Celje. 15. aprila 1970 Številka 15 — Leto XXIV — Cena 60 par gtopiš v trgovino Ij, kupiš lepo za- gkirane pomaran- če, v sredini ^fečke so še pose- |jgj zavite v origi- nalni papir in izgle- ijajo še toliko bolj ^gbljive. Ko prideš ^mov in jih odvi- jal ugotoviš, da so |g trgovci prevara- li; tiste pomaranče, 1(1 so »zdrave« niso javili, gnile in ne- zrele pa in jih tako jspeli prodati. Pa je naj kdo reče, da nimamo sposobne- ga kfdra med tr- jovci! SAMO ENA POT ZA AhrmzAcuo občinskih odbohnikov • Na štirinajsti seji celjsl^ občinske skup- ščine, v petek, 27. marca, je svet za notranjo politiko in splošne zadeve razgrnil pred odbor- niki poročilo o delu občinskega sodvSča, občin- skega javnega tožilstva, občinskega javnega pra- vobranilstva, sodnika za prekrške, postaje milice in zavoda za izmero in kataster zemljišč v Celju. • Na sodišču premalo sodnikov. • Preveč pogojnih kazni. 9 Kako je z izvajanjem sklepov in priporočil občinske skupščine in njenih organov v delovnih organizacijah? • Je funkcija odbornika le formalnost? Pravzaprav se je zgodilo skoraj nekaj nepričakovane- ga. Medtem ko so odborni- ki, tudi oni iz zbora delov- nih skupnosti hm pripomb sprejeli poročilo o poslova- nju sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij ob- čine C^elje v lanskem letu in prav tako resolucijo o te- meljih družbeno ekonom- ske politike v občini letos, so povsem drugače reagira- li na besede predsednika sve- ta za notranjo politiko in splošne zadeve, Leopo?da Slap. nika. Svet je namreč posre- doval nekaj stališč in pri- pomb na delo občinskih pra- vosmlnih ustanov in s tem odprl vprašanja, mimo kate- rib skupščina ni mogla iti. Ta so veljala tako izredno perečim kadrovskim zade- vam, kot kaznovalni politiki, prometu in ne nazadnje de- lu odbornikov, zlasti onih v delovnih organizacijah. (Dalje na 6. strani) POMLAD NA CELJSKEM TRGU - Prava pomlad, kijub dežju in slabemu vremenu, ki preveč spominja na april. Pomlad v ljudeh in v rožicah, ki 30 jih police že kar polne. Lepo zbirko tega svežega cvetja je prinesla tudi SILVA ZGONC iz Podgrada pri Šentjurju. Trobentice in vijolice... (Foto: M. B.) ZAKAJ CELJSKI BREZMESNI DNEVI? Da v soboto in nedeljo Ce- ani na jedilniku niso inieli lesa ni nobena novica več, ij je dejstvo samo zase do- Jlj učinkovito »informiralo« ivnost. Ogorčenje Celjanov je v pr- vrsti bilo naperjeno proti govski mreži, kajti tu je iihov neposredni stik s pro- emom. Najmočnejše trgov- [0 podjetje »Merx« nam je » vprašanje, zakaj tako, za- rtavljalo popolno nedolž- Kt. Mesnine in KK Šentjur, sta poglavitna dobavitelja esa za njih, sta v soboto »slala komaj 20" b količin I običajnih s trditvijo, da ' stari ceni mesa ne more- več dobaviti. »Merx« se je to obrnil še do drugih pro- dajalcev v Sloveniji, toda av tako brezuspešno. ^delek za gospodarstvo i občini Celje je zadevo složil takole: Proizvajalci, oziroma klav- nice, zahtevajo nove višje ce- ne za meso v maloprodaji in se sklicujejo na nedavno objavljen dogovor, (objavljen je bil v Gospodarskem vest- niku), za katerega pa na ob- čini pravijo, da še ni bil po- trje-" oziroma podpisan. Ve- čja industrijska mesta kot so Celje, Ljubljana, Maribor in Kranj do danes še niso dala pristanka za povišanje cen, medtem ko so nekate- re občine to storile, zato ;e bilo mesa v Žalcu, Laškem in v okolici Celja dovolj, ba- je pa ga v Mariboru, menda tudi v Ljubljani in Kranju tudi ni bilo. Potrošnik je tako zašel v kolesje zagovornikov dveh in- teresentov, prvi ima v mi- slih predvsem potrošnike in si prizadeva zaščititi indu- strijskega delavca, drugi valj pa se vrti za interes proiz- vajalcev, predvsem pa živi- norejcev, da bi z vskladitvi- jo cen bil njihov interes po večji proizvodnji večji. In kaj so nam sporočili iz podjetja »Mesnine«! Povedali so, da je republiški zavod za cene občinam v zadnjih tednih dvakrat priporočil začasne cene za mesne izdelke, ki pa jih od šer-tih občin, ki jih zalagajo »Mes- nine«, samo celjska ni odo- brila. Povedali so, da je za- radi nevs'ilajenih cen v nji- hovem podjetju zguba nara- sla že čez milijon novih di- narjev in da podjetje še na- prej ne more povečevati zgu- be. Zato so Celju v soboto in nedeljo, vztrajati pa lisli- jo še do ureditve zaidev, do- delili le 20" o običajnih do- bav, sicer pa da so tudi ostale občine dobile komaj po 70 običajnih dobav, ker je bil odkup pri proizvajal- cih manjši. Na dlani je, da zadeve oko- li mesa niso jasne, da le ni- so do kraja dogovorjene, da pa so konkretni celjski brez- mesni dnevi v bistvu pritisk na potrošniško ja.vnos.t in hkrati pritisk na tiste, ki to javnost zastopajo. J. Kr. FRANČEK FRAKELJ »Franček, k.fe pa imaš svojega Fifija?« pusti to. Uboga živinca, preobžrl se je tistega m«^a v hladilnici, pa ni bilo več pomoči.« V prihodnji številki, ki izide 22. aprila bo pričel izhajati napet kriminalistični roman ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU izpod peresa angleškega pisatelja H. G. Wellsa. Roman poklanja bralcem hJIgvega tednika in svojim strankan, KOMBINAT ŽALEC KOMBINAT Žalec: obrat Mesnine in Samopostrežna restavracija Celje, sodelujeta na^prvomajskem srečanju Celjanov, ki bo 1., 2. in 3. maja na Gričku pri Celju. DA ALI NE? V prejšnji številki smo poročali o nevsakdanjih razmerah v Žalcu in o predlogu Javnega tožilstva iz Celja, ki je predlagalo odvzem odbomiške imunitete Jožetu Pilihu in Danetu Debiču. Posebna komisija, ki je predlog obravnavala je zavzela odklo- r.»;ino stališče. Svojo obrazložitev bo, kot smo neuradno izvedeli, obširno obrazložila zboru delovnih skupnosti skupščine občine 2alec v petek. Po vsej verjetnosti bodo na tej seji odbornikom prebrali tudi celotno vsebino pisma, v katerem Javno tožilstvo utemeljuje, zakaj predlaga odvzem odbomiške imunitete, ter tako v celoti z zadevo seznanili odbomtke. Na 11. strani pa danes objavljamo sestavek, ki ga je poslal DANE DEBIC v zvezi s člankom »žalski gordijski vozel«, ki smo ga objavili v prejšnj«! številki. KOLESAR ZAPRL POT AVTOMOBILU Voznik osebnega avtomob:ia FRAN JO LAZAR, tJ7, iz Maribora je vozil iz Fiankolovega proti Strani- cam, ko je nenadoma tik pred njim zavil z desne na levo in mu tako zaprl pot, kolesar IVAN PRE- LOŽNIK, 47, IZ Stranic. Pri trčenju je kolesar uda- ril v vetrobransko steklo in streho vozila ter padel na cesto. Zaradi težj':h poškodb so ga tako odpe- ljali v bolnišnico. PO LEVI STRANI CESTE Iz Bočne se je proti Gornjemu gradu peljal mopedist MILAN SUHOVRŠNIK s sopotnikom STANKOM ŠPEHOM, oba iz Lenarta. Nasproti ji- ma je F>o levi strani ceste pripeljal z osebnim av- tomobilom BERNARD POZNIC, 23, iz Zg. Pobrež- ja in ju na nepreglednem ovinku zbil po cesti. Špeh je KI huje, Suhovršnik pa laže poškodovan. Na vo- zilih je .škode za 4.000 dinarjev. MOPEDIST PRED AVTOMOBIL Iz Velenja je proti Šoštanju vozil z mopedom MARTIN GUMZEK, 22 m se zaradi vožnje po levi strani ceste na ovinku zaletel v osebni avtomobil KARLA VAJTHATjSEP^fA. 40„ iz Velenja, ki je pri- peljal naproti. Mopedist je dobil lažje poškodbe. NENADNO PREČKANJE PRIM02 FILIPIC, 21, iz Ljubljane je vozil z osebiAm avtomobilom po Ljubljanski cesti v Celju, ko je nenadoma prečkala cesto BARICA ŠPICKI, 63, iz Velenja. Pri trčenju je bila teže poškodovana. VRGLO GA JE V SPALN'CO Proti Žalcu se je peljal z neregistriranim mope- dom ANTON AŠKERC, 19, iz Vrbja ter srečeval vprego. Ustrašil se je in zapeljal s ceste. Zaletel se je v stanovanjsko hišo, kjer ga je skozi okno vrglo v spalnico stanovanja. Dobil je lažje poškodbe. OTROK PRITEKEL NA CESTO JOŽE ROTAR, 36. iz Ložnice je vozil po Tr^ V. kongresa v Celju, ko je pritekel na cesto 6-letni SREČKO HAJNSEK iz Celja. Avtomobil je dečka zadel z prednjim levim blatnikom in zbil po cesti. Otrok je dobil lažji pretres možganov. NEVARNO PREČKANJE CESTE Iz Ljubljane je proti Celju vozil z avtofurgonom FRANC JOKAN. 32. ko sta na Vranskem nena- doma prečkali cesto MARIJA POTKOVIČ in BARA BREGOVIČ, obe iz Vinice. Voznik ju je zbil kljub zaviranju, predvsem zaradi kratke razdalje, zadel in zbil po cesti na travnik. Zaradi lažjih poškodb po nogah so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. ZBIL JE TRI PEŠCE Voznik osebnega avtomobila IVAN PUNCAR, 26, iz Trnovelj je vozil zvečer iz Poljčan proti Pod- platu ter dohitel skupino pešcev, ki so hodili po desni strani ceste v isto smer. Pri tem je zbil tri od njih. MILAN HRUP si je zlomil levo nogo, MARJAN ZORIN iz Zg. Gaberka pa je bil laže poškodovan. SEDEL JE NA BLATNIKU Traktorist ANTON KROPOVŠEK, 19, s Homec Brda, je vozil brez potrebnega izpita iz Nizke proti Ljubnem. Na blatniku traktorja je sedel IVAN VRŠNJAK, 34. iz Šentjanža, ki je omahnil in padel na cesto. Poškodoval si je glavo. V ČEPLJAH 11 POŠKODOVANIH Voznik avtobusa ANTON MAROVT je v Čep-' Ijah pri Vranskem pričel prehitevati stoječi tovorni j avtomobil, vendar je zaradi nasprotnega prometa i zavil nazaj na desno in trčil v tovornjak. Pri tem^ je dobil Marovt težje poškodbe, deset potnikov pa j lažje. Tako so bil«: poškodovani: .JOŽICA GOLOB,J JOŽICA LETOJNE. obe iz Bočne; ALENKA NO-' VAK, ROZIKA UGOVŠEK, FRANC TRATNIK, vsi iz Gornjega grada: ROZA BRGLEZ iz Radmirja, SLAVKA TRBOVŠEK iz Primoža, BOGOMIR SKOK iz Šmartnega ob Dreti, MATIJA JELŠNIK iz Lenarta in IVAN KONSAK iz Okonine. škode na vozilih je za 35.000 dinarjev. SILOVITO TRČENJE FRANC PESTOTNIK, 46, iz Ljubljane je vozil s tovornjakom iz Mozirja proti Celju, ko mu je na ovinku v Ljubiji pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom IVAN GUBENSEK. 34, iz Celja. Avtomobila sta silovito trčila. Gubenškovo vozilo je obrnilo za 180 stopinj. Pri nesreči sta bila težje poškodovana voznik Gubenšek in sopotnica NADA GOLUBIC, 27, IZ Celja, škode na vozilih je ^^a 13.500 dinarjev. OD PONEDELJKA DO NEDELJE V zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega celjskega območja zgodilo 36 prometnih nesreč pri katerih je bilo poškodovanih 31 ljudi, od tega 11 teže. Materialno škodo so ocen»il: na 100.000 dinarjev. Stane štefanič, 37, Celje, po- škodoval si je levo podlaht; Pavle širok, 32, Arja vas, poškodoval si je levo roko; Julka Vidovič, 33, Grušovlje, poškodovala si je desni ko- molec; Jože Murko, 23, Rog. Slatina, poškodoval si je des- ni gleženj; Silvo Vrbovšek, 27, Ojstro nad Laškim, pri delu v rudniku si je poško- doval prste leve roke; Ibra- him Bajramovič, 28, Tehar- je, izpahnil si je levi ram- ni sklep; Tone Cepin, 40, Ce- lje, na cirkularki si je po- škodoval desno roko; Marjan Basle, 21, Polzela, poško- doval si je brado; Marija (Jologranc, 48, Arclin, čolni- ček tekstilnega stroja ji je poškodoval levi gleženj; Vla- do Bobnar, 29, Celje, poško- doval si je desni gleženj; Ivan Perčič. 23, Šoštanj, po- škodoval si je prste desne roke; Mustafa Curič, 33, Ce- lje, steklo mu je poškodova- lo vrat; Stane Petek 50, Do- brna, cinkova plošča mu je poškodovala desno stopalo; Zdenko Banm^artner, 19, Te harje padel je in si poško- doval le\'0 ramo; Ivan Creš- nar, 36, Lipoglav, stroj mu je poškodoval resni robec; Jo- že Gorupič, 44, Žalec, poško- doval si je levo ■ stran prsne- gga koša; Stane Planinšek. 34, Celje, poškodoval si je des- ni gleženj; Ljubo Polovšek, 34, Velenje, v jami mu je ve- riga poškodovala glavo. CELJE Poročilo se je 8 parov, od teh: Jakob Bukošek, Šent- janž nad štorami in Anica Ramšak. Migojnice. HRASTNIK Branko Mravljak, predmet- ni učitelj, skale pri Velenju in Marija Beraus, natakarica, Dol pri Hrastniku ter Mar- tin Pečnik. delava P -^k pri Podsredi in Aga Rogelj, delavka, Hrastnik. LAŠKO Alojz Jesih, delavec in Ire- na Knez, poljedelka, oba iz Malih Grahovž; Franc Brezni- kar, pismonoša. Rimske To- plice in Marija Hladin, de- lavka, Paneče; Leopold Kle- novšek, str. ključavničar. Lo- že in Vida Miklavčič. nataka- rica, Šentjernej na Dolenj- skem. SLOVENSKE KONJICE Jožef Rozman. 27, delavec, Skomarje in Marija Ribič, 27, poljedelska delavka, Ko- ble; Kari Žilavec, 24, Žiče in Slavica Medved, 22, Ljub- ljana; Pavel Rebernak, 26, električar, Graho\Tiik in Ljudmila Pavrič, 21, delavka, Bezina; Kari šelih, 27, zdrav- nik, Dobrava pri Konjicah in Majda Nemeš, 26, zdravni- ca. Murska Sobota; .Albin Hren, 47, delavec in IMarija Hren, 39, gospodinja, oba iz Zg. Zreč; Jožef Fljavž, 22, Bukovje in Zdenka Senegač- nik, 20, Stranice; Jožef Pot- nik, 24, Zg. Zreče in Marija Fink, 19, Koble; Janez Petek, 23 in Pavla Kropf, 20, oba iz SI- Konjic. ŠENTJUR PRI CEUU Milan Kolman. 24, delavec, Hrastnik in Angela Kolarič, 20, delavka, Lopaca; Roman Cene, 23, gradb- tehnik, Pod- gorje in Ljudmila Aužner, 21, krojačica, Podgrad; Ro- man Gračnar, 24, delavec, Ra\me in Danica Arlič, 18, poljedelka, Dobje, Ivan Grač- nar, 22, delavec. Ravno in Darinka Guček, 17, polje- delka, Lažišče; Milan Flis, 23, zidar, Lokarje in Mihaela Hrušovar, 20, poljedelka, Podgrad. CELJE ^ Rojenih je bilo: 29 de:kov in 32 deklic GORNJI GRAD 1 deček LAŠKO 1 deklica SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 2 deid ci CELJE Pavlina Stebernjak 71 "Pre- bold; Srečko Brumec, 11, ^Dolga . gora; Agnes Ograjen- šek, 80, Celje; Alojzija Cig. ler, 43, Kraberg; .Vlari.ia ivo stan.i^ek. 70, P-ištajn; '^'»"'.a Klanj.šek, 80, Tratna; Leo- poldina Cilenšek. 63, Cel.e; Stanko Pevec, 38, Metleče; Anton Pintar, 59. Radež; Sve- tozar Paunovič, 86, Ce.je; Frančiška Poznič, 33, Ce je; Vladimir Lebič, 37, Celje; .Alr.^-ii Baš. 34, Podvrh; A-^-e- la Juntez, 37, Birna vas; Do. Sirk, 73, Celje; Barbara Ko- vač, 16, Celje; Marija Kriva- čič, 77, Mestinje; Mari a Ko. rošec, 70, Leskovec in Mari- ja Leskovšek, 67, Leskovec. GORNJI GRAD Ivana Sovinšek, roj. Nad- vežnlk; 81, kmečka preužit- karica, Tirosek in Janez Hren, 64, upokojenec, Bo- čna HRASTNIK Franc Eberlinc, 41, inv u- pokojenec, Plesko. ŽALEC Terezija Konečnik. 72, u- pokojenka, Dobriša vas; Ro- za šklamba, roj Toman, 79, gospodinja, Hramše; .Antonija Kugler, roj. Kruleč, 73. soc, podpiranka, Pemovo; Lov- renc Vinder, 80, preužitkar, Crnova; Blaž šram. 78 kmet, Zakl; Katarina Potekel. 81. oskrbovanka, Matke, Pavlina Kuntara. roj Cimperšek. 73. gospodinia. Polzela in Ana Knez. roj. Tofant, 76. d:iiž. upokojenka, Celje. LAŠKO Amalija Gračner, 88, preu- žitkarica, Trobni dol; Marija Petek, roj Zapušek, 60. pre- užitkarica, Strmca; Jože Krampušek. 80, upokojenec, Harje; Ludvik Resner, 61. u- pokojenec, Frankolovo; Jože Oblak, 73, upokojenec. Vrh nad Laškim in Mar ja Mirč, roj. Glinšek, 72, gospodinja, Laško. LJUBNO OB SAVINJI Frančiška Cajner, roj Ma- ranšek. 84, gospodinja. Pla- nina; Karel Prepadnik. 79, knieiovalec, Primož on Lju- bnem in Janez Poličnik, 70, upokojenec, Okonina. SLOVENSKE KONJICE Terezi.ja Hribem^k, 56. os- krbovanka, SI. Konjice; Ma- rija Pungartnik, 83, oskrbo- vanka, SI. Konjice; F"ranc Gaber, 70, upokojenec, St. Slemene in Jurij Orož, 55, Polene. ŠENTJUR PRI CEUU Marija Gorjup, 73, gospo- dinja. Zg. Selce; Tere'zija Bu- ser. 75, kmetovalka, Boleti- na; Marija Gajšek, 74. go- spodinja. Paridol; Ivana žlof, 42, gospodinja, Lopaca- ŠMARJE PRI JELŠAH Katarina Plemenitaš, roj. Herček, 93, Rajnkovec; Franc Sitter, 72, Tržišče; Antonija BraCko, 60, Podčetrtek; Ma- rija Koren, roj.. Novak, 35, Križan vrh; Mihael Geršak, 67, Ples; Janez Šturhej. 68, Zahenberc in Kari Bele, 70, Sv Jurij. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je na voljo dovolj prostih mest v zdraviliščih, hotelih, gostiščih in pri za- sebnikih. V Rogaški slatini je na voljo 110 prostih le- žišč, v hotelu na Golteh 20 in na Celjski koči 30 ležišč. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so Planinski dom v Logarski dolini, hotel Rin- ka v Solčavi, dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Svetini, Mozirska koča, ho- tel na Golteh in izletišče Sta- ri grad nad Celjem, kjer je razgledni Friderikov stolp že odprt. ŽIČNICE IN VLEČNICE ' Snežne razmere na Golteh so še vedno idealne; obra- tuje gondolska žičnica, sedež- nica in več vlečnic Tudi na Celjski koči je zopet nekaj snega, cesta je prevozna in enosmerna. KOPALNI BAZENI Oba pokrita kopalna baze- na v Dobrni in Laškem sta odprta vsak dan. LIKOVNI SALON v celjskem Likovnem salo- nu bo do 24 aprila odprta razstava slikarskih del aka- demskega slikarja Poldeta Ob- laka. Za preskrbo celjske tržni- ce v minulih dreh je značil- no precejšnje nihanje cen. To ' ~ posebej velja za mo- tovileč, radič m špinačo, ki smo jih letos kupovali tudi še po 6 do a dinarjev, v po- nedeljek pa so vse troje spet prodajali po 12 do 15 di- narjev za kilogram. Dovolj je tudi sol te — po 5 dinar- jev, kislo zelje in kislo repo pa prodajajo po 3 dinarje kilogram. Jabolka so po 60 para do 1,20 ND, fižol po 5 do 6, jajčka pa po 50 nara. UNION: do 17. aprila ame- riški barvni film »Krvavi plen« od 18. do 21. aprila ameriški barvni film Detek- tiv« METROPOL: do 16. apri- la ameriški film »Krvavi me- sec« od 17. do 20. aprila ita- lijansko-a-meriški barvni film »v vrtincu nemira« od 21. do 22. aprila itali- jans-ki barvni film »Ringo in njegov zlati revolver« DO.M: do 16. aprila fran- coski barvnr film »Ukradeni »poljubi« od 17. do 19. aprila ame- riški film »Vaba za morilca« od 20. do 22. aprila dan- sfei barvni film »Rdeči plašč« DOBRNA: 18 in 19. apri- la italijanski barvni film »Ringo in njegov zlati re- volver« Predstave so v kinu Uni- on in Dom vsak dan ob 16. 18 iin 20. uri, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Dobrni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. DELAVSKA UNIVERZA Celjska delavska u^;^, prireja v tem tednu ve^^^ davanj za starše. Tako bilo včeraj, 14. aprila ria ' osnovni šoli v Celju pf ' vanje z naslovom »Vzgoj^^ niostojnosti in čuta otlg^^ nosti«. Predavala je prof Tomič iz Ljubljane- Danes, v sredo, 15. a-^, bo prav tako na II. osno! šoli ob 16. uri zanimivo ^ davanje o vplivu knjig,, levizije in fiima na otroi razvoj; tudi danes bo davanje vodila prof. Tomič. : Tudi v četrtek bo ob ig. predavanje »Zakaj zahajj! mladi na kriva pota«, pjg^ vala bo sodnipa iz Ljubh ne Marija Lilijan-Peternel v četrtek ob 17. uri pa'|^ še zadnje predavanje za stj; še na osnovni šoli I. celjJ čete. Predaval bo prof. Demšar iz Ljubljane »j^ dostniki In učenje«. | Vsa predavanja, ki jih J ganizira delavska uaiverj so zelo poučna in jih st^ šem toplo priporočamo Vstop je prost. Sreda, 15. aprila ob 17. u-, Ibsen »Sovražnik ljudstva«5 abonma upokojenci in izve. Četrtek, 16, aprila ob 20.it Simon »Bosa v parku« — «, stovanje v Braslo^tah. V v; gi Paula Bratterja nastop Borut .A.lujevič. Petek, 17. aprila ob 15J »Sovražnik ljudstva« za mladinski abonma in izve Sobota, 18. aprila ob 15J J. Kislinger — po ideji ! Puncerja: »Pregnani iz raji za I. šolski abonma in izvs Sobota, 18- aprila ob 19.3 »Pregnani iz raja« za izve abonmaja. Vstopnice lalii kupite pri blagajni gledalis že v petek, od 18.30 do 11 ure, ter v soboto od IT ure dalje. Nedelja, 19. aprila oi 10 uri: »Sovražnik ljudstva za . I. nedeljski mladii ski abonma in izven. Ponedeljek 20. aprila i 19.30 uri »Bosa v parku« gostovanje v Mestnem glec lišču v Ljubljani. Bratti Borut Alujeaič. Torek, 21 aprila ob 19 uri. »Bosa v parku«, gosto' nje v Žalcu — P. Bratt^r- 5 ro Podjed. Sreda. 