Naročnina
Dnevna lidnjn
za državo SHS,
mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedel)»ka Izdaja celoletno vJugo-»lavljl SO Din, za Inozemstvo 100 D
Cene oglasov 1 stolp. petll-vxsta moli oglasi po 130 In 2 D.večji oglasi nad 43 mm Višino po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 DLd g Pri veCtem o naročilu popust
Izide ob 4 zJuiraJ
razen pondeljko ln dneva po prazniku
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 61II Itolcoplsl se ne vrača/o, ne/ranlcl rana pisma se ne spre/ema/o ^ Uredništva tele/on štev. SO, upravništvo štev. 3?8
Političen list sa slovenski narod
Volk ¥ eircii koži.
»Jutro« otvarja volivno borbo za Ljubljano s smrdljivimi bombami, kakor je pač njegova navada. Najprej se postavlja v pozo političnega Tartuffa in z drzno hinavščino sprašuje SLS, naj odkrito pove, ali je za volitve ali ne? Ljudje, ki so od leta 1921. dalje, odkar jim je Ljubljana pokazala hrbet, proti Ljubljani samo intrigirali, njen občinski svet raz-puščali in mestu končno vsilili proti zakonu tri svoje eksponente za gerente, ki so nemoteno vladali tako dolgo, dokler jih višje sile niso odslovile — se zdaj hlinijo, kakor da so oni za vpostavitev občinske avtonomije, mi pa da igramo dvolično vlogo! Treba je priznati, da je z nesramnostjo csdeesarskega tiska vsaka konkurenca izključena!
Nesramno je tudi, kako »Jutro« računa na neumnost svoje publike. Brez vsakega kulturnega, gospodarskega in socialnega programa izobeša zopet svojo preperelo antiklerikalno zastavo in plaši svoje čitatelje, da hoče SLS napraviti iz ljubljanskega magistrata »škofovo podružnico« ter se laže, kako da je bivša »klerikalna« večina v kranjskem deželnem zboru pod Šusteršičevim in Krekovim vodstvom Ljubljano preganjala. V resnici je pa pod »klerikalnim« deželnim zborom Ljubljana dobila veliko investicijsko posojilo, se je začela regulirati Ljubljanica in so občinski uradniki dobili položaj, za katerega jih je zavidalo državno uradništvo. Pač pa je SLS takrat ščitila interese ljubljanskega prebivalstva pred nazadnjaškim gospodarstvom liberalne gospode, pod katero se je napredek Ljubljane zaviral in dušil. »Jutro« laže, da je SLS v zvezi z avstrijskim režimom napadala avtonomijo Ljubljane, resnica pa je, da se je avtonomija Ljubljane za celi dve leti ukinila šele v Jugoslaviji pod vlado SDS, ki ni trpela, da bi upravljala mesto večina Zveze delovnega ljudstva. Laž je, da se je Zveza delovnega ljudstva ustanovila zato, da bi »kanalizirala mestni denar v svoje namene«, resnica pa je, da je SDS pustila razpustiti svobodni ljubljanski občinski svet zato, da dobi v roke Mestno hranilnico. »Jutro« piše, da bi pod duhovniško politično komando Ljubljana segnila, toda četudi bi Ljubljana pod duhovniško komando prišla, kar se ne bo nikoli zgodilo in česar nihče nikoli ni zahteval, bi gotovo nikoli ne propadla tako, kakor je propadla vsaka ustanova, pri kateri \e imela vmes svoje prste SDS!
»Jutro« udarja tudi na socialne strune in Se skuša približati onim socialističnim levičarjem, ki jih je pod dr. Peričem denunciralo kot komuniste ter pod to parolo hujskalo vlado zoper ljudski občinski svet. Piše namreč, da se je SLS sedaj zvezala z velekapita-listi, z NRS in HSS, samo da »zasadi papeževo zastavo na ljubljanski grad«. Na te esdeesar-ske fantazije odgovarjamo samo, da bo SLS šla v boj za Ljubljano pod istimi socialnimi in demokratičnimi gesli kakor doslej in da lahko gre z njo vsakdo, ki pristaja na socialni in gospodarski komunalni program, katerega je postavila SLS v bivši zvezi delovnega ljudstva kot izrazito ljudska, socialna in demokratična stranka. SDS pa gre lahko v boj z istimi sleparskimi gesli in pod isto protiljudsko in antidemokratično ter nesocialno zastavo, pod katero je šla v Trgovsko in obrtno zbor-uico, kjer se sveti na čelu njenega zastopstva g. Avguštin Praprotnik.
SDS jemlje v zaščito socialne akcije, ki so se uvedle v povojni dobi, češ, da je le esdeesarska večina v ljubljanskem občinskem svetu porok, da bo socialna zakonodaja napredovala. To piše glasilo stranke, ki je, ko je bila na vladi, vse socialne akcije pokopala, pod katero je socialna zakonodaja začela rapidno propadati in ki jc ljudsko večino na ljubljanskem magistratu preganjala baš radi njenega socialnega komunalnega programa, češ da bodo »klero-komunisti« upropastili posedujoče stanove, da so napovedali boj zasebni lastnini, da ogrožajo inicijativo privatnega kapitala, da hočejo socializirati imovino itd. itd.! Zdaj se pa odeva »Jutro« v rdeči plašč marksizma in trobi v bojni rog zoper velekapital! Ostudna hinavščina, breznačelnost in dvoličnost SDS je v zgodovini slovenskega naroda brez primera.
Zato ne dvomimo, da se bodo v boju zoper to propalo stranko, ki se je izkazala kot največjo sovražnico slovenske prestolice, zdaj v oči novih občinskih volitev pa nastopa kot volk v ovčji koži, našli v Ljubljani vsi pošteni in ncizkvarjeni elementi!
Bdi m ministrstva.
DR. NIKOLA NIKIČ JE MORAL ODSTOPITI. — RADIČEVCI OBDRŽE ŠTIRI MINISTRSTVA. — POGOSTE AUDIENCE PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU.
Belgrad, 8. oktobra. (Izv.) V zvezi s spremembami, ki se v vladi napovedujejo, se govori med drugim tudi o rekonstrukciji Uzuno-vičeve vlade. Po želji Uzunovičevih prijateljev bi imela ostati na vladi radikalno-radičevska kombinacija. Po neki verziji naj bi se izvršila rekonstrukcija takole:
Dosedanji podtajnik v ministrstvu za soc. politiko Bora Popovič bi prevzel resor tega ministrstva. Ministrstvo za javne zgradbe bi prevzel dr. Vasa Jovanovič, šume in rude Mi-lorad Vujičič, agrarno reformo Pavle Radič, bivši minister. Podpredsednik narodne skupščine dr. Nikola Subotič bi prevzel ministrstvo za vere. Pravosodno ministrstvo in ministrstvo za izenačenje zakonov bi prevzel Milan Srskič.
Na ta način bi moral iz vlade dr. Šibenik. Radičevci zahtevajo ministrstvo za soc. politiko zase, radikali pa to njihovo zahtevo odbijajo, tako da bodo Radičevcem ostali štirje portfefji. Razen tega ne morejo Radičevci ničesar storiti za široke ljudske sloje. Ne morejo jim pridobiti koncesij. Nasprotno, še en resor se jim je odvzel, ki so ga dosedaj imeli.
Belgrad, 8. okt. (Izv.) Po uradnih vesteh je podal g, Nikola Nikič, minister za šume in rude, snoči svojo ostavko, Ponoči je Uzunovič odšel v dvor in predložil kralju v podpis ukaz, da se ostavka dr. Nikiča sprejme. Nikola Nikič je s tem prenehal biti član vlade. Danes je predal posle svojemu namestniku prometnemu ministru dr. ^ Vasi Jovanovič u.
Dr. Nikičeva ostavka se je v politični javnosti danes na najrazličnejše načine komer.)-tirala. V radikalnih, zlasti v radičevskih krogih, se v glavnem naglaša, da Nikič ni prostovoljno podal ostavke, marveč da je bil k temu prisiljen, slično kakor je moral iz vlade bivši prometni minister Ante Radojevič.
S tem, da je moral Nikič iz vlade, se je pričelo iti na roke, kakor se zatrjuje v opo-zicionalnih krogih, Stjepanu Radiču. Dalje se tudi naglaša, posebno pri demokratih, da sedaj, ko je moral dr. Nikič iz vlade, ni mogoče iskreno sodelovanje z radikali. Vsako manjšo
skupino, ki bi sodelovala z radikali, izigravajo.
Tudi del radikalov obsoja Uzunovičevo zadržanje. Radikali naglašajo, da je Uzunovič s tem korakom napravil napako. Sam namreč je svoječasno dobil mandat za široko koalicijo z vsemi strankami, ki stoje na temelju narodnega sporazuma, toda brez Radiča. Danes pa je s tem, da je vrgel Nikiča iz vlade, privedel položaj do tega, da ni mogoče več voditi borbo proti Radiču, čeprav jo je hotej Uzunovič izvesti.
O snočnji Uzunovičevi avdienci je dal po izročitvi poslov dr. Vasi Jovanoviču dr. Nikič časnikarjem sledečo izjavo: »Snoči sem podal ostavko predsedniku vlade, kakor sem obljubil, da bom podal ostavko, kadar se kralj vrne. To je neposreden povod moje ostavke. Držal sem svojo besedo. Politični razlogi mojega umika iz vlade so javnosti že dovolj znani, zato jih ne bom ponavljal. V vladi, v kateri smo bili zastopniki Radiča in jaz, so postale razmere težavne. Dosedaj se je delalo samo na tem, da so se potlačili spori. Ker pa je moj položaj v vladi v zvezi s temi poravnavanji sporov, sem se odločil podati ostavko. Nc bi rad vlade spravil pred parlamentom v nevarnost, da bi ji onemogočil delovanje, in delal na težavnih problemih, ki mc čakajo. Prepričan sem, da bom tudi v opoziciji imel uspehe in da bom svoje postojanke učvrstil in razširil.«
Belgrad. 8. okt. (Izv.) Dopoldne sta bila pri kralju v avdijenci ministra Maksimovič in Simonovič. Zanimivo je, da sta bila dopoldne skupno v avdijenci dva zastopnika nasprotnih struj v radikalni stranki. Znano je namreč, da je notranji minister Maksimovič hud proti-pašičevec, minister za soc. politiko Simonovič pa najizrazitejši Pašičev pristaš. Oba sta izjavila časnikarjem, da sta bili njuni avdijenci resornega značaja ter da sta kralju predložila več ukazov v podpis. Minister Simonovič, ki je po Gjuričičevi smrti zastopnik ministra za pravosodje, je predložil tudi ukaze tega ministrstva.
Zagreb, 8. oktobra. (Izv.) Danes zvečer ob pol 8. uri so prispeli semkaj češkoslovaški parlamentarci. Njihov prihod se je radi nekoliko spremenjenega programa zakasnil. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki državne in mestne oblasti ter razen tega zastopniki raznih kulturnih društev. Na postaji je bilo tudi opaziti, da je skoraj korporativno prišel k sprejemu klub Radičeve stranke, ki je imel danes svojo sejo.; ravno tako so prišli sprejemat goste poslanci tudi drugih strank in razen tega predstavniki raznih političnih grup v Zagrebu. Na postaji je čakal tudi češkoslovaški konzul. S češkimi parlamentarci je prišlo še 10 naših narodnih poslancev. Od Jugoslovanskega kluba je bil med njimi navzoč poslanec. Smodej. Velika množica ljudstva je z navdušenimi klici sprejela drage goste. Po pozdravnih govorih so se podali češkoslovaški poslanci v hotel >Esplanade«, zvečer pa so
prisostvovali slavnostni predstavi v gledališču. Zagreb je na županov poziv razobesil v čast dospelim gostom zastave.
Zagreb, 8. oktobra. (Izv.) Ob priliki po-seta češkoslovaških parlamentarcev v Zagrebu prinaša tukajšnje časopisje obširne članke o pomenu njihovega prihoda. Tako pišeta >Na-rodna politika« in »Hrvat«, da je Hrvatska iz-gubila svojo avtonomijo in da ne morejo zato sprejeti Hrvati čeških parlamentarcev tako, kakor bi jih sicer mogli sprejeti. V člankih se vzporeja položaj Hrvatov v naši državi in Slovakov v češkoslovaški republiki in se ugotavlja, da je ta položaj med brati nenaraven in da ne sme ostati. Ne gre namreč, da bi se slovanski narodi med seboj zatirali. Ostalo časopisje piše o vzajemnosti med Čehoslovaki in Hrvati in želi češkoslovaškim poslancem najlepše bivanje v Zagrebu.
Belgrad, 8. oktobra. (Izv.) Na današnji seji anketnega odbora se je najpreje prečital pismeni protest davidovičevcev Timotijeviča in Grola, ker se je včeraj zaslišanje Rade Pašiča izvršilo v njuni odsotnosti. V pismu zatrjujeta, da nista bila obveščena o začetku seje. Zahtevala sta, da se Rade Pašič ponovno zasliši skupno z Dragišo Stojadinovičem. Po daljši debati je odbor sklenil, da se vprašanje ponovnega zaslišanja Rade Pašiča iu vprašanje kompetence anketnega odbora za vse slučaje, v katerih se omenja Rade Pašič, odloži in da mora Rade Pašič na vsa stavljena vprašanja predložiti pismen odgovor.
Posl. H o d ž a r je na včerajšnji seji stavil Radetu Pašiču razna vprašanja. Rade Pašič ima nalogo, odgovorili v treh dneh.
Nato se je razpravljalo o bencinski aferi. Anketni odbor je zaslišal dobavitelja bencina Petra Rajkoviča ,ki >« nodrobno razlagal celo zadevo, ki od previ	danes še ni re-
šena. Prodal je dr;	za težke milijo-
ne, do denarja pa	priti. Tekom go-
e mi
vora se je razburil. Vsled razburjenosti je moral večkrat svoj govor prekiniti za par minut, da je zopet prišel do sape. Ko je govoril o bolezni, ki si jo je nakopal, o upropaščanju njegove, družine, ki je odvisna od njega, ker je vsled te pogodbe z državo prišel ob vse, so ga večkrat polile solze. Med drugim je navajal, da je takoj spočetka moral plačati v Turn-Severinu 45.000 Din napitnine, da je mogel z ladjo v Belgrad. V Belgradu so se pričele ši-kane za šikano. Blago ga je stalo 17 milijonov. Ker je pa država zavlačevala to zadevo, so stroški skozi leta naraščali dnevno v znesku 22.000 Din. Bencin je izhlapeval. Rajkovič zatrjuje, da je v tem času shujšal za 26 kg. Da je mogel zmagovati stroške, je porabil ves izkupiček in pozneje uvoženih 43 vagonov bencina, iz 2 vagonov manufakturnega blaga ter iz velike množine soli in čevljev. Prodal je 7 hiš. Tudi ta denar je vložil v to pogodilo z državo. Danes je upropaščen s svojo številno rodbino. Svoje izpovedbe je koncili, da mu ni za nhljone, marveč za upropa-
ščeno družino. Za to nosijo krivdo vsi tisti državni organi, ki so do danes zavlačevali izvršitev pogodbe in s tem nakazilo denarja, ki mu pripada.
Seja Rad&evega kluba.
