali plesi v goriSki okolici v slovenski besedi in nikdo se nad tern ni izpodfcikal, dokler ni pri§el wGorr.«,' ki iS6e vsakega povoda, da bi Slovencem dal zau§nico ali da bi upil proti njim, V tej zadevi gel je „Corr.« tako dalec, da pravi, da celo fantalini so trgali raz zido slovenska vabila, kjer so jih dobiii. Ali se ne pravi s tem toliko, kakor bi rekel: Fantini, kjer bote vi-deli sloven-' a nazamlo, dol i. njim. Tako se piSe in dela proti nam v letu 1885. ___ Ker je baje nekdo^ rekel, da ne sprejme od go» ~ "Skill trgovcev raduna, ako ni pisan v slovenskem jeziku, huduje so aGorr." na vse pretege ter razlaga stvar nekako tako, kakor da bi moral postati vsakdo Slovenee, kdor spise slovenski raduu, H koncu pravi, da, ako bi se kateri goriSki trgoveo naSel, ki bi so tej zahtevi udal, in ako bi se to zve-delo, bi tak tigoveo zaslu?jl grajo vseh someiSanov, Kako siadke besede, opominjajoce na slogo in miro-Ijubnost meManov brez ozira na vero in narodnost I I „Corr.tt prekosujo v resnioi sam sebe. I V Itevilki od 26. t. m. prinesol je „Oow.« po- rofiilo, da v Doberdobu so ondagnji slovenski prebivaloi s kamnjem luSali neke Gori«ane in Goriftanke, ki so so peljaU proti Devinu, in da so jim s pestmi zugali, dokler so jih vidoli. No moremo ro6i, ali se je tako godilo ali no, ker nismo dobiii poi-ocila 0 tem; ali 6uditi bi se nikako ne bilo, ako bi so v resuici kaj takega prigodilo, kajti dasi so Slovenci potrpe^ljivi, vender tudi njim lahko krv I vzkipi po vecaem „Corrieravem« hujskanji; zato ave-I tujerao vsem onim, ki diSijo po ^Corrieru8, naj ne I hodijo iz mesta, ker ne vejo, kaj jih zunaj daka, tab-1 ko m zgodi, da proj ali poslej dob^o zunaj Goricfl I kakega Gori^ana oboSouega, in Co tudi bi m sam I obesil, porc6e se: Slovenoi so ga oboeili. g takiini I novioami pita „Oorr." goriSko prebivalstro tor jo I vznemirja proti Slovencem iu nikogar ni, kl bi to I ustavil. Tako pofienjanjo jo v kvar javnomu mini in I javni varnosti 5 veselijo se ga le oni, ki se pualuzu. I jejo noresnioo in zdra^be, ua narodi ne raocojo do-I lati za svoje duievno osvobojenje od spon novodnouti I in nozavodnoBti. I Daljnn raziskavanja politifinemu listu niao dovo« I ljena: na§i drzavni poslanoi bi si pa pri iobili hvulo I in zahvalo eelo dezele, ako bi visoki 0. k. vladi na I Duuaji s prstom pokazali, kjo fo pravi vir huj- I skanju proti primorskim Slovanom v Istri in na Go* ¦ nskem, in ako bi jej pokazali pot, po katerej se dd oni vir mahom zamaliti. HaSi poslanoi morojo in mo • rajo to storiti in visoka vlada se svoji nalogi ne bo odtegovala. Na pravi grm udarite, potem pojde ; kaj pomaga, prickati so s „Corrierom,* ki je svojega SSuvanja nedolzen, kakor novo rojeno dete? „Corne- rovo* bemenje je le uSiuek drugih mo6ij, ki niso flCorriere" ; te mo5i je treba osvetliti s wCorrierovoK lucjo. da se pokazejo pred obSinstvomin pred javno- stjo v svojem pravem svitu. O ajSevski zadevi se ne elisi ni6 novega. Tri-najst ajaevskih obtozencev ozirom pri6, ki so bili de- ' jani pod kljuc, so se vedno v preiskovalnem zaporu. Eoditelji nekaterih ajsevskik mladenicev so ulo^ili prosnjo pa c. k. dezelni nadsodniji v Trstu, da bi so nainesto sedanjega preiskovalnega sodnika, ki ne ume jexika obtozencev, jimenoval drug, in da bi se name-sto gorilke sodnije odlofiila druga, ker sta v ajSevsko zadevo vpl etena dva avskultinta e. k. okrozne sodnije goriske in predsednikov sin. Na „SoLinH ugovor proti zasegi St. 32. radi sestavka ffSprehod na AjSevico" ni fie dolo5en dan obravnavi. Drzni