22. aprila ob !5 uri »Sovražnik ljudstva« i 11 mladinski abonma in ven. NOVOSTI S POLIC šTUDIJSKi KNJIŽNICE Pomur.ie. Turistični vodi^' Murska Sobota 1969. S. 33.^' Perovič L.: Sodr)bna vlo! ava>^l''«rfle. Ljubljana S 33585. Bakarič V.: Aktuelni P"* blemi sadašnje etape revo* cije. Zagreb 1967. S. 33.588. Ribar L: Stara .lugoslavi i Unmunizam. Zagreb 1967- 33589. Vinski L: Uvod u anaU nacionalnog dohotka i b<'5j stva. Zagreb 1967. S. 333* Calič D.: Osnivanje. /a^ i razvoj SEV-a. Zagreb S. 33591. Popovič C. D.: Oko jevskog atentata. Saf3]" 1969. Š. 33596. Leip H.: Gusarski diieV'^ Zagreb 1969! S. 33.598. Daniken E. von: Si)Oii>J na prii^odnost. . LjutiU'" 1969. S. 33600. □ L'i. april 1970 STRAN VISOK PORAZ BORCA V CELJU ^rko Presinger je bil to- ^■at boljši od Abasa Ar- ilanagiča. Foto: T. V. po dolgem času je okoli jjO ljudi zadovoljnih zapu- ijalo stadion pri Skalni kle- ti, kajti Celjani so virako premagali dobro ekipo Borca iz Banja luke s 22:10 (9:7). Domačini so tokrat zaigrali izredno podjetno in z edino željo, da zmagajo. Medtem, ko so se jim gostje na čelu z Arslanagičem, Karadžo, Ka- raličem in Selečem v začet- ku še nekako upirali pa so v drugem polčasu povsem popustili in niso bili niti tre- nutek kos razigranim doma- činom. Celjani so začeli z nasled- njo sedmerko: Presinger, Krelj, Telič, Koren, Levstik, J. Goršič in N. Markovič, medtem ko so kasneje zai- grali tudi J. Markovič, Šafa- rič, Povalej, Metličer in Me- javšek. Tokrat ostavi Roj- nik, Rovšnik, Jezemik, Ko- dre, Strniša in Gajšek. Med posamezniki je Rojnik osvo- jil prvo mesto, v parih Str- niša-Gajšek drugo mesto, pri pionirkah pa je Strniša K. bila tretja. Vsega skupaj je nastopilo 71 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 klubov. # Rokometaši TVD Parti- zana Petrove so v drugem kolu spornladanskega prven- stva gostovali v Ptuju in iz- gubili z Dravo z rezultatom 27:7. T. Tavčar ZASLUZENA ZMAGA AET TOLMINA v I. kolu republiške ko- j-karske lige so Celjani ig- ^ doma proti AET Tolmi- ju iz Tolmina. Kljub temu, ija so bili Celjani v tem sre- čanju veliki favoriti, so tek- mo zasluženo izgubili z re- jultatom 55:58, saj so bili igralci iz Tolmina borbenejši lin srčnejši nasprotnik, poleg t^a pa so imeli v svojih vrstah izrednega Obida, ki je bil nerešljiv problem za lianes zelo slabo obrambo Celjanov. Kot eden glavnih ro.kov za poraz je tudi ne- panje trenerja cepina, ki ploh ni bil prijavljen na apisniku, saj je pod »pri- JskoiTi« mlajših igralcev tek- P.0 samo vodil, češ da lahko spešno igrajo tudi brez jega. že na sobotni tekmi |a se je pokazalo, da je če- jnn kot igralec še vedno zelo lotreben ekipi, saj trenutno I Celju .ni igralca, ki bi kot on v kritičnih trenutkih znal umiriti igro in povezati raz- bite vrste. Kljub* porazu s Tolminom, še vedno Celjani lahko startajo na visoko me- sto, toda samo pod pogojem, da bodo kot celota igrah mnogo bolje kot v soboto in da bodo v svojih vrstah ime- li odličnega Cepina, ki je za ekipo Celja še vedno nenado- n^estljiv. !Nfajboljši pri Celju so bili Tone Sagadin, Erja- vec in Tomašič, pri Tolminu pa Obid S., Tili in Ciglič. Pred 150 gledalci sta tekmo zelo dobro sodila Brumen Peter (Ljubljana) in Juter- šnik Peter (Murska Sobota). ZKK CELJE: Sagadin To- ne 17, Erjavec 11, Tomašič 8, Božič 8, Novak 7, Jug 2, Zu- pančič 2, Leskovšek, Pešec, ževart, Sagadin Zmago in Leskovar. Po I. kolu so Celjani na 8 mestu na prvenstveni lest- vici. V H. kolu bodo Celjani igrali proti Ljubljani v Ljub- ljani. O. HOLZINGER Tone Sagadin, državni mla- dinski reprezentant, je bil med najboljšimi tudi v te- kmi, ki so jo tesno izgubi- li s Tolminom. Foto: E. KRAJNC DVA PORAZA V BORBI ZA TOČKE Nogometaši Celje-Kladivar- a so v zadnjih dveh kolih ioživeli popolni neuspeh. Po- em ko so srečanje proti A- uminiju izgubili za zeleno oizo 3:0, ker je prišlo do esporazuma glede časa ig- anja so v srečanju proti ZOLI v nedeljo popolnoma dpovedali. Izgubili so 1:2 (1:1). Edini idelek je dosegel za celj- barve Kuder. Drugače pa a celjski igralci igrali brez Ijg, kondicije in koncepta. Trener Vlado (ilinšek bo mo- ral v naslednjih dveh tednih nadoknaditi pri igralcih kon- dicijo in jim vsaj povedati kako naj igrajo. Takšne igre, kot smo jo videli proti Izoli si ne želimo več. Istočas- no pa takšna igra pomeni si- g-urno izpadanje iz republiške lige. Igralci iz ostalih republik, ki so tokrat nastopili za celj- sko ekipo so popolnoma ra- zočarali in zadovoljila sta edino Ogrizek in Kuder. Celj^^ sko moštvo je na razpre- delnici še vedno deveto z desetimi točkami. J. Kuzma Ludvikova tudi v repre- zentanci odlična V Crikvenici je bil med- državni dvoboj med NDR in Jugoslavijo. V ekipi Jugosla- vije sta nastopili tudi člani- ci Partizan Kovinar štore Eva Ludvik in Sonja Ocvirk. Prva je tudi tokrat kegljala odlično in bila v naši ekipi z 867 podrtimi keglji druga. Ocvirkova je nastopila samo prvi dan in dosegla nekoli- ko slabši rezultat — 391 ke- gljev. Nastop obeh naših predstavnic je bil navkljub vsemu uspešen. J. LUBEJ Nepričakovan poraz Kovinarja V nadaljevanju vzhodne conake nogometne lige so moštva celjskega področja dosegla uspeh. Tako je Ste- klar premagal Papimičarja 6:2, Velenje Celulozarja 5:1, Šmartno pa je igralo neod- ločeno 1:1 proti Peci. Pora- žen je pa presenetljivo Kovi- nar iz štor, ki je proti Do- kležovju podlegel 1:2. V pri- hodnjem kolu, ki bo na pro- gramu šele 26. aprila pa bo Steklar iz Rogaške Slatine v Mariboru proti Braniku odločil, ali bomo Celjani do- bili novega predstavnika v republiški ligi. CELJSKI ŠOFERJI NAJBOLJŠI NA MADŽARSKEM i-VB uT Aafjajos afuaznjpz mehanikov Celje se je skupaj predstavniki AMD Slavko lander in društva LT Kli- le udeležilo velikega avto ^lyja na Madžarskem. V lestu Sanbatela in Kozek so 'Ijski šoferji-tekmovalci do- %li lep uspeh. V močni "nkurenci domačih, avstrij- skih in češkoslovaških tek- movalcev so osvojili ekipno zmago. Med posamezniki pa je bil Peter Kopiter (AMD šlander) drugi, Planinšek Vlado (Prevozništvo Celje) pa tretji. Vsega skupaj je sodelovalo 178 tekmovalcev. 'i&ometaši šmartnega, ki uspešno tekmujejo v pSNL, so v zadnjem kolu s Peco v Prevaljah iz- *kli neodločni rezultat in so na prvenstveni lestvici * odličnem 4. mestu. Foto: T. Tavčar USPEH BOBANOVE v KRANJU Na republiškem zimskem prvenstvu v Kranju je 11-letna pionirka Neptuna Duška Boben dosegla odlično prvo mesto v disciplini 500 m crawl s ča- som 41,7 sekunde. Smučanje: UE TRETJE, TEMVEČ DRU- GE NA PRVENSTVU SRS Na republiškem prvenstvu v smučanju so pionir- ke SD Izletnik osvojile II. in ne III. mesto, kakor smo poročali. Zmagal je Branik pred Izlet- nikom, za katerega so nastopile: Jezernik, Veber, Dvoršek, Jezernik II in Jagrič. MARKOVIČ NAJBOLJŠI PRI (5LANIH. TVD Par- tizan Žalec je pripravil na Golteh odprto prvenstvo Žalca v veleslalomu. Proga je bila dolg-a 1900 m z 160 m višinske razlike in 32 vraticarni. Vsega skupaj se je udeležilo 22 tekmovalcev in tekmovak. Pri čla- nih je zmagal Markovič J. 46,0 pred Kraglom 50,6, Senčičem 55,25 itd. Pni članicah pa Kritanova 1:03,1 pred Knezovo 1:23,1. Pri mladincih Veber B. 48,5 pri mladinkah pa (Sermova s časol 1:38,1. T. Tavčar OBČINSKO PRVENSTVO V ŽALCU Občinskega prvenstva osnovnih šol v orodni telovadbi občine Žalec se je udeležilo 64 fantov in deklet iz sedmih osnovnih šol. Pri fantih je med posamezniki zmagal Sedminek 26,7 točk (OŠ Šempeter) pred Gojzdnikom 26,4 (Oš Žalec), Udri- hom 26,1 (OŠ Šempeter) itd. Pri deklicah pa Sande (OS Žalec) 28,1 pred Udrihovo 27,8 (Oš Šem- peter, 3—4 Holobarjeva in žgajnarjeva 27,3 (obe OŠ Griže). Ekipno fantje: 1. Oš Šempeter 128,7, 2. Oš Žalec 127,0, 3. Prebold 123,9 itd. Ekipno de- klice: 1. OŠ Žalec, 2—3 OŠ Griže in OŠ Prebold 131,2 točke itd. T. TAVČAR EKIPNO CELJANI, POSAMEZNI GABERČANI — V izvedbi celjskega gimnastičnega centra je bilo občinsko prvenstvo v orodni telovadbi. Rezultati: pionirke nižji razred: 1. Celje — mesto 171,1 točke, med posameznicami je zmagala Mežnarjeva (Ga- berje) pred Lončarjevo in Sambolovo (obe Celje — mesto). Mladinke III. raz.: 1. Celje — Gaberje 139,4 točke, posameznice: Mežnarič pred Solujič in Zimšek (vse Gaberje). članice III.: 1. Centrih pred Lorgerjevo (obe Gaberje). Pionirji nižji raz.: 1. Celje — mesto 189,1 točke, posamezniki: Pavli- ha (Celje — mesto) pred Končanom (Gaberje) in Jevšenakom (Celje — mesto). Mladinci III. raz.: 1. Celje — mesto 220,7 točke, posamezniki: ško- berne (Gaberje) pred Krasnovom in Tilingerjem (oba Celje — mesto). NOVO VODSTVO TVD PARTIZANA V ŽALCU — Po daljšem zatišju so na pobudo »starih« športnih entuziastov v Žalcu ponovno oživeli TVD Parti- zan. Vodstvo so tokrat zaupali članu mlajše gene- racije Jožetu Cerovšku. Vsi želijo, da bi šport v Žalcu zaživel vsaj tako kot pred leti. OBČ. PRVENSTVO ZA PIONIRJE IN PIONIRKE Končano je občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Med mlajšimi pionirji je zmagal Tomaž Udrih (III. OŠ), med mlajšimi pionirkami Darja Fidler (IV. OŠ), med starejšim«! pionirji Alojz Ku- Ijat (III. OS) in med starejšimi pionirkami Zlatka Bogadi (II. Oš). Ekipno: mlajši pionirji: Oš Hudinja, mlajše pi- onirke: IV. Oš, starejši pionirji: Oš Hud«:nja in starejše pionirke: II. OŠ. Medobčinsko tekmovanje bo 19. aprila v domu JNA. S. PERTINAC ŠESTI FRENKOV MEMORIAL v organizaciji gabrskega Partizana bo v nedeljo 19. t. m. šesti namiznoteniški turnir neaktivnih igralcev v počastitev spomina nekdanjega tekmo- valca dr. Franca Rebeuška — Frenka. Moški bodo nastopili v treh starostnih skupinah, ženske pa v dveh. Vzporedno s tem srečanjem ne- kdanjih najboljših slovenskih igralcev namiznega tenisa bo dan^ prej, v soboto, 18. aprila, ekipno tek- movanje učencev osnovnih in dijakov srednjih šol. Medtem ko se bo sobotni del turnirja začel ob 15. uri za ekipe osnovnih šol oziroma ob 18. za srednješolce, se bo tekmovanje v nedeljo pričelo ob osmih zjutraj. Zmagovalci v vseh skupinah prej- mejo pokale, vs^: pa spominske diplome. CELJSKI JUDOlSTI V INTER LIGI člani judo kluba IVO REYA so že osvojili naj- boljše mesto v II. republiški ligi — vzhod. V pre- ostali tekmi se morajo srečati še z drugo ekipo Rudarja iz Velenja in tudi poraz, kar bi bilo ve- liko presenečenje, jim ne more vzeti prvega me- sta. Tako se bodo kot najboljši pomerili v kvalifi- kacijah za vstop v I. republiško ligo. Prijavili so se tudi m tekmovanje y INTER Kgi. 3 15. april 1970 STRAiN DOBJANI HOČEJO ŠOLO PROBLEM UKINITVE ŠOLE NA DOB.IU MOČNO ODJEKNIL MED PREBIVALCI « SOLA NA DOBJU MORA BITI, DRUGAČE... Na vseh zadnjih sestankih občanov na Etobju je bila osnovna šola glavni predmet razprave, ki je posebej v zadnjih dneh dobila velike razsežnosti, saj ni človeka v okolišu 23 vasi, katerega problem ukinitve dobjanske šole ne bi življenjsko zsanimal. O tem smo že pisali, zat* povsem na kratko kje je problem. Na Planini gradijo novo osemletko 'n da bi bil p>ouk centraliziran v tej modemi šoli, bi se naj višji razredi dobjanske šole preselili na Pla- nino. Dobjanci pa o tem nočejo slišati: ničesar, .za- to so že večkrat zahtevali od krajevnih družbeno I>olitičnih delavcev odločno akcijo proti ukinitvi njihove šole. Kakšni so njihovi razlogi? O tem nam je pripovedoval odbornik občinske skupšč»:ne za področje Dobja, Hugo Salobir: »šolska zgradba v Dobju je sicer stara, vendar obnovljena. Nekoč je bila to že nižja gimnazija in so hodili otroci s Planine v Dobje. Ima štiri učil- nice. Danes hodi na to šolo 365 otrok, medtem ko jih je na planinski skupno s šolo v Šentvidu le 376 učencev. V Dobje hodijo otroci, ki so oddaljeni tu- di po uro in pol hoda, tako, da bi v primeru uki- nitve te šole njihova pot bila še daljša. Obljubija/jo nam avtobus, vendar vsi vemo, da avtobus pozimi večkrat ne more na Planino zaradi hudih žame- tov. Otroci iz oddaljenih vasi kot so Presečno, Jel- ce. Pari dol, Slatina, Zapože, Leskovec, Vodice in Lažiše večkrat zamudijo po pet ali deset minut. V primeru, da bi v Dobju zamudili na avtobus, bi za njih šolski dan odpadel, saj je nemogoče pričako- vati, da bi avtobus čakal nia šolske zamudnike. Peš ne morejo na Planino, saj bi tako zamudili več ur pouka. Ob tem se postavlja tudi vprašanje prehra- ne in vračanja otrok na domove. Ce bi morali na Planino v Šolo, bi avtobus povsem razumljivo, ča- kal na razred, ki ima največ šolskih ur in šele na- to odpeljal. To pa pomeni, da bi otroci prišli do- m.ov v te oddaljene zaselke šele pozno popoldne. Ne navsezadnje pa je pomembno tudi to, da je na- ša šola oziroma učenci znani po bogati izvenšolski aktivnosti, k4 bi morala v tem primeru odpvasti. Zato je povsem razumljivo, da se ljudje razburjajo in hočejo šolo.« In kaj pravijo drugi? Filip Vrečko, poslovodja v trgovini: »To je ab- solutno nemogoče, da bi otroci vse leto vzdržali takšen napor.« Vlado Kragl, kmet z Večjega Brda: »Otroci ni- kakor ne morejo na tako dolgo pot kot je Dobje — Jelce ali od drugod. Naj se raje učitelji vozijo.« »Olga Skobeme, gostilničarka: »Ne razumem, kdo hoče pošiiljati te uDoge, včasih neprehranjene in zmrle otroke tako daleč.« Razprava, ki se je pričela s toliko razburjanja in hkrati treznega premišljanja še ni končana. Na zadnji seji občinske skupščine je odbornik Hugo Salobir ponovil zahtevo volilcev iz Dobja. Skupšči- na je imenovala komisijo šolsfeh strokovnjakov, Id naj preuče utemeljenost ukinitve dobjanske šole. Problem bo prav gotovo še prišel v šentjursko skupščinsko dvorabo, Se posebej, ker se je že mno- go ljudi na Dobju odločilo, da otrok v najslabšem primeru ne pošljejo na Planino. M. SENICAR CELJE VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV Na štirinajsti seji celjske občinske skupščine Je stekla med drugim tudi razprava o stanju >:n pro- blemih telesne kulture v občini. Vprašanj nič koli- ko in med njirni o vzdrževanju šp>ortnih objektov. MARJAN ASIC, odbornik: Zanima me, kako je z vzdrževanjem športnih objektov in kako z namero o ustanovitvi posebnega zavoda oziroma o prenosu odgovornosti za vzdrževanje vsaj nekaterih večjih športrfth objektov, ki so v mnogočem tudi komu- nalni, na zavod za izgradnjo rekreacijskih centrov. Kot je znano imajo tak način vzdrževanja tudi v drugih mestih. Zakaj to pri nas ni mogoče? JOŽE MAROLT, podpredsednik skupščine — O vzdrževanju športnih objektov smo veliko razprav- ljali. Pobud Je bilo veliko. Do realizacije pa ni pri- šlo zaradi denarnih sredstev. Občinski sindikalni svet kot ustanovitelj tega zavoda je zahteval sto milijonov starih dinarjev za začetek poslovanja za- voda in za prevzem skrbi za vzdrževanje objektov. Moram pa povedati, da daje občo- manjkanja sredstev in kadrov že nekaj let zelo zapostavlje- no. Predvsem je očitno, da dela šolska poliklinika v zelo tež- kih pogojih, ki bodo težji zdaj, ko bodo v zdravstve- nem domu prešli na organiza- cijo dela po službah in naj bi poliklinika prevzela skrb koordinatorja izvajanja zdra- vstvenega varstva šolskih o- trok za območje osmih občin. Letos bo za vasrtvo šolskih otrok več denarja kot minula leta, treba pa bi bilo zago- toviti tudi primerne kadrov- ske okrepitve, kajti ugoto- vitve ob sistematičnih in drugih pregledih terjajo do- sledno izvrševanje zastavlje- nih programov zdravstvenega varstva šolskih otrok. Najpogostejše okvare naših šolarjev so različne telesne deformacije in slaba telesna drža. čeprav bi na prvi po- gled lahko menili drugače, pa gre pri teh okvarah za re- sen problem, ki se je pove- čal takrat, ko otroci vstopajo v poklice. Marsi'idaj morajo zdravniki prav zaradi na pri- mer ploskih nog odvrniti od izbranega poklica mla- deniča ali mladenko, ki se je zanj odločil, si poiskal učno mesto itd. V takih pri- merih se otroci in njihovi starši težko znajdejo, saj ni nikogar, ki bi jim pri preu- smeritvi ter izbiri in zagoto- vitvi drugačnega poklica la- hko učinkovito pomagal- Svet za zdravstvo meni, da ne more biti samo zavod za za- poslovanje tisti, ki bi se s takimi problemi moral uk- varjati, temveč da so mladi ljudje potrebni širše druž- bene, podpore. Da bi prepre- čili telesne okvare, bi krepi- tvi telesa morali posvetiti več pozornosti tudi pri urah telesne vzgoje. Okvare govora in vida so druge pogoste pomanjkljivo- sti naših otrok. Ne glede na velike potrebe in številne zahteve, v celjski občini še vedno ni urejena logopedska služba, pa tudi učilnice so slabo osvetljene, kar vse skupaj vpliva na povečanje števila otrok, ki slabo vidijo ali težko govorijo- Čeprav so pri omejevanju zobne gnilobe med šolskimi otroki zabeležili v zadnjih letih lepe uspehe, pa je med našimi šolarji še vedno 50 odstotkov otrok z gnilimi zobmi, škoda je, da je bilo zaradi pomanjkanja finanč- nih sredstev treba ukinit; » ko uspešne oblike, kot je\j,-!^ na primer šolska zobna bulanta v osnovni šoli pfg^.'' Vrunča na Hudinji! In nazadnje — tudi poj^ njkljiva spolna vzgoja doij). in v šoli že kaže svoje p^^^ ledice. Komisije za odpr^^ plodu imajo zadnji čas liko dela tudi' z mladoletji; cami, kar postaja že družbeni problem. Jasno jj da zdravniki nanj ne morejo bistveno vplivati, zato pa ^j, lahko več storili starši jjj vzgojitelji, ki se probleme, spolnosti in življenja v dvojj ne bi smeli izogibati. Na podlagi teh in še šte vilnih drugih ugotovitev svet za zdravstvo sklenil poročiti sestavo čvrsteoj programa zdravstvenega vat. stva šolariev v letošnjem letj — in njegovo čimdoslednei, še uresmčenje. I. burnikI PRIREDITVE ZA MESEC MLADOSTI PROSLAVLJANJE V AKTIVIH ZVEZE MLADINE DELOVNIH ORGANIZACIJ, ŠOL, TERENA Letošnji program proslav- ljanja meseca mladosti, ki ga je pripravilo presedstvo občinske konference ZMS Ce- lje, je izredno pester in bo zajel ogromno večino celjske mladine. Prve večje priredi- tve so se pričele že v začet- ku aprila, trajale pa bodo vse do 25. maja. Dneva mla- dosti. V Celju in v štorah so se pričela športna tekmovanja dijaškin domov in učencev I- ter III osemletke v at- letiki, namiznem tenisu, ša hu, malem nogometu in ro- kometu. Tekmovanja se bo- do končala s slovesnim za- ključkom 7. maja v dijaškem domu Dušana Finžgarja- Kot je že v navadi bo aprila tudi več srečanj med mladimi Ce- ljani in pripadniki JLA, če- prav takšno sodelovanje po- teka skozi vse leto. Izredno svečana bo kulturna priredi- tev v počastitev 100-letnice Leninovega rojstva, ki jo bo- do 22- aprila združili tudi s sprejemom mladincev v Zvezo komunistov- Celjski ro- kometni klub bo v tem me- secu organiziral še turnir mladosti, ki bo trajal dva dni. 30. aprila pa bo zanimiv večerni poulični tek z bak- lami, ki se ga bodo udeleži- li mladi iz šol, delovnih or- ganizacij, specializiranih mla- dinskih organizacij in pri- padniki JLA. Poleg samega dneva mla- dosti bo v maju za Celje najpomembnejši 4. maj, ko bodo Celjani sprejeli pred Muzejem revolucije nosiice Titove štafete. Za to prilož- nost pripravljajo mladi bo- gat kulturni program, ki bo hkrati manifestacija mladin- skega udejstvovanja. V maju se bodo zbrali tudi najmlajši razredov osemletk — na ob- činski mladinski konferenci, mladinci — dijaki zadnjih 12. maja bo Mladinski khtb organiziral že tradicionalno oddajo Mladi mladini, na ka- teri bodo nastopili s kultur- no zabavnim programom m v kvizu na temo 25. obletnica osvoboditve mladinci Tehno- mercatorja, šole za zdravst- vene delavce, vojaki in zma- govalci zadnjega kviza — di- jaki gimnazije- Celotni do- hodek oddaje je klub name- nil za pomoč mladincem Ba- njaluke. Od 20. do 25- maja skoraj ne bo dneva brez ka- kršne mladinske manifesti cije. Tako se bodo zvrstil; košarkarski turnir, sprejes za mentorje in družbene de lavce, ki delajo z mladino sprejemi pionirjev v Zvea mladine, športna tekmovanji terenskih aktivov ZM, pionii sko gasilsko tekmovanje i razvitjem prapora in več ol vorite- šolskih igrišč- Na dan mladosti bodo i osnovni šoli I- celjske čei združili svečano akademij in otvoritev športnega igi šča. V Narodnsm domu bod podelili nagrade in priznanji udeležencem tekmovanja i najboljši spis o Leninu, zv( čer pa bo na Gričku sprejai za najaktivnejše mladinke/ii mladince. M. SENICA SMUČARSKI ELDORADO V LIBOJAH 0 Prihodnjo zimo dve novi vlečnici, stroj za tep- tanje snega in snack — bar! • Libojski smučarski center bo imel 10 hektarov smučarskih površin! 