Zagreb, 8. oktobra. (Izv.) Danes oh ,10, predpoldne se je pričela seja Radičevega kluba. Pri seji manjka minister za trgovino dr. Krajač. Na podlagi komunikeja izvemo, da je mivo je, da je četvorica navzočih poslancev položaju na znotraj in na zunaj. V svojem govoril je naglašal, da je sedanja vlada sigurna in da ne bo prišlo do sprememb v političnem položaju. Po Radičevem govoru je sledilo poročilo ministra Puclja in dr. Šuperine. Zanimivo je, da je četvorica navzočih poslanceo kritizirala delovanje ministra Puclja, in sicer radi tega, ker niso dobili poplavljeni kraji od vlade potrebne pomoči, posebno pa hrvatski kraji. Zato je sledila ostra kritika vlade, zlasti pa delovanje Radičevskih ministrov v vladi. Radičevim ministrom so se dale ob tej priliki ostre direktive. Obsežne komeiarje je vzbudala nenadna vest o dr. Nikičevem padcu. Vendar je z dr. Nikičevim padcem nastopil za Radičevce nov problem, ker se odpira vprašanje, kdo bo zasedel mesto odstopivšega ministra za šume in rude. Kakor se doznava, je bila o tem jako ostra debata, ker je med Radičevci, kajpak veliko število kompeten-tov za to mesto. Značilno je, da se k današnji seji niso pripustili novinarji, radi česar tudi niso mogli podati o poteku te seje povsem točnega poročila.
Med drugim izvemo, da se je na današnji seji govorilo tudi o tem, kako vpostaviti strankarsko organizacijo za prejšnjo višino in trdnost. Položaj Radičeve stranke se namreč vedno bolj maje med narodom, kjer je veliko nevolie na Radiča in njegovo nesrečno politiko.
ski
t&rci pri ICraiiu.
Belgrad, 8. okt. (Izv.) Predpoldnem so bili po 9. uri od kralja sprejeti v avdijcnco zastopniki češkoslovaških parlamentarcev: predsednik parlamenta M a 1 y p e t r , podpredsednik parlamenta Š t i v i 1, referenta na konferenci čeških in naših parlamentarcev v Belgradu UhliP in Černy. Spremljala sta jih češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Š e b a in narodni poslanec dr. Jovo R a d o n j i č. Avdiienca je trajala čez 20 minut. Češkoslovaški parlamentarci so bili z avdijenco zelo zadovoljni. Naglašali so, da je bila avdijenca zelo intimna.
POLITIKA SPORAZUMA IN SLOVENCI.
Zpgrcb, 8. oktobra. (Izv.) Dopisnik »Ob-zora« doznava ob priliki dr. Nikičevega padca, da si bo vlada sedaj prizadevala, da se politika sporazuma razširi tudi na Slovence, pa da bi bili tako v vladi zastopani vsi trijo narodi.
VLADA IN GOSPODARSKA KRIZA.
Belgrad, 8. oktobra. (Izv.) Uzunovič je poslal vsem ministrom pismo, v katerem zahteva odgovor in opombe na predložene Kra-jačeve predloge o rešitvi gospodarske krize. Jutri se bo sestal odbor za pobijanje gospodarske krize. Pričela se bo razprava o gospodarski krizi, tekom katere se bodo videle rane, katere bo treba zdraviti.
UREDNIK BELGRA.TSKE REČI« ARETIRAN.
Belgrad, 8. oktobra. (Izv.) Belgrajska policija je aretirala Simo P a n d u r e v i č a, ravnatelja in urednika Pribičevičeve »Ročic radi obsodbe po tiskovnem zakonu.
Važne spremembe m francoski
Rim, 8. oktobra. (Izv.) Večina listov posnema po pariškem »Journalu« vest, da sc pripravljajo v francoski diplomaciji važne izpremembo. Na mesto sedanjega poslanika v Rimu Renc Dessuarda pride D c s -saint-Aulaurde, ki sc je posebno izkazal za časa svetovne vojne v Bukarešti, pozneje kot poslanik v Madridu, v zadnjem času pa v Londonu. Za časa zasedbe Porurja jc bil njegov položaj v Londonu posebno težaven in kočljiv. Tudi poslanik v Berlinu de Mar-g c r i c bo zamenjan. Na njegovo mesto pride Coldodor, ki je sedaj v Tokio. Za Tokio pa jc določen Robert de D i 11
Izjave bolgarskega zunanjega ministra Surova v Rimu.
Rim, 8. okt. (Izv.) Včeraj je bolgarski zunanji minister Burov sprejel časnikarje in jim podal nekaj izjav. Njegov obisk v Rimu je imel namen, da se zahvali italijanski vladi za podporo v Ženevi glede begunskega posojila, 0 odnošajih s sosedi je Burov izjavil:
Odnošaji z Jugoslavijo do dobri. Bolgariji, razoroženi kakor jc, se ae more nalagati odgovornosti za incidcnte na meji, ki jih nikakor ni mogla hote ti izzvati. Kar se tiče verjetnega sporazuma ali pakta med Bolgarijo in Jugoslavijo, ni ničesar konkretnega v tem pogledu in tostvarne vesti ne odgovarjajo resničnosti dejstev. Vendar je pa trdna želja Bolgarov, da žive z obmejnimi državami v odnošajih dobrega sosedstva.
Glede odnošajev z Grčijo je imel Burov s sedanjim grškim ministrskim predsednikom dolg pogovor; na obeh straneh se je pokazala ista dobra volja, da se izognemo incidentom na meji. — V odnošajih nasproti Romuniji je povzročila kolektivna nova ohlaje-nje, ki se pa hitro izgublja. Bolgarija in Romunija imata skupne interese glede na bolj-ševiško nevarnost.
OBISK BUROVA V VATIKANU. Rim, 8. okt. (Izv.) Včeraj dopoldne je bil bolgarski zunanji minister Burov v Vatikanu, kjer ga je sprejel kardinal državni tajnik Ga-sparri. Pogovor je trajal približno četrt ure.
Kongres angleških konservativcev.
London, 8. oktobra. (Izv.) Zbor zaupnikov konservativne stranke, ki se ga je udeležilo okoli 2000 zaupnikov, je otvorila predsednica Lady Brigdeman, soproga mornariškega ministra. Sama je vodila predsedstvo celega zborovanja. V pozdravnem govora je naglasila, da bo Anglija srečno izšla iz boja s komunizmom, če je le-ta ne bo veljal več, kot pa sedanja rudarska stavka. Kongres je soglasno sklenil, da se mora revidirati zakonodaja o strokovnih organizacijah v tem zmislu, da se jim močno omeje sedanje svoboščine. Ministrfski predsednik Baldwin je v program-nem govoru predvsem naglasil vstop Nemčije v Društvo narodov kot največji uspeh angleške diplomacije. Govoreč o rudarski stavki je namignil, da je ta stavka posledica gotovih tendenc, ki so se začele med delavstvom že med vojno (komunizem). Na obeh straneh tako pri delavcih kakor podjetnikih imamo ver liko oboroženo organizacijo, človeški naravi in razvoju popolnoma odgovarja, da smo doživeli generalni spopad teh sil. Obe organizaciji poizkušata pač vse svoje sile.
Zadnja stavka je pokazala nujno potrebo po reviziji zakona o strokovnih organizacijah. Ne smemo pa pozabiti, da kontrola delavcev in delodajalcev nad delom in produkcijo mora ostati tudi v bodoče. Zato torej ni mogoče razbiti strokovnih organizacij, treba je pri novem zakonu upoštevati le dejstvo, da morajo tudi strokovne organizacije vedno računati s tem, da je ljudska skupnost vendarle še vedno več kot pa predsednik industrijske zveze ali pa voditelj strokovnih združenj. Težak problem, ki ga moramo rešiti, je v tem, da zvežemo svobodo državljana s pravicami in dolžnostmi istega napram skupnosti. Vlada bo upoštevala sklepe stranke in izdelala zakonski načrt, ki bo po možnosti izpopolnil napake in praznote sedanjega zakona o strokovnih organizacijah.
Nova poostritev angleške stavke.
London, 8. oktobra. (Izv.) Rudarji so vla-dine posredovalne predloge odklonili s 737.000 proti 32.000 glasovi. Izvršilni odbor rudarske zveze je nato soglasno sklenil, da poostri stavkovno taktiko. Sklical je konferenco delavskih delegatov, ki je s 514000 proti 194.000 glasovi sklenila:
L Tudi delavci pri sesalkah stopijo v stavko.
2.	Vse prizadete strokovne organizacije se pozovejo, naj se upro uvozu tujega premoga v Anglijo.
3.	Ves boj proti podjetnikom se v bodoče vodi z veliko večjo ostrostjo.
Generalni svet strokovnih organizacij se pozove, naj pobira od vseh članov vseh strokovnih organizacij, posebne prispevke za stavkujoče rudarje.
Vlada zagotavlja, da bo z vsemi sredstvi preprečila, da bi v rove udrla voda. V skrajni sili bodo k sesalkam postavili mornarje.
UČINKI ANGLEŠKEGA ŠTRAJKA.
London, 8. oktobra (Izv.) Ravnatelji železniških družb so sklenili, da preurede čim več lokomotiv na kurjavo z nafto. Družbe so naročile v inozemstvu nove zaloge premoga za več mesecev. Okoli 200 lokomotiv že kuri z nafto.
Rio do Janeiro, 8. oktobra. Brazilijanske železnice imajo vsled angleške stavke premo- ! ga samo še za devet dni. Vlada je odredila ' omejitev prometa.
Pariz, 8. oktobra. (Izv.) »Figaro« poroča, ' da so v vojnem ministrstvu priš'1 na sled ve- ! f liki poneverbi. Poincarc je ta!: oj pozval voj- ' nega ministra, da naredi -»se potrebne korake, da se zločinci kaznujejo^	jj
Tangerski rtatut te bo revidiral.
London, 8. oktobra. (Izv.) »Daily Tele-graph« potrjuje informacijo, da se bo te dni vršila preliminirana konferenca med predstavniki francoske in španske vlade, kjer naj bi se sporazumno rešilo tangersko vprašanje. Ta sporazum med Francijo in Španijo v tanger-skem vprašanju naj bi bil podlaga nadaljnjim razgovorom, ki naj bi se vršili med zastopniki zainteresiranih držav, t. j. Francije, Španije, Anglije in morda tudi Italije.
Praske ob litavsko-poljskl meji.
Varšava, 8. oktobra. (Izv.) Dvanajst Litav-cev je prekoračilo litavsko-poljsko mejo pri Dulkšyju. Porušili so na poljski strani telefonske žice in droge ter takoj zbežali nazaj na litavsko stran.
PRED SESTANKOM POSLANIŠKE KONFERENCE V PARIZU.
Pari«, 8. okt. (Izv.) Poslaniška konferenca, ki se sestane tekom štirinajstih dni, bo med drugim razpravljala tudi o tem, da se udeležuje sin bivšega nemškega prestolonaslednika manevrov državne brambe.
ŠPANSKI KRALJ IN PRIMO DE RIVEivft.
STA SE POBOTALA.
Pariz, 8. oktobra. (Izv.) Glasom poročil iz Madrida je prišlo med španskim kraljem Alfonzom ter diktatorjem Primo de Rivera do sporazuma. Ta sporazum sloni na tem, da na eni strani soglaša kralj z notranjo politiko Primo di Rivere, a da je na drugi strani pristal Primo di Rivera na amnestijo vseh onih častnikov, ki so bili obsojeni radi soudeležbe pri zadnji zaroti.
SPOR MED RUSKIMI KOMUNISTI.
Moskva, 8. okt. (Izv.) V opoziciji proti Stalinu so sedaj sledeči komunistični voditelji: Trocki, Zinovjev, Kamenev, Pjatakov, Ra-dek, Krupskaja, Sokolnikov, Sopronov, Rakov-skij, Smilga, Šljapnikov, Preobraženskij, Me-dvedev, Kolontaj, Laševič, Coff, Reingold in zadnje dni celo Buharin. Opozicionalci pa nimajo nobenega časopisa in nobenega propagandnega sredstva. Predvsem se skušajo uveljaviti v Moskvi sami. Vladna grapa in osrednji odbor z vsemi sredstvi skušajo zatreti njihove nastope. Čim bolj se bliža kongres komunistične stranke, tem ostrejši je boj.
NOVI STATUT FAŠISTOVSKE STRANKE.
Rim, 8. okt. (Izv.) Danes se je sestal vrhovni fašistovski svet, ki bo razpravljal o novem strankinem statutu, kakor ga je sestavil tajnik Turati. Ta statut uničuje še zadnje sledi demokratizma v fašistovski organizaciji. Po novih določbah ima vso moč vrhovni svet, ki imenuje generalnega tajnika in člane direk-torija. Generalni tajnik imenuje provincialne tajnike, ki potem sestavljajo in imenujejo provincialne direktorije. Volitev sploh nikjer nobenih ni, vse instance se imenujejo od zgoraj. Točno se določa razmerje med fašistovsko stranko in milico.
ZBOROVANJE ČEŠKIH LEGIONARJEV V BRATISLIV. Praga, 8. oktobra. (Izv.) Na zborovanju češkoslovaških legijonarjev v Bratislavi se je poslal pozdrav Masaryku in Benešu. Češki le-gijonarji so na tem zborovanju poudarjali, da odklanjajo vsako diktaturo, ter pozvali vse one češke stranke, ki se zavzemajo v svojem programu za demokracijo, da naj vstopijo v mogočno napredno demokratsko fronto.
ČEŠKI FINANČNI MINISTER HOČE ZVIŠATI PRISTOJBINE ZA POTNE LISTE. Praga, 8. okt. (Izv.) Glasom poročil bo finančni minister zvišal pristojbine za potne liste. Prej so znašale pristojbine za potne liste 1 10—50 čsl. kron. Odslej pa bodo znašale te pristojbine od 10 čsl. kron naprej. Višina pristojbin se bo ravnala po namenu potovanja v inozemstvo. S tem hoče omejiti finančni minister nepotrebna potovanja v inozemstvo ter preprečiti izvažanje vrednosti v tujino.
BIVALIŠČE ZA BIVŠEGA CESARJA V PRUSIJI.
Berlin, 8. okt. (Izv.) »Achtuhr Blatk poroča, da se vprašanje lastnine bivše hohenzol-lernske dinastije rešuje po pruski vladi o 17 paragrafih, izmed katerih je najvažnejši sedmi paragraf, ki določa, da stavi država bivšemu nemškemu vladarju ter njegovi soprogi na razpolago grad in park v Hamburgu. Na podlagi tega se sklepa, da pruska vlada računa na povratek članov bivše vladarske rodbine.
OBSOJENA ANARHISTA. Pariz, 8. oktobra. (Izv.) Španska anarhista Durutti in Ascano, ki sta bila 23. junija radi nameravanega atentata na španskega kralja aretirana, sta priznala svojo namero in sta biia kaznovana. Durutti jc bil obsojen na 3 letno, Ascano pa na šestmesečno ječo.
- -» ;.vnIk 1~f.-.i:U ~ —---* f a L* ! a -n r * 1 < •
umuii 'onunu, uttimce i c a i d .ti n c Kmeaarie tvrdke DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA, nje- , nega slovesa pa nc more nihče odvzeti.
Poslanec Sernec za poplavljence.
Poslanec Sernec j© interveniral za pomoč od poplav prizadetim pri fin. min. dr. Periču in sicer v tem smislu, da dobe od povodnji prizadeti dolgoročno brezobrestno posojilo. Tozadevno se pripravlja načrt.
Dalje pri ministru za šume in rudnike dr. Nikiču glede brezplačne dobave lesa. Minister je obljubil pomoč. Prizadete občine naj vlože tozadevno prošnje.
Pri ministra za javna dela, da se takoj Izvede spopolnitev zveze Žiri—Vrhnika z graditvijo nove ceste Žiri—Smrečje. Minister je obljubil pospešiti, izvedbo te potrebne zveze.
Poplave in odtegljaji državnim uslužbencem.
