Posamezne Številke: N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* »baja vaak dan, raiven nedelje m prašnikov, ob 18. ari i datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10’—, sa ino-temstvo D 18'—, dostavljen no dom OH*—, na tttkasniee DKk—. mserati po dogovor*. Naroča m pri mori .TABORA* MARIBOR« Jordieeva oboa itev. 4, PoiMif8 V95£df ln?» Cena današnje štev. 75 para. TABOR Posamezne Številke« Navadno Din —*7S, ob nedeljah Din 1*—« UREDNIŠTVO - * Umri- bom, Jurčičeva ni. ii- i, L nad* str op je Telefon intemrb. H. 276. UPRAVA ne nahaja a Jurčičevi olid it. < pritličje deopo. ToT«> (*a H- 24. — SHS poetnočokoved račun Mev- II .m N« naročilo krm drnorjn m m Naslov Maribor, sobota 26. septembra 1925. Leto: VI. — Številka: 218. BORZA. ZAGREB, (Avala), 25. sept. Curih 1035.40—1093.40, London 272.50 - 274.50, Berlin 1337—1347, Dunaj 7.88% —7.98'A Praga 156—168, Milan 228.18-230.58, New york 56.03—56.63, Budimpešta 0.0786 'A 0.079614. Ogorčenje nad Radičem Stjepan Radič je padel pri radikalih v nemilost. — Pred važnimi dogodki v je seni. BEOGRAD, 25. sept. Danes je bil objavljen dekret, s katerim je imenovan namestnikom v Monte Carlo odpotova-lopja prometnega ministra, minister javnih poslov Uzunovič. Prometni minister Potuje nocoj v Monte Carlo, da poroča ministrskemu predsedniku o notranje in zunanjepolitičnem položaju. Dopoldan 3® konferiral Radojevič z najstarejšim v Beogradu so nahajajočim ministrom olavko Miletid-em o svoji misiji. Vodstvo radikalne stranke je jako ogorčeno radi Radičevega predavanja v Ženevi. Posebno sc razburja radi pasu-®a. ki zadeva Macedonijo. Neki radikal- ski voditelj se je izrazil Vašemu kore spondentu: Stjepan Radi<; je strmoglavil Davidovidevo vlado in sedaj rovari v inozoibstvu proti sedanji, kar je mnogo novarnejše. Člani HSS si prizadevajo doseči za Radina mesto podpredsednika v skupščini, toda radikali so principijcl-no proti njegovemu imenovanju. V političnih krogih so danes mnogo razpravljali o indirektni ponudbi SLS da bi vstopil Korošec v vlado. V splošnem prevladuje mnenje, da je pričakovati v prvi polovici meseca oktobra važ-nih političnih dogodkov in da jc predvidena rekonstrukcija vlade. □- Kraljev odhod iz Črne gore Triumfalna pot v Tivat. BEOGRAD, 25. sept. Kraljeva pot iz •para v Tivat je bila veličastna. Kralj je odpotoval iz Bara včeraj zjutraj proti Tivatu. V vseh krajih vzdolž črnogorske obale ga je narod prisrčno sprejemal. V vasi Mišidi je pozdravil kralja 110 letni starček Marko Gjurovid. S solzami v očeh je pristopil h kralju in dejal: »Dobrodošel naš vladar. Naše želje so izpolnjene«. V Budavo je kraljevska dvojica prispela ob 10. uri 30 min. V Tivatu samem- so kralju priredili veličasten sprejem'. Topovski streli naše vojne mornarice, ki je vsidirana. pred Tiva-tom so pozdravili z 21 streli kraljev prihod. Popoldan je kraljevska dvojica odplula na morje v parniku »Velebit« in «e vrnila zvečer v čarobno razsvetljeni Tivat. Danes odpotuje kraljevska dvojica v Dubrovnik. Vojna napetost med Anglijo in Turčijo Sovjetska Rusija podpira Turčijo. LONDON. 