9 Ob minimalni zasedbi bi investicije v višini 250 tisoč din povrnili v dveh letih! 0 Na vseh treh vlečnicah skupna kapaciteta 1000 ljudi na uro! Profesor Vlado Veber, oče in zaščitnik smučarskega cen- tra v Libojah je o idejah in željah za prihodnjo sezono povedal: »Idejni načrti za razširitev libojskega smučarskega cen- tra so v delu. Avtorica bo Zdenka žnidaršič. Upamo, da bo do prihodnje zimske sezo- ne vse pripravljeno.« Kaj bo pripravljeno? To je tu vprašanje, še vedno od- govarja smučarski entuziast Vlado Veber. »Staro vlečnico bomo pre- stavili na drugi konec smu- čarskih terenov in nekoliko višje proti robu gozda Na njeno mesto pride nova vleč- nica s kapaciteto 600 ljudi »IMAM TRI LJUBICE« Občan Ivan Trupej iz Laške vasi je imel hudo zamotano vprašanje na zboru volivcev v Vrhu nad Laškim: Kam spada Laška vas? Kajti. Po liniji ZB in SZDL spada pod Jurklošter, kot vo- lilna enota pod Trobni dol— Breze, sicer pa je pod okri- Ijem krajevne skupnosti Vrh nad Laškim. Kr. na uro V spodnjem delu bo- mo montirali še manjšo vleč- nico s kapaciteto 150 ijudi na uro za otroke V pro:gra- mu je tudi skakalnica za skoke do 20 metrov, sankaš- ka proga v dolžini enega ki- lometra, snack—bar za 60 ljudi in pokriti prostori za vadenje smučarja na suhem.« Vse tri žičnice bodo tako lahko v dobri uri popeljale okoli 1000 ljudi do idealnih sm.učišč, ki so primerna za začetnike in za tiste, ki že znajo smučati. Dobro smuča- ti- Kaj pa če ne bo snega? Nabavili bodo stroj za dela- nje snega, ki bo v nekaj u- rah pri temperaturi —1 sto- pinja na vsej površini nare- dil sneg. Voda je blizu, e- lektrika tudi, torej ni vzro- kov za to, da snega ne bi bilo. S smučarsko sezono bedo začeli 15. novembra in bo trajala vse do srede marca — torej čistih 120 dni! Potem bodo vlečnice in stroj za pri- dobivanje snega prestavili na druga smučišča, seveda če bodo tamkajšnji lastniki s tem soglašali. Popravili bo- do tudi cesto do smučišč, u- redih parkirne prostore za približno 100 avtomobilov m napeljali tudi na drugem smučišču razsvetljavo. Tako bo vse glavno osrednje smu- čišče osvetljeno in smuka možna tudi ponoči. In denar? Ža vse skupaj bi potrebovali 250 tisoč din, kar bi ob minimalni zasede- nosti vlečnic in smučišč do- bili povrnjeno v dveh letih! Po besedah profesorja VlJ da Vebra pa so že zdaj nekJ tere delovne organizacije rt sno zainteresirane, da s s« financiranjem omogoči) iimhitrejšo izgradnjo tej priljubljenega športnega ol jekta. Torej: od novembra dalj bo na smučiščih v Libojal marsikaj drugače. Predvsei boljše. T- VRAJB O KMETIJSTVU PREDVSEM NA VASI DO KONCA MESECA MORAJO PO VSEH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V ŽALSKI OBČI NI OPRAVITI RAZPRAVE O REPUBLIŠKIH TEZAH O KMETIJSTVU žalska občina je izrazito kmetijska in prav zato ni čudno, da so se odgovorni v tolikšni meri zavzeli za čimširšo razpravo o republi- ških tezah o kmetijstvu. Medtem ko bodo zvezne te- ze obravnavali samo na raz- širjenem medobčinskem po- litičnem aktivu ZKS Celje, bodo strokovnjaki Kmetijske- ga kombinata v Žalcu repub- liške teze tolmačili po vseh krajevnih skupnostih in na posebnih sestankih. S tem želijo zainteresirati čim šir- ši krog ljudi, ki naj bi P""' spevali konkretna in utern^' Ijene predloge k republišlc;!^ tezam. Pogovore morajo oprali'- do konca meseca, sredi m^'^ pa bodo problematiko tijstva obravnavali še na se.'- Občinske konference ZKS ^ Žalcu. Pri akciji bodo angažira- vse, ki se neposredno ali P''' sredno ukvarjajo s kmetij^'' vom, saj želijo akcijo č^^'' bolj uspešno speljati do-ko^' ca. • T. 4 15. april 1970 STRAN AKCIJSKI PROGRAM RAZVOJA - ODSEV AKTUALNIH NALOG V GOSPODARSTVU Četudi gre za resolucijo, dokument, ki nakazuje pot gospodarskega razvoja v celj- gjji občini v letošnjem letu, (O ni le napisan kos papirja, (grnveč pomemben akcijski program, ki bi ga morali po- piati in obravnavati samou- pravni organi v vseh delov- ali organizacijah. In še ne- Ijaj - gospodarski rezulta- (i v letošnjem letu so silno pomembni, saj bodo začetna osnova za sestavo srednjero- čnega plana razvoja v raz- dobju od 1971 do 1975. leta. 2ato ni odveč zahteva, da je osnovna naloga gospoda-st- cija- Resolucija o temeljih dru- žbeno ekonomske pol'tike v celjski občini za letošnje leto opozarja na boljše poslova^ nje, na hitrejše uvajanje ra- cionalizacije dela, na pospe- ševanje moderne tehnologije in krepitev integracijskih procesov vseh vrst. Tu naj bi bili tudi viri za večjo re- produktivno in akumulativ- no sposobnost gospodarstva. Akcijski program bi ne bil aktvialen, če bi ne govoril o nelikvidnosti- Sicer pa pri tem ne gre samo za konso- lidacijo komercialnih in fi- nančnih poslov, marveč prav za odpravljanje drugih vzro- kov te splošne bolezni našega gospodarstva. To velja v e- naki meri za zmanjšanje za- log, za vskladitev investicij, delitvena razmerja in za us- trezno zasedenost komerci- alnih služb. Občinska skupščina je na- povedala doslednejšo obrav- navo tistih podjetij, ki pos- lujejo na meii rentabilnosti. Seveda pa lahko marsikak preoblem reši že sprptna a naliza o poslovanju delovnih organizacij. Razvojni programi delovnih organizacij postajajo impera- tiv sedanjega časa. Prav za- radi tega bo skupščina zahte- vala od kolektivov, da te dokumente predložijo, saj so tudi osnova za izdelavo sre- dnjeročnega programa raz- voja. Ni naključje, da akcijski program vnovič opozarja na kooperacijo in specializaci- jo ob širši gospodarski inte- graciji zlasti v kovinsko pre- delovalni industriji, trgovini in gostinstvu. To so pač zna- čilni celjski problemi, ki so že dolgo na tapeti pa se vsaj v glavnem ne premaknejo nikamor, čeprav . Odsev politike občinske skupščine je tudi v pripo- ročilu za učinkovito obvlada- nje nove proizvodne tehnike in kot posledica — za izbolj- šanje kvalifikacijske struktu- re zaposl'iih. Skupščina je namreč že pred dobrim le- tom opozorila na to proble- matiko, in moramo reči, da so prenekateri kolektivi spre- jeli pobude ki govorijo o kadrih in zahtevi: človeka na pravo mesto. V vrsti priporočil in p>obud je aktualna tudi tista, ki govori, da je treba program razvoja stanovanjskega gos podarstva dosledno izpolnje- vati, kar hkrati pomeni, da bi morali še letos dobiti vsaj 500 novih stanovanj Samo — ta sugestija velja za vse, ki so sodelovali pri sestavljanju programa in jih ta dokument omenja oziroma jim nalaga konkretne obveznosti M. B02IČ ODLOČEN PROTEST V LAŠKEM Na petkovi seji občinske konference ZK v Laškem je predstavnik rudniške organi- zacije ZK ponovno razložil napore rudarskega kolektiva Za najbolj ustrezno rešitev probkma v zvezi s pomanj- kanjem rudarske proizvodnje. Ko pa je sporočil, da je po nepreverjenih informacijah preorientacijski program naj- brž padel v vodo, ker je kre- ditni odbor ljubljanske kre-, ditne banke osvojil drugačno lokacijo tovarne embalaže in valovite lepenke, zlasti pa okoliščine, v katerih je do te- ga preobrata prišlo, je navzo- če zajela osuplost, ki ji je sledilo ogorčenje. Prijav k razpravi ni hotelo biti konca. Komunisti so predvsem ob- sojal: metode, ki so spremlja- le razvoj dogodkov, ki jih smatrajo za nesprejemljive v našem družbenem sistemu, metode, ki jim rudarji spri- čo svoje odkritosti niso do- rasli. Na sejj so komunisti v laški občini še ohranili upa- nje, da odločitev ljubljanske kreditne banke in sklada skupnih rezerv morda ni dokončana. Naročili so pred- sedstvu občiine tn vodstvu ob- činskega komiteja ZK, da se- je občinske skupščine preve- rijo novico, da dobijo ura^dno razlago odgovornih dejavni- kov v republiki in o svojih izsledkih poročajo na skup- ščinski seji. Potrditev vesti drugi dan, da frapantna novica n: zaka- snela prvoaprilska potegav- ščina, marveč kruta resnica, je vznemirila odbornike, ki so do tega dne z optimizmom spremljali razplet rudniškega problema. Ponovno so ugo- tovili, da je med vsemi slo- venskimi rudniki Huda jama pri Laskam v najbolj kritie^'^ nem položaju, da ima samo še za i>et let zalog ob najviš- ji proizvodni c.:ni, ob nizki storilnosti in med rudniki nainižjih osebnih dohodkih Rudarji so disciplinirano sle- dili napotkom političnih foru- mov -od občine do republike, vztrajno in ob pritrgovanju financirali raziskave (550.000 dinarjev), naši: v sosednji radeški papirnici strokovno najbolj ustreznega mvestitor- ja, pri proizvajalcih izdelkov, ki so zainteresirani za emba- lažo iz valovite lepenke, med katerimi so »Gorenje«, EMO v Celju, Steklarne in mnogi drugi pa partnerje. Strokov- na raziskava tržišča je vse- stransko govorila v prid la- ški lokaciji, ki je v središču potrošnje predvidene proiz- vodnje, v središču ustrezne surovinske baze in ki zagota- vlja tudi možnost hitre preo- rientacije delovnim navadam in disciplini prilagojenega kolektiva. O lokaciji v La- škem so potekali optimistič- ni razgovori tudi ob nedav- nem obisku pred^^ednika iz- vršnega sveta SR Slovenije tovariša Staneta Kavčiča v Velenju. Odločitev kreditnega odbo- ra Kreditne banke, ki je dala prednost ljubljanski karto- nažni tovarni s predvideno lokacijo v Rogatcu, imajo v Laškem za prevaro kolektiva rudarjev, ki ne morejo ra zumeti, da je kategorija igre kapitala pri nas postala toli- kanj učinkovita, da zbledijo ob njej reformnim načelom zvesti, predvsem pa sociali- stično solidarni dejavniki, da so postale nične vse obljube in zagotovila, k: so laške ru- darje dosedaj prehranjevale z zaupanjem in optimizmom. Še več, odborniki na seji ob- činske skupščine in delegati občinske konference ZK so bili ogorčeni nad metodami, ki so najblažje rečeno, ne-' primerni za socialistično sa- moupravno družbo. Osupli so bili nad tem, kako hitro posamezniki pozabljajo na žulje in znoj nekoč tako ope- vanih rudarjev-udarnikov. v času, ko so dajali levji delež pri prvobitni akumulaciji za socialistično gospodarsko rast. Ogorčeni so, da v isti sapi, ko problemi zaostalih področji v Sloveniji okupira- jo slovensko javnost, doživi kolektiv rudnika na robu Ko- zjanskega takšen udarec. Na seji občinske konferen- ce ZK so komunisti ocenje- vali položaj tako, da zveza komunistov v laški občini ne more odgovarjati za nadalj- njo usodo kolektiva, katerega rudarska dejavnost je na iz- teku. Nesprejemljive se jim zdijo sugestije o preorienta- ciji v neakumulativne pano- ge,- kot je kamnolom, v pro- izvodnjo gline itd., ki jim bo- truje vrh vsega še nevzdržna teorija o »trdi knapovski ro- ki«, ki ni kos prilagoditi se modernim industrijskim pro- izvodnim zahtevam. Na eni in drugi seji so na- vzoči Izrazili globoko upanje, da odločitev kreditnega od- bora kreditne banke v Ljub- ljani še nima dokončne ve- ljave in da upanja laških rudarjev s tem niso pokopa- na. JURE KRAŠOVEC MALO PROŠENJ Glede na prošnje za stano- vanja, ki jih imajo na sta- novanjskem podjetju v Sent. jurju stanje ni kritično, se veda, če so vsi zainteresirani vložili prošnje. Tako nam. je direktor podjetja Vicko Pu- ser povedal, da imajo 25 pro šenj. vendar od tega samo tri kritične primere V osta- lih gre za prosilce, ki so za- posleni izven občine. V Šent- jurju bodo v bližnji prihod nosti pričeli graditi velik blok 7 >x> stanovanji. , , OSTREJŠI UKREPI ZA KRŠILCE LANI JE BILO V SLOVENIJI 30.523 PRO- METNIH NESREČ • CELJSKO PODROČJE SODI MED PROMETNO NAJMANJ VARNE V NAŠI REPUBLIKI Lani je bilo v Sloveniji 30523 prometnih nesreč — Celjsko področje sodi med prometno najmanj varne v naši republiki. Tako kot smo pričakovali, nam tudi leto 1970 ni prines- lo občutnih izboljšav glede na varnost prometa tako, da veljajo slovenske ceste za ene najbolj nevarnih m so po tem znane tudi izven na- ših državnih meja, kar raz- ne turistične agencije upo- rabljajo kot protipropagando za razvoj turizma pri nas. širše celjsko področje, še po- sebej pa predel ob cesti I. reda, sodi med najbolj ne- varne zaradi izredne gosto- te in mešane.ga prometa. Ta- ko se vsak teden pripeti na celjskih cestah preko 50 več- jih prometni!- nesreč Ko so republiški organi za var- nost cestnega prometa pred- lagali, da bi v Celju in Žalcu orsanizirali posvetova- nje o izločitvi počasnejših s ceste I. reda je Celje pred- log odbilo, žalčani pa se pri- pravljajo na takšen ukrep. Podatki o nesrečah v Slo- veniji so porazni. Tako je bilo lani 9353 prometnih ne- sreč, skupno s tistimi, ki jih obravnavajo zaradi manjših posledic samo postaje milic in ne pridejo v statistična poročila, pa jih je bilo 30523. Glede na prejšnje leto je to povečanje za 15 odstotkov, S smrtnim izidom ali teles- nimi poškodbami je bilo 7670 nesreč. Na cesti ali v bolnišnicah je zaradi težkih poškodb umrlo kar 583 lju- di, medtem ko je bilo huje ali laže poškodovanih 10322 oseb. Največ' nesreč se je zgodilo zarad, neprimerne hitrosti — 18 odstotkov, sle- dijo pa vpliv alkoholnih pi- jač, izsiljevanje prednosti, ne- ceptu naj bi v naslednjih le- kanje vozniških izkušenj m dru.go. Med mirtvimi in po- škodovanimi je bilo največ potnikov v motornih vozilih, kar 3122, nato pa pešcev, voznikov osebnih avtomobi- lov, kolesarjev in mopedi- stov. Zelo zanimiv je poda- tek, da se je izven naselij zgodilo le 29 odstotkov vseh prometnih nesreč, vse ostale pa v naseljenih krajih. To nedvomno dokazuje, ka^ ko nujno potrebna je ure- ditev prometa v krajih ob cesti I. reda. Ob vsakem po- daljševanju ali izmikanju do- končne rešitve si lahko zno- va postavimo vpra.šan]e, kdo nosi odgovornost za tak- šno početje. Organi prometne varnosti so nedvomno precej poost> rili ukrepe proti kršilcem predpisov, ki bi naj zagotav- ljali varnost, še posebej na celjskem področju. Vendar, kot kažejo številke to ni do- volj pomagalo Enomesečni odvzem vozniškega dovolje- nja in plačilo nekaj 100 di- narjev za vinjenega voznika, ki je ali pa bi lahko povzro- čil težko prometno nesrečo ne predstavlja občutne kaz- ni. Zato je med takšnimi voz- niki tudi mnogo povratnikov. Kazni bi morale biti mno- go občutnejše in uporablje- ne že pri manjših prekrških kot pa da čakamo, da -bo nekdo, ki je sicer znan v svojem kraju po divji vož- nji, povzročil veliko nesrečo. Vzporedno s poostritvijo kazni pa bi morali urediti v cestnem prometu vse kar je mogoče narediti z malo denarja, če ga za večje stva- ri nimamo. Nedvomno gre tu za pravočasno krpanje lu- kenj, obnovo prometne sig- nalizacije, cestno železniške prehode in podobno. Le z vsestransko akcijo vseh bo moč zagotoviti vsaj stagnaci- jo števila prometnih nesreč in njihovih žrtev. M. SENIČAR ?o znanem slovenskem kon- cep:.u naj bi v naslednjih le- tih nerentabilne male rudni- ke preusmerili v drugo de- javnost. Na spisku teh rud- ■likov sta rudi premogovnik Huda jama - Laško in pre- iiogovnik Liboje, ki dela v 5!^lopu pjdjetja »Montana« Žalec. Rečeno je tudi da se "Jialim rudnikom pri preu- smeritvi la ustrezna družbe- ^ pomoč, da bi kar naju- spešnejše stopili čez prag ne- gotovosti zastran jutrišnjega ine. Premogovnik Huda jama v ^škem ima zmogljivost ne- ^j nad 100.000 ton rjavega i^femoga letno, po katerem 1^ na r.ržišču kljub visoki ce- ^ veliko povpraševanje. Pre- *^ogovnik v Laškem ne no- zastonj imena Huda ja- ^a, zakai onjaji dela in tek- tonske prilike so tu več kot težavne in se zastran tega ne more primerjati nobeden slovenski rudnik. Tu dela skupaj 540-članski kolektiv. Letos in prihodnje leto bi IZ jame izvleklo še po 120.000 ton premoga letno, pozneje pa samo 70.000 ton in to ta- ko dolgo dokler bo rentabil- nost dopuščala. Seveda bi se z rudarjenjem ukvarjalo pre- cej manj ljudi Zbor celotne- ga kolektiva je v začetku te- ga leta soglasno potrdil pre- usmeritev proizvodnje v dru- go dejavnost. Gre za novo tovarno valovite lepenke, mi- kro lepenl^e in embalaže Za skupno naložbo so se odlo- čili v Laškem in Radečah, za- kaj papirnica Radeče je pri- pravljena nosit' zahtevno in- vesticijo, vredno 60 milijo- nov dinarjev Celoten elabo- rat je že izdelan m prav ta- ko finančna konstrukcija za financiranje investicije. Kar- tonažna tovarna z zmogljivo- stjo .35.000 ton proizvodnje letno je predvidena v sredi- šču Slovenije — konkretno ob rudniku Huda jama zato, ker )e največ potrošnje kar- tonske embalaže prav v os- rednji Sloveniji. V oddalje- nosti 45 kilometrov so tovar- ne, ki bi letno kupile 75 od- stotkov kartonske embalaže, za ostale količine pa so kup- ci v oddaljerosti do 100 ki- lometrov. Tako je torej tu- di s prometno-transportnih vidikov lokacija za novo to- varno povsem na mestu. Kot smo dejali bi tovarna veljala 60 milijonov dinar- jev s tem, da se investitor- ja obračata na sklad skup- nih gospodarskih rezerv re- publike s prošnjo za 5 ali večletni kredit v višini 25 mi- lijonov dinarjev po 8 odstot- ni obrestni meri. Tu gre to- rej za čisto ekonomske rela- cije. Vsa 03tala manjkajoča sredstva je sposobna prido- biti za novo investicijo rade- ška papirnica, rudnik m dru- gi poslovni partnerji, vštev- ši, kajpak, tudi banko. Pri- ložnost, da se po tako zdra- vi ekonomsk' poti pride do rešitve perspektive za pre- mogovnik Huda jama, je vse- kakor enkratna. Tovarna Icar- tonaže, ki naj bi začela obra- tovati marca 1972. leta. bi v začetku zaposlila .300 ljudi, pozneje pa še 150 žensk in moških. Rudnik Liboje naj bi zapr- li že konec prihodnjega le- ta. Ima zmogljivost 30.000 ton premoga letno, v njem pa dela 150 ljudi. Montana .le za preusmeritev z rudniške de- javnosti ubrala drugo pot. Tako so letos občini in ustreznim republiškim orga- nom ter banki že predložili investicijski program za pr- vo etapo preusmeritve. Po terh programu bodo v Libo- jah, v neposredni bližini ob- stoječega rudnika,- odprli kamnolom apnenčevih be- tonskih agregatov za potrebe gradbene ndustrije in neka- terih drugih uporabnikov na širšem celjskem območju. 