Najbolj inteligenten in najbolj patrioti-čen del prebivalstva — uradništvo (po izjavi min. preds. Uzunoviča) te kvalifikacije ni Bil vesel, ko jo je zabelil g. šef vlade z odtegljaji od draginjskih doklad za — »poplavljence« v južnih delih države. — Mi državni uradniki v Sloveniji smo sumili že izpočetka, da nekaj ne bo prav v redu. Dvomili smo o pravi porabi odbitkov v razglašeni namen. Nekateri so trdili celo, da bodo odtegljaji komaj zadoščali za komisijske stroške ministrov in raznih tajnikov, inženjerjev in drugih višjih korifej.
Kmalu na to smo Culi, da bo vlada jela izplačevati dolžne razlike državnim služite-ljem. Sedaj pa že čitamo, da je začela Izplačevati te razlike uradnikom. Toda kje? V Sloveniji ne vemo o tem ničesar. Torej pač v starem delu države. Je že verjetno, — in pa da je to najbrže z odbitki dobljeni denar. —
Tako pojde torej tudi slovenskim državnim uradnikom odtegnjeni denar v prvi vrsti v korist bratom na jugu. — Ker pa vlada na vprašanja, koliko časa bo izvrševala odtego-vanje, ne odgovori ne bev ne mev, sumimo upravičeno, da ne bo jenjala poprej, dokler ne bo nabrala vsaj toliko denarja, da bodo odbitki presegali dvojno vsoto za izplačilo razlik potrebnega denarja. Potem morda izplača razlike še nam, ali pa — tudi ne. Z odbitki bo potem seveda — nadaljevala, odnosno bo doklade enostavno skrčila, ko bodo državni nameščenci izplačali sebi razllhe namesto države.
Ali gre kaj odtegnjenega uradniškega denarja za »poplavljence«? Pravim, da o^vo-mimo. — Če pa gre, potem zahtevamo t,alegorično, da se porabi ves denar, ki se odtegne državnim uslužbencem v Sloveniji, izključno le y pomoč katastrofalno prizadetim, nesrečnim polavljencem v Sloveniji.
Državni nradnik.
Ljubljansko občinsko gospodarstvo.
Še ena misel, ki je tudi vredna, da se nujno upošteva.
Z veliko zadovoljnostjo smo brali v 230. štev. »Slovenca« zahtevo ljubljanskega občana, da naj se razpolože na vpogled vsi še ne rešeni računi mestne občine ljubljanske vseh različnih zakladov, pa tudi podjetij, ki
jih dopisnik ni omenil, a je obsebi umljivo. _
Mi bi pa radi še nekaj več. Če pride kdo izmed nas navadnih Zemljanov na rotovž, kjer v nekaterih sobah še vedno straši stari »napredni« duh, se bojimo, da ne bomo sprejeti preveč gostoljubno. — Bojimo se tudi, da nam bodo hoteli le na gotovo razdaljo poka- i zati bolj »težke« računske spise, če morda I nekaterih sploh pokazati ne bodo hoteli. Pa 1 tudi sicer se dajo brati številke najmanj na dva načina — enako kakor časniški članki: po črki ali pa — med vrstami, pri računih torej: med številkami.
Da ne bomo govorili po ovinkih: Zahtevamo tudi uradno revizijo računov in vsega gospodarstva mestne občine ljubljanske,
Če je pošiljal gospod veliki župan svojega revizorja v neznatne kmetske občine, koliko bolj potrebna je uradna revizija tako velikega aparata, kot je mestne občine ljubljanske. Odreditev uradne revizije pa je tudi postavna dolžnost velikega župana kot izvrševalca dolžnosti in pravic bivšega deželnega odbora, in je utemeljena v § 80. občinskega reda za Ljubljano, posebno še zato, ker gre poglavitno za račune o raznih zgradbah, torej le za glavinsko lastnino (osnovno imovino) občine in njenih naprav. — Na noge torej, gospod veliki župan, in na dan z dekretom o revizijil Kot podlaga za uradno revizijo bo lahko služilo »Poročilo komisije deželnega odbora o splošni reviziji mestne občine ljubljanske«. — To revizijo je bil odredil deželni odbor z razpisom z dne 11. novembra 1913, torej jc poteklo v večnost od tedaj že 13 let. — Baš prava številka nedvomno nad vse potrebna in nujna revizija, ampak ob navzočnosti in s sodelovanjem izvedencev, ki ni treba, da bi bili uradniki.
. Več meščanov.
A Porodom afere Slavensbe banke se te
silno razkoračil >Nar. Dnevnike in piše, da so to stvari, o katerih on ne sme molčati, pa če tudf sicer cela Slovenija molči; pri tem namiguje tudi na nas in na SLS. Svobodno j« >Nar. Dnevniku«, da piše o tej aferi, kakor se mu zdi prav, a kar se tiče nas, ga opozarjamo, da je o slučaju Slavenske banke odkrito povedal svoje mnenje že dr. Korošec na shodu v Brežicah. Ponavljamo tu njegove besede: Ako so posamezniki z osebno nepoštenostjo zakrivili to katastrofo, potem naj se kaznujejo; ako pa so slabe gospodarske ra&-mere krive, potem se take nesreče ne smejo izrabljati, ampak potem moramo gledati, da vsi pomagamo, vsi brez razlike. — Ali je »Narodni Dnevnik« dragega mnenja?
A Pašič in Pribičevič. Nedavno so krožile po časopisju neke Pašičeve izjave, med drugim tudi, da je izrazil svoje obžalovanje na prelomu s Pribičevičem in si želel zopet nazaj to pobratimstvo. Hej, to je bila klobasa za >Jutro« I S slastjo jo je serviralo svojim vernikom in posvetilo cel uvodnik proslavi bivšega in mogoče zopetnega PP-režima. Zdaj pa je g. Pašič napram dopisniku belgrajske > Politike« najodločnejše demantiral to, da bi bil kdaj kaj takega govoril o Pribičeviču in kaki zopetni zvezi z njim. Tega >Jutro« svojim bravcem seveda ne bo poročalo.
A Ljubljana hoče biti avtonomna, ne pa avtonomistična, piše >Jutro«. — Kako si mali Moric to predstavlja? To je ravno tako, kakor bi zapisal: Ljubljana hoče imeti občinski odbor z gerentstvom.
A Politika in katoličani. Zagrebški škofijski list, »Katolički List«, objavlja v svoji zadnji številki z dne 30. septembra obširen članek »Izvanstranačnost« izpod peresa dr Ivana Dujmušiča. Dr. Dujmušič dokazuje nuji no potrebo, da se katoličani tudi politično opredelijo in organizirajo po katoliških vidikih. So zgolj politična vprašanja, ki so z ver-skega stališča indiferentna in v katerih imajo katoličani popolno svobodo. Toda v vprašanjih, >ki se nanašajo na duhovne interese duš, bodisi zato, ker se nanašajo na vero in moralo, bodisi zato, ker bi se mogla dotikati svo--bode, neodvisnosti ali eksistence Cerkve v zemskem pogledu«, v teh vprašanjih se mora držati katoličan samo ene smernice: katoliške. — Potem izvaja dr. Dujmušič: >Odgovori na ta vprašanja morajo biti katoličanu vrhovno, najvišje pravilo v ooenjevanju političnih strank v domovini, odnosno v opredeljevanju, kam naj se nasloni, komu da svoje zaupanje! Kakšno stališče zavzema ta in ta stranka M-sproti Božjemu kraljestvu na zemlji? To je Ptvo in glavno vprašanje, vse ostalo je po. stranskega pomena in ne sme vplivati na opredelitev tako, da bi potisnilo v ozadje prvo in glavno. Bodisi po svojem pisanem programu, bodisi p0 izjavah svojih zastopnikov v parlamentu ali na javnih shodih, bodisi po svojem glasilu — ne bo mogla nobena stranka dolgo skrivati niti ne bo mogla pozornemu očesu uiti duša in misel stranke v tem pogledu, kako je namreč razpoložena nasproti Kristusovemu kraljestvu na zemlji. Aut Christua aut Beli al! Qui non est mecum, contra me est; et qui non eolligit mecum, spargit Ne samo stranke, ki odkrito napadajo Cerkev, ji pri-krajšujejo svobodo, nego tudi stranke, ki to dopuščajo, ki bi mogle braniti Cerkev, a tega nočejo, so liberalne, proticerkvene, protikato-Mške. Kdor ni s Cerkvijo v cerkvenopolitičnih vprašanjih, je proti Cerkvi. Katoličan ne samo ne sme biti član takih strank, marveč mora biti proti njim. To je težka dolžnost, drugače je sokrivec vsemu zlu, ki je stranka prizadeva Cerkvi. Pripadati takim strankam, priporočati njihove voditelje, glasovati zanje in jih tako poslati v parlament, da snujejo in kujejo Cerkvi okove, to je izdajstvo in revolucija v kraljestvu Kristusovem.« — Nato razpravlja dr. Dujmušič posebno o dolžnosti duhovščine, da nevstrašeno nastopa v tem zmislu in se udeležuje političnega boja. Kot svarilen zgled proti politični neopredeljenosti katoličanov navaja Francijo in Mehiko. Končno pravi dr. Dujmušič: »Prihajamo do zaključka, da je iz-venstrankarstvo v takih okolnostih usodno in ubijajoče. Izvenstrankarstva katoličanov se morejo veseliti samo sovražniki Cerkve in kjer bi ttspelo, da bi se katoličani z izvenstran-karstvom razcepili in zmedli, bi se sovražnikom Cerkve izplačalo, da temu in takemu iz-venstrankarstvu postavijo spomenik. Kajti če nimajo v parlamentu proti sebi katoliških poslancev, morejo pod plaščem zakona delati, kar hočejo in z. zasmehljivim posmehom pojdejo preko vseh manifestacij in memorandumov, pa naj prihajajo tudi od škofov, kakor vidjmo v Mehiki, — Kot geslo velja beseda Večne Resnice: In fructibus eorum cognosce-tis eos.<
aBaasRBEiBiBaan!
Kupujte srečke za društveni dom v Trbovljah!
n sr Q H n i
tCaf se godi doma
Dečjl dom v Mariboru.
Maribor, dne a oktobra 1926.
Poleg drugih mestnih zavodov za preskrbo osirotelih otrok Ima Maribor tudi »Državni dečji dom«.
De«Ji dom pred prevratom.
Mariborski deSji dom se je razvil iz staro-avttrijskega »Kaiser Franz Josef Knabenhortac, ki so Je začel leta 1887. in je bil že pod Avstrijo eden
najstarejših in prvih zavodov za preskrbo revnejše dece. Predvojni Dečji dom je bil oskrbovan od mestne občine ln nastanjen v mestni hiši, kjer Je ga danes. Ta dom je bil tedaj le zavetišče za revne delavsko otroke iz Koroškega predmestja, kjer Je bivalo tedaj največ slovenskih delavskih naseljencev. 08e in mati sta morala na delo, otroci so šli v iolo In po pouku pa v dom, kjer so se učili, delali naloge ter se igrali. Dobivali so tudi hrano ter obleko ln obutev za praznike in druge slovesne prilike. Mariborska občina je navadno preskrbovala v tem zavodu 40—50 otrok in skrbno gledala, «._ so se deca slovenskih delavskih staršev tekom par let do dobra ponemčila.
Po prevrata.
Z občino vred je prešel tudi Dečjl dom po prevratu v slovenske roke in ga je oskrboval prvotno poseben kuratorij, ki pa je bil brez sredstev za vzdrževanje, že leta 1919. je začela zavod ealagatl * denarjem država in leta 1922. je prešel popolnoma v državno oskrbo in sedaj plačuje ministrstvo za socijalno skrb za vzdrževanje 40—50 sirot do 240.000 Din na leto. Iz zavetišča se je pre-osnoval zavod v res pravi Dečji dom, v katerega M »prejemajo fanti ln deklice brez staršev, nezakonski otroci brez preskrbe, deca staršev, ki so v taporih in sicer v starosti od 6 leta do največ 18 leta. Sirote v Dečjem domu hodijo v razne mestne šole, doma v zavodu pa imajo celo prehrano, obleko, zabavo ter celo odmerjen čas, dokler šoli ne odrastejo in se jim ne preskrbi pri kakem mojstru mesto. V zavodu je tudi sedaj 40 do 50 otrok v popolni oskrbi in jih je bilo vseh od leta 1922. do danes 278.
Mariborski Dečji dom je edina prava siro. Hšnica za celo mariborsko oblast, ki bo ostala oskrbovana od ministrstva tako dolgo, dokler ne bodo začele delovati oblasti. Sirotišnico kakor je Dečji dom, pozna le še Ljubljana v Jugoslaviji in radi tega že ministrstvo za socialno skrb komaj Čaka, da bi razbremenilo ta zavod s svojih na rame oblasti.
Osobje, ki vodi in nadzoruje dom, je maloštevilno, in obstoji iz: ravnatelja, učiteljice, gospodinje, odnosno, enega dijaka prefekta in služinčadl.
V moralnem ter fizičnem oziru je ta zavod kljub nezadostnim in starinskim prostorom od po-četka do danes za Slov. Štajer glede preskrbe osirotele dece neprecenljivega pomena in so njegovi dosedanji uspehi našli priznanje na najvišjih mestih. Dal Bog, da bi nam ostal ta prepotrebni zavod ohranjen nam Štajercem in se tudi moderniziral glede prostorov.
Kaj je po vodi prišlo.
Policijska direkcija v Ljubljani nam je podala seznam stvari, najdenih v njenem uradnem okolišu izza zadnje katastrofalne poplave. Seznam obsega sledeče predmete: 1 sod, vsebina 250 litrov;
1	sod, vsebina 150 litrov; 8 kom. & 4 m dolg. smrek, desk; 2 kom. 4 4 m dolg. lestev; 2 korita za krmljenje živine; 5 m« bukovih drv; 1 zaboj za pivo, pivovarne »Union«; 1 škaf; 1 čeber za perilo; 1 vrata iz žice; 1 vrata od drvarnice, 1 vrata od ograje; 8 hrastovi stebri; 1 lajta za prevažanje gnojnice; 22 raznih hlodov; 283 raznih hlodov in tramov; 1 do 4 m dolgo ograjo; 1 leseno stolico;
2	deski od voza; 1 trugo za mavžanje prašičev; 200 fižolovih prekel; 1 trugo za konje krmit; 1 samokol-aico; 1 lopato; 1 gnojne vile; 1 mizni pokrov; 1 perilnik; 1 lesena vrata; 1 vinski sod, vsebina 800 litrov; 1 stara kad; 3 m® raznovrstnih desk; 1 hrastov škaf; 1 tesarska sekira; 12 hrastovih plohov; 1 novo ročno žago; 1 velik nahrbtni koš;
8 navoje papirja; 90 hrastovih tramov in hlodov; 1 kad; 1 sod za Iganje kuhati; 80 raznih tramov; 50 raznih stebričkov; več Jevševih ln brezovih debel; 1 sod, vsebina 614 litrov; več različnih desk, deščic, hlodov, plohov in tramov različne dolžine, neka] mostnie in delov raznih mostov. Kje se vsi ti predmeti nahajajo, se Izve pri policijski direkciji v Ljubljani, ki bo tudi skrbela za komlsionel-no tročitev najdenih predmetov lastnikom.
Ljubljanska stavna pošta.