tatje ukradli so v Volcji dragi z voza sodfiek vina, ne da bi se vedelo, kam so ga odnesli. F. M. z God peljal je so svojim hlapoem 26. t. m. po cesti iz Dornberga proti Gorici en sod vina od treh kvin^ev in manjSi sod6ek, ki drzi 89 litrov. Ko prideta v Volojo drago do Hebatove krLme (po do* mace pri Brenu), spravita zivino v hlev, voz pa pu-stita na cesti ter prenoSita v krfirai. Drugo jutro 27. t. m. najdeta voz nekoliko zavoSen proti RenSam, na katerem je manjkal manjSi sodi5, ki so ga po no6i tatje odnesli. Hudobuezev niso ie dobiii. Rimska grobisca v Selu. V torek, 25. t. m., pripeljal se je v Selo profesor Maionica spremljevau po prof. Berbuci, da si ogleda kot izvedenec rimska grobisca. V navzofinosti imenovanih gospodov ih druzega ljudstva otvorilo se je novo grob&ce, ki je stalo ! poleg druzega ze izkopanega. Po plogcah, ki sc se I pokazale, ko se je odstranii prvi grob, bilo je tokoj soditi, da mora biti tudi poleg novo grobiSta. Raz-kopavanje bilo je te^avno, ker so korenike zemlje prcpregle, a uspeh bil je nepricakovan. Pod ploSftami legal je Se dobro ohranjen kostnjak, ki> svedoOi, da jo bil mrtvec korenjak prve vrstc. Pri nogah nsSelsejc era loncc z zemljo napolnjeu, kateri se je pa zdrnbil. Pri glavi bil je po konci krasen kozarec, katerc.ga je I ^aiibog kopag ubii. misle$, da je knj druzega truuej-I Sega, poleg je bila razbita skleuica, le nje grlo je Se I celo. S.teklo bilo je izredno tanko a moralo je biti I zelo trpeino, da se je celo toliko casa pri takem pri-I tisku obdriolo. Pri rokah mM se je srebem prstan Iiaj^ faw fr tm&wj* ti&xmw #&•?&)? ki je dobro obranjen. Vse te ostanke vzrfa sta Ime-novaua gospoda seboj Y Gorico ter sta obi jabila skr-beri za tor da se bode o primeraem &su kopanje n& celem dvoiiici redao vrSilo. Gtori&a Kndska pofOjilnioa ae je med go-riSkitai Slated uie dobro udoma&la, a ialibog re-oinoto Id tedaj, ko kedo potrebuje deuarae paraoci. Toiiko tojakey oglaia se anfraana poaojik v manj-Bih aft Ttfijih aneakiky da poaojilniea nikekor ne more yaera ustoefi. Kako lahko bi ae tenw pomegalo, ako bi pristop«o ˇ«* rodoljab*? veaj a emm deleiem k iej oWfe korfetni wtaooti, ali ako bi o*i, ki ne trpd {UMwmjkattja, rpb&M tadi re* deleter, ki jim ae-sejo obreati in ji* dajej* ptwrieb do resenraega **-log* m drtrftreeega pnrfteieojt, ki *a vekia od leta do lata, all ako bi oni, katerito denar ˇ ekrinjah ple-sni ali ki ne Tejo, kornn bi ga posodili, uloiili avoj deaar ˇ bradbiwo. ki je adroietia a poeojilnioo in ki pia&Eje ob?ble-' plsSa zararovano vsoto tudi tedaj, ge kdo nmrje v droboji, po samomoru ali vsled poatavne obsodbo alt in katcri podatki v ogiu*u ae po-kaiejo ueresnif-ni. ^Equitable1- ne zahteva nikokilt spri6evauj in piaca nemudoma ko je putrjena amrt. Von dobi^ek pripada zavarovancem (le:a 1884 bilo je rezdeljonih 8,011.979 gld.) in na navadne police plafia se v gotovini uze po drugem vplafiilu premija (vsakoletnega doneska na rsdun zavarovalnega lista ali police) pri policah, doimrtfie rente ali potovlent iotmrtna rtate (prihodko*) se pa nakuptfi in se izplatja koneo zavaro-vane dobe. Vzgled v pojagnjonje nalirta polovicne dosmrtre rente. Za zavoravnje po tej leatvici v zneaku 20.000 gld., eklenjeno t 43L letn, iznaSa na podlagi pogojev. veljavnih pri nairtu za polovifino dosmrtao reBto, za dobo 15 let vsakoletni premij (vplaLilo) 981! gld. 80 kr.; v 15 letia tedaj 14.757 gld. Po raznih racunih iznasala bi vaota zavaroranna pri zatogu polovifine doamrtne rente po preteklib 15 letib biizu 7.890 