25. sept. »Dai-l Telegrnph« Javlja, da Turčija mobilizira in da Moskva podpira njen odpor proti Angliji in- Zvezi narodov. Tri turške divizije korakajo proti Traku. LONDON, 25. sept. V ministrstvu za Zunanje zadeve vlada veliko razburje nje radi poročil iz Bagdada, ki javljajo, a pripravljajo Turki močne oddelke za vPad v mosulsko ozemlje. Nevarni pojavi na bolgarsk meji? BEOGRAD, 25. septembra. Iz Sofije j* naših obmejnih krajev prihajajo Zopet alarmantne vesti o sovražnem nastopu Bolgarije zoper Jugoslavijo. Bolgarski tisk je začel v zadnjem času o-Stro kampanjo proti Jugoslaviji, na meji ha je opaziti živahno gibanje do zob oboroženih tolp. Približno 150 m<^ Kroječa tolpa jo h&pndla na črnem vrhu kmeta Grigoro-Vida in ga docela, oropala. Tolpa mu je ® d vzel a denarja in drugega imetja v »kupni vrednosti 200.000 Din. Reparji so T1'i maskirani in so popihali, še preden bila obmejna straža obveščena o napadu. Dnevna kronika Shod narodnega poslanca g. dr. flvka v Pobrežju. Za četrtek 24. t. m. Je sklicala krajevna organizacija SDS ^ Pobrežju pri Mariboru olanskj fiesta-belk in povabila poslanca g- dr. Pivka, a Poroča o politični situaciji. Sestanka hrl g. Tončiču se je udeležilo nad 60 h-sefo, veliko članov organizacije j« pa b«o zadržanih. Udeleženci so bili po ve-Bki večini kmetje. Poslanec g. dr. Piv-je v iskrenih poljudnih besedah pojasnil navzočim današnjo situacijo in je žel za svoje poročilo veliko odobravanje vseh navzočih. Po njegovem govoru se je razvila nad dveiirna debata-, v katero so navzoči zborovalci v velikem številu posegali in tako pokazali svoje razume vanje za politična, gospodarska in razna druga vprašanja. Zborovanje je prav srečno vodil g. Klemenčič. Soglasno so zborovalci izrekli zaupanje svojemu poslancu. Sklenilo se je tudi, da bo organizacija zlasti v zimskem času pridno pri rejnla predvsem gospodarska predava nja. — Kaj sodi hrvatski klerikalec o samostojnih demokratih. V čakovskem »Glasu Med ji mu rja' 1' Zagorja« Piše pristaš Hrv. pučke stranke v političnem do pisu o radi&evski gonji v Medžimurju med drugim sledeče: »Kar se tiče Iskrenosti, moram, priznati, da je SDS v političnem ožirii veliko poštenejfia od Radičeve Rep — stranke in sicer radi tega, ker je že od začetka oznanjalo to, kar je bilo in napovedala ono, kar bo prišlo. Pri radačevcih je drugači. Oni so iz republikancev, iz avtonomistov in množine njihovih sanjarij postali sedaj največji monarhisti in največji centralisti. — »Cillier Zoitung« se zabada v naš list, kor smo kot obmejni časnik zabeležili polemiko med dr. Kraftom in dr. Reisom v beograj-si »Politiki«. Ne za šovinistične p a 11 germanske irredentlste, pač pa za našo širšo javnost je sigurno budi z vidika lojalnih nemških interesov dobro, če se v javnosti razpravlja o manjšinskem vprašanju. »Cillier Zei-tung« zopet laže, ko trdi, da smo se mi identificirali z mnenjem dr. Reisa, da jc treba manjšine asimilirati. Naun lojalna in politično nezainteresirana manjšina, ki mirno goji svojo narodno kulturo in ki kaže resno in nepotvorjeno voljo do skladnega sožitja z Jugosloveni, ni prav nič na poti. Trdili pa smo in trdimo znova, da obstojajo velike 'razlike meri nemško manjšino v Banatu in ta-kozvamo nemško manjšino v Sloveniji, zlasti v področju mariborske oblasti. — Tu žive Nemci in »Nemci« sporadično raztreseni med Slovence in ne tvorijo niti v nobenem mestu kompaktne celote, kamion na kmetih, izvzemši nekoliko va-Si v Apački kotlini in Kočevju. V vrstah pravih Nemcev, so mirni in lojalni državljani, ki jih spoštujemo ter je inteligentnemu Slovencu celo žal, če jim mo-re storiti radi onih drugih kako krivico. Ti drugi pa izražajo svojega duha, smotre in pacijonalistično zagrizenost v »Cillier Zeitung«, se vmešavajo v