Dela renoviranja ljubljanske pošte gredo h koncu. Fasada v Prešernovi ulici bo skoraj gotova. Kleparji urno nameščajo novo žlebovje in staro popravljajo. Zadnji nalivi so radi slabega žlebovja precej škodovali obnovljeni fasadi v Šo-lenburgovi ulici, kjer Je voda kar lila po zidu in nastavkih in končno na hodnik. Tem nedostatkom bo zdaj konec. Stavba glavne pošte stoji pred nami zopet v dovršeni prvotni obliki. Novembra meseca mine 80 let, odkar se je zgradila ta čedna palača ljubljanske glavne pošte. Ob tej priliki je sestavil tajnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva g. Fran Šemrov strokovno razpravo »Ljubljanska pošta«, zgodovinski opis v spomin 80 letnice lastne hiše. Opis prične izhajati kot strokovni podlistek 15. t m. v »Poštnem glasniku«. Zanimivo je, da je ta razprava prvo in edino strokovno delo te vrste v slovenščini. Vsled tega bo »Zveza poštnih organizacij« založila ta spis tudi kot posebno brošuro proti malenkostni odškodnini.
Usodepolna šala s smrtnim izidom.
Ko je 8. t. m. v mraku posestnik Anton Turnšek iz Zavratnika v litijskem okraju šel iz Pogačnikove gostilne proti domu, je srečal pred gostilno Perkhaus svojega prijatelja Karla Klopči-ča, rudarja v Sitanjevskem rudniku, ter ga je v šali s palico malo udaril čez hrbet. Klopčič se je hotel najbrže ubraniti pred udarci ter je pri tem prav neznatno ranil s koso Turnška. Ta na majhno prasko na levi roki ni obračal nobene pažnje, doma je ženi rekel, da ga je konj brcnil. Šele peti den je začutil večje bolečine po vsem životu, potem je dobil krče in se sploh ni mogel več gibati. Okr. zdravnik dr. Wisinger je konstatiral tetanus, kateri bolezni je po strašnih mukah dne 27. t m. podlegel. Dan pred njegovo smrtjo je bil še od okrajnega sodnika Trojeta zaslišan ter je izjavil, da je bilo s Klopčičem vse skupaj le šala. 29. t. m. se je izvršila sodna obdukcija na šmarskem pokopališču. Obdukcijo sta izvršila zdravnika dr. K. \Vi-singer ter dr. Zaje iz Ljubljane, kjer se je ugotovilo, da je umrl na otrpnjenju srca. — Neanatno rano je Turnšek najbrže okužil s konjskim gnojem, v katerem se zelo pogosto nahajajo bacili tetanusa. Zato opozarjamo, da je treba biti pri vsaki, še tako neznatni rani previden. Na tako tragičen način preminuli Turnšek, ki je bil priden posestnik, zapušča mlado vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci.
BBBBBBHMlBBUMBlBBgBBB
Cenjenemu obč;nstvu vljudno naznanjava, da bova v nedeljo, dne 10. oktobra otvorila v lastni hiši
Skrbela bova za izborno jed in pijačo ter točno postrežbo. Vsako soboto in nedeljo se bodo dobile domače krvavice. — Na razpolago so tudi sobe za tujce. Za obilen obisk se priporočata
Vincenc in Franca Ha!i|sn
bivša gostilničarja na Restavraciji pri kolodvoru v Domžalah.
Dnevne novice
Pogreb pokojnega preč. g. župnika v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, Franca Tropa, se vrši tako, kakor je bilo naznanjeno v posmrtnici, to je v nedeljo 10. oktobra ob 10. uri dopoldne, kar javljamo, da ne bi bilo nesporazumljenja.
kr Sv. Frančišek in Slovenci. Kdo je med Slovenci sv. Frančiška prvi opeval? To je bil kapucin o. Ivan Svetokrižki, slovenski pisatelj, ki je pred več nego dvesto leti zložil in predaval svoj slavospev asiškemu svetniku na čast ter ga dal natisniti v III. zv. svojih pridig. O. Ivan imenuje sv. Frančiška svojega očeta in pravi, da je v Benetkah v Markovem domu občudoval njegovo sliko, katero je bil izgotovil bogaboječi opat Joahim sto let pred rojstvom svetnikovim (III. zv., str. 509). V slavospevu dokazuje o. Ivan, da je bil sveti Frančišek med vsemi svetniki Kristusu najbolj podoben in deležen vseh osmerih bla-grov Gospodovih, tako da, če bi bilo dano osmerim korom svetnikov na izber, naj si izvolijo svojega kneza in generala, bi si vsi z vzklikom izbrali sv. Frančiška. Tudi sicer je v govoru marsikaj zanimivega in celo pikantnega zlasti za ljubljansko »Jutro«. Ako bi kak veščak predelal v sedanjo slovenščino pridigo o. Ivana, bi bilo ne le sv. Frančišku, ampak tudi njegovemu slavilcu v čast. — I. B.
k Smrtna kosa. V Trsteniku je 5. okt. umrl g. Luka Knific, učitelj v pokoju. Pokojnik je bil tiha, blaga duša krščanskega mišljenja. Služboval je v Sorici, Besnici in nazadnje 17 let v Trsteniku. Od 1. 1910. je živel tu v pokoju. Vsem znancem bo ostal v blagem spominu.
k Jugoslavenska banka d. d. v Zagreba, podružnica v Ljubljani, Ljubljanski dvor, nas naproša, da ugotovimo, da Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu, preje Hrvatska ze-maljska banka, ni identična s Slavensko banko d. d. v Zagrebu ter da nima z isto ni-kake poslovne zveze.
k V pomoč poplavljencem v Sloveniji nam je poslal naš naročnik g. Ivan Glastovec iz Donawitza pri Leobnu 22 šilingov. On sam je daroval 10 S, gg. Adal. Marenk in Kat. Waldhofer po 5 š in g. Ant. Rozman 2 šilinga. — Dalje nam je izročila v iste namene neimenovana gospa iz Ljubljane 50 Din in neimenovan gospod 100 Dia. — Bog plačaj in obudi naslednikovl
-A* Pomoč poplavljencem v škof ji Loki (n v Poljanski dolini. Kakor nam poročajo, je kot prvo nujno pomoč po povodnji težko prizadetim daroval oblastni odbor Rdečega križa 10.000 Din, katero vsoto sta 5. t. m. razdelila gg. okrajni glavar v Kranju in predsednik krajevnega odbora Rdečega križa v Škofji Loki Avgust Blaznik ▼ navzočnosti županov 34 najpotrebnejšim strankam in sicer v občinah škofja Loka, Sora, Zminec, Poljane, Gorenja vas in Oselica. Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani in krajevni odbor v Kranju sta dalje nabrala dva zaboja obleke in perila, kar se bo prihodnji teden razdelilo med prizadete. Delo, ki ga vrši Rdeči križ v prid ponesrečenim, je vredno vsega priznanja in je želeti, da ga pri nabiranju darov vsak po svoji 2možnosti kar najizdatneje podpira.
"k Umrla je v Kranju gospa Marija Be-denk, posestnica in gostilničarka. Naj v miru počiva!
•k Izjava. V štev. 145. našega lista od I. julija 1926 smo objavili pod naslovom »Krvav spopad med policijo in Orjuno« med drugim tudi, da je napadalni četi načeloval Reja iz Maribora in da je bil on svojčas radi razbitja Cirilove tiskarne v Mariboru obsojen na 6 mesecev ječe. Ker smo sc prepričali tekom tiskovne pravde, ki jo je g. Reja naperil zoper nas, da smo bili napačno informirani, izjavljamo, da je dotična notica brez vsake podlage in jo lojalno preklicujemo in obžalu-
jemo. S tem damo g. Slavku Reja popolno
zadoščenje. — Uredmštvo.
k Dva tečaja »Brezalkoholne Produkcije« se vršita v nedeljo, dne 10. t. m., L j. jutri in sicer v Celju (pri »Skalni kleti«« v pro^ štorih g. M. Perca) in Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Oba tečaja sta cclodnevna in pričneta ob 9 dopoldne. — Interesenti iz okolice, porabite ugodno priliko ter se ude-, ležite teh tečajev. Ne bo Vam žal!
•k Poroka. Na Ježici sta sc poročila gospod Franc Dobnikar, mesar, in gdč. Metka' Sitar iz Savelj, oba člana naših organizacij. Bilo srečno!
k Običajni Lukežev sejem v Krškem s« vrši v ponedeljek, dne 25. t. m.
•k Iz šolske službe. Na dekliški šoli »Vesna« v Mariboru je imenovana za stalna učiteljico Eleonora Mladič, dosedanja začasna učiteljica na istem zavodu.
-Ar Iz živinozdravniške službe. Za veter!« narja pri ptujskem okrajnem glavarstvu s sedežem v Ormožu jc imenovan Josip Š k e r -b e c, bivši veterinar pri okraj, glavarsvu v Sjenici.
k Dvajsetletnica slovenske Čitalnice v Clevelandu. Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu je 19. septembra t. 1. slavila 20-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je pri-, redila v Slovenskem narodnem domu lep ve* čer z zabavnim in kulturnim programom.
k Smrtna kosa med ameriškimi rojakL V Clevelandu je umrl rojak Louis Rekar, znan po svoji farmi, na kateri se je vršila večina slovenskih veselic in zabavnih prireditev. Doma je bil iz Žužemberka na Dolenjk skem.
kc Futuristična revija. V Berlinu bo zim čela izhajati v več jezikih svetovna revija, Id bo prinašala futuristično, kubistično in eki spresijonistično literaturo in umetnost. Imenovala se bo »Ars«. Nemški del bo urejeval pisatelj Mauer, francoski slikar Gleizes, ruski slikar Kandiusky in italijanski slikar Marine tti.
kr Fordova tovarna v Splitu, Iz Splita poročaj«, da hoče znani ameriški industrijalec Ford namesto v Carigradu zgraditi svojo tovarno za montiranje avtomobilov v Splitu. Tovarna bo delala za celo južnovzhodno Ev-* ropo.
kr Ureditev nedeljskega počitka v Sarajevo. Ministrstvo za socialno politiko" je na pritožbo sarajevskih zasebnih in trgovskih nameščencev odredilo, da morajo ob nedeljah počivati vsi obrati, neglede na veroizpoved lastnika.
© Krščansko žensko društvo vljudno va« bi vse svoje članice, da se udeleže sprejema parlamentarcev bratskega češkoslovaškega naroda v ponedeljek ob 9. uri na glavnem kolodvoru. Prosim, da pridejo članice kolikor mogoče v narodnih nošah. Za odbor: Cilka Krek.
© Čeclioslovaci pfijdto určito v ponedčli k uvitani. Schuzka o 9 hod. dopoledne u hlav. nddraži v tmavčm obleku spžskou červeno-bflou. V sobotu večer 9, t. m. poi-ada v restau-raci Zvezda — dostavte se všichni!
ffi Rokodelski dom. V ponedeljek 11. t m. bo v Rokodelskem domu predavanje, posvečeno spominu dr. J. Ev. Kreka. K predavanju, ki se prične ob 8. uri zvečer, vabimo člane in prijatelje rokodelskega društva. — Pevske vaje pod vodstvom g. prof. Marka Ba-juka so ob torkih in četrtkih ob 8. uri zvečer.
© Koncert pianista g. Ivana Noča se vrši v petek, dne 15. t. m. ob 8. uri v Filharmo-nični dvorani. Na programu so sledeči skladatelji: Mozart, Hummel, Gluck - Brahms, Beethoven, Chopin, Debussy, Ravel, Liszt. Vstopnice v Matični knjigarni.
Dr. Vinko Močnik:
(Dalje.)
2. Kar se tiče pravne zmešnjave na za-konskopravnem polju v naši kraljevini in iz nje izvirajoče pravne nesigurnosti in vsled tega nevzdržnosti sedanjega stanja, ima g. dr. Kušej popolnoma prav. Na kratico se osvetljuje ta ne vzdržnost v referatu, obširneje v razpravi; podpišem in pritrdim. Pritrdim še tudi stavku, da država s celo vrsto priznanih ravnopravnih konfesij z verskim zakonskim pravom ne more izhajati (»Slovenec« št. 207), dasj se ne morem strinjati s sledečim utemeljevanjem tega stavka; pritrdim samo v tem smislu, da je civilno zakonsko pravo potrebno le za brezkonfesijonalce, k večjemu še za pripadnike nepriznanih konfesij, kjer se pa ie krši načelo svobode vesti, nikakor pa ne za vse državljane brez razlike veroizpovedi. Nerazumljiv mi je zaključek, da mora država sama določiti pogoje, pod katerimi smatra sklenene zakonske zveze za veljavne, ako dovoli konubij med pripadniki različnih konfesij, jo-, cploh ne uvidim, kaj hi imela država po načelu svobodo vesli tu posebej dovoljevati, še manj uvidim upravičenost dostavljene utemeljitve, češ, ker si vorska prava v.
tem oziru navadno nasprotujejo. Verska prava kot taka, to je materijalno in formalno samostojna si radi dogmatičnih temeljev morajo in si bodo nasprotovala, sicer bi bil dejanski obstoj različnih konfesij nesmiseln, toda nobenega nasprotstva ni med konfesijami in državo glede veljavnosti ali neveljavnosti zakona, ako slednja prizna za pripadnike konfesij veljavnost zakona po njih verskem pravu. In če pride glede tega v posameznih slučajih do kakega nasprotstva med državo in več konfesijami obenem (sicer nasprotstvo ni mogoče), radi tega še ni treba civilnega zakona, ako se to nasprotstvo po načelu svobode vesti da rešiti tudi drugače nego s civilnim zakonom. Treba dosledno ločiti državni forum od versk;ga, materijalno in formalno versko pravo od državnega, četudi je morebiti poslednje ustrojeno po verskih načelih. Do kaosa na zakon-skopravnem polju, kakor ga imamo danes v naši kraljevini, je prišlo radi tega, ker je država — v raznih pokrajinah različno — ustvarila za svoj forum materijalno in formalno posebno zakonsko pravo.
Poglejmo samo, kako bi stvar izgledala, ako se država postavi na stališče verskega zakonskega prava, namreč materijalno verskega, formalno je prav lahko tudi državno. Mož-pripadnika iste konfesije. b) nupturijentn sta pripadnika iste knfosije, b) nupturijenta sta pripadnika dveh različnih konfesij. Dalje v prvem slučaju: oba prestopita po sklenjenem
zakonu v drugo, a isto konfesijo ali vsak prestopi v svojo ob istem ali različnem času ali prestopi le eden. V drugem slučaju moreta istotako po sklenjenem zakonu menjati veroizpovedi obe stranki ali le ena; če menjate obe, morete prestopiti ali obe v isto tretjo ali pa vsaka zopet v svojo konfesijo; če samo ena, more ta stranka prestopiti ali v konfesij.-), različno od one zakonskega druga ali v isto zakonskega druga.
Ako sta oba nupturijenta pripadnika iste konfesije in tudi ostaneta v isti konfesiji ali pa prestopita v drugo, toda oba v eno in isto konfesijo, ki priznava njun zakon, za državo ni prav nobene težave, ako se postavi na stališče verskega, prava ter smatra zakon tako dolgo za veljaven, dokler ga ima za takega, pozitivno ali negativno, tudi pristojna knnfe-sija. Ako ga pa nova konfesija ne priznava, oziroma dovoli le enemu, da se vnovič poroči, tedaj mu tudi država odreče civilnopravne posledice in ga smatra za razvezanega. G. vir. Kušej pravi sicer, da je to juridično nepravilno in da bi se morala veljavnost ali neveljavnost zakona presojevati po pravu, po katerem je bil zakon sklenjen. Ali ta trditev bi za zakone med kristjani bila le tedaj pravilna, ako bi zakon (in fieri) ne bil nič druzega kot navadna pogodba in ako bi se pravne posledico veljavno podeljenega krsta dale kdaj izbrisati Zakon je po nauku katoliške (in pravoslavne) cerkve zakrament, ki se po nauku katoliške
cerkve ne da ločiti realno od pogodbe; na tem nauku nujno bazira cerkveno pravo.