2e orientacijska naročila so po- kazala, da obstajajo izredne možnosti za plasman kvali- tetnih agregatov. Sedaj je z upravnim odborom skupnih gospodarskih rezerv repub- like, z občino in baniko že urejeno zastran financiranja v novi kamnolom. Investici- ja bo veljala 5,000.000 dinar- jev in bodo z deli začeli kar najhitreje. Za kamnolom v Libojah je padla odločitev iz več razlogov; tu so obstoje- či rudniški obrati, delovne sile m potrebno prekvalifici- rati, predvsem pa program preusmeritve upošteva doma- čo surovinsko bazo V kam- nolomu bo delalo 60 ljudi, vtem ko bo ostale, ki ne bo- do šli v pokoj, nujno preu- smeriti na druga delovna mesta v okviru • »Montane«. Podjetje pripravlja že drugo fazo za bodoč razvoj na os- novi predelave tufa. Kot zna- no, »Montana« razpolaga z nakupom 200.000 ton tufa letno, ki ga kot surovino pro- dajajo cementarnam. Tu bi predelovali za potrebe grad- beništva in tu jim ustre-zen zavod že pomaga 15. april 1970 STR.VN 5 SAMO ENA POT Nadaljevanje s 1. strani Problemi so se nizali in vpra- šanja, ki bi na videz ne vzbujala pozornosti, so pritegnila. Ko je namreč svet za notranjo politiko in splošne zadeve obravnaval de- lo občinskih pravosodnih usta- nov, je ugotovil nekaj perečih skupnih problemov. Na prvem mestu so kadrovska vprašanja. Značilno je namreč, da je priliv novih kadrov zaradi objektivnih razlogov, ki jih pogojuje'jo nizki osebni dohodki in posebnost službe, v te ustanove minimalen. In ne samo to, še ti, ki prihaja- jo, jih kmalu zapuščajo in od- hajajo v gospodarstvo ali se od- ločajo Za svobodne poklice. In rešitev? Morda v dolgoročna štipendijski politiki. Prav gotovo pa tiči tudi drugje in ne nazad- nje v korekciji osebnih prejem- kov. Kritične in boleče hkrati so bile besede, ki so se nanašale na izvajanje sklepov in priporo- čil občinske skupščine v delov- nih in drugih organizacijah. To izvajanje je namreč zelo pro- blematično. Praksa potrjuje, da v delovnih in drugih organizaci- jah zelo redko obravnavajo pri- poročila občinske skupščine in njenih organov in še manj spre- jemajo na te pobude sv Oje za- ključke. Kje so vzroki Za to in kje je pot, da bi se stanje popravilo in da bi delo odbornikov ne izzve- nelo formalno? Odgovorov je več, pot pa sa- mo ena. Predvsem gre Za spo- znanje, da so priporočila občin- ske skupščine, pa naj veljajo komur koli, pom^emben samoup- ravni akt, ki nakazujejo smer enotnega obravnavanja in reše- vanja skupnih, občinskih proble- mov in nalog. Ce bi vsi osvojili to načelo, bi se laže sporazumeli, kako naprej in tudi delo odbor- nikov, zatem političnih organiza- cij v delovnih in drugih organi- zacijah, bi dobilo drugačno vse- bino. Potem bi ne mogli več go- voriti ali predvidevati, da gre za formalnost. Delo odbornikov v občinskem predstavniškem tele- su pa ni in ne sme biti formal- nost.'In vendar? V tem ima ve- lik delež tudi zbor delovnih skupnosti. Večja aktivnost, bo- disi na ločenih sejah, bi prav gotovo prispevala k poživitvi de- la odbornikov v delovnih kolek- tivih in ne nazadnje tistih, ki so te odbornike predlagali na ta odgovorna mesta. Po vsem tem gre torej za skup- no obveznost in nalogo. Ob tem bi kazalo posebno pozornost po- svetiti metodi za izvajanje takih stališč. In končno gre Za vpra- šanje — kakšne so priprave od- bornikov na seje občinske skup- ščine ali njenih organov. Ali pri- haja odbornik na te seje pri- pravljen, ali se je o stališčih, ki jih naj zavzame v razpravi in pozneje pri glasovanju, posveto- val v krogu svojega volilnega te- lesa ali ne. So stališča, ki jih bo zavzel rezultat politike samoup- ravnega organa ali političnih or- ganizacij v delovni organizaciji? Ne prihaja pri tem, ker nima šir- šega zaledja, celo v nasprotja s stališči svojega kolektiva? Da bi tega ne bilo, bi se moral odbor- nik udeleževati vsaj sej delav- skih svetov in drugih organov in sprožiti razpravo o materia- lih in stališčih, ki jih naj v ime- nu volivcev zavzema na seji skupščine. Toliko o tem, četudi bi še lah- ko razglabljali in ugotavljali, sve- tovali in predlagali. Naslednje izredno zanimivo vprašanje, ki ga je sprožil svet za notranjo politiko in splošne zadeve, se je nanašalo na kaz- novalno politiko pri občinskem sodišču v Celju. »Ko govorimo p dejavnikih, ki neposredno vpli- vajo na določitev kaznovalne po- litike, moramo omeniti vpliv ob- činske skupščine,« je med drugim dejal tov. Slapnik. Res je, da so sodišča pri tem popolnoma sa- mostojna, vendar je skupščina upravičena dati pripombe na kaz- novalno politiko v celoti. Tu se- veda ne gre za pripombe na po- zamezne primere izrečenih kaz- ni, temveč za družbeni aspekt kaznovalne politike. Skupšči- na je in mora biti zaintere- sirana, kako se določa kaz- novalna politika na njenem ob- močju, katere vrste kaznivih de- janj so najpogostejše in kakšna je višina izrečene kazni za ta dejanja. Ko so ta in druga vprašanja ob- ravnavali na strokovnem sestan- ku članov občinskih pravosodnih kolektivov, so med drugim ugo- tovili, da je odmera kazni za kaznivo dejanje zoper zasebno premoženje strožja kot za kazni- vo dejanje zoper življenje in telo. Prav tako je opaziti, da izrekajo sodišča storilcem kazni- vih dejanj zoper zasebno premo- ženje strožje kazni kakor pa sto- rilcem, ki so oškodovali druž- beno premoženje. Pogo.sto sodni- ki ne izčrpajo vseh možnosti ka- dar gre za izrek raznih varnost- nih ukrepov, kot so prepoved opravljanja poklica, obvezno zdravljenje alkoholikov, narkc/- manov, odvzem vozniškega do- voljenja in podobno. Pomembna ugotovitev tega posveta je bila, da je bilo na območju okrožne- ga sodišča izrečenih dve tretjini pogojnih in le ena tretjina ne- pogojnih kazni zoper življenje in telo, zoper zasebno in družbeno premoženje ter pri ogrožanju javnega prometa. Poudarili so, da je takšno razmerje izrečenih kazni v določenih primerih — omenili so tudi ogrožanje pro- meta — neprimerno. Ni naključje, da je v tem kom- pleksu vprašanj dobila prometna problematika posebno mesto. Res je, ceste niso usposobljene za tak porast prometa kot ga be- ležimo. Toda, kaj pa ljudje, kaj pa človeški faktor in njegova kultura? V načelu so sodišča za- vzela stališče, da je vinjene voz- nike kaznovati z nepogojnimi kaznimi. K pravilni kaznovalm politiki na tem področju prispe- va tudi odvzem vozniškega dovo- ljenja. Razprava je rodila tudi dolo- čene napotke za bodoče delo so- dišč. Le-ti pa se niso nanašali samo na občinske pravosodne Ustanove, marveč prav tako na splošno vsklajevanje stališč kaz- novalne politike. Toliko o raz- pravi v strokovnem krogu, ki so jo v izvlečkih posredovali na za- sedanju občinske skupščine. Si- cer pa so odborniki podprli ta nmenja in izrekli članom pravo- sodnih ustanov priznanje za op- ravljeno delo. M. BOŽIČ Š MLADI KMETOVAL- j CI ZBOROVALI S Pretekli teden so se na S rednem občnem zboru aktiva S mladih kmetijskih proizvajal- S cev sešli člani aktiva Bras- Z iovč. Na njem so pregledali S delo v preteklem obdobju s 5 katerim pa niso bili v celoti £ zadovoljni. Med drugim so v J preteklem letu organiz.irali 5 šliri zanimiva strokovna pra-. J davanja v sklopu z Delav- 3 sko univerzo iz Celja, kuhar- 5 ski tečaj, pomagali ob dnevu J hmeljarjev itd. Za letos na- ■ meravajo organizirati dve po- ji učni ekskurziji, v zim.skem ■ času zopet predavanja, po- ■ magati Turističnemu društvu ■ Eraslovče ob dneva hmeljar- ■ jev, udeležiti se oddaje »Kaj ■ veš o kmetijstvu« itd. S T. TAVČAR Ludvik Rebeušek Pisati o Ludviku Rebc- ušku, ravnatelju šolskega cen- tra za blagovni promet v Ce- lju, magistru ekonomije^ ne pomeni samo pisati o člove. ku, ki je posvetil svoje de- lo, moramo reči — življenj- sko^ vzgoji trgovinskega ka- dra^ marveč se srečati tudi s tistim obrazom Celjana, ki je navzlic poklicnemu delu razplet med dvema dejav- nostima, med šolo in turiz- mom, še bolje rečeno, med šolo in zdraviliškim turiz- mom ter njegovo ekonom- sko propagando. Tu je njegov osebni pro- blem, tu pa je tudi kanček grenkobe in razočaranja^ del- ček tistega, kar človeka raz- dvaja in Tnu vsiljuje nešte- to vprašanj. Ludvik Rebeušek je tisti, ki je vsaj zaenkrat dobil za svoje delo več priznanj v tu- jini kot doma. Pa navzlic te- mu vztraja in dela doma, ker mu to pomeni veliko več, vse! Njegova knjiga o raziska- vah turizma in ekonomske propagande v njem s poseb- nim ozirom rm zdraviliški turizem, ki je izšla v med- narodnem turističnem letu, je naletela na velik od- mev ... zlasti v tujini. To je edina tovrstna znanstvena ra- ziskava pri nas in zaradi nje je zaslovel, da ga kličejo na številna predavanja najugled- nejših turističnih organizacij v svetu. Da, tudi v Maribo- ru in Zagrebu je govoril vi- sokošoloem o svojih dogna- njih. Ta knjiga leži na polici spominske knjižnice tragično preminulega sekretarja Orga- nizacije združenih narodov Daga Hammarskjolda v Nem Torku. Ob izidu je prejel posebno pismeno zahvalo in priznanje tudi od sedanjega generalnega sekretarja OZN U Tanta. Toda^ šli smo predaleč in pri tem vendarle prezrli, da je podpredsednik ekonomske komisije pri mednarodnem zdraviliškem združenju, da je član direktorija mednarodne- ga balneoekonomskega insti- tuta s sedežem v Pragi itd. Poleg tega je že 13 let tajnik zveze naravnih zdravilišč Slo- venije. Svoj drugi ali bolje pove- dano prvi življenjski pečat pa je dal šolskemu centru za blagovni promet, ki se je razvil iz sJ<^omne šole za tr- govske vanjece z ustavo, ki ima v tem šolskem letu oko- li 800 dijakov vseh šol. Šolanje trgovinskega ka- dra^ ki ima v Celju stoletno tradicijo, je doseglo prav po zaslugi ravnatelja Ludvika Re- beuška izredne uspehe, če- rav nimajo lastne trgovske hiše, je šola prevzela odgo- vornost za teoretični in prak- tični del V'zgoje prodajalcev. To je tako imenovani celjski primer, ki ga polagoma osva- jajo v vsej državi. In na- dalje — že tretje leto ima- jo vsi učenci te šole štipen- dije! Tudi ta rezultat je po- sledica dogovarjanja! M. BOŽIČ MANJ^RftZVST^E^PMDEL^^ Intervju s predsednikom Go- spodarske zbornice SKS Leo- poldom Kresetom V intervjuju o materialnem po- ložaju izobraževanja, ki je bil objavljen v minuli številki No- vega tednika, je predsednik iz- vršnega odbora republiške izo- braževalne skupnosti Ludvik Zaje zastavil tudi prvo vprašanje in sicer: Kako bo slovensko gospo- darstvo vplivalo na zmanjševa- nje ekonomskih razlik med po- sameznimi področji Slovenije, saj so te razlike vzrok tudi ostalim, tako na področju izo- braževanja kot tudi drugih družbenih služb? »Osnovni problem ni v popol- ni odpravi razhk v ekonomski razvitosti med posameznimi pod- ročji, saj vsa področja*tudi ni- majo enakih naravnih pogojev za razvoj. Poleg tega deluje tu še gospodarska logika, ki sama po sebi zahteva večjo koncentracijo kapacitet in nastanek večjih go- spodarskih aglomeracij. Tak je bil razvoj v visoko industrializi- ranih državah zahoda in s ,tem moramo raoimati tudi v Slove- niji, tembolj, ker je v evropskih merilih celotna Slovenija prav- zaprav eno samo majhno pod- ročje. Težnja po popolnoma ena- ki razvitosti bi vodila spričo ko- munalne razdrobljenosti Slove- nije v še večjo drobitev gospo- darstva, v nastanek majhnih, ko- maj še rentabilnih polobrtniških obratov, torej ravno v nasprot- no smer, kot jo zahteva sodobni gospodarski razvoj. Mislim, da je važnejše vprašanje, kako manj razvite predele približati večjim gospodarskim središčem s pro- metnimi in drugimi povezavami, da se tudi prebivalstvu teh kra- jev omogoči lažji dostop do de- lovnih mest. Večja zaposlenost prebivalstva, hkrati z razvojem lokalnih kapacitet (kmetijstvo, gostinstvo, trgovina itd.) bi po- večala tudi davčne vire manj razvitih občin in s tem omogo- čila višji družbeni standard. Dru- ga stvar pa je, seveda, če ima kak manj razvit predel ugodne nara-vTie pogoje, ki še niso go- spodarsko izkoriščena. Tu pa de- l0'Vne organizacije, zlasti tiste, ki že sedaj kažejo, da bodo glav- ni nosilci gospodarskega razvoja Slovenije v bližnji prihodnosti, lahko s svojimi investicijskimi odločitvami in integracijskimi koncepti bistveno pripomorejo k hitrejšemu ekonomskemu raz- voju. Treba se je namreč zave- dati, da manj razvita področja ne razpolagajo niti sedaj, niti ne bodo v bližnji prihodnosti z do- volj močnim finančnim potencia- lom, da bi razvijala take narav- ne prednosti z lastnimi silami. Seveda se bodo močne delovne organizacije odločale za investi- ranje na manj razvitih področjih le v primeru, če bodo tu našle ugodne pogoje za rentabilnost svojih investicij. Po drugi strani lahko privabi take investicije tu- di ustrezna politika teritorialnih enot, zlasti s politiko raznih družbenih dajatev, ki bi morala biti spodbudna za investitorje. Spodbujanje infrastruktumih in- vesticij v manj razvitih področ- jih, ki so — kot rečeno — tudi zelo pomemben činitelj, pa je predvsem zadeva republike in prizadetih občin samih.« V čem je bistvo vloge slo- venske gospodarske zbornice v sedanjem obdobju, ko se mno- ga naša podjetja z večjo in- ventivnostjo ozirajo po napred- ku? »Gospodarska zbornica deluje v sedanjem trenutku zlasti v dveh smereh: s čimbolj konkret- nimi prizadevanji, da se v naši družbeno ekonomski politiki od.stranijo vse ovire za napred- no gospodarjenje (razna sistem- ska \'prašanja), po drugi strani pa z odkrivanjem in posredova- njem raznih konkretnih poslov- nih možnosti in kombinacij, bo- disi med domačimi podjetji, bo- disi v povezavi s tujim kapit^ lom. Sodelujemo tudi na po<}. ročju izobraževanja strokovneg^ kadra in pri razvoju znanstv^ raziskovalnega dela.« Položaj celjske Cinkarne vajjj je prav gotovo poznan. Kako gledate na sanacijo tega meta. lurško kemičnega kombinata na mesto Cinkarne v sloven, skem gospodarskem prostem^ — »Kolikor mi je poznano, jj celjska Cinkarna pred nedavniin izdelala sanacijski program, jjj bi nekako do leta 1972. za goto. vil temu podjetju obstanek, ozi. roma nekoliko izboljšal sedanji dokaj nezavidni položaj. Sevelizu 23 tisog obi- skovalcev in sodi tudi po svojih kvalitetah med večje uspehe! SLG, pa bo živela še dalje, saj so jo posneli za ljubljansko te. levizijo, z njo bodo gostovali' na ljubljanskem festivalu, in če bo šlo vse po sreči, junija tudi po avstrijski Koroški. Ta pred- stava je Po besedah Bojana Sti- ha tista pot kvalitetnega ljud- skega in visoko profesionalnega programa nekega gledališča, ka- kršnega izpričuje tudi repertoar za prihodnji dve sezoni in ki ne računa s spogledljivostjo občin, stva. Gre zlasti za pot odprte komunikacije. V tem smislu so. imela tudi dniga dela, uprizor.' jena v tej sezoni, svoj odmev' pri občinstvu, to pa velja po-^ sebej za Pepelko in Pregnane iz raja. Po \iesedah dramaturga Jane-: za Žmavca, režiserja Francija j Križaja in nciSilca ene glavnih >, vlog Pavleta Jeršina je postavi-- tev Desetega brata na oder SLG ^ narekovala predvsem želja po- resnično ljudskem repertoarju,; pri čemer je bilo treba ohraniti; vse ljudske prvine tega dela. To-i Pa Po režijski plati ni bilo lah.' ko. Tudi v ansamblu je bilo ob '■ . tolikokratnih ponovitvah Siseri čutit-i manjše krize, vendar tej niso vplivale na kakovost pred. j stave. Zanimanje za predstavo \ je biio zelo veliko od Maribora : do Trsta (Slovenski kulturni' dom pa tu še ni imel nikoli to- . liko občinstva, saj so razprodali j celo stojišča) Pavle Jeršin v vlogi Krjavlja in Janez Berniež kot Spak. (Foto: V. Berk) V NEDELJO OBČINSKI PEVSKI REVIJI V GOTOVLIAH IN PJilOVČAH i ■i v nedeljo bo v Gotovi j ah že četrta občinska revija od- raslih pevskih zborov. Nasto- pilo bo sedem ženskih, mo- ških in mešanih pevskih zbo- rov, kot gostje pa tudi pev- ski zbor iz Doberdoba v Ita- liji, ki bo takrat na gostova- nju v Sloveniji. Organizacijo te pomembne kulturne mani- festacije £0 tudi letos zaupali Gctoveljčanom predvsem za- to, ker njihov moški pevski zbor slavi prav letos 75. let- nico. Zbor je med najstarej- šimi na celjskem področju, čez dober teden pa bo še revija mladinskih pevskih zborov v Petrovčah. T. V. ZAKLJUČEK „NAŠE BESEDE 70" ŽE TRETJIČ ZMAGALI DIJAKI TEHNIŠKE ŠOLE V CELJU Ne bomo pretiravali, če reče- j mo, da je »Naša beseda«, bogat^j manifestacija kulturnega udejst- i vovanja mladih, ki jo organizi. ra vsako leto predsedstvo občin- ske konference ZMS Celje, po-" stala med celjsko mladino izred- no priljubljena. Le redke so prireditve ali akcije, na katere bi se mladi s toliko vnerne pri- pravljali, kot je to primer za na- stop v »Naši besedi«. Celjskemu u.spehu bo baje sledila tudi osta^ la slovenska mladina, saj bodo tudi v drugih občinskih sredi- ščih pričeli z organizacijo i>o. dobnih prireditev. Letos je na izbirnih tekmova- njih za »Našo besedo 70« nasto- pilo 12 skupin mladih ali približ- no 200 mladincev Ln mladink. 2e v za^^etku leta so z vseh .šol prihajala poročila o zelo živem, zanimanju za to tekmovanje in obsežnih pripravah kulturnih skupin. Pred dnevi sta bila v Celju dva finalna večera za iz- biro najboljše predstave. Tako so nastopili dijaki in dijakinje celjske srednje tehniške šole, ekonomskega šolskega centra, šolskega centra Borisa Kidriča, gimnazije, 4. osnovne šole in os- novne šole Pranja Vnmča. Presenetljivo so že tretjič za- pored zmagali dijaki srednje teh- niške šole in tako osvojili pre- hodni pokal v trajno last. Na- grade in priznanja so takoj po tekmovanju v SLG podelili v Na- rodnem domu. Poleg dijakov tehniške šole so največ prizna- nja poželi učenci ekonomske šo- le in celjske gimnazije. Ostali so prejeli knjige kot spominska darila. Zmagovalec pa je dobil tudi skulpturo akademskega ki- parja Vasilija četkoviča. ..___..........M. S,,. UČITELJEVANJE IN NARODNOSTNI COJI IZ ZAPUŠČINE FRANCA VOSLARIA PRVI NASTOP v svojih dijaških letih sem j doživel ljubljanski potres. Koj sem na stojišču sedanje Opere' gledal dramo, me je majhni po- tresni sunek tako stresel, da ] sem se namesto na prosto po-j gnal proti odprtemu stranišču; in se ~tam lovil nekaj časa. Po- i sledice straiiu so me spremljale i še dolgo. ; Na ljubljanskem učiteljišču je i bila takrat navada, da so odha-j jali učenci tretjega letnika v po- > čitnicah za nekaj mesecev po- učevat na Štajersko. Mene jej zaneslo 1893. leta v Vojnik. Tu i sem v kratkem času mnogo do- ■ živel. V Celju so bili tedaj v na., rodnostnem smislu zelo razbur-, kani časi. Po ulicah sem začu- ■ deno gledal same nemške napise ] v primerjavi s slovenskimi v , Ljubljani. S kolodvora sem sto--) pil na Bismarlcplatz; še bolj ] sem bil presenečen nad kavarno • Hausbamn, ki je bila nasproti hotela »Stadt Wien«, sedanje Evrope. Ko sem naročil čašo piva v slovenščini, me je nata- kar začudeno pogledal: »Was wtinschen Sie?« — »Kaj ne ra- zumete slovensko?