našo spore, smešijo naš jezik in naše narodno življenje, nas izzivajo in goje na tihem nemško irredento. Ti so ostanek ponem-čevalne invazije in hočejo biti tudi v jugoslov. državi njeni zastopniki. »Nemci« eo pa renegatje, ki so »e ponemčili šele ob vstopu v življenje pod vplivom tokratnega gospodarskega in političnega pritiska. S prvimi se da mirno živeti m * njimi bi se budi bilo mogoče domeniti o tem', v koliko bodo lahko gojili, nemščino in n* kak način sodelovali z[ 1 nami, z drugimi je vsak sporazum izključen, ker mi ne bomo hoteli storiti narodnostnega harakirija, tretji — renegatje —■ pa nimajo v nemških vrstah nič iskati in bi jim morali Nemci sami to povedati, če jim je kaj do mirnega sožitja z nami. Doslej pa so delali čisto nasprotno! V napačni nadi, da Jugoslavija ni do-v-olj solidna državna stavba, so se oprijeli zgagarske politike, se deklarirali kot nekaka kompaktna manjšina, delali v začetku celo za priključitev severne slovenske meje Avstriji in se nazadnje organizirali v zdražbarsko stranko, ki je ojačevala fiktivno nemško moč z renegati. Nemški nacionalnem je izzval tudi na slovenski strani enak od mev; die Geister, die ich rief... Da se skupina Nemcev še zdaj ne more vživeti v nov položaj, priča najbolj »Cillier Zeitung«. Dokler bo Nemcem čepela ta kli ka na vratu in se proglašala za njihovo trobilo, tako dolgo bo po vsej človeški in božji pravici obstajala naciona llstična fronta na slovenski strani. Da pa bi se mi radi nje razorožili, bi bilo napak, kajti irredentisti bi lahko premagali Trojo s trojanskim konjem. O tem naj »Cillier Zeitung« polemizira! —ob. — Ob avstrijsko-jiigoslovanski meji. Hčerka nekega posestnika v Oherhaag-u se je vračala opoldan 21. t. m. domov. V Polfingbnunnu je prodala košaro breskev za. 15 šilingov. Med potjo se ji je pridružil neki neznanec, jo objel in podrl na tla. Ko se ga je oprostila je pobegnile in pustila košaro z denarjem na tleh. Zadevo je prijavila orožnikom, ki so pričeli roparja takoj zasledovati. Proti večeru so ga našli skritega v grmovju in^ ugotovili, da je to pomožni delavec Tvnrl Slokan iz Pobrežja pri Mariboru. ki se žc od 1. 1003 potika v raznih krajih Štajerske. Osumljen je tudi roparskega napada na nekega posestnika. Izročili so ga sodišču. —el. •— Strrršn samomor Invalida. Vojni invalid Ver v D jakovem se je hotel že ponovno ubiti, v sredo pa se je samomor izvršil in sicer na grozovit način. Vzel ,ie s sobo dietnega brata in se napotil k železniški progi. Vrgel je berglje proč ter si v legel čez progo. Bratec je stal ob progi. Kmalu je prihitel vlak in odrobil invalidu glavo. Deček, ki vsega tega ni razumel in je samo videl odrobljeno bratovo glavo, je začel jokati in klicati na pomoč. Invalida je pognala v smrt velika beda.. — Nenavadna aretacija v Virovitici. »Ju-tarnji list« poroča iz Virovitice. da je tamošnja policij« aretirala zanimiv ženski par. Amalija Krčar je potovala po slavonskih mestih z lepo, komaj 17-letno Dalmatinko Karmer) C. Ženski sta se seznanili v vlaku med Splitom in Zagrebom. Dekle se je napotilo v svet. da bi si našlo kruha. Amalija, videč njeno lepoto, se je domislila nenavadnega zvo-dniškega načina. Rekla je dekletu, naj ostane v njeni družbi, ker se ji bo dobro godilo. Potovali bosta iz mesta, v mesto, račune za hrano in prenočišče bo plačala ona: Karmen bo imela edino dolžnost, da bo kar najbolj prijazna nppratn moškim č.a.stiloam, ki se bodo