gld., ka'ero zavttrovanoo lahko obrne po eni fitirih potij, navedenib v uvodu, namrefi ; 1. proda svojo polico z dobicki in pravicami druzbi, in v torn elu&iji bi dobil najbrze okolo 18.180 gld., » katerimi se unifijo niegove pravice do druzbe; -^ 2. ali pa dobi zuvarovaneo namesto svojo izvirne polico dmgo, ki je ie popolnoma vplnfana, ki zapado ob artirti in ki dosega blizu vaoto 3-i.OUO gld.; 3. ali pa se odpovo svojim koristim (dobidkom), polica zapade ob smrti za 20.000 gld. in druzba mu placuje do smrti rento v zneaku blizu 818 gld, na loto; 4. ali pa zavarovanec dobi v gotovini nakupiceni dobifok okolo 7.890 gld. in za polico so plaLa ob njegovi smrti 20.000 goldinarjcv. Nadaljnii pojasnila dujo B. M. VERVEfiA, menjalec v ulici mestnega vrta (Via Giardino), h. sfc, 5, ki je ^astopnik za Gorico indezelo. ... Mali^i je odlocno najboljlo zdravilo zoper protlti tor ravmatizem, trganje po ndlh, boleLlne v krizl ter ilvclh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo casa te se rabi, pa mine po polviem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. MallCi" % zraven stoje^im znamenjera; 1 steklenioa 50 kr. __ ~._ Zahvala. T(g >ftTt>< Gospoda pi. Irnkdczy-jn, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na riogi silno trp«U in razna doma5a zdravila brezvspesno rabill. Ko jepa bolezen iedalje hujSa prihajala in uze ve5 dnij niso mogli stopiti nn nogo, spomnim se na Vas dr. Maliiev protintki cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma narocim. In res iinel je {ndovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mnLnih boleLin. S popolnim prepridanjem priznavam torej dr. Malicev protinski evet kot izvrstno zdravllo in ga rsa-kemu bolniku v jednakej bolezni priporoLam, Vaaej blago-rodnosti pa izrekam najprisr^nejio zahralo z vsem spoito* vanjem ndani Franc Jug, poseatnikv Smarji pri Celji. JPf Planinski zeliidni sirup kranjski, "Wl izboren zoper kaselj, hripavost, rratobol, prsne in pljucne bo!eLine; 1 steklenioa 56 kr. Koristnojii nego vsi v trgorioib se nahajajoei soki in siropi. PIT Kri distilue kroglice, c. kr. priv., *^| ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogreSati ia so so ale tisuLkrat sijajno osfedoiile pri zabaaanji filoveskega telesa^ glavobolu, otrpnenili odih, skaienem ielodoi, jetrnih in obiatnji boleznih, v sk^tuljah a 21 kr.; jeden zairoj a 6 SkatuJjami 1 gold. 5 kr. Manje od enega zavoia se a posto ne razpoiilu. Narodila se izvrse: n^jhitieje s poStaioi povzetjem ia Adresa je: Lehtu tftKRSSI'ja u Item trgu r Gotov pomocek. Tsadko dobi placilo hitro nazaj, ako bi ostal moj gotovi R0B0BAMTIUM (pomocek, da brada raate,) brez nspeha. Ima tudi gotov uspeb proti pleii, izpadanju las, luski-nastiglavi inosivljenju las. TJspeh je gotov po nekaterem drgnenji. lDelujehitro. Izvirne steklenice razpoai-,ja po 1 gl. 50 kr., steklenico za posku-Snjo po 1 gl. I. Grolich v Brnu. Za* |loge: v Gorici: Cristofoleiti, lekar; rstu: Pavel Rocca, lekar v mestni palaei; v Ljubljani: Ed. Mahr; v __^^_^ uadra: N. Androvich. Roborantiam rabi se pogosto z uspehom tudi proti slabosti spomina in bolesti v glavi, kar se lahko dokaie se spri2evali hi zahvalami. >'B. V imenovanih zalogah dobi se tudi ustna karpa§ka voda Grolichova, gotova pomod zoper vaakorano bolenje sob. neobhodno potrebna, da se obxani ujih lepota, izvrstno sredatvo, da se ohranijo in ciatijo zobje, usta in lesna, sestavljena iz zdravilnih korenik moravskih Karpat; prave steklenice po 60 kr. W*r» o^nwat ****** umt& - !«*•; jmtifm* mum- r ML" m