« sem vprašal. Po kratkem prerekanju me je nekaj fakinov vrglo na cesto. S svojim lahkim zabojčkom sem odpešačil v Vojnik. Oglasil sem se pn trgovcu Brezovniku; ta mi je namreč z dopisnico spo. ročil, da mi je okrajni šolski svet v Celju dovolil suplenturo v Vojniku, kjer je obolela uči- i teljica prvega razreda, žena nad- učitelja Košutnika. Ljubeznivi Brezovnik me je ljubeznivo sprejel in mi priskrbel sobo in hrano v gostilni Vrečar. Bila pa je tudi nemškutarska gostilna Wretschar. Prvi Vrečar je bil. Slovenec, drugi nemškutar, kar ] Je bilo za tiste čase značilno. V NEMŠKUTARSKEM GNEZDU Na sloven.S)ki šoli sem dobil nemškutarskega nadučitelja, ki pa sva se pozdravljala s sloven- skim »zdravo«, medtem ko je ljudi svoje baze pozdravljal s »heil«, dalje učiteljico baronico Wittenbach, dobra tovariša Jo. sipa Brinarja in Jožka Bizjaka. Zame so bile narodnostne raz- mere v Vojniku nerazumljive in So razburljivo vjMivale na živce, saj sem poznal le slovensko Ljubljano, ne pa torej Celja s svojim »Bismarkplatzom« in »Vojnika z »Die..Wacht am Reih«, ki je donela vsak večer skozi odprta okna trgovske hiše Zotl. •V šolskem poslopju slovenske šole se je šopirila nadučiteljeva hčerka s frankfurtsko trobojni- co in hrastovim.i listi na prsih — VSe to je bilo za moj nacio- nalni čut nedopustno in sem s svojo mladeniško logiko premiš- ljeval, kakšna je to državna ob- last, da trpi kaj takega. Pri do- mači učiteljski konferenci sem razočarano gledal, kako je nad- učitelj slovenske šole vodil sejo v nemščini! Ob neki priložnosti je Josip Brinar v slovenščini za- prosil za besedo Jn z vso odloč- nostjo protestiral zoper izziva, nje nadučiteljeve hčerke in njene sorodnice, Košutnik pa ga je prekinil z besedami«: »Ich schliesse die Konferenz« (.»za- ključujem konferenco«). Toda Brinar je kljub temu govoril da- lje in protestiral ter zahteval od ravnatslja, da napravi na šoli red, da je to slovenska šola itd. Nekaj korakov stran od slo- venske šole je bila nemška os. novna šola — ponemčevalnica, tudi značilnost tistih časov. NA DEŠKI ŠOLI V CELJU Moje poučevanje v Vojniku je nadzoroval okrajni šolski nad- zornik Leitgeb, katerega hčerka je bila ž,ena znanega narodnega borca in gledališkega delavca Rafka Salmiča. Nadzornik je bil z menoj zadovoljen. Ob zaključ- ku šolskega leta je vojniška šola v bližnjem gozdičku^ (Paradeš- ko) pripravljala svojo sloves, nost. Z Bizjakom sva naredila slavnostni oder in ga okrasila s slovenskimi zastavami. Prostor sva celo noč stražila s puškama, ker nam bi ga sicer nemškutar- ska drhal gotovo uničila. Zapustil sem prijazni Vojnik in se vrnil na učiteljišče, da za- ključim četrti letnik. Kako so me poslušali moji součenci, ko sem jim pripovedoval o vtisih in do- godkih na Spodnjem štajer- skem! Takoj po prihodu pa me je poklical ravnatelj Hubad v svojo pisarno in mi prebral gro. zovito obtožbo štajjerskega šol- skega sveta, češ da me morajo izključiti z učiteljišča, ker da sem se v Vojniku obnašal nacio- nalno nestrpno. Ravnatelj Hu- bad me je odslovil in mi rekel, naj pridno nadaljujem šolanje. Po končanem učiteljišču 1899 sem prosil na več mestih za službo. Prejel sem več dekretov za namestitev na Kranjskem in štajerskem. Takrat za učiteljsko službo ni bilo težko. Ko sem ra- zmišljal, kje naj bi se zaposlil, sem dobil sporočilo, da so me imenovali za suplenta na celjski okoliški deški šoli, na kateri sem služboval od začetka do na- silne upokojitve 1935. leta, za katero sem izvedel iz časopisov. Ljudje so se spraševali, kaj sem naredil. Na šioli sem bil najprej provizorni podsuplent, nabo su- plent;, provizorični učitelj, defi- nitivni učitelj, nadučitelj m šol- ski upra^vitelj. Prišel sem med dobre tova- riše, razborite šolnike, kremenite značaje, ki sem jih vzljubil, po- sebej še Armina Gradišnika, ki sem ga imel raijsi kot svojega očeta. Le Nemec Pranz Wald- haus je kvaril našo družbo. Bil je češki Nemec, ki se je priučil slovenščine Nekoč me je vpra- šal, če se reče geometrische Kdrper po slovensko geometrij, ska trupla. Debelo sem ga po- gledal in zastrmel nad tem uči- teljem slovenske mladine, ko je ukazal učencu, naj »ofna« okno. Kot najmlajši član učiteljske, ga zbora sem poučeval peti ra- zred. Med učenci sem ge kmalu znašel in si pridobil njihovo za- upanje. Nekega dne mi je eden od teh rekel: »Gospod učitelj, oni ima pa slovenski pas opasan okrog hlač.« Ker mi ni bil znan odlok šolskih oblasti, po kate- rem v celjskih šolah ni dovoljen nikakršni nacionalni znak, sem učenčevo opozorilo sprejel kot nekaj naravnega in mu odgovo- ril: »Saj je Slovenec! Zakaj pa ne bd smel nositi slovenskega pasu?« Drugi dan so imeli vsi. učenci na sebi pasove sloven^ skih barv. Isto je bilo s svinč- niki v slovenskih barvah. Kmalu potem je prišel v i^az. red šolski nadzornik. Ko je vi- del, da imajo vsi učenci sloven- ske svinčnike (družbe Cirila in Metoda) in nosijo slovenske pa- sove, je vzdihnil: »Um Gottes-j vvillen, Herr Lehrer!« (»Za božjoj votjo, .gospod učitelj!«) Deležen j sem bil njegovih ostrih obsodb., ŠOLSKE RAZMERE i 1 Naša šola je bila takrat v da-i našnji Razlagovi ulicd, v skro-l mni hiši z nizkimi stropi in ma- limi učilnicami. V prvem razre- du je bilo 126 "učencev, v četr- tem, ki sem ga poučeval drugo leto, pa 70. Na učenca je prišlo kubični me- ter zračnega prostora. Zlasti ob popoldanskem pouku je bila v učilnicah pasja vročina. O ta- kih razmerah sem obveščal in pošiljal prošnje za pomoč na okrajni šolski svet. Gradišnik in Kranjc sta se mi posmehovala, ker sem bil toliko naiven, da sem pričakoval kakšne pravice. Skoraj sem jima zameril, kajti zakaj se ne bi borili zoper kri- vice? (Se nadaljuje) 15. april 1970 STKAiN □ „PRISEDITE, PROSIM" Precej temno je že bilo, ko se trojica v fičku še vedno ni odločila, kje bi par. kirali in nekoliko »po celjsko« razve- selili. Vozili so Pu Mariborski cesti. Po ploč- niku na njihovi desni je počasi šlo dekle. Elegantno oblečena, dolgih nog in zibajo- čih se bokov. »Ta pa nekaj čaka.« ,e dejal eden med fanti v avtu. Zaustavili so tik ob njej Ko je slišala zavore, se je zaustavila in obr- nila proti njim. »Prisedite, prosim.« je dejal najstarej. ši treh fantov, bolj za šalo kot zares. Vendar, dekle je takoj prisedlo. Se pre- den so si opomogli od začudenja je zažvr- golelo: »Oh, škoda, da ni še mojih dveh pri- jateljic, kf>t ste tudi vi trije.« Povabili so jo na kozarček in večerjo. Pričel se je zanimiv pogovor, ki bi ga naj- laže strnili v monolog dekleta: i »Iz Maribora sem in potujem protV- Ljubljani. Upam, da bom pojutrišnjem že tam, ker morant, v nedeljo že rmzaj. Imam' še dve kolegici, ki prav tako potujeta kot, jaz. Oh ne, z avtostopom, to nikakor ne.' Grem iz Maribora v ponedeljek in pri- dem v soboto v Ljubljano.« Fantje so bili vedno bolj začudeni in radovedrii ^ vsakim kozarčkom so izve- deli nov kos življenja dekleta, ki je iz dneva v dan na poti. Zelo iskrena je bila. Dekle hodi počasi ob glavni cesti in pričakuje, da bo nekdo pač zaustavil in jo povabil v vozilo. Seveda ne na dolgo pot, le na kratko relacijo do najbližjega gostišča s prenočišči. Tisti, ki zaustavijo kljub temu, da ni nihče stopal, imajo do- ločen rut men. Ko se takšen prijazni voz- nik odpelje, ostane dekle v gostišču ali gre zopet na kratek sprehod ob cesti in nadaljuje pot zopet za nekaj kilometrov. Tako v petih, šestin dneh pride do slo- venske metropole in nato nazaj. Torej gre za dekleta, ki so si hotela ustvariti življeyije čim bolj ::animivo in so zato po- iskala novo obliko prodajanja tega, kar jim je dala mati narava. Žal pa takšna dekleta vse premalo pomislijo, kaj vse se jim lahko zgodi na takšnih »popotova- njih« o čemer zgovorno pričajo najrazlič- nejši sodni akti. . . —'cčl ililREDITVi v hotelu Celeia v Celju imajo vsak^tSan razen ob ne- deljah, prav tako v hotelu Paka v Velenju vsak dan ra- zen ob ponedeljkih, ples z mednarodnim barskim pro- gramom. Ob sobotah je ples v hotelu na Golteh, v novi restavraciji Pošta v Rogaški Slatini, v Celju pa v hotelu Evropa, pri Kladivarju, v do- mu JLA in pri Mlinarjevem Janezu; ob sobotah je ples tudi v Velenju v restavraci- ji Jezero — enako tudi ob ne- deljah. V Kajuhovem domu v Šoštanju igra vsak večer, razen ob torkih glasba za ples in razve4rilo. ZAKLJUČEK POLITIČNE ŠOLE v četrtek zvečer je bila v Celju svečanost ob zaključku poldrugi mesec trajajoče po- litične šole, ki jo je organi- ziral občinski komite ZK. šo- lo je končalo 40 sLušateljev, zvečine mladih delavcev in mladine, kandidatov za spre- jem v članstvo ZK. Kandidati so izrazil željo, da bi jim naj omogočili še nadaljevanje šolanja na drugi stopnji. Na svečanosti so se slušatelji srečali s člani poli- tičnega aktiva celjske občine ter z drugimi družbenopoli- tičnimi delavci. Ob tem je stekla tudi beseda o najaktu- alnejših vprašanjih celjskega gospodarstva ter o srednje- ročnem program.u celjske ob- čine. js O NALOGAH RDEČEGA KRIŽA v petek 10. aprila dopol- dne je bilo v Celju področno posvetovanje predstavnikov občinskih odborov organiza- cije Rdečega križa, na kate- rem so se s predstavnikom republiškega odbora RKS po- govorili o pripravah in o izvedbah akcij, ki sfoje v bližnji prihodnosti pred or- ganizacijo Rdečega križa'. v dneh od 3. do 10. maja 1.1. bo Teden Rdečega križa pod parolo MIR V SVE- TU. V tem tednu ne bodo samo nabiralne akcije na te- renih, poudarek vlogi Rdeče- ga križa bi lahko dali z akcijami v raznih variacijah. Kako bodo te akcije organi- zirali, se bodo občinski od- bori še posvetovali in odlo- čili. Predstavnika republiške- ga odbora RKS, strokovna sodelavka tov. Ivica 2nidar- šičeva in sekretar republ. odbora tov. Maks Klanšek sta se o nekaterih variacijah teh akcij v Tednu Rdečega križa obširno pogovorila. Udeleženci posvetovanja so dobili tudi informacije o z;i- ložniški dejavnosti republiške-. ga odbora in s kakimi filmi in edicijami lahko priskoči na pomoč ta odbor občinskim odborom pri vseh akcijah. Predvsem je treba vso po- zornost posvetiti mladini in sprejemanju mladih članov v organizacijo Rdečega križa. Ti sprejemi naj bi potekali bolj svečano kot doslej. V osnovnih šolah in letos tudi v srednjih šolah bo 1 ura posvečena predavanju o vlo- gi Rdečega križa, kako naj se vključujejo in kako naj delujejo v organizaciji prav mladi ljudje. Med važne in odgovorne, obenem pa zelo zahtevne akcije Rdečega kri- ža sodi tudi organizacija »Sončnega vlaka«. R. U. POSLOVANJE V TRGOVINI Včeraj je bila razširjena se- ja upravnega odbora poslov- nega združenja za trgovino Koneks v Celju, na kateri so obravnavali nekatera aktual- na vprašanja v zvezi s pogoji poslovanja v trgovini. Pri tem so se seznanili tudi s razvojnimi smermi trgovine in bančništva v Sloveniji, za- tem z vprašanji obratnih sredstev, strokovnem šolstvu in podobno. PLENUM TURISTIČNE ZVEZE v petek, 10. aprila je bil plenum celjske turistične z;ve- ze, na katerem so obra-vna- vali delo in probleme turi- stičnih društev. Za to po- membno zasedanje nismo do- bili vabila. MALI INTERVJU Odgovarja: RUDI PUR Vprašuje: TONE VRABL Rudi Pur je praktično vse. Prodajni referent v Obrtnem podjetju Zarja. Zvezni košar- karski sodnik, športnik po potrebi in za rekreacijo. Oče. Občan Žalca. Opazovalec in kritik. Ce bi bil en dan predsed- nik občine, kaj bi najprej uredil? »Otroško varstvo. To je pri nas na psu. Kar po- glejte stavbo, kjer so otroci.« Nisi šolnik, pa kaj misliš o šolstvu? »Zalčani smo vedno pripravljeni pomagati, samo pri takšni obliki, kot so si jo zdaj izbrali, ostrmiš. Zbi- ranje dodatnih sredstev za opremo šole po domovih je milo povedano zgrešena. Ob- stojajo drugačne, bolj pri- vlačne oblike. Sicer pa, za. kaj gradimo šole tam, kjer ni zaledja. Si morda kdo s tem postavlja spomenik? Ali pa telovadnica pri osnovni šoli v Žalcu? Gradimo ob- jekt, ki že ob izgradnji ne odgovarja sedanjim potre- bam. Kaj bo šele kasneje?« Kot občana te verjetno mo- tijo še druge stvari? »Zakaj moramo po tolikih letih ho- diti kupovati konfekcijo v Ljubljano ali Celje? Zakaj ob prometno najpomembnejši žili v Sloveniji še vedno ni- mamo Eolidnega gostinskega lokala? Zakaj za trgovsko mrežo skrbi samo eno pod- jetje? Zakaj zapiramo meje pred drugimi?« Skoraj sva zamenjala vlogi, da je on vpraševal, jaz pa bi mu naj odgovarjal. SIcer pa je to stvar drugih. Nadaljujmo. Kako je s športom v Žalcu? »Slabo. Mnogi so opustili športno udejstvovanje samo zaradi premajhnega prizna, nja v občini. Mnogo smo naredili, priznanja pa so pri- hajala samo od drugod.« Po- novno ste oživeli TVD Parti- zana. Zakaj? »Ne moremo brez športa. To nam je v krvi.« Kaj mislite o telesni kulturi? »Vodijo jo naj stro- kovnjaki, ne pa drugi zaradi funkcij.« Savinj.ska dolina je včasih dajala mnogo športni- kov. Isto je tudi danes. »V letošnjem letu mislimo šport v Žalcu poživiti. Ustanovili smo atletsko sekcijo, kot zo- družnico AD Kladivar. Z no- vim odborom pa ne namera- vamo poživiti samo športno dejavnost, temveč tudi kul- turno-zabavno.« Pripravljate kaj konkretnega? »9. maja bi radi pripravili kultumo- zabavno-športno prireditev v Žalcu. Malo mode, glasbe, športa in plesa — skratka pel-mel za ljudi, ki to pogre- šajo.« Imajo vsi občani mož- nost, da hodijo na zabavo v Celje ali kam drugam? »Ne. Prav zaradi tega pa je treba nekaj narediti tudi v Žalcu.« Pogovor z njim je bil pri- jeten. In koristen. Za koga? Za mene prav gotovo. Samo zaradi informacije. Prav je. ZAVAROVALNICA MARIBOR POSLOVNA ENOTA CEUE OBVEŠČA CENJENE STRANKE. DA SE JE PRESELILA V NOVE POSLOVNE PROSTORE V PREŠERNOVO ULICO 6/1 Vsem zavarovancem zagotavlja še naprej solidno poslovanje. Nudi vse vrste imovinskih in osebnih zavarovanj pod zelo ugodnimi pogoji ter v najkrajšem roku izplačuje odškodninske zahtevke. Priporoča se: ZAVAROVALNICA MARIBOR, POSLOVNA ENOTA CELJE MEDNARODNI AVTOBUSNI PROGI Od prvega maja dalje bodo na progi Gradec—Celje—Do- brna in Gradec—^Rogaška Slatina znova vozili avtobusi graškega poštnega podjetja. Otvoritvena vožnja do Dobrne in Celja pa je bila že v sobo- to, 11. t. m. in je bila name- njena predvsem graškim no- vinarjem. Gostje so se ob tej priložnosti seznanili z Dobrno in značilnostmi tamošnjega zdravilišča, razen tega pa tu- di z razvojem turizma na šir- šem celjskem območju. OBNOVLJENI »VARTEKS« Pred kratkim so začeli ob- navljati celjsko poslovalnico Varteksa. Pri vsem tem ne gre samo za obnovitvena dela dosedanjih poslovnih prosto- rov v pritličju, marveč tudi 2ia preureditev prostorov v prvem nadstropju. Torej gre za modernizacijo in poveča- nje površin« za 100 odstot- kov. Računajo, da bodo dela končali do .sredine julija le- tos .\ SPET DUNAJSKA DRSALNA REVIJA Od 1. do 10. maja bo v Gradcu gostovala eikipa du- najske drsalne revije z zna- nim programom Epizod, v katerem nastopa tudi nekda- nji svetovni prvak E. Danzer. Skoraj-v istem času od 27. aprila do 6. maja, bo prav tam tradicionalni graški se- jem. Na obe prireditvi bodo vozili tudi Izletnikovi in Kom- pasovi avtobusi iz Celja in okolice. Sicer pa si bo v or- ganizaciji obeh turističnih podjetij moč ogledati tudi po- samični prireditvi in vstopni- ce zanju plačati v 'dinarjih. BORCEM VEČ POZORNOSTI v Šempetru ' je bila občin- ska skupščina ZZB NOV Ža- lec. Ugotovili so, da še vedno nekaj borcev nima tistih pra- vic, ki jim pripadajo. Prav slednjim morajo in bodo v prihodnjem obdobju posvetili še več pozornosti. T. V. NOVI PODČASTNIKI Občinska gasilska zveza je organizirala večmesečni tečaj za gasilske podčastnike. Te- čaj je opravilo 59 tečajnikov in osnovnih društev in de- lovnih organizacij. Prevlado- vali so predvsem starejši udeleženci, manjkali pa mla- dina in ženske. Ob koncu so imeli še veliko praktično va. jo v Žalcu in Šempetru. Po besedah podpoveljnika Ob- činske gasilske zveze Tineta Vučerja je to bil eden naj- bolj obiskanih tečajev v zad- njih letih. Kljub uspehu pa so pogrešali večjo udeležbo tistih društev, ki nimajo do- volj kvalificiranega gasilske- ga kadra, mladine, ki ne kaže več opaznega zanimanja za gasilstvo in delovnih organi- zacij. T. V. »SVOBODAŠI« PREGLEDALI SVOJE DELO Na letni konferenci so člani Svobode v Libojah pregleda- li dosedanje delo in ugotovi- li, da so tudi v zadnjem ob- dobju bile najdelavnejše sek- cije: pevska, glasbena tn dramska. ZDRUŽEVANJE OBRATOV V »ZARj V Obrtnem centru 2 pripravljajo združitev terih obratov, ki imajo dobno dejavnost. S tem ■ lijo doseči boljšo proizvo^ in solidne j še naj;'topanje tržišču. Trenutno so v t*] pogovori za združitev obra^ lesne galanterije in mizaj, va ter elektro in ključa^j čarstva. KAM Z MLADINO , MED 15. IN 18. LETOM? člani sveta za delo pri q činski skupščini v Žalcu > obravnavali osnutek zakona zdravstvenem zavarovanju obveznem obsegu zdravst^ nega varstva. Pripombe: pr^ vsem bi morali rešiti vpraj nje mladine med 15. in 1 letom, ki je končala šolo j ni zaposlena. Treba je imj tudi enoten koncept gi^ zdravil. S tem so končali no razpravo o osnutku zdrji stvenega zavarovanja. ŠPORTNE IGRE Ob 90-letnici podjetja P( ralit Žalec hošo tudi šte'; ne športne prireditve, i njih se bodo športniki iz i lezarne Jesenic, Litostro Ljubljana, Steklarne Hra nik. Steklarne Borisa Kk^ ča, Sava Kranj in Ferrali Žalec pomerili dne 25. in ] aprila v rokometu, ki bo i igrišču TVD Partizana v G žab, odbojki v Šempetru, k glanju v Žalcu, streljanju i strelišču v .Šempetru, nam; nem tenisu v dvorani KK 2 lec in šahovskem turnirju Žalcu. Tako bodo igre, žek zarjev, gumarjev, streklaji in kovinarjev prve te vrs na našem področju. T. Tavci MLADINA SE ZABAVA Da oi svoj prosti čas iii i dinci Savinjske doline ci; bolj popestrili se udejstv jejo v raznih področjih. Z. lo aktivni so kadar gre glasbo. Ta mesec bodo po! sameznih aktivih prireJ i tekmovanja pod naslov( »Mladina poje in igra«. UPRIZORITEV KASTELKE Pro.svetno društvo iz Tabc je pretekli teden gostova na Vranskem in uprizor; delo Vladimira Levstika ^ Kastelko. Z delom in izva; | n.iem so bili številni gledi ^ zadovojni in še želijo tasjj nih prireditev. T. TAVC.ij SLOVENSKf KONJICE ORADIU BODf STADION v Zrečah bodo že letos čeli na pobudo krajevne sli^'? nosti graditi nov športni si' dion. Za začetek bodo ^ dili nogometno igrišče in jekte za atletiko. Lokacija \ nov stadion je nasproti d;'''^ železni.ške postaje v Zrec*" Pn propagiranju J' žujejo najlepšiii fc^-'! ; prepriča o nakupu ra- ^ veda je to blago F ' najkvalitetnejše, '^^'"''j?! nanižjih dnevnih ceni^\^^ da noče priznati, ' ^ jst«v imajo že zago- '■'jj talco da bodo lali- tj^j'z gradnjo takoj, ko rj^opit^r iz Zavoda za (^.jU gospodarstva v Ce- 1^'avil ustrezne načrte. je zelo ugodna, saj ''.stadion ležal ped hri- ''L bodo lahko kasneje i;;jrni stroški urediii tu- Sune. _ '^aJco pa imajo zagotov- 'jjfdstva in izdelano na- .jjjj za dograditev telo- k osnovni šoli. Z tel^'vadnice bodo mo- ^ji šolska igrišča z;.