Ako prestopi samo eden v drugo konfesijo ali pa prestopita oba, toda vsak v svojo, tedaj so dane tri možnosti: vse tri konfesije priznavajo ali pa vse konfesije osporavajo sklenjeni zakon in stališče države v teh dveh slučajih je jasno. Možno pa je tudi, da ena konfesija zakon priznava, druga ga pa ospora-va; v tem slučaju kajpak država ne more biti na obe strani pravična, a radi tega še nikakor ni treba civilnega zakona, ki tudi ne more biti na obe strani pravičen; ta gordijski vozel se da rešiti brez civilnega zakona po načelu prioritete, to je, da se veljavnost zakona presoja po pravu, po katerem je bil sklenjen. Ugovor, da se v tem slučaju krši ravnopravnost priznanih konfesij, jo le navidezen.
Nupturijenta sta različnih konfesij; v tem slučaju obstoje samo tri možnosti: ali se sklene zakon po verskem pravu ženina ali se sklene po verskem pravu neveste — državi ni treba predpisovati nikakih pogojev za veljavnost, to je stvar konfesije — ali pa se sklene po verskem pravu enega in potem še drugega nupturijenta. V vseh teh treh slučajih ni nikakih težav za državni forum; a če bi prišlo do tega, da bi zakon v tretjem slučaju ena konfesija pozneje proglasila za neveljaven, se more država ravnati po načelu: q u i p r i o r t e ju p o r e, p o t i o r i u r e. Po tem načelu
© Koncert znamenitega vijolinskega vir-tuoza Zla tka Balokoviča bo v Ljubljani koncem meseca oktobra med 25. in 80. oktobrom. Že danes sprejema Matična knjigarna prijave
za sedeže.
O Nove razglednice Ljubljane. Izšla je,
kakor smo že poročali, lična serija razglednic Ljubljane. Razglednice je v krasnem barvo-tisku izdelala Jugoslovanska tiskarna po foto-grafičnih posnetkih g. Jožeta Kramariča, ki je bil nedavno odlikovan na razstvi fotogra-fičnih izdelkov v Splitu. Serija obsega osem razglednic' in sicer: Motiv z grada. — Trg Tabor. — Turjaški trg in grad. — Severovzhodni del mesta. — Vzhodni del mesta. — Stolnica.
—	Cerkev sv. Jožefa in razgled z grada. Razglednice se po svoji lični izdelavi in zelo okusni izbiri motivov lahko kosajo z vsakim tovrstnim izdelkom. Dobe se po vseh papirnih trgovinah in trafikah; naročajo se pa lahko pri založniku g. Jožetu Kraniariču, Florijan-ska ulica 22. Serija osmih razglednic stane samo 6 dinarjev.
© Mestni delavci ljubljanski so nabrali 689 Din za svojega tovariša, ki mu je zadnja povodenj pobrala hišo in uničila borno posestvo. Ostalima dvema tovarišema, ki sta manj prizadeta, bodo pa v prihodnjih dneh skušali olajšati nesrečo.
O Umrl je v četrtek zvečer g. Martin Tabor, monter mestne elektrarne in posestnik. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne. Blag mu spomin!
© Krekova mladina Ljubljana. Tovariši! Jutri, v nedeljo ob 8. uri se zberemo na Starem trgu, nakar odkorakamo k sv. Križu. Naj bo naša podružnica najčastnejše zastopana! Kdor ima kroj, naj pride v kroju. — Predsednik.
© Krekova mladina, podružnica Ljubljana — poziva vse one člane, ki so se vpisali v dramatično šolo, da pridejo v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer v Mestni dom. — Predsednik.
© Pozor pred granatami! Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse prebivalstvo v okolici vojaškega strelišča ob Dolenjski cesti, da pusti v miru event. najdene 37 mm granate, katere so bile izstreljene ob priliki vojaške strelske vaje mitralješke čete 40. pešpolka dne 25. septembra 1926, a niso eksplodirale. Kdor zapazi kje tako granato, naj to takoj javi bližnjemu stražniku, oziroma poveljstvu 40. pešpolka.
© Umrli so v Ljubljani: Matija Rogelj, strojarski pomočnik, 50 let. — Franc Lokar, drž. uradnik v p., 64 let. — Marko Šterbenc, trg. potnik, 52 let. — Ivana Bayr, vdova po-sojiln. ravnatelja, 54 let. — Anton Okroglič, železničar, 41 let. — Marjeta Zupančič, mestna uboga, 76 let. — Josip Hvala, podpregled-nik finančne kontrole v p., 59 let. — Ivan Ze-rovnik, hlapec, 23 let. — Karel Pucl, rudar, 43 let. — Jakob Lotrič, mestni ubožec, 84 let
—	Antonija Dobovšek, žena žel. kurjača, 41 let. — Marija Sodje, posestnikova žena, 35 let.
—	Marija Žafran, kuharica, 71 let. — Anton Vakaj, viničar, 49 let. — Alojzija Kavčič, šivilja, 40 let. — Alojzij Baloh, vojni invalid, 31 let. — Ivan Maier, obč. ubožec, 66 let. — Dinka Eafolt, hči delavca, 4 leta.
© Za pokojnega gosp. Ivan Kraljiča se bo brala maša-zadušnica v frančiškanski cerkvi danes ob 8. uri zjutraj.
© Gremij trgovcev v Ljubljani objavlja glede prihoda Češkoslovaških parlamentarcev sledeče: Z ozirom na prošnjo gosp. velikega župana in Jugoslovansko-Češkoslovaške Lige poziva eksekutiva Gremija trgovcev gg. člane, da se udeleže sprejema Češkoslovaških parlamentarcev v ponedeljek dopoldne in da dajo onim svojim nameščencem, ki sodelujejo pri raznih društvih ter se udeleže sprejema
ta dan dopoldne od 8. do JJ2. ure prosto. Trgovine ostanejo odprte. — Načelstvo.
© Društvo stanovanjskih najemnikov in Združena strokovna zveza priredita v nedeljo, dne 10. oktobra ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani velik javen protestni shod za popolno zaščito stanovanjskih najemnikov, za zidanje novih stanovanj po državi in občini in proti nameri, da se ukine stanovanjski zakon že po novem letu. Upati je, da bodo vsi najemniki in podnajemniki dvignili svoj glas proti tej nameri.
© Ribja sezona prične danes v dobro-znani restavraciji in vinski kleti »Ljubljanski dvore, kamor so poznavalci dobrih, pristnih vin in cenj. občinstvo vljudno vabljeni. Priznano dobra gorka in mrzla jedila ter specia-liteta: morsko ribe vseh vrst po znižanih cenah.
© Pomoči prosi Franc Zoreč, deložiranec pri sv. Petru. On in njegova žena sta bolna in brez vseh sredstev.
© Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se vrši tomesečna dražba v februarju 1926 zastavljenih premetov v četrtek 14. t. m. ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici.
Maribor
□	6 letnica koroškega plebiscita. Danes, v soboto 9. oktobra E i n š p i 1 e r j e v večer v dvorani > Union« ob 20. uri v korist Jugoslovanske Matice.
□	Javna seja društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru se vrši danes 9. t. m. ob 10. uri v mali kazinski dvorani Ljudska univerza). Dostop imajo vsi člani.
□	Občni zbor mariborskega orlovskega okrožja bo jutri ob 10. uri dopoldne. Vsak odsek naj dopošlje vsaj dva člana na občni zbor. Bog živi!
□	Osebna vest. Dr. Močnik odide v ponedeljek v Rim, kjer bo nadaljeval cerkveni ju-ridični študij.
□	Spomenik pokojnega dr. Medveda bo prve dni prihodnjega tedna popolnoma gotov in pripravljen za prevoz na pokopališče. Odbor za postavitev bo te dni razglasil po časopisju dan odkritve, da bo občinstvo pravočasno opozorjeno na ta svečanost.
□	Novi podjetji v Mariboru. V hiši v Cankarjevi ulici št. 1 v obsežnih pritličnih prostorih, kjer je bil do pred kratkim sedlar gosp. Ivan Kravos, sta novi podjetji in sicer: Glavno zastopstvo premogovnika Peklenica v Medji-murju in d. d. >Salus«, skladišče za Maribor s centralo v Ljubljani. Ta tvrdka bo imela na prodaj na debelo: razne kemične, drogerij-ske ter higijenske izdelke ter predmete.
□	Manjši škropilniki bodo na prodaj. Z naročitvijo avtoškropilnika, ki opravlja za celo mesto izborno škropilno in druge službe, so postali za Maribor brezpredmetni stari manjši škropilniki, ki so pa vsi v dobrem stanju ter bi bili prav prikladni za manjša mesta.
□	Cercle fran^ais. Pouk v vseh francoskih kurzih se je začel 5. oz. 6. oktobra. Kurzi za odrasle se vrše ob torkih in petkih od 6. do 7. zvečer v drugem nadstropju moškega učiteljišča, kurzi za otroke pa ob torkih in petkih od 3 do 4 popoldne popoldne v društveni čitalnici na drž. gimnaziji. Prijave za vse te kurze se sprejemajo še do konca oktobra v kurzih samih.
□	Preselitve trgovskih lokalov. Trgovec Poš se preseli iz Gosposke ulice v lastno hišo v Slovenski ulici, v prostore kjer se je nahajal fotograf Waoner. G. Wagner je preselil svoj atelje v prvo nadstropje iste hiše. V trgovski lokal, kjer se je dosedaj nahajal g. Poš, bo hišni lastnik g. Weiler razširil svojo specerijsko trgovino.
Celje
& Inkvizicija ▼ Celju in veselje Jutrovcev nad občutljivimi »klerikalci«. V kako zvezo spravlja pisec notice v »Jutru« z dne 5. t. m. našo občutljivost in kaj s tem misli, tega res ne razumemo. Opomnimo lc to, da so se mero-dajne osebe, ki niso prav nikaki klerikalci, izrazile o tem filmu v takem smislu, kot smo mi to na kratko v naši notici omenili, lak kulturni film je strašno daleč od vsake kulture I In prav blizu demokratski kulturi 1 Saj se razumemol
•©• Jugoslovanska matica priredi nocoj v soboto v spomin plebiscita na Koroškem svojo prireditev s petjem, deklamacijo ter orkestralnim proizvajanjem. Ker se bomo ta dan spominjali svojih neodrešenih bratov na Koroškem, pričakujemo, da bo občinstvo napolnilo prostore Narodnega doma.
0 Cercle iran^ais v Celju ima v četrtek dne 14. t. m. v Narodnem domu svoj občni zbor.
•0" Invalidska prireditev. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov Celje priredi v nedeljo dne 10. t. m. ob 4 popoldne v dvorani Narodnega doma dramatično predstavo z igro »Tužna ljubav«. Nastopil bo društveni dramatični odsek iz Ljubljane. Ker je dobiček prireditve namenjen v podporo najbednejših, toplo priporočamo, da se občinstvo v polnem številu udeleži te prireditve.
& Sprememba posesti. Pred kratkim je kupil g. Hano Ogorevc, ravnatelj tukajšnje podružnice Slavenske banke vilo Jarmer v Gaber ju. Scd-.j je pa isto prodal g. Westnu.
& Nova draginja. Porast cen na mestnem trgu se nam zopet obeta. Mesarji pravijo, da ne morejo shajati, posebno s ccnami pri telečjem mesu ne, in zahtevajo povišanje za dva dinarja pri kilogramu. Tudi pri volovskem mesu žele mesarji povišati cene. Mislimo, da je eno kakor drugo popolnoma neosnovano, ker so cene živini ostale do sedaj še vedno na isti stopnji, kakor so bile v spomladi.
Živinski trg v pondeljek je bil prav prazen. Prignane ni bilo nikake goveje živine. Temu je bil vzrok semenj, ki se je isti dan vršil v Žalcu.
-0" Kmetijska nadaljevalna šola se snuje v Celju. Zadnjo nedeljo se je posvetoval o otvoritvi te šole pripravljalni odbor, ki je sestavil tozadevno prošnjo na velikega župana v Mariboru.
© Podružnica »Jadranske straže« v
Ptuju priredi na predvečer obletnice koroškega plebiscita, t. j. v soboto, dne 9. t. m., ob 8 zvečer v zgornji dvorani Narodnega doma svoj družabni večer. Na dnevnem redu je me drugim predavanje o Jadranu, predava g. Drago Cibič iz Maribora, in pevske točke mariborskega kvarteta. Istočasno se vrši v imenu Jugoslovanske matice predavanje g. prof. Kotnika o zgodovini Narodne čitalnice v Celovcu. — Vstop prost. Prosijo se prostovoljni prispevki. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah.
Uradno se mu je reklo (in tudi je izdan razglas na tabli), da so redukcije potrebne radi prevelikega števila delavstva. Na enem kraju nadure, na drugem kraju odpust. Kaj pravi k temu predsed-stvo skupine v Celju? — Danes, 8. oktobra so pozvani vsi nočni čuvaji na zdravniško preiskavo. Go vori se, da se hoče še nadalje reducirati.
z^k Nesreča. Rudar Glavač, zaposlen na dnevnem kopu Neža, si je zlomil nogo pri pri vzdihovanju železnega vozička.
Miklovu Zala. Opozarjamo, da se dob« vstopnice za to predstavo te lepe, priljubljene na-rodne igre v predprodaji v obeh konsumih. Ker je za igro veliko zanimanje,in da ai prostor vsak že poprej zasigura, naj si vstopnico že poprej preskrbi. Začetek predstave je točno ob poli. uri popoldne.
CerM/e ob KrRi
Trgatev se je pričela. Ker je ob času, ko j«
grozdje cvetelo, deževalo, se opaža, da neenako dozoreva. Roba bo dovolj dobra.
Brezalkoholni tečaj bomo imeli prihodnji torek in sredo. Pričetek vselej ob 13. uri. Vabimo tudi sosede, ker takega tečaja doslej v naših krajih še ni bilo in ga potem ne bo več.
Osebne vesti. I'>reselil se je v Krško trgoveo Ivanuš, a na njegovo mesto je prišel g. Knihc. — Odšel je po 9 mesečnem bolniškem dopustu na svo-ie novo slubeno mesto v Št. Jernej g. nadučitelj J Golob.
Šmarje pri Jelšafi
Obletnica koroškega plebiscita. Tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice je nameravala obhajati spomin na nesrečni 10. oktober pred šestimi leti z lastno prireditvijo že to nedeljo. Vsled raznih zaprek se bo prireditev vršila šele 17. oktobra in sicer v Katoliškem domu. Na sporedu bo govor, spominu obletnice posvečen, deklamacije in pevsko točke. Obenem bo dramatični odsek ponovil igro »Miklova Zala«, ki jo mnogi želijo Se enkrat videti in ki je za to priliko gotovo prav primerna. Vstopnina bo prav nizka, tako da se more proslave udeležiti čim več občinstva.
Cerkveni vostniK
Kongregacija za gosp« pri sv. .Tožcfn se ude* leži pogreba g. Apolonije Lavrič, ki se vrši danes ob 4 popoldne iz Križevniške ulice št 3.
Svetolotne procesije bodo v ljubljanskih župnijah jutri v nedeljo dne 10. t. m. Zbirališče pred 3. uro popoldne v vsaki župni cerkvi. Ob 3. uri odide procesija iz cerkve. Vsi verniki so vljudno povabljeni, da se procesije v dosego svotoletnega odpustita udeleže. Druga procesija bo v nedeljo dne 24. oktobra ob istem času. V dosego odpustka se mora vsak dveh procesij udeležiti.