vanjo zaljubili. Neizkušeno dalmatinsko dekle, vajeno revščine v domači hiši, se je u-dalo zapeljivi ponudbi. Potovali sta iz mesta v mesto. KrČar.ieva je poiskala razne »kavalirje« in pobrala od njih denar, lepa Karmen pa je morala biti »prijazna«, zato je pa dobivala od »gospe« zgolj hrano in prenočišče. Ugotovljeno je, da je Krčarjeva zaslužila tekom 20 dni nič manj ko 17.000 Din. Za današnje pravne razmere je značilno, da sta .bili obe češki obsojeni na 14 dni policijskega zapora in nato izgnani h mesta. Nnjbrže bo ženekt parazit še dalje sesal 171etni Karmen zdravje in čast... * O 7“ Po enajstih letih Iz ruskega ujetništva Kakor poročajo Jz Linea, se je vrnil bivši natakar M. Baumikircbner po enajstih^ letih iz ruskega ujetništva. — cJV? ?-S6 •*? živel v Vrhnje-Udinsk-u, v Sibiriji, kjer jo delal pri železničarskem gledališču kot dekorativni slikar. Ko je zaslužil za vozari listek, je po 13-dnevni vožnji prispel v Moskvo, kjer je dobil od avstrijskega konzulata Ul šilingov (37 rubljev) in 10 dolarjev. Vožnjo je nadaljeval v Petrograd, kjer je moral čakati sedem dni na parnik, ki bi ga odpeljal v Stettin. Po 5dnevni viharni vožnji je pristal parnik v Stettinu. Denar, ki ga je zaprosil že v Petrogradu brzojavno, mu je žena nakazala, radi precejšnje parnikove zamude pa je pošta denar vrnila. Brez sredstev in pomoči je prosil avstr, konzula za podporo. Ta mu je omogočil vožnjo do Berlina, a tudi tukaj ni imel nikogar, ki bi mu nudil pomoč. Hoteli so ga eskortirati, toda v trenutku, ko je proti temu protestiral je pristopil neki gospod, ki je potoval po naključju v Linz in mu ponudil denarno pomoč. Tako se je vrnil srečen in zdrav pod streho svojih dragih. —el. Kako je na Madžarskem (Izvirno). Budimpešta, 23, septembra. Madžarski politični krogi pazno zasledujejo delovanje Zveze narodov. — Splošna pozornost je veljala govoru grofa Apponyija. O govoru, ki so od njega pričakovali veliko uspeha, so mnogo razpravljali v vseh krogih. Odbiti predlogi pa so dali nacijonalističnim krogom! povod za ponovne napade na SJvezo narodov, za burne proteste zoper položaj madžarskih manjšin v sosednih dTŽavah in za ostre izpade proti Mali Antanti. Glavni notranjepolitičen dogodek je bilo zasedanje sanacijske komisije, povodom katere je iznesla opozicija številne rekriminacije proti Bethlenovi vladi, Socijalistične stranke so predvsem napadale sedanji davčni sistem. Dolžile so vlado, da je kriva prevelikih davkov. Najpotrebnejše skvari so se podražile za 50%. Vlada ni zmogla toliko upliva, da bi sama vodila državno finančno politiko, v resnici jo namreč vodi finančna komisija Zveze narodov. Poleg tega leži največje breme na najubožnejših slojih. Sam finančni minister, ki je govoril o kontroli Zveze narodov kot o finančni potrebi, je objavil neke podrobnosti o kvarnem davčnem sistemu. Madžarska javnost je na ta način uradno izvedela, da nlaČuHio ubožni sloji petkrat toliko davkov kot veleposestva in industrija; to sc pravi, da plačajo veleposestniki, industrijalei in veletrgovci samo 100 milijonov direktnih davkov, medtem ko jih plačajo ostali državljani pol milijarde. Nezedovoljstvo, ki je nastalo v javnt^ti radi te izjave, niso mogle zmanj šnti niti trditve ministrskega predsod. Bethlen-a, da je današnji davčni sistem! na Madžarskem v direktni in indirektni zvezi s sanacijsko aikcijo, ki je za državo potrebna, da z ozirom na današnjo ekonomsko stanje poljedelci