četi ',; jia prostoru, ki je do- V nov športni center. Ijiišča v sklopu novega ^gga centra so v nepo- ij bližini, tako, da Lodo uspešno služila šoli, jjginu društvu in delav- j-ovaške industrije. M. Bl^ECL VELENJE OČITNIŠKA ZVEZA E£ UTRJUJE čitnikarji Velenja so si li naloge, da v svoje vr- (fitegnejo čimveč mladih, ivili so tudi program iz- I, letovanj in drugih ak- id nedavnim so organizi- jredavanje prof. Kubada rvnimi diapozitivi o ma- itskem izletu po Jugosla- Po končanem predava- » se mladinci takoj na- !i za dobro organizirane in potovanja. uspešno de: o vanje Po- ke zveze pa je nujno, I kadrovsko in številčno io družine po šolah in tjih. VLADO VIPEMŠEK MOZIRJE VOJAŠKI MANEVRI linulih dneh so bili tudi imočju žalske in mozir- eliki manevri pripadni- ubljanske garnizije. Ma- so med občinstvom ili veliko zanimanje. Po i izjavi predstojnikov so Ti, v katerih so sode- tudi teritorialne enote X) uspeli. -er JSPEL TEČAJ < nedavnim je bil v Sol- Eičaj pripadnikov milice 'janju osnov tehnike re- a ponesrečencev v go- spod plazov, ,v smuča- 1 zimskih pogojih. Te- lepo uspel. hh 'TALEC NARED Smo izvedeli, so stro- iki že popravili teptalec t, ki se je pokvaril na Minulo nedeljo, za ka- tero pravijo, da je bila naj- lepša v tej sezoni, je Golte obiskalo skoraj tisoč gostov. Število obiskovalcev se bliža že 50.000. -ez ŠENTJUR GRADNJA KULTURNEGA DOMA Krajevna organizacija SZDL Dobje je prevzela nalogo, da angažira čimveč ljudi pri iz- gradnji kulturnega doma. Precej dela bo moč opraviti z udarniškimi urami, prosto- voljnimi »prevozi in prispevki ter z darovanjem lesa. Dobja- ni so izredno zainteresirani za kulturni dom, še posebej, ker bo najverjetneje letos proslava občinskega praznika v njihovem kraju. VSAK OBČAN BRANILEC Na zadnji seji občinske konference ZK v Laškem so komunisti razpravljali o na- logah v pripravah na splošni ljudski odpor.. Ugotovili so, da je treba v prihodnje po- večati napore za obram^ono sposobnost prebivalstva, zla- sti pa je akcijo treba razširiti na krajevne skupnosti v ta- kem obsegu, da bo ta naloga del vsakodnevne aktivnosti občanov, ker so zastareli na- zori, da je samo armada v miru dolžna 'bdeti nad var- nostjo domovine in da ljud- stvo začne sodelovati .šele ob neposredni nevarnosti. O ČEM KOMUNISTI DO JESENI? Konferenca ZK v laški ob- čini je sprejela program, po OBVESTILO Male oglase spre,)ema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10 ure v soboto Izjemo ma sprejemamo naro- čila za male oglase ii' oddaljenih krajev, bol- nišnic, zavodov in po dobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vso- to denarja. N TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH OB- JAV TER ČESTITK Ce- lje, Trg V. kongre- sa 10. poslu- kitvca ?a. Se. sodeč ceti po 5 seue- * kaj manj kvalitetnega. Izjema v tem je vsekakor celjska »Volna«, ki ima od- tisnjeno na paragonsksm bloku s. V. — 4045/66 v rubriki PRODAJAMO: ga. lanterijo, fotoaparate in joto potreb- ščine, razno drugorazredno blago itd. Pošteno, prav zares.' katerem bodo na ravni občin- sk.e konference razpravljali do jeseni še o problemih kul- ture, prosvete in telesne vzgo- je, o kmetij st%ai in razvoju samoupravnih odnosov na va-_ si, nadalje o socialnem razli- kovanju in problemih neraz- vitih območij, o izobraževa- nju komunistov in aktivnosti krajevnih organizacij ZK. Po izteku poletja pa bodo ocenili ekonomska gibanja v občini, probleme delovnih organiza- cij. Razumljivo je, da bodo analizi podvrgli vse sedaj opi- sani program in seveda pri- pravili ter sprejeli novega za naslednje obdobje. *5KUPŠČ!NA PODPRLA NAČRT DR. *^AMA PEČARJA Poročali smo o podpori sveta za zdravstvo in sociaJno varstvo pri občini Laško. Na zadnji seji občinske skupšči- ne pa je predlog dr. Sama Pečarja za povečano borbo proti alkoholizmu podprla tu- di občinska skupščina. Od- borniki so bili mnenja, da bi potrebna sredstva za ta boj lahko izdvojile že družbene skupnosti, ki na primer sa- mo od proizvodnje piva v dr- žavi dobijo okoli 550 milijo- nov novih dinerjev prispev- kov. Hkrati so bili na seji mnenja, da bi gostince spod- bujali k večji prodaji brezal- koholnih pijač in ukrepali proti prekomernemu točenju alkohola alkoholizmu podvr- ženim osebam, zlasti pa ne mladoletnikom. TRI ŽALNICE LETOS V GRADNJO v gradivu za sejo občinske skupščine v Laškem smo za- sledili tudi to, da bodo letos začeli graditi žalnice v La- škem, Radečah in Rimskih Toplicah. Sredstva za pri- pravljalna dela, zbrana že v minulosti, se letos povečuje- jo za toliko, da je začetek gradnje možen v vseh treh krajih. S prispevki občanov bi bile žalnice seveda mnogo lepše, predvsem pa sodob- nejše urejene. KOMENTAR TRUD NA MAROFU ODVEČ? v prejšnji številki ni bilo več mogoče objaviti novice o tem kako so občani v oko- lici Marofa množično prote- stirali proti sklepu trgovske- ga podjetja MERX, ki je na- meravalo 15. aprila zapreti tamkajšnjo trgovino. Predsed- 'stvu občine so od tam posla- li 370 podpisov in pismo ^ katerem prosijo, da se pred- sednik zavzame zanje, ker imajo mnogi že zdaj po uro daleč do te trgovine, več kot dve uri pa do jurklošterske, ki bi jim bila potlej naj- bližja. Neglede na način, kako so podpise zbirali, trud okoli te akcije ni bil majhen in bd si ga verjetno lahko prihra- nili, če bi se ob novici, spo- ročeni kraju z lepakom, da trgovina razprodaja blago za- radi ukinitve, takoj sporoči- li zadevo na občino. Zakaj? Med podjetjem MERX in nekdanjo IZBIRO, je ob združitvi, ter med občinsko skupščino na drugI strani bi- la sklenjena pogodba, ki med drugim zagotavlja, da prevzemnik trgovske mre- že, se pravi, MERX ne bo zmanjševal števila posloval- nic, potrebnih za preskrbo prebivalstva. Z občine bi o tem podjetje MERX gotovo nemudoma obvestili in jih na to točko pogodbe opozo- rili. No, predsedstvu občine je bilo siporočeno, da'"trgo- vine v Marofu ne bodo uki- li. Zakaj? Ali zato ker so o protestu bili obveščeni prek »Dela«, ali so sami našli v pogodbi točko, ki jim to ne dovoljuje ali pa so sMep umaknili po razgovorih s predsedstvom občinske skup- ščine, zdaj ni niti več bist- veno. Eno vrednost pa predpisi le imajo. So neke vrste re- ferendum, ki opozarja, da brez upoštevanja interesov ob- čanov ne kaže ukrepati. Pod- pisi so hkrati dokaz enotno- sti in za tako raztreseno po- dročje zelo hitrega medse- bojnega obveščanja. še več. Primer je odjeknil tudi na konferenci občinske organizacije ZK, ko so raz- pravljali o koncepciji sploš- nega ljudskega odpora. Med bistvene elemente je bil vključen prvič z moralne pla- ti — skrb za razpoloženje občanov, pa tudi s praktič- ne, kajti ni pametno, da so zaloge najpotrebnejših živ- ljenjskih potrebščin koncen- trirane samo v središčih, da se le-te v sili najdejo pri ro- ki na čim več krajih, zlasti na področjih tako idealnih za obrambo in odpor. Dodaj- mo še podiiise, ki so dokaz, da tradicija hitrega osebne- ga obveščanja, tolikanj zna- čilna za NOV, še ni zamrla. JURE KRAŠOVEC KO STOPI V TRGOViNO... Pravzaprav je zelo zanimivo obiskovati trgovine, opa- zovati ljudi in prodajalce, zlasti še, če vsaj ob takih pri- ložnostih ne spadaš med kupce. Takrat je vse drugače, odpira se nov svet, ne tisti, ki se sicer kaže v odnosih do blaga, kvalitete, cene in seveda do denarnice, ki jo nosiš v žepu. Trgovina se naenkrat pokaže v drugi luči, pa tudi ljudje v njej, ne glede, kje stojijo, ali pred pro- dajalno mizo ali za njo. In tak sprehod, z beležnico in svinčnikom v roki ter fotografskim aparatom, sem si tokrat privoščil v nekaterih prodajalnah celjskega trgovskega podjetja na veliko in malo Tehnomercator. V redakciji nas je zanimalo eno samo vprašanje, ki smo ga seve zastavljali ljudem, ki delajo v teh trgovinah: kakšen odnos se ustvarja med vami in kupcem, ki stopi v trgovino. Torej, šlo je za tisti prvi vtis in stiki HELENA ERJAVC, Krista- lija — Zdi Ee mi, da je naj- važnejši prvi vtis, prvi kon- takt s stranko, ki pride v tr- govino. Zaradi tega je zelo važen dostop do nje. Ta mora biti vljuden in vendar nevsi- ljiv. Takšno mora biti tudi vprašanje, kaj želi in podob- no. In potem je moja naloga, da ji pokažem blago, da jo opozorim na prednosti, ceno in podobno. Gre skratka za moj odnos do kupca. MILAN LEVPUŠČEK, Elek- tro — Tudi meni se zdi, da je važen prvi stik. Že pozdrav stranki mora biti takšen, da spozna, da je v trgovini za- želena in da ji v resnici ho- čemo posvetiti vso pozornost. Enaka vljudnost mora trajati ves čas, tudi tedaj, ko ae mo- ramo uveljaviti kot strokovni ljudje, ko kupcu svetujemo in priporočamo. Tak mora biti tudi konec. Stranka mo- ra spoznati, da je dobro ku- pila, da smo jih ponudili vse, kar imamo. DARINKA JESENEK, Že- lezninar — Vsak kupec mora biti deležen lepega sprejema. Sicer pa se navsezadnje mo- ramo zavedati m to v praksi tudi potrditi, da smo mi za- radi njih in ne obratno. Pri nas je važno tudi to, da stran- ki razumljivo razložimo pre- dnosti in uporabnosti dolo- čenih vrst blaga. Po vsem tem bi rekla, da gre za vljuden sprejem, za pozornost med nakupom in seveda za tisto občutje ob koncu, ki bo kup- ca privedlo v isto trgovino. OSKAR RUTAR, Labod — Prodajalec mora biti tudi do- ber psiholog in ob vstopu kupca v poslovalnico takoj oceniti, kakšna stranka je in kaj pravzaprav želi. Zato je izredno važen prvi razgovor med prodajalcem in kupcem. Gre za oceno želja, zahtev, ki jih ima obiskovalec in ne nazadnje tudi zato, ali je njegova namera po nakupu resnična ali samo nekaj išče. Vse to iskanje pa mora biti povezano z največjo mero vljudnosti. DANICA TURK, Mavrica — Izredno važen je vljuden pri- stop h kupcu. To velja tudi za nas, ki delamo v samo- postrežnih trgovinah. Pa ne samo to, naša dolžnost je še, da pomagamo z nasveti pri nakupovanju. Kupec mora dobiti občutek, da mu hoče- mo v resnici pomagati, skrat- ka v prodajalca mora dobiti z.aupanje, potem bo laže iz- biral in se odločeval za blago. Takšne so bile misli in besede prodajalcev v nekaterih poslovalnicah celjskega Tehnomercatorja. — In ko sem še postajal v trgovinah in opazoval ene in druge, sem v resnici dobil vtis, da ne gre samo za besede, marveč za prijeten in nevsiljiv pristop h kupcem. Trgovina se je v marsičem spremenila .. . Milan Božič .PRI NAS URE KAR DIRJAJO,« SE RADI POŠALIJO V PRVi SLOVENSKI KADETNICI - STROKOVNI ŠOLI ZA MLADE MILIČNIKE V TACNU 120 KADETOV NA STARTU V POKLIC Dolgočasna vožnja mimo krp umazanega snega je hitro minila. Izstopili smo na večji plo- ščadi, obkroženi z večnad- stropnimi hišami, ki so zrasle tik pod strmim pobočjem z gozdom porasle Grmade. — Hotelsko naselje? Sana- torij? so spraševali naši po- gledi. Kmalu smo zagledali sku- pino fantov v sivo modrih uniformah, z belimi našitki na ramenih. — Kadeti! je nekdo na glas razvozlal »uganko«, da smo se mu morali nasmejati. Morda nas je prav zato spremljala dobra volja ves čas med tem obiskom v ta- censki kadetnici ... Ra\-natelj višji inšpektor Anton Župančič nas je spre- jel nadvse gostoljubno, še preden pa je kaj več povedal o šoli in življenju v njej, je razkazal prostore, v katerih šolajo miličnike po novem, kadetskem sistemu ... Ogledali smo si učilnice, kabinete, laboratorije in ga- raže, torej najprej prostore, kjer se kadeti šolajo, pa in- ternat, jedilnico in ambulan- te. Popeljali so nas tudi v nastajajoči šolski muzej, kjer bodo uredili najrazličnejše zbirke orožja in predmetov, ki so jih pr: kaznivih deja- njih uporabljali storilci sirom po Sloveniji. S posebno skrbjo so nam pokazali učne pripomočke, ki jih rabijo pri strokovnih predmetih, pa naprave, na katerih opravljajo kadeti praktične vaje in se tako že med šolanjem vživljajo v vlo- go miličnika. Bežen ogled vsega je bil kajpak premalo, da bi še bolje spornali kadetnico. Vsak korak več po njenih prostorih pa nas je znova prepričal, da prevladujeta v njej red in disciplina, da je vseko delo v njej resno delo in da drugače sploh ne more biti, če hočejo iz otrok vzgo- jiti može. v kadetnico namreč ne sprejemajo odraslih, ker je za tiste, ki so odslužili voja- ški rok, posebna miličniška šola; ne sprejemajo pa tudi starejših od 17. let. šola je namenjena tako rekoč fantom, ki se takoj po končani osem- letki odločijo za poklic mi- ličnika. P..avnatelj je kasneje, ko nas je seznanjal z razvojem in načrti šole, dejal, da bodo čez kakšnih deset let šolali miličnike samo v kadetnici. Tako bo, je povedal, tudi zato, ker bo moral imeti vsak miličnik v Sloveniji srednjo izobrazbo, tako izobrazbo pa si pridobijo kadeti, če uspeš- no končajo triletno šolo v Tacnu . .. Dosedanja odziv za kadetni- co je zadovoljiv. Največ ka- detov je šola sprejela z ob- močja ljubljanske uprave jav- ne varnosti — 102, nato pa: z območja mariborske UJV — 73, celjske — 62, kranjske — 4,5, koprske — 41, novo- meške -— 33, murskosoboške — 33 in novogoriške UJV — 33. Kadeti so večiaoma iz delavskih družin, manj pa jih je iz družin uslužbencev, upokojencev in kmetov. šolanje v kadetnici je brez- plačno. Kadeti dobe brezplač- no tudi uniformo, hrano, sta- novanje itd. Vsekakor je do- brodošla tudi žepnina, ki jo' dobe kadeti vsak mesec spro- ti za razne prostovoljne (ne- šolske) izdatke (kino, ples itd.). Enkrat na mesec smejo iti domov, obiske pa lahko sprejmejo večkrat. Veliko ka- detov je povedalo, da je šlo v šolo zato, da bi bili opro- ščeni vojaščine. Z zakonom je namreč urejeno, da se prizna kadetom, ki uspešno končajo triletno šolanje, vo- jaški rok. Letos bo končalo triletno šolanje okoli 120 kadetov. Najprej bodo šest mesecev pripravniki, po poteku tega časa pa samostojni miličniki, usposobljeni za delo v pro- metu, na splošnih postajah milice in na drugih področ- jih. Nekateri pa so se že zdaj odločih za nadaljnji štu- dij na višjih in visokih šolah. Kadeti bodo znatno okrepili splošne in prometne postaje milice. Velika vrzel pa bo kljub temu še ostala, saj manjka trenutno v Sloveniji okoli 800 miličnikov. Kadeti med poukom plavanja v pokritem plavalnem bazemi BESEDA KADETOV Med 120 kadeti, ki bodo čez dva meseca konča šolanje v Tacnu in odšli na šestmesečni staž, je tui tehle devet fantov. Doma so iz novomeške, celjske i murskosoboške okolice. »Študij res ni lahak, toda kdc hoče postati miličnik, ga mora sprejeti in obvladati,« a povedali skoraj vsi hkrati, sicer pa menijo: »ZDAJ VEM, DA SEM ŽELEL« OTO HOZJAN iz Lendave: »Po osnovni šoli sem se vpisal v gimnazijo in jo nekaj časa tudi obiskoval. Ko pa sem v murskosoboškem Vestniku prebral razpis za vpis v kadetnico, sem se takoj odločil. Ukvarjal sem se z radio-1 amaterstvom in zaslutil, da bom imel možnost to dejav- nost še razviti in se v njej izpopolniti. Tedaj sem mislil, da bom to lahko naredil kot miličnik, zdaj, ob kon«cu šole, pa tudi vem, da sem si ta poklic vedno želel.« NOBENEGA DOMOTOŽJA JANEZ ROM iz Jurke vasi: »Poklic miličnika me je veselil, pa sem se odločil, se vpisal v kadetnico in zdaj sem tik pred koncem šolanja, čas je zelo hitro minil, posebno naglo pa mi beže dnevi v tretjem letniku. Do- motožja nisem nikoli poznal, sicer pa tudi ni bilo časa za to. Do zdaj je šlo vse dobro, upam, da bo tako do konca, do prvega službenega mesta. Zelo rad bi bil prometni miličnik v Ljubljani.« RAD BI ŠTUDIRAL ANTON MURGELJ iz Gotne vasi: »V to šolo so me privedli predvsem tile razlogi: da je absolventom kadetske šole priznana srednja izobrazba, da kadeti hkrati odslu- žijo tudi vojaški rok, da je v času šolanja vse brez- plačno, ne nazadnje pa je to zanimiv poklic. V šoli ima kadet sicer mnoge ugodnosti. Mene je na primer presenetilo to, da se mora vsak kadet naučiti voziti moped, motor in avto. Z zanimanjem pričakujem prvo delovno mesto, zelo rad pa bi še študiral.« PREHITRO MlNEl VLADO KOVAČ iz Žalca: »Šolanje prehitro mine: dobiš prijatelja, pa se že morata raziti. Iz Savinjske doline nas Je pet, a samo jaz sem v tretjem letniku. Pravijo, da Tsem dal zgled, pa naj bo tako. šola je za- nimiva, nič manj predmeti, ki jih spoznavamo, tudi drugega življenja ne manjka. Če bi se odločil za naj- ljubši predmet, bi bilo to motoroznanstvo.« »TJA, KJER SEM BIL NA PRAKSI« ANDREJ STEINER iz Prebolda: »Prvi sem iz našega kraja v tej šoli, gotovo pa ne zadnji. Odločil sem se, ker sem si dejal, da je kadetnica nova šola, ki jo velja spo- znati, pa tudi veselje, da bi se česa novega naučil in spo- znal miličniški. poklic, sem imel. Priznam, da me je prvi mesec malo imelo, potem pa sem se hitro vživel v novo okolje in se povsem privadil. Zdaj si najbolj želim, da bi uspešno končal in dobil službeno mesto v Novi Gorici, kjer sem bil na praksi.« »ČUDNO SO ME GLEDALI« FRANC ŽVAN iz Dolenjskih Toplic: »Ko sem videl razpis za to šolo, sem povedal staršem, da bi se rad vpisal. Ker niso imeli nič proti, sem zdaj tu, kjer sem. Ko sem se prvič doma pokazal v uniformi, so me nekam čudno gledali, tako da se potem tudi med vrstnike nisem upal. želim si, da bi kot miličnik delal v Ljubljani.« POKLIC - NIČ NOVEGA! JOŽE ŽABKAR iz Moščancev pri Murski Soboti: »Oče je bil miličnik, in ker smo imeli uniformo v hiši, sem jo vzljubil in sklenil, da jo bom, ko bom večji, tudi sam nosil. Želja se mi je izpolnila in kmalu bom miličnik. Domov grem vsak mesec, da s kolegi kaj poklepetamo. Kje bom v službi, ne vem, želim pa si priti na splošno postajo v Ljubljano.« PRENATRPAN PROGRAM ANTON TUŠEK iz Ljutomera: »Iz ljutomerske oko- lice nas je precej. Pogosto se sestajamo in se pogovar- jamo. Tudi domov gremo včasih skupaj. V prostem času zelo rad berem, sicer pa je takega časa malo. Učni program je prenatrpan, mislim, da bi bilo bolj prav, ko bi bil namesto triletnega štiriletni pouk. To bi samo koristilo, ker bi si znanje še bolj utrdili.« POKLIC JE TEŽAK DUŠAN GREGORIN iz Celja: »V šolo sem prišel zato, ker so bili dobri pogoji in ker me je poklic zani- mal, šolanje res ni lahko, če pa se zavzameš, snov obvladaš. Znanje je miličniku še kako potrebno, saj njegov poklic niti malo ni lahak. Vselej ima opraviti z ljudmi in nikoli ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Sam bi šel rad na prometno postajo, vleče pa me tudi nadaljnji študij.« DOLEmmiST * TEDNIK*VESmiKyvsak četrtek 60.000 izvodov ! POJASNILO K ČLANKU „GORDIJSKi VOZEL" 1. Vprašanje novinarja .Se- rer Janeza: Dobili smo zapis- nik javnega tožilstva, kaj mi- slite o tem? želimo vas zašči- titi, kajti občutek imamo, da se vam hoče -j-^d-ti krivica! fe to nadaljevanje gonje proti f&m, ki jo je nekoč vodil Delak Tone? Obtožnica te bremeni »zlorabe položaja v tujo krist«? Odgovor: Nimam dokazil, da je ta gonja sedaj namenje- na ravno proti meni, vseka- kor pa vem, da je Delak To- ne o tej stvari razpravljal na konferenci ZK. Absolutno od- tlanjam izraz »Zloraba v tu- jo korist:<, ker smo olajšave članom ZB dajali na občin- sko pobudo in na podlagi priporočil občinskega odbora ZB. O olajšavah je sklepal sa- moupravni organ. 2. Pravijo, da ste osebno oproščali? Zakaj ni bil spre- jet odlok? Absolutno nel Oproščal je samoupravni organ na podla- gi priporočila občinskega od- bora ZB. Pričelo pa se je tako: do leta 1963 prispevek za komunalno opremljanje ni bil stvaren in zato olajšave tiiso prišle v poštev, takrat je bil ta prispevek le 750.