Trbovlje
Deveturno delo. Na dnevnem kopu Do-berna se je danes, 8. oktobra začelo delati po devet ur na šiht. Nad tem bi se v današnji krizi nihče ne spodtikal, ako bi ne vladala strašna brezposelnost med rudarji. Zadnje dni je prišlo od vojakov 65 fantov, močnih, sposobnih za vsako delo, a so bili primorani hoditi od Poncija do Pilata in še niso dobili vsi dela. Iz Separacije se pa sliši še druge stvari. Predvčerajšnjim bi se moralo delati nadurno delo, ko sta pa bojda dva delavca, Bastič in Potisek svarila ljudi, naj tega ne store, ker vlada med delavstvom brezposelnost, se jima je delo odpovedalo. Bastič je še delavski zaupnik II. skupine in ga ščiti zakon o zaščiti delavcev. —
je kršenje ravnopravnosti konfesij izključeno.
Ali tako krši država načelo svobode vesti, nli ne? Morebiti; toda absolutne svobode ni, v človeški družbi še najmanj in civilni zakon bi jo še hujše kršil. Sicer pa vsako omejeva-ije svobode še ni kršitev svobode.
3. Mislim, da je iz dosedanjih izvajanj dovolj jasno razvidno, da nikakor ni nujno potrebno enotno civilno zakonsko pravo za vse državljane brez razlike veroizpovedi kot edini možni izhod iz današnjega pravnega kaosa; zato odpade tudi državna kompetenca glede zakonov priznanih konfesij, katero je postavil g. dr. Kušej na bazo potrebe. Rad priznam, da se iz potrebe more izvajati načelna kompetenca, toda če potrebe ni, dosledno tudi ne more biti govora o kompetenci. Sicer pa potreba ni edini temelj in vir kompetence, katera se vendar nujno ravna po objektu. In tu je treba poudariti, da je zakon po nauku katoliške cerkve zakrament, ki'se ne da realno ločiti od zakoriske pogodbe, ampak je sama zakonska pogodba med kristjani zakrament. Če torej govorimo o zakonu kot o zakramentu in kot o pogodbi, je razlika samo virtunlna ali umska, ne realna, in se zakon ne ravna kot zakrament po svojih, kot pogodba pa zopet po svojih pogojih. Zakramente upravlja le cerkev; samo ona določa pngoje za njih vredno in veljavno prejemanje kakor tudi za njih vredno iu veljavno deljenje. Zato sodi zakon ftppolnoma in izključno v kompetenco cerkve; ako si jo lasti država, dela cerkvi nasilje, ker Ji jemlje, kar je izključno njenega. Nasilje pa ie ni pravica in tudi ne utemeljuje kompetence,/	šiDaliei).^
CfuTblfansteo gle&išče
DRAMA.
Začetek ob 20 zvečer.
9.	oktobra, sobota: DRUGI BREG, drama. Premiera.
Izven.
10.	oktobra, nedelja: SKOPUH. Komedija, Prenii-
jera. Izven.
11.	oktobra, pondeljek: Zaprto
K današnji promijeri Hilberfove drame »Drugi breg«. Češka drama, ki je šele v najnovejšem času prodrla v svet, in to predvsem s Capko-vimi bolj na odrski efekt preračunjenimi in v tem oziru zelo posrečenimi fantazijami in ki slavi ravno te dni z Langerjevo, v moderni tehniki zasnovano »Periferijo« svoj srečen pohod tudi čez Reinhardtov oder, ne zaznamuje v starejši generaciji svojih avtorjev nobene globlje duševne drame, ki bi bila mogla najti pot na svetovne odre. llilbertov »Drugi breg« pa je delo, ki se sme postaviti ob bok marsikateri drami drugih literatur, ki se s pridoma in pogostoma vprizarjajo po vsem kulturnem svetu. — To je duševna 'drama v najglobljem smislu besede, projicirana ns pestro politično ozadje današnjega časa. Odigrava se v metropoli čehoslovaške republike. Takoj v prvem prizoru ekspozi&ije stopi pred nas v vsej svoji energični borbenosti in trdoti predsednik revolucionarne politične stranke, ki kpove tu tudi svoj duševni kredo. Človek je, ki znmetuje vse transcendentne nagibe v človeku in zanika potrebo vere, njegov fanatizem mu je zameglil pogled iz reke življenja, ki jo mora preplavati vsak Človek, na — drugi breg... Njegov sin, v katerem je oče s svojo vzgojo dušil vero v Boga in ki jo tipičen otrok današnjega časa, zaide tako v svojem idealnem poletu v zablodo, ko kot pristaš mlajše, borbene revolucionarno stranke. Vi si je postavila za svoj bojni klic čin, ustreli ministrskega predsednika, očetovega glavnega političnega nasprotnika. Duševni vihar, ki ga zgrabi po tem činu, prepodi megle, ki so zastirale radi očetove vzgojo tudi njemu pogled na
drugi breg in on najde — B o g a in s tem v sebi tudi človeka, ki mora živeti etično, če noče, da ga zgrabijo vrtinci življenjske reke in ga tako pogube.
Ob rani uri pred usmrtitvijo pošlje očetu, kt je ves strt in zbegan iz ječe duhovna s sporočilom, da je on že našel Boga in da so tam korenine nas vseh. Sporoča mu, da ve, da mora umreti in da je strašno, se tako mlad posloviti od življenja, a da pojde tudi to pot tiho, kakor se je predal brez besede človeški pravici, a že blizu drugega brega povzdigne še enkrat svoj svarilni glas, da bi priklical še očeta, ki si uporno zastira oči. Ko pa kane zadnja minuta, v kateri sin iz> dihne, se zgrudi tudi on na kolena in izvije se mu obupni in obenem verni krik: »Bog, bodi milost-ljiv njegovi duši!« — Veliki vlogi očeta in sina igrata gg. Levar in Jan, ki stopi tako prvič pred občinstvo v eni glavnih vlog. Razen teh dveh glavnih oseb nastopi še cela vrsta izvrstno karakteri-ziranih in življenjsko resnično orisanih figur, ki se družijo zdaj v prizorih razgibanih političnih borb, zdaj v krogu udobne domačnosti in v scenah polnih čustvenosti. Igrajo jih ga. Šaričeva in gdč. Ježkova ter gg. Cesar, Peček, Jerman, Lipah, Danilo, Sancin, Košič. Medven in Smerkolj. Režijo vodi g. Skrbinšek.
Gostovanje tenorista g. Jelačina v Ljubljani. Tenorist g. Mirko Jelačin je študiral na dunajskem konservatoriju, nato pa se je podal na nasvet znamenitegu tenorista Piccavera še v Prago nadaljevat svoje študije k Prohaski. Leta 1921. je začel nastopati v raznih operah in sicer jo bil član češke družbe, ki je v tistem času prirejala operne predstave po raznih čeških mestih. V tej družbi je ostal leto dni, nakar je sprejel angažma v Aussigu na Češkem. Nato je šel v Nemčijo, kjer je bil angažiran v Ltibeku in Oldenburgu ter zadnji dve sezoni v Kdnigsbcrgu. Mnogo je tudi gostoval v raznih mestih Nemčije ter pel pred vsem italijanski lirični in Mozartov repertoar. Gospod Jelačin gostuje v ljubljanski operi v nedeljo dne 10. t. m. Nastopi kot Janko v »Prodani neveste
Občni zbor Posavske podružnice »Slomškove zveze«, ki bi se imel vršiti danes v soboto, je pre. stavljen za nedoločen čas. — Predsednik.
N&iše dijaštvo
Predavanja na ljubljanski univerzi se bodo pričela na tehnični fakulteti 15. oktobra, na jotir dični in filozofski pa 18. oktobra.
Olavna skupščina J. Z. S. S. za sezono 1925-1926 se vrši v sredo, dne 13. t. m. ob pol 20. uri v damskem salonu kavarne »Emona« v Ljubljani. Program obsega: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, revizorjev, poročilo podzveze v Zagrebu in Srpskega P. D. kot predstavnika podzveze v Belgradu, poročilo o vojaških smuških tečajih, volitev novega upravnega odbora in slučajnosti. Ako ob pol 20. uri sklicana glavna skupščina ne bi bila sklepčna, bo ob 20. uri nova glavna skupščina, ki je sklepčna ob vsakem številu članov. Vsak včlanjen klub sme prisostvovati občnemu zboru z dvema delegatoma, od katerih ima eden glasovalno, a drugi posvetovalno pravico. Delegati se izkažejo s poverilnicami svojih klubov. Klubi, ki za preteklo sezono še niso poravnali članarine, nimajo glasovalne pravice. Predsedstvo.
Strelska tekma v Zagrebu. Povodom 50 letnice »Jug. šumarskega udruženja« se vrši dne 9. in 10. oktobra t. 1. v Maksimira velika strelska tekma in sicer prvi dan od 14. do 17. ure, drugi dan pa od 9. do 12. ure in od 14. do 17. Nagrade s oizredno dragocene n. pr. Forgeron-dvocevka v vrednosti 12.000 Din, trocevka z daljnogledom v vrednosti 14.000 Din itd. Pozivljemo slovenske lovce in strelce, da se te tekme udeleže. Pojasnila v pisarni podpisanega. — Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik S. L. D., Tavčarjeva ul. 12
Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani obvešča vse razstavljalce športnih psov, ki na zadnji razstavi niso pravočasno dvignili svojih diplom in plaket, da se tozadevno ustmeno odnosno pismeno zglase v pisrni dr. Capudra, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.
TEKME PSOV PTIČARJEV IN ŠPANJELOV.
Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani s sodelovanjem avstr. španjel .kluba na Dunaju priredi v Mariboru dne 23. in 24. mladinsko in starostno tekmo španjelov, ter 25. oktobra 1926 mladinsko in poljsko tekmo psov ptičarjev v loviščih Limbuš, oziroma v loviščih Hoče, ltogoza in Slivnica pri Mariboru.
Tekmovati morejo španjeli stari vsaj eno leto ter vpisani v jugoslovanski rodovnik aH pa v špa-nijelski vzrejni knjigi (nemška vzrejna knjiga španjelov) ali pa taki z rodovnim listom, ki ga vodstvo tekme pripozna. Vsi drugi psi so od tekme izključeni. —
Španjelska tekma se bo vršila po predpisanih pravilih španjel-kluba v Monakovem od 15. junija 1924, dočim se bo vršila tekma ptičarjev po redu od 1. avgusta t. 1. avstrijskega jJagd-Gebrauchs-hunde-Vcrband-n«. Prijavnino, ki znaša pri klubo-vih članih za vsako tekmo in vsakega psa 20 Din, pri nečlanih 40 Din, je poslati najkasneje do 15. oktobra na naslov: Bogdan Pogačnik, ravnatelj Hrvatske eskomptne banke, Maribor.
Prvi dan tekem: odhod z avtoomnibusom ob 8. uri v lovišče Limbuš, drugi in tretji dan pa ob 8. uri in 12 minut do postaje Hoče. Poklicnim lovcem, ki so udeleže tekme z lastnim psom, povrne »Klub ljubiteljev ptičarjev? potne stroške.
Dne 22. oktobra se vrši v hotelu »Meran« ob 20. uri pozdravni večer. 24. od 25. oktobra pa ob isti uri istotam prijateljski sestanek, kjer se bo objavil izid tekem in se bodo razdelila darila.
Ker vlada za obe tekmi v naših in v inozemskih kinoloških krogih veliko zanimanje (iz inozemstva jo prijavljenih že šest španjelov), poživljamo naše lovce, da čim bolje izvežbnjo svoje pse, jih čim prej prijavijo ter pošljejo svoje poklicne jovce nn tekme, ki bodo brezdvomno nudile jasen vpogled v umetnost dresure in v zmožuost lovskih ceov,
fflrztie se stare napade
in uporabljate se nadalje davno preizkušeni
la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus "Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck.

Gospodarsko zbližanje med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Ob prilild obiska češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji se je v skupščini obdržala seja gospodarsko-kulturnega komiteja ob navzočnosti vseh članov delegacije češkoslovaških parlamentarcev. Seji so prisostvovali predsednik narodne skupščine g. Marko Trifkovič, predsednik češkoslovaškega parlamenta g. Jan Malypetr in predsednik češkoslovaškega senata g. Vaclav Klofač. G. Šalih Baljič je na tej seji prečital dve resoluciji in sicer resolucijo o kulturnem zbližanju in resolucijo o gospodarskem zbližanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Obe resoluciji sta bili enoglasno in z odobravanjem sprejeti. Resolucija, ki se nanaša na gospodarsko zbližanje, se glasi:
Smatrajoč, da je za utrditev današnjega stanja in miru v Evropi neobhodno potrebno Slovencev, predlaga konferenca češkoslova-republike in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev predlaga konferenca češkoslovaških in srbsko-hrvatsko-slovenskih parlamentarcev, obdržana v Belgradu dne 4. oktobra 1926,
1.	da se narodna gospodarstva Češkoslovaške republike in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v ekonomski strukturi spopolnju-jeta in da se na ta način omogoči čim tesnejše in intenzivnejše gospodarsko sodelovanje, kakor tudi čim intenzivnejša trgovina med obenm bratskima državama;
2.	da je potrebno dosedanje gospodarske zveze dalje razvijati in preprečiti vse ovire, ki bi izvajanju gospodarskega sodelovanja etale na potu;
3.	da je treba skrbeti, da se v svrho olaj--rfaBnja izmenjave dobrin in trgovine pri defi-
nitivnih valutnih reformah skuša ustvariti Čim sorodnejša valutna edinica in da se v isto svrho čim preje ukinejo in izenačijo predpisi, ki regulirajo trgovske in devizne odnošaje.
Da se morejo uresničiti navedeni cilji, je potrebno, da oba parlamenta sestavita dve komisiji: kulturno in gospodarsko. Vsaka od teh komisij naj ima po 20 članov in sicer po 10 od vsake strani. Ti dve komisiji se morata v najkrajšem času sestati v Pragi.
Ta resolucija gospodarsko-kulturnega komiteja predstavlja velevažen akt v stremljenju obeh bratskih narodov za čim tesnejše zbližanje na gospodarskem polju. V gospodarstvu Evrope se je v zadnjem času pojavilo močno stremljenje za zbližanje med posameznimi gospodarskimi enotami. Ta novi duh je pokazal v tej resoluciji že prve sadove in upa-
ti je, da bo gospodarsko zbližanje med Češkoslovaško in Jugoslavijo naglo napredovalo. Ta resolucija pa je tudi važna z ozirom na dejstvo, da stojimo pred početkom pogajanj radi trgovinske pogodbe med našo državo in Češkoslovaško.
» * *
Vprašanje ogrske svobodne cone v splitskem pristanišču v zvezi z gradnjo jadranske ieleznice. V zadnjem času se je ventiliralo vprašanje ogrske svobodne cone v splitskem pristanišču. Poroča se, da je naša vlada sama slavila ogrski vladi tozadevno ponudbo, ki se smatra za nekak odgovor na prijateljske izjave in približevalne poizkuse Ogrske. Načrt našo vlade se je v gospodarskih krogih Dalmacije z veseljem pozdravil. S pomočjo svobodne cone v splitskem -pristanišču se namerava pritegniti transitni promet srednje Evrope predvsem pa Ogrske v naše pristanišče Split. Da bi pospešila realizacijo načrta, se je trgovska zbornica v Splitu obrnila na vlado z intervencijo, obenem pa stopila v stike z ogrskimi trgovskimi zbornicami. Tu je potrebna nagla rešitev, kajti ni izključeno, da bo Italija Ogrski dovolila zaželjeno svobodno cono na Reki. Vprašanje ogrske svobodne cone v Splitu stoji v ozki zvezi z načrtom in pripravami za gradnjo jadranske železnice. Brez te železnice svobodna cona v Splitu nima veliko pomena, posebno za izvoz zapadnega dela Ogrske na morje. Jadranska proga pa nima samo pomena za transitni promet Ogrske, temveč bo predstavljala tudi izgraditev neposredne zveze Rusije z Jadranskim morjem po progi Moskva—Kiev—Cernovice—Belgrad—Split in to ne samo za osebni promet, temveč tudi za prevoz blaga, katero je treba hitro transportirati oziroma katero se vsled visokih voziiin ne more v veliki meri podražiti.
