Telesna vzgoja v otroškem vrtcu
Vsaka igra ima določen cilj
Starši pripeljejo otroke v vrtec zjutraj, ponje se vmejo popoldne. Ko vprašajo svoje otroke: »Kaj ste delali?« jim otroci običajno odgovorijo: »Igrali smo se!« Včasih še povedo, da so poslušali prav-ljico ali da so risali in mor-da še, da so telovadili.
Zelim vam povedati, kaj vse tiči za tem splošndm igra-njem v vrtcu. Z vsem, kar-koli počne otrok v vrtcu, ozirania s čimerkoli se igra, želi vzgojiteljioa nekaj dose-či. Vsaka igra, pravljica, pes. mica Je vsebtaa, s katero vzgojiteljica dosega vzgojne smotre. Otrooi to vsebino spremljajo običajno kot lgro in tudi vzgojiteljica jim po-daja velik del vsebine s po-močjo metode igre. Otroci ta-ko pridobijo večino spoznanj v obliki igre, ki je ' otro-kova osnovna dejavnost.
Otroci telovadijo v vrtcu vsak dan. Kakšen dan malo več, drugi dan malo manj. Jutranja telovadba poteka vsak dan pred zajtrkom, v skupini mlajših otrok traja približno pet minut, pri sta-rejših pa deset do petnajst minut. Vzgojiteljica ogreje otrokave mlšice s hojo, te-kom ali razgibalno igro. Po-tem izvede vaje oblikovanja tako, da se otroci postavijo v eno izmed redovnih vaj, ki jih poznajo: gruča, vrsta, krog, kolona, razstop. Da bi bila za otroke telovadba še bolj zanimiva in pestra, za izvedbo vaj uporablja mala orodja: žoge, kepe iz časopds-nega papirja, kl jih otroci narede sami, trakove, rutice, blazinice, palice, večje in manjše obroče, stožce, kocke, s katerimi sicer »zidajo«, manjše igrače, raznobarvne ploščice, elastike, vrvice in podobno. Včasih da tovariši-ca jutranji telovadbi obliko malega trima in fcakrat pri-pravi tudi večja orodja ali pa improvizira s sobnim po-hištvom. Vjutranjo telovadbo prinese tudi nekaj vaj ko-rektivne gimnastike, s kateri-mi preprečujejo nastajanje nepravilnosti v drži otrokove-ga telesa in nastajanje plo-skih nog.
Eiikrat ali dvakrat teden-sko — odvisno od starosti otrok — je na programu vadbena ura. Prl starejših otrocilh traja do 45 mdnut; kolikor manjšl in manj zmog-ljivi so otroci, toliko krajša je vadbena um. Pri 2—3 let-nih otrocih traja približno 20 minut, odvlsno od razpo
ložemja otrok in drugih čind-teljev, ki vplivajo na fizično zmogljivost posameznikov. Pri mlajših otrocih se zgodi, da Mojca ali Matjaž ne želita sodelovati, vzgojiteljica ju ne prisiljuje.
Vadbena ura se začne po-dobno kot jutranja telovad-ba z ogrevanjem telesa, ki traja približno pet minut in temu gibanju vzgojiteljica po-gosto da neko vsebino npr. sprehod, uprizarjanje živali. Z vajami oblikovanja, ki po-tekajo podobno le v časov-no daljšem otodobju *ot prl jutranji telovadbi, vagoJJteiJi-ca sistematično razglba vse mišitae skupine posameznega otroka. Pri tem otroke, ki so gibalno manj sposobnl, bolj spodtouja In jih Individualno usmerja. Potem sledijo vaje za razvijanje spretnosti, pri čemer otroci izkoriščajo vei-ja telovadna orodja: plezala, blazine, večje žoge, lestev, desko, klop, gugalnico, velike obroče, koš za ciljanje, skle-njeno vrv, elastiko za pre-skok in podobno. Da otroka po zahtevnem in živahnem gibanju spet umiri, jih tova-rišica seznani z bolj mimo gibalno igro, ali pa se igrajo igro, ki jo otroci že pozna-jo.
Tudi sprehod je obllka te-
lesne vzgoje, ki telo krepi In ga usposablja za premagova-nje raznih težav. Sprehod je lahko namenjen le oblikam telesno-vzgojne dejavnosti, to , je vadbenim uram na pro-stem, tekmovalnim igram ali športom, primemim za otro-ke im izvedljivSh v določenem letnem času.
Z vsako izmed vaj, pa naj bo to vaja obldkovanja, spret-nosti ali gibalna igra, vzgo-jiteljica dosega vzgojne smot-re Iz področja telesne vzgo-Je, hkrati pa otroka tudi in-Ugehtoatao to ©atetetoo ekti, ku]e. Vzgojiteljlca žeii dose-81, da se otroci telesno nor-malno razvijajo in dosežejo do vstopa v šolo primemo telesno zrelost. Otroci naj dobijo veselje do telesno-vzgojne dejavnosti, čutijo naj potrebo po redni vadbi, ki je sestavina vsakdanjega ždv-ljenja in oblika aktivne spro-stitve. Otroci si utrjujejo zdravje in pridobivajo kar največ telesno in duševno odgovomost za premagovanje vplivov, ki so škodljivi nji-hovemu telesnemu razvoju in zdravju. Znajo naj se varo-vati bolezni in poškodb in čutijo naj željo po zdravem načinu življenja v zdravetn okolju.
ZMAGA   GLOGOVAC