ne m°rejo in ne smejo biti obremenjeni s prevelikimi davčnimi taksami in da je izpre-memba današnje davčne politike za dogleden čas nemogoča. Zaščita madžarskih veleposestnikov je izizvala v naprednih krogih razumljivo nezadovoljstvo. Cepš. Mariborske vesti, Marihor ?6. »eptembr* 1M5 France Dolničar f Nenadoma je preminul zadet od kapi priljubljeni restavrator na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Kruta usoda gg je iztrgala iz naše srede in prizadejala rodbini in prijateljem težek udarec. Pokojnik je bij rojen 26. nov. 1865 v Šmartnem! pri Ljubljani in je služboval najprej pri »Kreditnem zavodu« v Ljubljani in pri »Trboveljski prem. družbi«. Nato se je posvetil gostilniški obrti in je bil vseskozi prvovrsten strokovnjak. Uspešno je vodil restavracije: rudniško v Trbovljah, kjer je bil tudi dolgoletni predsednik gostilničarske zadruge, dalje Narodni dom v Celju, Narodni dom v Trstu In pred prevzemom mariborske kolodvorsko restavracijo na Pragerskem. Usoda mu ni naklonila, da bi dolgo vodil mariborsko restavracijo i« pokazal svoje sposobnosti, svoj dob^r okus in Odličen taikt Komaj nekaj tednov j« bil v Mariboru in že ga je obiskala božja dekla Smrt Bil jo velik dobrotnik ubogih, posebno pa je biil naklonjen revnemu dl« Gosna z otrokom išče mobii-rano sobo z oskrbo oboka, Pismena ponudbe pod „Otrok„ na upravo lista. slci časnik: meneeau ju, Tužnim srcem naznanjamo, ded in soprog, gospod da je naš nepozabni nad vse dobri oče, Franca Dolničar restavrator na $3. kolodvoru v Mariboru danes, dne 25. septembra ob pol 10. uri, zadet od kapi, v 60. letu starosti za vedno zaspal. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 27. septembra ob 16. (4.) uri iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju. ♦ ' . ' V Mariboru, dne 25. septembra 1925. Ivana Dolničar, roj. Kuhar, soproga* France, Makso, Rude, Ivan, Joško, Zora, Ivanka, Dragica, Anica, otroci. Matija, Vekoslav, Davorin, Ignac, Ivanka, bratje in sestra. Leopold, Avgust, Tone, Janko in Jernej, svaki. Minka, sinaha. Zdenka vnukinja. Straa z jTabO RV V Mariboru, dne. 26. septembra HM 'jaštvu. V zadnjem času je dajal hrano presede cele ure pred stavbiščem, opa- še« tim dijakom in dvema revnima že-n arama. Mnogo se je udejstvoval v društvenem življemjiu in veliko pripomogel k sirjenju jugoslovanske ideologije. Bil je član in pristaš Narodno-radi-kalne stranke. Ko pa je pri letošnjih volitvah nastopil Narodni blok, se je rajnki Dolničar takoj in odločno pridružil tej narodni falangi, prepričan, da vsaka cepitev samo škoduje nasprotnikom tistih političnih idej, ki so ga privedle v radikalno stranko. Temu prepričanju jo bil zvest do zadnjega. Najlepši dokaz in vzgled njegove narodne zavednosti so nam njegovi otroci in soproga, katerim izrekamo ob tej izgubi naše iskreno sožalje. A Tebi, nepozabni France, želimo, da bi Ti bila lahka domača gruda, katero si toli ljubil! —el. -—H— m Koroški dan. Vabimo vsa društva na sestanek radi koroškega dne. Sestanek bo v pondeljek ob 20. (8.) uri v Narodnem domu. Društva, ki pomotoma niso prejela vabila, naj smatrajo ta poziv kot vabilo. Isto velja o političnih strankah. — Jugoslovanska Matica. m Kaj zagovarja »Cillier Zeltung«. »Cillier Z-eitung« ironično pomilujer naš list, ker je zabeležil, da je neki fuutalin-šolar izzival stražnika z nemškimi klici. Nam to ne dela skrbi, kak ar misli »Cillier Ze.it.