- Ndin. Ui tudi nismo organizirano Opremljali sosesk. V letu 1P64 in I9f)5 smo šele pri star.'o- Vanjskem skladu pričeli ure- jati soseske na podlagi zako- la o urejanju mestnih zem- ljišč in ustreznega odloka iz leta 1963. Prispevki k ure- ditvi niso bili visoki, ker so zemljišča bila poceni, blo- kovnih gradenj je bilo večje števUo. Med prvimi je zapro- sil za olajšavo tovariš Ceh- ^^r na občinski odbor ZB (ki sedaj hrani prošnjo), ki je Sradil stanovanjsko hišo na Soseski Ložnica, ZB se je ^upno s tovarišem Cehner- •l^na obrnila na takratnega žu- pana r.3lak Toneta. Ta je ta- krat zahteval, da v naši de- lovni organizaciji najdemo način plačila tega prispevka. Ob priložnosci sem vprašal jjravobranilca za mnenje in ta mi je izrazil mišljenje, da, če ni neka stvar v zalconu posebej zabranjena, ali isto- smiselno v odloku, veljajo sklepi samoupravnih organov. S takim stališčem sem potlej pristal na to, da naši samo- upravni organi izvrše oziro- ma sklepajo o olajšavah čla- nom ZB. Seveda se mi nismo čutih pristojne za odločanje komu se naj olajšave dajejo in smo zato le take prošnje upoštevali, za katere je ZB dala priporočilo. Kot prvemu smo dali olajšavo tovarišu Celinerju v letu 1965 še pri Stanovanjskem skladu, ka:- • je Jeromel Mariji v Grižan (tej je celo zaradi težavnega socialnega stanja občina dala gradbeno dovoljenje takoj), Pajenk na soseski Poreber v letu 1967 (polovica prispev- ka), četina Matija (delno), v letu 1967 (soseska Poreber), Vipotnik Niko, Žalec (ni re- aliziral), Herman Jože sose- ska Poreber v letu 66/67, Vod- lan Polzela v letu 1967 (ven- dar je v te soseski prišlo do spremembe, da srispevek ni bil več obvezen, Gorišek Vla- do, Poreber, ki mu je bilo prvič oproščeno pol, ker pa je ponovno prosil, je bila olaj- šava izvedena v celoti. Občin- ski odbor je izdal še večjo število priporočil, ki smo jih upoštevali tako, da smo gra- ditelje borce usmerjali na gradnjo na parcelah, kjer pri- spevek ni bil obvezen za pla- čilo. Ker je Finančna kontrola SDK v letu 1968 priporočila, da opustimo te vrste olajšav in tudi občanska pra\ma sUlž- ba je bila tega mnenja, smo dne 28 . 3. 1968 razpravljali na razširjeni seji DS naše delov- ne organizacije, da se olajša- ve v naši delovni organizaciji opuste ter da se naj na ob- čini v Občinski skupščini te zadeve urede s predpisi. Po tem datumu smo v naši de- lovni organizaciji pomagali borcem graditeljem tako, da smo jih usmerjali na parcele, na katerih ni bilo komunalnih stroškov ali pa smo sklepali pogodbe, da si sami zgrade komunalne naprave v skladu z novimi predpisi, sprejetimi v letu 67/68. 3. Dobili smo informacijo od predsednika Skupščine občine Žalec, da je v letu 19(i5 bilo sprejeto za take olajšave priporočilo SZDL na neki skupni konferenci v upravi kombinata? Tako priporočilo je bilo sprejeto. Sploh pa je Repub- liški odbor ZB v letu 1965 in ka.sneje .lajal taka priporočila Občinskim skupščinam in or- ganizacijam ZB. Zakaj ni Skupščina sprejela odlok kot ga imajo nekatere občine (Be- žigrad, škofja Loka, Kranj itd . . .) naj odgovore pred- sedniki skupščine! Z župa- nom Rozmanom sem večkrat o tem govoril in ga prosil, naj te stvari urede na občini. 4. Se čutite krivega materi- alno in moralno? Je bil kdo oškodovan? Nasprotno! Saj sem skupaj s samoupravnimi organi sma- tral, da vršimo le plemenito delo, za katero sem priprav- ljen tudi odgovarjati, če se komu zde te olajšave kljub samoupravnim postop- kom pravno nedopustne je to stvar gospodarskega sodišča, kjer ne pride v poštev od- vzem imunitete, Vkljub štiri- sto članom ZB je bilo preko občine zgrajeno le 1 stanova- nje za člana ZB. Skupne olaj- šave niso presegle vrednost enega stanovanja, čeprav o- lajšave nikomur od članov ZB nismo odklonili, ki je predlo- žil priporočilo občinskega ZB. Te olajšave niso šle v breme indivitiualnih graditeljev, ker je podjetje z zmanjšanjem poslovnih stroškov in nekate- rimi drugimi viri lahko krilo te olajšave. 5- Ali menite, da je prav, da se vam odvzame mai;dat odbornika občinske skupšči- ne? Kako se počutite? Smatram, da bi bil odvzem mandata nezakonit, ker ni mogoče negirati sklepov sa- moupravnih organov in pri- poročil ZB ter sodelovanje predsednikov občinskih .skup- ščin pri teh olaj,šavah. Počutim se utrujenega, ven- dar nemirnega. Ta gonja in anonimne prijave, ki sicer ni- so osredotočene narne, so znamenje nepoštenih name- nov. Pošteni ljudje pa sodi- jo drugače, javno mnenje iz- kazano na zborih volivcev je bilo v prid dosedanjim olaj- šavam borcem. Videlo sc je, da so maščevalni posamezni- ki želeli tudi plemenite stvari spremeniti v korist • ojih sla- bih namenov. Človeku je lah- ko le hudo, da pripisujemo anonimnim prijavam tolikšen pomen, da hočemo na vsak način najti krivca in napravi- ti iz plemenite dejavnosti sod- ni prekršek! 6. Se strinjate s .sklepi ob- čanov na zboru volivcev v Žalcu? \ Da, strinjam se, kajti prav je, da javnost ve, kako so stvari potekale. Zbor voliv cev je glasoval, da se strinja z olajšavami in, da se v bo- doče naj te olajšave urede z odlokom! Pa tudi zato, da se prenehajo intrige. K članku pripominjam še to, da je no- vinar Janez Sever dob I ^dno povzel v članku izjavo Dela- ka Toneta, iz katere je raz- vidna želja po nadaljnji go- nji proti meni! Kaže, da sta njegova častna partijska be- seda na seji občinskega ko- miteja, da bo prenehal z go- njo proti meni in njegova ro- ka komunista v navzkrižju z njegovim značajem. Jasno pa je, da brez njegove vzpodbu- de v primeru tovariša Cehner- ja verjetno ne bi izbrali ta način olajšav, zato je dolžan tudi on na »zatožno klop«! Menim, da gre razen primera Goriška za »navadne občane« kot jih imenuje tovariš Delak Tone. O moralni upravičeno- sti Goriška in drugih, ki so jim bila dana priporočila s strani zveze borcev, pa naj da pojasnila Občinski odbor ZB Žalec. Menim, da je pristop Nove- ga tednika k tej zadevi ten- denciozen, jemlje namerno ugled in zato bom v prihod- nje sodno postopal za neob- jektivno obveščanje! DEBIC DANE Pripis uredništva: Zaradi pomanjkanja prosto- ra bomo objavili pripis novi- narja Janeza Severja, avtor- ja članka »žalski gordijski vo- zel« — šele v naslednji šte- vilki. 15. april 1970 STRAN 11 tedenski mosKok Sovjetsko ljudstvo spoštv.je spomin Lenina, toda marsika- teremn prebivalcu ZSSR gre- do na Sivce pretiram in na- buhli slavoapetn, ki nimajo s Leninovim življenjem in de- lom nič skupnega Zato m čudno, če oh stoletnici Leni. novega rojstva krožijo med ljudmi tudi šale. .. Ena iz- med Sat pripoveduje o nate- čaju za Leninov spomenik. Prva nagrada: Leninov spo- menik — Lenin. Druga nagra- da: Lenin bere Puškina. Tret. ja nagrada: Puškina bere Le- nin .., Star možakar bi rad dobil stanovanje. Najprej je poslal prošnjo partijskemu komiteju, potem CK in napo- sled samemu Leninu. Odgo- vora ni bilo. Odšel je na CK, toda tam so mu povedali, da je Lenin umrl že leta 1924. »čudno,« je dejal starec, »kii. dar partija potrebuje Lenina, je živ. Kadar va jaz potrebu- jem Lenina, je mrtev.«... V Atenah se je spet končal eden izmed »zarotniških procesov,« s katerimi grški vojaški re- žim vliva strah svojim na- sprotnikom. Obtoženci so ,ori. povedovali o trpljenju in mu- čenju v zaporu Eden izmed obtožencev je na procesu de- jal: »Ko me ie vojaška polt- ciia »strokovno obdelala«, sem v štirih urah priznal, da sem podtaknil štiri bombe.« . . . Tiskovni urad OZN bo za 25-lctnico OZN izdal zgodovi- no svetovne organizacije To- da supersilama ta zgodovina ni všeč. Sovjetska zveza je nezadovoljna z opisom mad- žarske vstaje leta 1956, ZDA pa niso zadovoljne z opisom ameriške intervencije v Do- minikani. Verjetno bi bile ZDA zadovoljne, če bi bila o- menjena samo Madžarska, ZSSR pa bi bila zadovoljna, če bi bila omenjena samo Do- minikana in Vietnam ... Nek- danji izraelski premier Ben Gurion je izjavil, da so Fran- cozi najbolj antisemitski na- rod v Evropi. Jezni komenta- tor >,Monda» je takole zapi. sal. / -ez dvoma je težko u- gotoriti, kateri narod je naj- bolj antisemitski, toda Ben Gurion po čudnem naključju pozablja, kdo je odgovoren za pogrome in Hitlerjev geno. .eid-c..^_____ Nič več takega dopolnjevanja občin Republiška skupščina je odločila, da je treba še letos spremeniti sistem dopolnilnega financira- nja občin v Sloveniji Naposled je dozorel sklep: sedanji sistem dopolnilnega fi- nanciranja občin je treba sprememiti. Tako sta odloči- la republiški in prosvetno- kulturni zbor slovenske skup- ščine. Poglejmo, kateri so razlogi, TELEGRAMI CAPE KENNEDV — V soboto U. aprila je poletela na Luno tretja človeška ekspedicija, naj- bolj »znanstvena« doslej. Astro navta Lovell in Haise se bosta celih devet ur sprehajala po Lu- nini površini KAIRO — Namestnik amerišice- ga ziuianjega ministra Joseph Si- SCO je obiskal Kairo. Obisku pri- pisujejo velik pomen, ker je to po izraelsko-arabski vojni junija 1967 prvi visoki ameriški diplo- mat, ki je obiskal ZAR. TOKIO — Po umoru ugrablje- nega zahodnonemškega veleposla- nika Spretija v Ciudad Guatemali, je japonska vlada naročila vsem svojim diplomatom, naj se vrne- jo domov, ker »niso več vami«. Tudi številni drugI diplomati se pripravljajo na odhod. BONN — Zahodnonemški kanc- ler Brandt se je vrnil z uradnega obiska v ZDA, kjer se je med drugim pogovarjal s predsednikom Nixonom. Politika sta se pogovo- rila o vseh pomembnejših svetov- nih problemih, toda še posebej o sedanji Brandtovl politiki »odpi- ranja na Vzhod«. TEHERAN — V Iranu so usmr- tili devet tihotapcev mamil v ok- viru akcije, da bi zatrli promet z mamili. Doslej so zaradi neza- konite trgovine z mamili usmrtili 28 oseb. ATENE — Nekdanji voditelj ci- prske podtalne organizacije EOKA, ki se je bojevala proti Britancem, je ostro napadel nadškofa Ma- karia, t)Teclseclnlks ciprske repub- like. General Grivas je Makariu očital, da je izdal ideal »enosisa«, priključitve Cipra h Grčiji. LONDON — Britanski parlament je zavrnil zakOTKkl predlog o lega- lizaciji evtanazije cwlroma »uboja iz usmiljenja«. LONDON — Britanski premier Harold Wilson je izjavil, da bodo britanske čete ostale na Severnem Irskem, dokler bo zahteval polo- žaj. To je dejal potem, ko se Je v zadnjih dneh položaj v Ulstru naglo poslabSal. ki so skupščino navedli k ta- kemu sklepu! Sedaj teče dopolnilno financiranje prek republiške izobraževalne skupnosti Le-ta namreč dolo- ča vsako leto merila in po- goje za zagotavljanje poseb- nih dopolnilnih sredstev te- meljnim izobraževalnim sku- pnostim. Ta merila vsako le- to potrjuje repibliška skup- ščina. Lahko i'h potrdi, lah- ko jih zavrne ne more pa v njih ničesar spremeniti, kajti sprejema )ih skupščina republi-ške izobraževalne sku- pnosti. V njih pa niso določena le merila amp^i-: tudi pogoji, ki jih mora občinska skupščina (ne temeljna izobraževalna skupnost, k;iteri so dopolnil- na sred-tva namenjena) iz- polniti, če naj temeljna izo- braževalna skupnost dobi do- polnilna sredstva. Pogoji so trdi. Skupščina mora predpi- sati najmanj 3,2-odstotno pri- spevno stopnio iz osebnega dohodka, razporediti za šol- stvo nsjmanj 60 odstotkov od stalnih prispevkov, razen od prispevka za uporabo mestne- ga zemljišča, in tolikšen de- lež davkov itd. itd. Potemtakem republiška iz- obraževalna skupnost močno posega v vse financiranje ob- čine. Občinska skupščina mo- ra torej napeti vse sile, da v celoti pokrije potrebe na področju izobraževanja in vzgoje. Kaj bo pa z njenim propračunom, kaj s socialni- mi službami:, kaj s komunal- nim gospodarstvom itd., pa ni tako pomembno. Vse te zadeve bo pokrila s sredstvi, ki ji ostanejo potem, ko po- krije potrebe šolstva. To je seveda prisililo občinske skupščine, da so predpisovale precej višje prispevne stop- nje, kakor so bile priporoče- ne v republiški resoluciji. Tako se je RIS pojavila KAMBODŽA NA UDARU — Po strmoglavi jen ju princa Sihanuka se položaj v Kambodži naglo slabša. Vnemajo se že spopadi med kamboškimi silami in sever, novietnamskimi enotami in enotami FNO Južnega Vietnama. Na sliki: dva kambo.^ ška vojaka sta se »potuhnila« v senci oklopnega vozila zaradi ostrostrelcev osvo. bodilnih sil FNO, ki bi radi preprečili kamboškim vojakom, da ponovno zasedejt) kamboško vas. Telefoto: UPI v razmerju do občin kot v bistvu republiški organ, saj je opravljala posle, ki sodijo pravzaprav v pristojnost re- p;'.bliške skupščine. Sredstva za dopolnjevanje izvirajo iz republiškega pro- računa. V njem je bilo le- tos zagotovljenih 110 milijo- nov dinarjev in je RIS sesta- vila pač taka merila, da so sredstva razdelili, če b: jih bilo več, bi bila merila in pogoji morda blažji. To so torej poglavitni raz- logi za tako odločitev repu- bliške skupščine. Sklenili pa so, naj izvršni svet pripravi predloge za spremembo si- stema, in sicer tako, da bo lahko novi veljal že v pri- hodnjem letu. Spremenili naj bi ga po naslednjih načelih: merila in pogoje za dopolnje- vanje naj določa republiška skupščina- Pri tem je treba upoštevati celotno dejavnost občine in ne le vzgojo dn izobraževanje in končno: pra- vico do dopolnilnih sredstev bi si lahko pridobila občina, če upošteva predvstm pripo- ročilo republiške skupščine glede višine prispevnih sto- penj. V. 4»; tedenski zunanjepolitični pregled V četrtek, 16. aprila se to- do na Dunaju nadaljevali ta- ko imenovani pogovori SALT. Ta kratica, ki se čedalje po- gosteje uporablja, stoji na- mesto štirih d( Igih besed (v anglerčlni): pogovori o ome- jevanju strateškega oborože- vanja. In kaj je strateško- oboroževanje? * To je proizvodnja raket MIR V (spet kratica) oziro- ma raket z več atomskimi naboji, ki se med poletom »razkropijo« in vsaka zase leti potem neodvisno proti vnaprej določenemu in izra- čunanemu cil,iu. To je ofen- zivno strateško orožje. Strateško orožje so tudi rakete ABM oziroma antiba- listične rakete, ki naj bi pre- strezale prihajajoče »ofenziv- ne« rakete in jih uničevale. ABiVI .je defenzivno orožje. Toda pojma »ofenziven« In »defenziven« se popointma pomešata, kadar poskusa ena in druga stran dokazati, da je ogrožena zaradi mrz- ličnega oboroževanja druge strani. Sovjetski premier Aleksej Kosigin ,;e na pri- mer med obiskom v Londo nu v razgovoru z novinarj' začudeno vzklihnil. kako mo- re biti graditev antibalistič- nega oziroma antiraketnega sistema ofenzivna Že ime pove. da ,ie tak s's em nane njen obrambi proti ofenziv- nim ra^ictam Toda v Pert;!g()nu obramb, nem ministrstvu Z\i.\, niso bili tega mnenja. Truili so, da je graditev antiraketnega s"stcma prav tako ofenzivna Svoje sklepanje so utemelje- vali takole: če Rusi na pri mer obdajo IMoskvo in Le. ningr^d z antiraketnlmi ra- ketami (»tenki;< ali delni an- tira'fetni sistem), rmanj-ajo učinkovi o t m' ri nega ame riškega »povračilnega ud;;r- ca« na ti dve mesti in s tem porušijo tako imenovano »ravnotežje s'rahu«. 7ato le predsednik Nixon no do!gh posvetovanjih sMonil da mo- rajo 7Ay\ začeti graditi tucii svoj »t*"nki« ali delni antira- ketni sistem. .lavnost ki ,je močno zm^ dena zariidi iu"en h razprav in dokazov »jastrebov«, jim dostikrat ne ve učinkovito ugovarjati ker nima v roVai zadovoljivih podatkov šele dostikrat pir:n'je se pogosto krat izkaže, kako /elo so se motili ali celo lagali vojašk strokovnjaki. Značilen primer za dont nevni »bombniški razkoraki je iz leta 1955. Takrat s ameriški vojaški strokovnja ki trdili, da imajo v ZSSl že toliko strateških bombni kov, da je nastalo resno ne. ravnotežje (razkorak) med ameriško in sovj?tsko bomb. niško silo. V resnici so Rusi pošiljali svoje strateške bombnike, da so letali v kro- gu. S tem so naredili vtis, da jih imajo dosti več, kakor so jih v resnici imeli. Na Dunaju naj bi se začela prava pogajanja po Helsin kih, kjer so bili samo »pred- hodni pogovori«- Uspeh po. gajanj je zelo negotov, ker nobena stran ni hotela »za- mrzniti« Lstnega st.ateškesa oboroževanja- Toda pogaja- nja bodo zapletena tudi za- to, ker so tako v ZDA kakor v ZSSR ».jastrebi« in »golo- bi«. V določenem trenutku lahko zmaga stališče enih. v naslednjem trenutku sta iš e drugih. Zlilo bodo pogajanji dolgotrajna in naporna, nih- če pa ne more .jamčiti, da bodo tudi uspešna Položaj v Kambodži se po strmoglavlj^nju princa Noro doma Sihanuka naglo slab a že takoj prve dni po prevr:^tu so na precejšnjem delu kam- hoškega ozeml.ja, posebno n;i meji z .lužnim Vietnamom, prevzele oblast sovemoviet- namske osvobodilne enote. V kambošl.ein glavnem mestu Phnom Penhu vlada mobili- zacijsko ozračje. Mladina vadi z orožjrm, na pomemb- nih točkah v mestu koplje- jo zaklonišča in rove. iz pro- vinc priliiijajo čedalje bolj vznemirljive novice Najbolj vznemirljiva .it- no- vica o poko u Vietnamcev v taborišču v Prasoti. Kasn bodži živijo tudi Vietnam«', posebno v bižnj kambo'ko- vietnamske meje Očitno ;e. la se kamboške vojaške "'b- rasti bojijo teh Vietnamcev. una,jo jih zo «>ovražnike. Ali Je pokol v Prasoti znampn.l* za začetek orave državljan- ske vojrit v Kambodži? je to res. se deželi oteta o dobri časi Pomen« da Jo po toliko letih mirU '.dai tudi Kamhodža na vrsti, rta okusi vsaj del strahot, ki jih že leta okuša .lužni V'et.iam RIM — Zahodnonemški zunanji minister Schoel je med obiskom v Rimu povedal, da ZR Nemčlia nasprotuje graditvi orjaškega po- speševalnika delcev pri Doberdo- bu. Dejal je. da ZRN nima še no- benega takejja evropskega atom- skega centra, medtem ko ga Itall ja irmi tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m CK ZKS o ODPRTIH VPRA- ŠANJIH KMETIJSTVA — Central ni komite ZK Slovenije je v torek prejšnji teden obširno obravnaval družbeno ekonomske vidike razvo- ja slovenskega kmetijstva. Ing. Mi- lovan Zidar je v svoji uvodni bese- di med drugim dejal, da sta slabo organizirano kmetijstvo in premaj- hna povezanost s trgovino ter pre- delovalno industrijo postavila kme- tijstvo pred težavne probleme. Hkrati nerazvita samouprava v .za- družništvu In kooperaciji dostikrat postavlja kmeta v poKožaj opazo-' valca. prepočasi pa ga vključujemo v samoupravno odločanje. Na vasi je pogostokrat občutek, kot da se družba odreka temu delu prebival- stva Naš družbeni interes pa je, da ostane tudi v prihodnje naša pokrajina naseljena, tako v dolinah kot v gorskem svetu, ker je ''O tudi eden izmed pogojev za učinko- vito izkoriščanje vseh naravnih vi- rov kot tudi za razvoj turizma. Prav tako je to pomemben element nacionalnega obstoja in obrambe domovine Kmetijstvo ne prenese velikih nihanj na trgu. Zato je tre- ba uveljaviti anticiklično politiko in družbeno intervencijo Potrebno je osnovati rizlčne sklade in tes- nejše sodelovanje med proizvajalci in trgovino. Družba naj z nekateri- mi ugodnostmi podpre prenavlja- nje zasebnega kmetijstva (ugodnej- ši krediti, bolj prilagojena davčna in zemljiška politika itd.) Med dru- gim naj bi spremenili tudi zakon o dedovanju, da bi preprečili drob Ijenje kmetij. O vsej tej problematiki bo raz- pravljala tudi konferenca ZK Slo- venije v juniju. ■ TITO V SLOVENIJI — Pred sednik Tito je s soprogo Jovanko v soboto odpotoval z Brionov na Br- do pri Kranju. Spotoma se je us^a- vil v Postojni, kjer se je zanimal za turistični in gospodarski razvoj občine ter za to, kaj bo mestu pri- nesla nova hitra cesta. V nedeljo je Tito obiskal hotel »Golf« na Ble- du, v ponedeljek je bil na rednem zdravniškem pregledu v Ljubljani. Nato pa je bil v drogeriji Centro- Kinetilstvo na trdii-3jša tla merkurja in v hotelu »Union«, od- koder se je vrnil na Brdo. S KIDRIČEA E NAGRADE — V petek so v Ljubljani podelili letoš- nje Kidričeve nagrade Kidričevi nagrajenci so prof dr ,Iože Rant orof dr Ivan Vidav in prot dr. Darko Jamnik s sodelavci dr. Ga brijelom Kernelom. dr Nikom Be- zičem, ing. Dušanom Brajnikom, ing. Antonom Brinškom. dr. Uro- šem Mikvažičem in ing Jožetom Šnajderjem. Hkrati so podelili šest nagrad Sklada Borisa Kidriča in devet nagrad za iznajdbe in izpo- polnitve. ■ STO NOVIH ŠOL — Izvršni svet SR Slovenije je prejšnji teden razpravljal o investicijskem progra- mu za gradnjo osnovnošolskega prostora v obdobju do 1. 