Živ i na k i sejmi. Na živinski sejem dne 6. t. m. se je prignalo: 264 konj, 21 žrebet, 71 volov, 70 krav, 11 telet in 222 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 65 konj, 10 žrebet, 40 volov, 58 krav, 9 telet in 180 prašičkov za rejo. Cene so bile sledeče: voli I. 7.50 Din, II. 6.50 Din, III. 6.00 Din; krave klobasarice 3—3.50 Din, krave debele 5—6 dinarjev; teleta 8—10 Din (vse v kg žive teže); prašički za rejo po kvaliteti 150—250 Din za komad. Kupčija je bila zelo živahna — tildi na zadnjem živinskem sejmu v Zagrebu je bila kupčija zelo živahna. Povpraševanje po prvovrstnih volih, teletih in debelih prašičih je bilo zelo veliko, tako da so se cene nekoliko dvignile in sicer pri teletih za 50 par pri kg, pri prašičih pa za 0.50—1 Din pri kg.
Redukcija delavcev v subotiški tvornici za vagone. Ravnateljstvo subotiške tvornice za vagone »Ferrum« je odpustilo velik del delavstva in urad-ništva. Pričakovati pa je še nadaljnje redukcije oz. ustavitev obrata. Kot vzrok se navaja pomanjkanje naročil oz. popravil s strani države. — Kakor 7na-no, trpi naša izvozna trgovina vsled velikega pomanjkanja vagonov. Slovenski izvozniki so obupani, ker za izvoz potrebnih vagonov ne morejo dobiti. V državi imamo 10.000 pokvarjenih vagonov, ki čakajo popravila. Priznavamo, da je vlada radi za popravila potrebnega denarja v stiskah. Ravno tako pa smo prepričani, da bi se s štedenjein na pravilnem mestu moglo preskrbeti potrebne kredite za najnujnejšo potrebo našega gospodarstva — za popravilo vagonov. Tovarne vagonov bi lahko delale z polno paro, tako pa so primorane skrčiti svoj obrat.
Neznosne prometne težkoie na progi Zemun— Vinkovci. Težkoče na progi Zemun—Vinkovci postajajo od dne do dne hujše. Vsled izvoznega prometa pa je ta proga že tako obremenjena, da niti teoretično niti tehnično ne more zmagovali promet. Na postaji Zemun se more v 24 urah teoretično odpraviti 35 vlakov, faktično pa se odpravlja sedaj 47 vlakov. Še hujše jo na kolodvoru v Vinkovcih. Na 7 za ranžiranje tovornih vlakov razpoložljivih tirih se dnevno odpravi 72 tovornih vlakov. Toda promet bi zahteval mnogo večje število, zato imajo vagonske pošiljke, ki morajo pasirati to progo, velike zamude. Preobremenitev te proge se opaža že več let, in vendar ni od nikjer kredita za pove-čanjo ranžirnih kolodvorov.
Pričetek pogajanj za priključitev srednjeevropskih železarn h kontinentalnemu kartelu železarn. Kakor se poroča iz Berlina, bodo še ta teden pričela pogajanja med kontinentalnim kartelom železarn in srednjeevropsko železno industrijo. Navzlic težkočam radi ugotovitve posameznih kvot, se pričakuje v kratkem rešitev tega vprašanja, kajti avstrijske, češkoslovaške, ogrske, jugoslovanske in romunske železarne so že na konferenci na Dunaju določile skupne smernice.
Nova pogajanja radi sklepanja trgovinskih pogodb. V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja in pregleduje materijal za bodoča pogajanja radi sklepanja trgovinskih pogodb. Kot najvažnejši prideta v poštev trgovinski pogodbi z Nemčijo in Češkoslovaško. Po sklenitvi teh pogodb se bodo pričela tozadevna pogajanja z Grčijo in Španijo. Trgovinska pogajanja s Francijo bodo najbrže končana do 20. t. m. Po prihodu naših delegatov iz Pariza se bodo takoj pričela pogajanja z Nemčijo in Češkoslovaško.
Vprašanje ustanovitve velike prekooceanske paroplovne družbe. V Belgradu so razpravlja vprašanje ustanovitve velike domače paroplovne družbe za prekooceanski promet. Stopilo se je že v stike z domačimi in inozemskimi kapitalisti. Zgradile bi se v početku 3 velike prekooceanske ladje z 10—14.000 tonami, katere bi bile tako urejene, da bi prevažale deloma potnike, deloma pa blago. Vzdrževale bi redni poštni, osebni in blagovni promet s severno in južno Ameriko. Redni blagovni promet z južno Ameriko pride predvsem v poštev radi uvoza kave iz Brazilije. Dosedaj se je bra-zilijanska kava uvažala preko Trsta, ki je pri teh kupčijah zaslužil težke milijone. Država namerava družbo subvencionirati.
Dolarsko posojilo italijanske električne indu-j Sirije. Neki ameriški bančni sindikat je dovolil ' '-družbi »Unione Esercizi Elettrici« posojilo v zne-: sku 6 milijonov dolarjev (336 milijonov Din). 1 Stabilizacija belgijskega franka s pomočjo inozemskih denarnoemisijskih bank. Belgijska Narodna banka je sklenila konvencijo z Bank of Eng-land, Federal Reserve Bank (Newyork) z nizozemsko, švicarsko in švedsko Narodno banko, po kateri je Belgiji zasigurana podpora pri stabilizaciji belgijskega franka na podlagi inozemskega posojila.
Izgube Prve brnske strojne tovarne. V zadnjem času je veliko govora o nepravilnih bilancah Prve brnske strojno tovarne. V letih 1922 do 1925 je družba delala z večjo oz. manjšo izgubo, vsled nepravilnega bilanciranja pa je izkazovala dobičke. Zgube izvirajo večinoma iz malomarnosti v poslovanju prejšnje uprave. Bilanca družbe se jo sedaj temeljito revidirala. Po tej novi bilanci se mora smatrati kot izgubljene vse rezerve; razen lega pa se je morala vstaviti v bilanco še zguba v znesku 58.4 milij. č. K.
Nakup zlata po >Banque de France«. Na podlagi zakona z dne 7. avg. t. 1. je v prvem tednu nakupa, t. j. od 27. septembra do vštevši 2. oktobra t. 1. nakupila »Banque de France« za 161
milijonov frankov zlata. Kakor izgleda, je bila misel francoskih finančnikov pametna in unosna.
Mor^cs
Dne 8. oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.481-13.514 (13.16—13.4»)', Italija 217.77—219.77 (215.43—217.43), London | 274.30—275.15 (274.35—275.15), Newyork 56.42— i 56.62 (56.39-56.59), Pariz 164-166 (165-167), Praga 167.38—168.18 (167.35—168.15), Dunaj 7.965 —7.995 (7.965—7.995), Curih 10.9275—10.9575 (10.9275-10.9575).
Curih. Belgrad 9.1475 (9.145), Budimpešta 72.50 (72.45), Berlin 123.30 (123.30), Italija 20.15 (19.85), London 25.12125 (25.1175), Newyork 517.75 (517.75), Pariz 14.8625 (14.9375), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 73.0125 (73.025), B»':arešt 2.7625 (2.71), Sofija 3.74 (3.65), Amsterdam 207.15 (207.075).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.50—12.54, Kodanj 187.88—188.20, London 34.34—34.44, Milan 27.90— 28.00, Nev.vork 707.55—710.05, Pariz 20.38-20.48, Varšava 78.15—78.65. Valute: dolarji 704.60— 710.60, lira 27.77—27.93. dinar 12.50—12.54, češkoslovaška Icrona 20.92—22.04.
Praga. Devize: Lira 132.30, Zagreb 59.59, Pa« riz 97.05, London 163.70, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
L.jnbljana. 7% invest. posoj. 71.50—72, vojna odškodnina 306 den., Kranjsko dež. posoj. iz leta 1888. 30 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—196, Ljublj. kreditna 155 den., Merlcantilna 93—96, Praštediona 865—808, Kred. zavod 165—175, Strojne 106 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 104—104, zaklj. 104.
Zagreb. 7% invest. posoj. 72—72.50, agrarf 42.50—43, vojna odškodnina 305—306, okt. 306— 308, dec. 309—310, Hrv. esk. 100—101, Kred. 100 —101, llipobanka 55.50—56, Jugobanka 92-92.50, Praštediona 865—870, Ljublj. kreditna 155 den., Srpska 130—131, Eksploatacija 5.50—8, Šečeivn.i 410—425, Gutmann 240—260. Slavex 100—1:15, Slavonija 31-31.50, Trbovlje 296—304, Vevče 103 denar.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 806.000, Zivno 712.000, Alpine 355.000, Greinitz 102.000, Kranjska industrijska 500.000, Trbovlje 381.000, Hrvatska esk. 152.000, Levkam 122.800, Hipobnnkal 70 000, Mundus 1,023.000, Slavex 132.000, Slavonija 35.600.
BLAGO.
LJubljana, Les: Trami 3-3, 4-4, 4-5, 6-7, 6-3, od 4 m naprej, ogledani, fco vag. naklad, post. 'J vag. 250—250, zaklj. 250, bordonali mcrkanlilnC od 28-30 do 45-50, media 35-35, od 6—14 m, fco v. meja 320 den., deske — smreka, jelka, 28 mm, 4 i m, I., II., III., monte od 16 naprej, media najnvinj I 23. cm, fco vag meja 490 den., deske — smreka, ' jelka. 4 m, od 15 naprej, monto, lahko konično, od , 20, 25, 30, 50 mm deb., fco vag. meja 1 vag. 480— 490, zaklj- 480, deske — smreka, jelka, skoro para« ! lelne, I., II., III., monte, 4 m, od 16 naprej, me-i dia najmanj 23 od 14 mm 1 vag. 550—550, zaklj. ! 550,od 18, 24, 38 mm 5 vag. 490—500, zaklj. 490.
Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 267.50 bi., koruza stara, fco vag. naklad, post. 168 bi., koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. naklad post 145 bi., koruza! nova v klipu, fco vag. naklad, post. 80 bi., rž do« mača, fco naklad, post. 215 bi., oves novi, fco naklad. post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 135 bi., krompir rani, fco vag. slov. postaja
Sir H. Rider Haggard:
14
Hcs cesarja Monteiume.
• Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Pri vratih sem nameril na očeta in brata Gof-lreya, ki sta baš prijezdila s trga v mestu; raz mojega obraza sta razbrala, da se je moralo nekaj straš-uega prigoditi, kajti vprašala sta me oba v eni sapi:
»Kaj pa se je zgodilo?«
Trikrat sem pogledal očeta, predno sem mogel izpregovoriti, ker sem se bal, da ga tudi udarec ne bi umoril. Ker pa sem končno moral govorili, sem se obrnil proti bratu.
»Mati leži umorjena tam na vinogradskem griču. Nek Španec jo je umoril, Juan de Garcia po imenu.« Ko je oče slišal te besede, mu je obraz prebledel, kakor da bi ga srce močno zabolelo, odprl usta in zamolkel glas se mu je izvil iz prsi. Zdajci pa je položil roko na sedelski gumb, vzdignil duhu podoben obraz kviško in rekel:
»Kje je ta Španec? Ali si ga ubil?«
»Ne, oče. Nameril je name blizu parka, ko pa je Izvedel od mene, kako mi je ime, me je hotel umoriti. Branil sem se z gorjačo, ga užugal in premlatil, da jo imel dovolj, ter sem mu vzel meč.«
»No in potem?«
»Sem ga pustil, ker takrat še nisem vedel, kakšen zločin je izvršil nad materjo. Pozneje vam povem vse!«
»Ti si pustil, da je ušel, sin! Ti si pustil, da je Juan de Garcia ušel! Potem, Tom, bodi božje pro-kletstvo nad teboj, dokler ga ne najdeš in ne dovršiš, kar si danes pričel.«
»Nikarte nio proklinjati, oče, saj me že moja vest dovolj proklinjn. Rajši obrnita konja in jezdita v Yar-mouth; tam leži njegova ladja in tjekaj jc bil odšel pred dvema urama. Mogoče ga \»eeno še dobita, preden razvije jadra in odpluje.«
Brat in oče sta brez vsake nadaljnjo besedice za-
sukala svoja konja in v polnem diru oddirjala v zgri- ! njajočo se temo.
Jezdila sta v takem diru — konja sta bila dobra — da sta dospela v malo več kot poldrugi uri do Yar-moutha; talca ježa je hitra. Toda ptiček je bil že od-letel. Zasledovala sta ga do nabrežja in doznala, da se je bil nedclgo poprej vkrcal v čoki, ki je čakal nanj, in se odpeljal ž njim na ladjo, ki je bila zasidrana v ladjestaji, ki pa je imela večina jader razpetih. Ko je čoln dospel do ladje, je ladja neutegoma odplula in se je sedaj že izgubila v noč! Tedaj je oče dal razglasiti, da plača dve sto zlalov nagrade oni ladji, ki bi ujela Španca; dve ladji sta mahoma od-pluli na pot, vendar je niste našli, ker je bila že pred jutrom daleč pred njimi na potu čez morje.
Cim sta oče in brat oddirjala, sem sklical hlapce in drage posle ter jim povedal, kaj se je bilo dogodilo. Nato smo se podali na pot s svetilkami — v tem se je bilo že stemnilo — in dospeli do goščave, kjer je ležalo truplo moje matere. Jaz sem se mu prvi približal, kajti poslov je bilo strah; a tudi mene se je polotil strah, dasi ne vem, zakaj bi se je bal sedaj, ko je bila mrtva ona, ki me je tako srčno rada imela. Vem pa dobro, ko sem dospel do mesta, kjer je ležala, in sem videl dvoje očes, ki so se svetile proti meni, ter slišal pokanje grmovja, ko ga jo nekaj lomilo, bi se bil skoraj sesedel o dstrahu, dasi sem dobro vedel, da je bila samo lisica ali tavajoč pes, ki se je priklatil na kraj smrti.
Vseeno sem šel naprej, poklical ostale, naj grodo za menoj; konec vsega je bil, da smo položili materino truplo na vrata, ki smo jih bili doma sneli s tečajev, in jo nesli poslednjikrat na njen dom. Tista steza je meni šc dandanes grozljiva. Dobrili sedemdeset let je že tega, kar mi ie umrla mati, umorjena od svojega bratranca Juana de Garcia, vendar vzlic temu, da sem star in utrjen zoper take prizore, ne hodim rad ponoči sam po tisti stezi.
Brez dvoma je bila domišljija, ki nam dostikrat čudno Zui^rs lesi* sc mi jo pripetilo Ivomfij prod do~ brim letom; šel sem nekega večera v novembra nastavit zanjke kljunačem, ko sem slučajno šel mimo onega velikega hrasta; prisegel bi bil, da sem videl
ves dogodek še enkrat. Videl sem sebe, kako sem kot mlad fant z ranjeno roko, ki mi je bila še vedno obvezana z Lilijinim robcem, počasi lezel po pobočju griča nizdol, za menoj pa so se pomikali štirje posli, težko hropeč pod svojim bremenom. Slišal sem šumenje reke in vetra, ki je pred sedemdesetimi leti šepetal po trstju. Videl sem pooblačeno nebo, na njem tupatam sinje lise, in medlo svetlobo, ki se je svetila na belem bremenu, ležečem na vratih, in na rdeči madež na njenih prsih. V resnici sem slišal samega sebe, ko sem govoril stopajoč naprej s svetilko v roki in opozarjal posle, naj se zavoljo strmine drže na desno, in čudno mi je bilo poslušati moj glas, kakor-šen je bil v mladih letih. Da, da, bile so zgolj sanje; vendar smo ljudje taki sužnji bojazni svoje domišljije, da zavoljo mrtvih celo jaz, ki sem skoraj že v njihovem krogu, ne grem ponoči rad po tisti stezi.