1974. V tem ča.su naj bi v Sloveniji zgra- dili 100 novih šol ter preuredili in dozidali dodatne prostore v 270 os- novnih šolah. Vse to bo stalo okrog 500 milijonov dinarjev. H STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV — Na nedavni seji CK ZKS je Vinko Hafner govoril o predlogu posebne podkomisije v okviru skupščinske komisije SRS za izpopolnitev sistema socialnega z.avarovanja.. Po tem predlogu naj bd kmetje prispevali za svoje sta- rostno zavarovanje dve tretjini sredstev družba pa eno tretjino. Kmečko gospodarstvo bi prispeva- lo letno povprečno po 500 do 1000 dinarjev, pri čemer bi za socialno najšibkejše prispevala družba polo- vico Zavarovanje bi bilo obvezno. Mesečna pokojnina bi za sedanje razmere znašala 250 dm Pravico do pokojnine bi dosegli zavarovan- ci pri 65. letih starosti (moški in ženske). Prve pokojnine bi začeli izplačevati v začetku leta 1974, pre- jem.ali pa bi jih lahko le tisti osta- reli kmetje, ki bi izročili posestva mladim naslednikom, brez delitve posestva na več otrok Tako bi preprečili nadaljnje drobljenje kmetij, kmečka mladina pa bi raje ostala pri starših ■ VOJAŠKE VAJE - Na Gorenj- skem so bile prejšnji t^z-den več- dnevne vaje enot JLA, teritonalne obrambe, civilne zaščite in milice. V soboto so si vaje ogledali tudi Stane Kavčič, Janez Vipotnik. Tone Kropušek. Albert Jakopič, Janko Rudolf, predsedniki gorenjskih ob- čin in drugi ugledni gostje. ■ URAN NA ŽIROVSKEM VR- HU — Geološki zavod Slovenije bo na Žirovskem vrhu nadaljeval raz- iskavo ležišč uranove rude do leta 197^ nato pa nameravajo zgraditi naprave za predelavo rude v kon- centrat oksida. 12; JAKI PONOVNO NA ZATOŽNI KLOPI KDO STOJI V OZADJU TOŽBE UMETNOSTNEGA PAVILJONA IZ SLOVENJGRADCA ALI KAKO DALEČ SEGA NAŠA »RESNIČNA« DEMOKRACIJA. • Spor med Umetnostnim paviljonom iz Slo- venj gradca in Jožetom Horvatom-Jakijem se nadaljuje. Zastopnfk zasebne tožbe se je namreč pritožil na nedavno razsodbo okrožnega sodišča jn zahteva ponovno obravnavo, tokrat celo pri Vrhovnem sodišču. • Ne glede na izid, se ob tem sporu vsilju- je v ospredje nekaj vprašanj, med njimi to, kdo plačuje te »brezsmiselne« spore in čemu to pravdanje služi?! Od odvetnika Jerneja Gori- čana smo izvedeli, da se je zagovornik zasebnega tožite- ]ja pritožil na razsodbo okrožnega sodišča v Celju, ki, je nedavno razsodilo, da Ja- jci — ni kriv. O tem smo pisali. Bolj kot sama tožba, ki je pravno tako in tako formuli^ rana, je zanimivo ozadje tega spora. Kot je znano, je pred tremi leti Jože Horvat Jaki, slikar iz Nazarij dopisniku Ljubljanskega Dnevnika Ja- nezu Govcu v sproščenem razgovoru iznesel tudi nekaj svojih misli in gledanj na na- še kulturne sfere, oziroma razmere v slovenskem slikar- stvu. Kot miselno podlago je slikar Jaki, katerega pozna- mo kot človeka, ki se ne ogreva za diplomatsko izurje- nost pri izrekanju svojih mnenj in zato je znan »da ni- ma dlake na jeziku«, kar po človeški plati njegovo vred- nost še povečuje, je Jaki uporabil tedanjo razstavo »Mir, humanost in prijatelj- stvo med narodi«, ki so jo z velikim pompom organizirali v Slovenj Gradcu. Ta je slu- žila le za eno izmed izhodišč in osnov njegovih razglab- ljanj. Po vsebini reportaže sodeč kaže, da pisec do pri- hoda v Nazarje ni imel vna- prej in z vprašanji določene- ga okvirja. Pustimo zdaj ob strani po- samezne besede, ki tvorijo celoto, čeprav je slonela tož- ba prav na posameznih — iz celote iztrganih stavkih, in se ustavimo ob drugem, za nas zanimivejšem vprašanju. Gre za osnovno vprašanje in tol- mačenje demokracije in svo- bode govora. Kaže namreč, da demokracija in naša ustavna svoboščina ni isto- vetna s tisto, ki jo nekateri za se pojmujejo. Zakaj nam- reč v tem konkretnem prime- ru že četrta razprava, ko je prizadeti imel po isti zakono- daji možnost na isti način morebitne žalitve in očitke moč ovreči v časopisu sa- mem. Mar ima Umetnostni paviljon iz Slovenj Gradca v resnici toliko denarja, da se tožari za nekaj, kar Umetnostni paviljon (glede na to, da ni edini nosilec) v resnici sploh ne prizadene? Mar so res VSI uslužbenci prizadeti ali le posameznik, ki svojo voljo in želje vsiljuje drugim. Ne bi bilo bolje te »umetniške razprave in gleda- nja« kanalizirati v sfere, ka- mor sodijo?! S tem bd bil marsikdo prikrajšan, tudi blagajna Umetniškega pavi- ljona, drugi pa bi bili pri- krajšani za nepomembna in dolgočasna natezanja o tem, kaj kdo misli, če je namreč mnenje večine drugačno. J. SEVER EPILOG PROMETNE NESREČE PRI POLZELI, KO JE AVTOBUS TRČIL V TOVORNI VLAK, PRI ČEMER JE ENA OSEBA IZGUBILA ŽIVLJENJE, 11 JE HUDO, 10 PA LAŽE RANJENIH. • Pred senatom Okrožnega sodišča v Celju, kateremu je predsedoval sodnik Vekoslav Tanko se je zagovarjal 32-letni Franc Kotnik, voznik avtobusa, ki je lani 1. oktobra trčil v tovorni vlak. • Sodni senat je bil mnenja, da je voznik kriv, čeprav tudi vozilo ni bilo brezhibno. Obso- jen je bil na dve leti in 6 mesecev zapora zaradi grobe malomarnosti. Na celjskem območju je iz- redno mnogo prometnih ne- sreč. Nesreča v Ločici pri Polzeli, kjer je lani 1. okto- bra prišlo do trčenja med avtobusom in tovonim vla- kom pa tako po številu po- škodovanih in materialni škodi sodi med najhujše, ki- so se pripetile lani. Po dva dni trajajoči razpra- vi pred senatom Okrožnega sodišča v Celju so izrekli voz- niku obsodbo: 2 leti in šest mesecev zapora ter povračilo 2450 din stroškov! V dveh dneh se je pred poroto zvr- stilo mnogo prič in več izve- dencev, ki so poskušali pri- kazati vse okoliščine in vzro- ke, vsled katerih bi naj prišlo do te tragedije. Voznik avto-, busa Franc Kotnik, doma iz Mozirja je avtobus sicer za- viral, to potrjujejo tudi skice in posnetki zavornih sledi, ki so dolgi 56 metrov, vendar s tem še ni preprečil nesreče, saj je lokomotiva trčila v prednji del avtobusa in ga pozneje vlekla še več deset metrov po nasipu. Pri trčenju je ena potnica padla iz avto- busa in zaradi poškodb takoj umrla, lažje ali huje ranjenih Pa je bilo še 21 občanov, med njimi tudi voznik avto- busa. Po zaslišanju prič in raznih iz^-edencev, ki so pripomogli, da je bila rekonstrukcija do- godkov dokaj popolna, za- stopnik obtožibe ni odstopil od obtožbe in je vztrajal, da je voznik Kotnik kriv. Na- sprotno pa ,ie zagovornik ob- toženca odvetnik Jernej Gori- čan sodnemu senatu predla- gal, naj voznika prav zaradi znanih okoliščin — oproste krivde. Svoj zagovor je ute- meljeval s tem, da je bilo vozilo staro 12 let, da bi pod- jetje Izletnik moralo posve- čati več pozornosti svojemu voznemu parku in s tem var- nosti potnikov, da vozilo ni imelo brezhibnih zavor, da je bilo cestišče spolzko, na kri- tičnem območju pa celo po- suto z blatom, ki so ga na cesto spravila vozila kmetov. Obtoženi Franc Kotnik je v svojem kratkem zagovoru po- vedal, da je bil pri Izletniku v službi kot voznik šele pet mesecev, prej je bU pri Ljub- Ijanatransportu. Povedal je, da so mu zato, kot »mlademu članu kolektiva« starejši do- deljevali le slabša, zvečine ne brezhibna vozila. Poleg te- ga je senat seznanil z odlo- čitvijo kolektiva, da ga bodo zaradi te nesreče odpustili iz službe, čeprav je on po nje- govem mnenju naredil vse, da bi nesrečo preprečil in bil sam tudi hudo ranjen ter ostal invalid, in da zahtevajo od njega povrnitev strošikov. Po daljšem posvetovanju so obtoženega Franca Kotnika spoznali za krivega in ga za- radi grobe malomarnosti ob- sodili na 2 leti ter 6 mesecev zapora. Obsojeni je trenutno zaradi nekega carinsikega pre- krška v preiskovalnem zapo- ru. Sodba še nii pravno- močna, -ez ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE v začetku tedna je nenado- ma izbruhnil požar na gospo- darskem poslopju Štefana Si- mončiča v Blanci pri Zida- nem mostu. Vaščani so sicer skupno z gasilci takoj pristo- pili k reševanju, vendar je ogenj uničil mnogo sena, sla- me, poljščin in raznega kme- tijskega orodja ter strojev, škodo ocenjujejo na 12.000 dinarjev. Strokovna komisija je ugo- tovila, da je do požara prišlo zato, ker je z bližnjega, ne- očiščenega dimnika veter pri- nesel žareče saje. -ez VESTI IZ EMO TEŽAVE S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM v EMO so imeli eno prosto soboto v mesecu že pred izidom zakona o 42-urnem delovnem tednu. Od takrat je preteklo že več kot pet let. Kasneje so v EMO prešli na dve prosti soboti, vendar pa so po nekaj mesecih s tem prekinili in tako je ostala vse do danes le ena prosta sobota. V zadnjih petili letih je bilo imenovanih več ko- misij, ki so izdelovale elaborate, s katerimi so bili tehnično in ekonomsko utemeljeni pogoji za prehod na 42-urni delovni teden. Pogoji, ki so jih vsebovali elaborati, so bili več ali manj izpolnjeni. Ne moremo prezreti tudi dejstva, da so v EMO stroji in napra- ve večjidel močno zastarele; šele v zadnjih štirih le- tih se je proizvodnja modernizirala, kar pa je zahte- valo mnogo denarja. Sodeč po podatkih komisije, ki je pregledala in dopolnila celoten elaborat za prehod na 42-urni de- lovni teden, obstoja možnost v kratkem preiti na skrajšani delovni čas. Komisija je namreč predla- gala, naj bodo v mesecu tri proste sobote, kar bi bilo najbolj primerno glede na sociološke, tehnološ- ke in ekonomske pogoje, štiriizmensko delo, ki bi sicer izkazovalo boljše izkoriščanje strojnih zmoglji- vosti, ne bi pa bil boljši ekonomski, niti sociološki učinek. Prve analize torej kažejo ohrabrujoče izsledke za prehod na 42-urni delovni teden, potrebno pa jih je v podrobnosti natančneje opredeliti in seveda ovrednotiti. Delovni čas bo moral vsekakor vsak zaposleni do kraja izkoristiti za učinkovito delo in si tako prido- biti od manjkajočih devet vsaj tri odstotke, ostalih šest odstotkov pa pri učinkovitejši organizaciji pro- cesa proizvodnje. . Vemo, da nelikvidnost in druge nevšečnosti, ki se pojavljajo v gospodarstvu, povzročajo tudi v EMO velike težave že v sedanjih pogojih, vendar bo kolek- tiv uspešno opravil svojo nalogo tudi v skrajšanem delovnem času. Upamo, da smo s tem sestavkom pojasnili vsaj deloma, zakaj še nismo prešli na skrajšan delovni čas in kdaj lahko pričakujemo, da se bo to zgodilo. ŠE VEDNO OSEBNI DOHODKI Od tedaj, ko je bil izdelan sedanji sistem delitve osebnih dohodkov, je preteklo že mnogo časa in mar- sikaj se je spremenilo, kljub temu pa je sistem de- litve ostal malone enak, čeprav so bile izvršene šte- vilne spremembe. Te spremembe pa so bile večinoma sprejete za nekatera delovna mesta in nekatere po- goje dela, s čimer pa se je prvotni problem samo za- pletel in zašel v številne nejasnosti. Ker zahteva sprememba dosedanjega sistema delitve osebnega dohodka zelo natančno in smotrno prouči- tev, je bila imenovana posebna komisija strokovnih delavcev z nalogo, da pripravi temeljne spremembe v sistemu delitve osebnega dohodka, ki so bile naj- bolj učinkovite za nagrajevanje po delovnem uspehu. Komisija je že izdelala nekaj predlogov in jih posredovala vodstvu podjetja. Sledila je obširna raz- prava, vendar doslej še ni oblikovano dokončno m jasno načelno stališče. Dejstvo je, da je sedanji sistem delitve osebnih dohodkov, kot že rečeno, precej zapleten in zato znatno povečuje stroške strojnega obračunavanja OD in druge storitve, ki so s tem povezane. Raznolikost kriterijev nagrajevanja po delu je prevelika in pov- zroča mnoga negodovanja. Taki kriteriji so povzro- čili »razkol« med umskim in fizičnim delavcem, obe- nem pa so dopuščali tehtno, še večkrat pa netehtno uveljavljanje posameznih zahtev po spremembah, kar pa je bolj škodovalo kot koristilo naši delovni skupnosti. Takšno stanje je pripomoglo, da dober strokovni kader odhaja na druga delovna mesta, v druga podjetja in celo v inozemstvo. Sodeč po sedanjih razpravah, predlogih in priza- devanjih komisije, ki proučuje stimulativnejši sistem nagrajevanja. — enako po želji organov upravljanja — bo primernejši sistem vendarle izobhkovan, ki bo izključeval motnje in bo vsakogar vzpodbujal k več- jemu delovnemu učinku in s tem k večjemu zaslužku, Emil Jejčič 15. april 1970 STRAN 13 .OBVESTILO Uprava Javne varnosti v Ce- lju poziva voznika mope.da, ki je B. aprila med 18. in 18,30. Uro bil na cesti med Bukov- žlakom in Celjem, ko ga je v bližini obrata Cinkarne u- stavila starejša ženska naj se zglasi ali sporoči svoj na- slov Upravi javne varnosti v Celju. 11. Kabriolet je pod Klarinim modrim vod- stvom vneto požiral kilometre. Paradižnik je trmasto držal jezik za zobmi. To ga je uspa- valo. Prav to pa je bržkone uspavalo tudi Klaro! Kako naj si sicer razlagamo tole: po dolgi, dolgi vožnji se je avto na vsem lepem ustavil. Ustavil tako odločno, da sta zakonca zletela na trdi tlak in se tu prebudila! Ko je Paradižnik odprl oči, je videl, da je sprednji del avtomobila harmonika. Ko se je potipal po glavi, je našel na njej debelo buško in ko je natančneje pogledal, kaj je to, ki ju je tako trdo zaustavilo, je ugotovil, da je to velik, okrogel stolp. No, pravo presenečenje je šele prišlo! Ko si je Paradižnik ta stolp pozorno ogledal, je opazil, da je ves nagnjen ... Oblila ga je zona! Zdaj, zdaj se bo prikazal stražnik, plačala bosta globo in popravilo stolpa ... Ukrepati je bilo treba naglo. Zakonca sta zvlekla razbitino v najbližjo skrito ulico in se odpravila po mestu iskat - ne kulturnih zna- menitosti, ampak mehanika. K sreči ta ni bil posebno daleč. Ni minilo pol ure in mojster se je že sklanjal nad strojem, tako kot se sklanja kirurg nad bolnikom. 14 15. april 1970 STRAN 15 NOVJ FEDM - tredni štvo in uprava Celje, lire Rorčičeva 5 poštni predal 161 Urejuje uredniški od- bor Glavni in odgovorni urednik BKUNARD STRM- CNIK NOVI TEDNIK iz- haja od decembra kot naslednik CFJJSKECA TEDNIKA, kJ je izhajal od 1955 leta. - NOVJ TEDNIH izhaja vsako sre- do Izdaja CGP »DELO« — enota informacije pro- pagande Celje. Tisk in kli- šeji CGP »Delo«. Rokopi. sov ne vra»^amo. Cena po- samezne številke 60 par, letna naročnina 30 din, polletna 15 din. Za tujino zna.ša naročnina 60 din. TeKoči račun 507-1-1280 TELEFONI: uredništva 2;i-69, mali ogla.si in na- ročnine: ekonomska pro. paganda 31-05 podružnic« UESEDO IMA: TONI HERCFELER o izstrelitvi nove po- sadke astronavtov na Lu- no ne nameravam pripo- vedovati- Navsezadnje si boste nekatere prizore lahko ogledali na televi- ziji, tudi na barvni, kar velja, seve za tiste, ki že premorejo ta hec. In ve- ste, koliko stane naš, do- mači barvni televizor — 75 jurčkov manj ko 1 sta- ri milijon. In še to vam pKJvein, da je tiste pri Tehnomercatorju očitno sram, da bi ceno 925.000 dinarjev postavili na te- levizor. Vse ima ceno, le barvni televizor (v izložbi na Titovem trgu), je brez cene. Sicer pa, kaj bi se prekljali okrog barvnih televizorjev in njihove ce- ne sedaj, nekaj dni pred majem, ko pridejo na trg barvni televizorji iz »Go- renja« po konkurenčnih cenah- Ne bo Iskra mla- tila novce na račun barv- nih televizorjev. Sicer pa počakajmo na konkuren- co in na njihove cene Op'la, še eno teleko- munikacijsko imam. Na pošti v Celju so za svoje delavce, ki se morajo ne- "lalokrat plaziti po insta- liranih podzemnih jaških in kanalih, uredili kopal- nice. Se razume! To je v skladu s prizadevanji higiensko-tehnične zašči- te. Toda poštarji se spra- šujejo s čdm Je v skladu to, da morajo za kopanje odšteti iz svojega" žepa 300 starih dinarjev. Pošta jim naj to lepo razloži, kajti lahko se zgodi, da bodo 7 dimnikarskem podjetju tudi začeli dim- likarjem zaračimavati, če se bodo hoteli v podjet- 1u umiti. Za konec pa še ena o neprostovoljnem »umiva- nju«. Mojega znanca je namreč minuli četrtek ob 10. uri dopoldne na ploč- niku v Cankarjevi ulici voznik avtomobila CE — 257-18 tako poplaknil od glave do i>et, da je moral pri priči domov, da se oreobleče. Ko si je od osuple kopeli opomogel, je stopil do ustrezne in- stitucije in hotel zadevo predati sodniku. Ker pa je moj znanec kavalir na celi črti, je odstopil od namere, ko je ugotovil, da je lastnica osebnega avtomobila Alenka iz Zi- danškove \ilice. IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKt NATALIJA in DANIJELA KOVAČIC, desetletni sestrici iz Prebolda ne skrivata, da sta dvojčici. Domači pravijo, da sta si tudi drugače močno podobni, če sta slabe volje, sta obe, če dobre, prav tako. Včasih se njuna podobnost obrne tudi v slabo eni ali drugi, kajti zgodi se, da maina na nepravi preizkusi šibo. FOTO VESTI Levo zgoraj: Sedaj so na voljo še zadnji dnevi pomladanske saditve sadnega drevja. Drevesnica »Mirosan«, kjer je na voljo precej raz- novrstnih sadik, prodaja letos tudi sadike ribeza in vrtnic. Foto: F. Krivec Levo v sredini: NOV STANOVANJSKI OBJEKT: V Velenju na pro- storu pred mo^»nm ob Rudarskem šolskem centru gradi Vegrad novo poslovno stanovanjsko poslopje. Predvidoma bo v njej trgov- ski lokal in večje število stanovanj. Foto: Er Levo spodaj: Struga Koprivnice v Celju se spreminja v kanalski zbiralec št. 6. Dela, ki jih izvaja komunalno podjetje Ceste-kanali- zacija, potekajo v redu. Prva faza kanala, od mostu v Aškerčevi ulici do Celeie, mora biti po pogodbi končana do 15. junija, druga od Celeie do železniškega mostu pri Kovinotehni pa do 1. novembra. Foto: M. B. PRANGARSKI KOMPLEKS V.i.?c/a je kriv Ivan Cankar, ki je s siK)jim čudo- vitim pisateljskim peresom izbezal na svetlo našo hlapčevsko naturo. Kriv pa je tudi Oton Župančič,i ki je 3 svojo »Dumo« zbudil v meni nagnjenje, da\ rad hodim po naši zemlji in vsrkavam nje prelesti,] če bi bil zapečkar, kot so bili moji častitljivi pred-] niki, bi ne videl tistega ducata kamnitih stebrov\ sredi nekdanjih trgov in mestec, stebrov na katere \ so pred stoletji prvezovali prestopnike in jih zn-\ sramovali. Tako te po precej zaviti poti, ljubi bra-. lec, priceijem do novega odkutja — do slovenskega prangarskega kompleksa. V našem mestu sicer nimamo prangarja. Morda je ka'.eri v mu::eiu, morda sem ga tudi videl, toda ga po nemarnem zamenjal za kakšen rimsk; stcbrič iz lapidarijske zbirke. Je pa v Celju nekaj stolov, ki takemu poslanstvu polnokrvmo služijo, če sedeJ nanje. Oni dan me je povabil sodnik :a prekrške va organiJran razgovor. Organiziran zato, k^r ima med sobcsednikoma eden, to je sodnik, jodilno vlogo. Preden pa je občan, ki mu spričo povabila k sod- niku za prekrške niti malo niso omajane državljan- ske pravice, sede pred obraz sobesednika, mora v hodniku počakati, kot se za pasivnega udeleženca spodobi. Toda ... Sedel sem tam zaradi prometnega prekrška, kot že toliko bolj izpostavljenih državljaiiov pred mano. Ura je bila sedem, člani delovne skupnosti na se- dežu občine, ki prebijejo delovni dan v predmetnem traktu občinske palača, so še prihajali. Prijazno sem snemal klobuk z glave (na hodniku je po nače- lih o lepem vedenju dovoljeno biti pokrit) in glasno pozdravljal. Kajti mnoge uslužbence poznam oseb- no in oni mene. Presedeli smo skupaj že na prene- kateri seji, z nekaterimi sem toliko kot sosed. Toda le od redkih sem dobil odgovor, dobil Va sew od- govor zakaj tak hladen odnos, zakaj me nočejo po- znati? Na mojem vabilu je čisto razločno bilo nati- skano, da sem obdolženec in vsi, ki so sedeli na stolih ob obeh stenah hodnika tudi. Sedel sem na prangarju. Prav mi je. Re