Naposled smo dospeli s svojim bremenom domov, kjer so ga prevzele ženske z jokom, da opravijo svojo nalogo pri njem. Sedaj sera moral tešiti ne samo svojo žalost, ampak tudi tolažiti sestro Marijo, katera je skoraj blaznela od tuge in groze. Krčevito je ihtela toliko časa, da se je je polastila neka otopelost; tedaj šele sem šel in izpraševal posle, ki so sedeli v kuhinji okoli ognjišča, kajti tisto noč ni šel nikdo spat. Od njih sem izvedel, da so videli nekako uro prej, preden sem jaz nameril na Španca, nekega bogato oblečenega tujca, ki da je hodil po cerkveni stezi in je imel svojega konja privezanega med robidovjem in bodičevjem vrh griča, kjer jo stal, kakor ne bi vedel, kam bi se obrnil, dokler ni prišla moja mati iz hiše; zdajci se je podal z griča in odšel za njo. Doznal sem tudi, da je eden poslov, ki je bil pri delu na vrtu, ki ni več kot tristo korakov oddaljen od kraja, kjer se je umor izvršil, slišal krike; vendar s," ni zmenil zanje, ker je pač mislil, da prihajajo li kriki od kakega ljubimca iz mesta in njegovega dekleta, ki sta se lovila drug dragega po gozdu, kakor je še dandanes navada. Meni se je v resnici dozdsv njo listi dan kakor da 'e ta naša župnija pravcato vzgojevališče bedakov, med katerimi som bil jaz prvi in največji; ta misel mi jc od tedaj šo večkrat prišla v glavo tudi zavoljo drugih zadev.
ihsiiis
EillEiil
E*-
?> 3 I
n * g?
D —
I p
n 5
«» a
o <
TJ >1
n
3 ° o 2*
o » p- 3 n. O
s n e S
' a
<1 C/J 2. « o
■e:
&
S- o F pr
S ■2. * S
« § f Cj
fK 5? | O
S. o
> g P
B !
O M
trv o
5	o
f	B
cn	a
tx	r
t o •a o
po
< 53
p P a n.
■£• OO. n o,
S-s.
7T -«_
— B
w m
2 »
<9 M
r—
u u
00 O
F
n
N
P> D
o
o <
p a
tn
n,
3
tra. p
3 p
< t-
D £ B'
p
3
- " p
o nj 9 N
p D
a. n
[Mm 11 V =111=611

»SLOVENEC«, dne 9. o&tobra 192(1
pri tud. Baraga, Ljubljana
Selenburgovo uL O/l. Telefon Stev. OSO.
UNDERWOOD
00 bi., laneno seme, fco Ljubljana SfiO den. laneno Beme Podravina, fco Ljubljana 370 den. seno slad-Vo, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi.
P. PH. Scharsch — dr. Fr. Jere: Spored mit-lih grehov. _ Prodajalna KTD Nieman je prejela naslednje pismo: Prodajalna KTD Ničmanova v Ljubljani. Prosili ste me, naj Vam povem svojo Bodbo o knjigi: Spoved malih grehov, ki ste jo Vi založili in je naprodaj za malenkostnih 25 Din. Z lahko vestjo rečem, da je to ena najlepših in najkoristnejših knjig, kar jih je zadnje rase pri nas izšlo. Teološko skozinskoz pravilna, v svojem izrazu jasna in preprosta, bo neprecenljiva dušna vodnica vsakomur, ki jo bo pazljivo prebiral. Jaz sam sem zajel iz nje miru in poguma in sem prepričan, da se bo tako dogodilo še marsikomu. Je to knjiga za preprosto služkinjo, ki si, vojskujoč se s svojimi slabostmi, prizadeva za krščansko življenje — pa tudi za vsakega inteligenta, ki' hodi po isti poti. Čestitam Vam, da ste to knjigo izdali. Pravite, da ste jo natisnilj samo v 1800 izvodih, v strahu, da ne bo našla odjemalcev. Pogrešeno! Natisniti in razprodati bi se morala v mnogih tisočih, ker po moji misli mnogo tisoč duš take knjige naravnost potrebuje. — To je moja sodba, ki ste jo hoteli vedeti. — Z odličnim spoštovanjem dr. Mih. Opeka. — V Ljubljani, dne 7. okt. 1926.
Naznanila
Cercle Francais še vedno sprejema nove frek-tentante za vse svoje učne tečaje francoskega jezika. Mesečna u En i na znaša za obisk vseh tečajev ta odrasle le 25 Din, za mladinska tečaja (otroški vrtec) za dečke do 12. in deklice do 14. leta pa BO Din. Ustmene prijave sprejema služitelj J. Finžgar na tehnični srednji šoli vsak dan, izvzem-ši soboto, ob 18. uri pred začetkom pouka, za mladinska tečaja na Mladiki pa gospa prof. Wirgler Ddnosno voditeljica tečaja gospa ATzenjeva v poslopju Mladike vsak dan od 15. do pol 17. ure. Eventuelna pojasnila pa daje knjižničar francoskega inštituta v Narodnem domu, pritličje desno, vsak dan od 15. do 17. ure.
Godbeno društvo »Gradašca* Vič-Glince priredi v nedeljo, dne 10. oktobra ob 15. uri — v zahvalo svojim darovalcem prispevkov — ob vsakem vremenu veselico, v gostilniških prostorih g. Ant. Valjevca v Spodnji Šiški, vulgo pri Reiningshausu. Ljubitelji glasbe se najvljudneje vabijo k obilni udeležbi.
Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora slrelske družine, ki se vrši v sobolo dne 9. oktobra 1926 ob 20. uri v restavraciji ^Bellevne«-.
Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev sporoča, da se vrše redne vajeniške preizkušnje v tekočem mesecu. Nekolkovane prošnje je vložiti do 15. t. m. pri zadružnem načelniku, Rimska cesta 16.
Pregled vremena od 29. septembra do 5. oktobra 1926.
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
29.	Tirenska depresija je prešla preko naše flržave, izzivajoč znatno deževje na severo-zapadu vse do Sarajeva in do Debrecina (v Ljubljani že tretji dan preobilno dežuje). Z zapada in s severa se približujejo hladni vali z mirnim in vedrim, a deloma meglenim vremenom. Temperatura je padla po celi Evropi.
30.	Deževna zona od severnega Jadrana proti severoiztoku se je razširila vse do Bavarske; pri nas je deževalo do B. Koviljače. Zapadni anti. ciklon se je pojačil, ruski pa se približuje. V Ita- j liji je nastal jak pritisk, na jugu od nas depresija. Vedro je samo na istoku in ob Rheini. Temperatura se ni znatno premenila.
1.	Jak pritisk drži celo severno in srednjo Evropo z mirnim vremenom, ali vedro je samo na zapadu. Deževna zona se je razširila v Nemčijo, na našem zapadu pa je le malo padla. Južna depresija še vedno vzdržuje vetrove v Italiji in v naši državi. Vzdržuje tudi deževno zono. Temperatura je padla na Zapadu in Vzhodu, dvignila se pa po deževni dobi.
2.	Anticiklon drži po celi Evropi mirno, večinoma megleno vreme. Južna depresija še vedno vzdržuje vetrove okoli Tirena in na našem Pri-morju, vzdržuje tudi dež na našem Severo-zapadu in Jugovzhodu. Temperatura se je na našem zapadu in našem vzhodu znižala, drugod zvišala.
3.	Anticiklon vlada nad celo Evropo, vzdržujoč mirno, oblačno in megleno vreme, v poedinih predelih tudi vedro. Tako na našem jugozapadu. Temperatura se je na našem zapadu zvišala, na vzhodu pa znižala.
4.	Anticiklon ima isti položaj kakor prejšnjega dne. Vedro je na jugu. Deževalo je na daljnem Severovzhodu, kjer se je naredila depresija (Moskva 749). Pri nas je že jako hladno (B. Koviljača 5 C).
5.	Anticiklon (Severno morje 766 mm) vzdržuje mirno, megleno in deloma oblačno vreme.
Štirih ali vsaj troh sob, sobo za služkinjo, kuhinje, kopalnica tu pritiklin, v cen-trumu mesta Ljubllane, v stari ali novi hiši, ge Išče za takoj ali pozneje. Cena ne igra vlog?, seveda ne pretirano. — Cenjene ponudbe z navedbo cone, opis stanovanja in natančnim na slovom so vljudno prosijo na upravo «Sloveucn« pod značko: »Snažnoat« St. 6826,
išče službo; stara 22 let. Nastr ;ii takoj. Ponudbe na upravo lista pod značko: •Sposobna« štev. 6947.
Dober, ne predrag
NAPRODAJ LEPA
dobi stanovanje zastonj. — Naslov v upravništvu »Slovenca« pod št. 6774.
z vrtom in velikim hlevom in shrambo, primer, za vsako obrt, v Logatcu, 5 minut od kolodvora. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6880.
Mesarski pomočnik
marljiv, se sprejme. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 6942.
rabljene, zamenjujemo in jemljemo v račun. A. Rasberger, Ljubljana - Tavčarjeva ulica 5. 6^35
2 HIŠI NAPRODAJ!
Dne 24. oktobra 1.1. bo naprodaj na prostovoljni javni dražbi hiša št. 96 v Šalki vasi pri Kočevju z vrtom, gospodarskim poslopjem in 1 ha 12 a 55 m3 zemljiščem. Hiša je ob cesti, solidno zidana, z opeko krito ter je pripr. za kolarsko ali kako dr. slično obrt, ker stoji v neposredni bližini tuk. rudnika. — Hiša št. 54 je pa mala stanovanjska hi-
Sica s sadnim vrtom. _
Ogleda se lahko vsak dan
IŠČEM
Javiti se je na zgradbi Mestne klavnice,
za dobro vpeljano in v bogatem industrijskem kraju se nahajajočo strojno ključavničarsko in mehanični delavnico. Ev. jo tudi prodam. - Ponudbe pod: »Poštenost« na upravo »Slovenca«,
Dva VAJENCA-
sprejme Anton WEISS, sedlar. ličar avtomobilov in emajllranje koles v ognju, bivši perutninski zavod. — Ljnbljana 7.	6044
Mesarski pomočnik
išče službe; izvežban je v vseh strokah, vojaščine prost. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6902.
se sprejme na vodni zgradbi v Kamniku, cenlrala na Perovem. — Plača 4 do 5.50 dinarjev na uro.
^	Edino najboljši
šl-valsrai sSroJE kolesa
za rodbino, obrt in induslriio so le
čudovitih patentiranih predmetov za domačo vpo. rabo, ki jih rada kupi brezpogojno vsaka gospodinja, SE ODDA. — Reflektantje z dobrimi refe-rencami in kavcije zmožni naj pišejo na »PUBLI-CITAS« D. D., ZAGREB, Gunduličeva ulica 11 pod šifro: »Patent 7643«.
Najnižje cene. Grltener, Adier Tudi na obroke. l£.jul>i;«ji<J, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno.	Večletna garancija.
Mis FARBER zopet poučuje. Hiša Tonnies - Obnova III., Pražakova.
ZASTOPNIKE
proti raeseč. nagradi 1500 frankov iščemo za takoj. Najsigurnejše komisije. -SocieUS »LIRPINIA« - & Mc-ntesarchio, Italia.
Krojaška delavnica
na deželi se takoj brezplačno pod ugodnimi pogoji odda. V poštev pride le dober, samostojen delavec. Prednost imajo ne-oženjeni, ter vajeni tudi ženskega dela. - Ponudbe je poslati na upravo lista pod: »Krojaštvo« 6807.
»Deutsche Klinik iia XX. Jahrhundert« prodam, 15 novih zvez. s kartoni, po 100 Din. — Ponudbe na upr. lista pod: »Medica«.
obstoječ iz dveh prostorov, 33 ma. pripraven za manjšo obrt, se odda v najem v hiši na Dunajski cesti št. 38 med Hranilnico kmečkih občin in poslovalnico I. del. kon-sumnega društva. Pogoje izveste pri »ZADRUŽNI ZVEZI« v I. nadstr. iste hiše vsak dan med 8. in 14. uro.	6831
^KMP/i^ * T. R-ABIČ
o. Ljubljana
^^ORSKN^
Izvoščeki, posestniki in lastniki konj!
V nedeljo 10. oktobra od 10—12 dop. in od 2—6 pop. se bo prodajalo na poseslvu g. Matije DoIniČarja v Šmartnem ob Savi P. Ljubljani: Kočije, vozovi, konjska oprava, različni gospodarski in hišni inventar, kakor stoli, mize itd. Ier košnja strnišne detelje in trave.
tehnični komercijalni biro v Beogradu -
Kosovska ulica 29/11., prevzame ZASTOPSTVO dom. tvornic.
Natančna pojasnila daje ivrdka sama.
SaIonska~SUKNJA
popolnoma nova, fina, se za polovično ceno proda. Ogleda se pri g. Himniel-reichu, krojaču, Ljubljana,! Pred škofijo 9. 6909
Najpopolnejši STOEWER , šivalni slroji
ia šivilje, krojaJe in £ev-Eiarje ter za vsak dom. Preden si nabav, stroi, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L. BARAGA
l-tubljana Selenburgova ulica it. 6/1. Brezplaien pouk. 151. fsms.
Telolon štev. OSO
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 8. oktobra. 1926.
suha, kupi vsako množino Družba »ILIRIJA«, Ljub-IJajca, Kralja Petra trg 8.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja
Baro-meler
Oblačnost
Veter ln brzino t m
Vrsta padsvin
se proda po ugodni ceni, Naslov v upravi št. 6899,
PRODAM
2 postelji in 2 nočni orna-ri. - Karlovska cesta 24.
ob opazovanju
7	767-5	8-1	93	E 1
8	767-4	8-7	93	E 1 Ljubljeno (dvorec) 14	765 3	18 0	86	NW 4
19	764-8	16-2	89	NW 1
21_	764-9	16-0	89	W 1
Maribor	765*5	10-0	98	NW 2
Zagreb	7667	9*0	97	SE 1
Belgrad 8	767*1	14-0	63	mirno
Sarafevo	768*6	1 00	75	E 1
Skoplje __	768-7	12 0	33	mirno
Dubrovnik	767-6	15-0	78	mirno
Split 7	767 2	16-0	92	mirno
Praga	764*3	9*0	—	SW 1
Barometer je reduciran na morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm prinaša navadno lepo nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 75! do •6o mr.i naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje ( ..perature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Dunajska vremen - napoved za 9. oktober 1926: Naraščanje oblačnosti z velikimi Io kalnimi razlikami 1	....
dežuje dežuje
krasna, 3200 tn', deloma zasajena z drevjem, med Litijo ln šmartnom, se proda. • Naslov se izve v upravi 'Slovenca* pod št. 6941.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril
vinotoč
▼ novi stavbi g. Miheliča
za Bežigradom. Postregel bom s pristnimi dalmatinskimi in domačimi vini. Nizke cene. - Najemnik
ivan Kajne, i
lepo vreme motijo mrzle; ši vetrovi Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ce&
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Uradnik: Josin Fr. Knaflič.