«, ker fantalinoka drznost slovenski stvari nič ne škoduje. Mi to beležimo samo radi tega, da pokažemo, koliko prikrite rraržnje zoper n as se še kuha v nemšk-utafrskih družinah. Mi pomilujemo »Cillier Zeitung«, da take reči zagovarja. O du ar me Witve,... »Cillier Zeltung!« m Pouk v češčini. Tukajšnja Češko-Ju gosi oven ek a Liga priredi za ljubitelje in prijatelje češkega naroda pouk v češkem jeziku. Tečaj se prične začetkom oktobra. Oni, ki se hočejo ves čas redno udeleževati pouka, naj se javijo do 25. t. m. v trgovini g. Bureša, Vetrinjska ul. 26. Poučevala bo Čehinja, gdč. Šve-covfi. ki poučuje tudi na mariborski in varaždinski češki šoli. Honorar ho tako nizek, da bo omogočen obisk vsakomur. Natančni pričetek bo javljen koncem tega meseca. m Gradba palače Pokojninskega zaveda na Kralja Petra trgu nudi zanimivo sliko. Tla obširnega kompleksa so že docela razrita in med kupi zemlje, ki jo delavci pridno odvažajo, so že postavljeni močni betonski temelji, ki kažejo plastičen' tloris nove zgradbe. Na stavb išču je ves čas zelo živahno: tu se koplje, nalaga. odvaža in dovaža, da je veselje. Ves dan se zbirajo pred ograjami množice radovednih gledalcev, saj se vsak mimoidoči rad ustavi, kadar srre mimo. So stari penzijonisti, ki ob lepih dneh zujoč živahno vrvenje in polaganje te meljev palači, ki bo ponosno stala ob Dravi, ko njih že zdavnej ne bo več. Ker so zidarji nagajivi ljudje, so se ondan domislili originalne šale z enim izmed takih »kibicev«. Dali so mu v roke lesen križ in ga prosili, naj ga drži v rokah, češ, da bodo nekaj merili. Mož — dobri-jian, kakršen je — se ni dal dolgo nagovarjati in je .storil zidarjem zaprošeno uslugo. Minile so dolge ure, starec je venomer držal svoj križ — nazadnje pa mu je le postalo preneumno in ob splošnem muzanju hudomušnih zidarjev se je preveril, da je nasedel malce neokus-ui, pa zidarjem po ‘starih izročilih dovoljeni šali, — Kakor smo izvedeli, je tvrdka inž. Dukič prevzela za sedaj zgolj terenska dela in postavitev temeljev. Radi kratkega, komaj SOdmevnega roka mora silno hiteti z delom. Za na-daljno delo sc poteguje razen omenjenega podjetja še mariborsko podjetje Kiffmann - Nasimbeni. Nikakor pa ni pričakovati, dar bi bila palača že to jesen pod streho,. m. Veliko srečkahje v korist »Jugo-slovenske Matice«. Dne 30. septembra se bo vršilo v Ljubljani žrebanje najnovejših srečk »Jugoslovenske Matice«. Srečka stane 10 Din. Dobitki so zelo čedni in vredni srečkanja: 2 motorni kolesi (izdelek svetovnoznane tvrdke »Peugeot«) kot glavna dobitka in 25 nadaljnjih dobitkov: moških in ženskih biciklov znamke »Tour de France«. V Mariboru se dobe srečke v upravi »Tabora« in »Jutra« ter v trafikah Golež (Aleksandrova cesta. blizu kolodvora) in Weiss (Grajski trg). — Posezite po srečkah, čaka vas velika sreča! m Nedeljski tečaj za šivanje oblek. Mariborsko Slov žensko društvo, odsek za pospeševanje domače obrti, priredi, ako se oglasi dovolj udeleženk, za služkinje dvomesečni nedeljski tečaj za šivanje perila in oblek. Priglasiti se je treba do 1. oktobra v trgovini gospe Zlate Brišnik v Slovenski ulici, kjer se dobijo tudi vsa natančnejša pojasnila. m Izobraževalno društvo privatnih nastavljencev v Mariboru. Plesni odsek otvori letos svojo plesno sezijo z 1. okt. ter se vršijo vpisovanja v četrtek, petek in soboto od 20. do 22. ure zvečer in nedeljo od 10. do 12. ure. predpoldne v Gambrinovi dvorani. Vodstvo sekcije. m Težka telesna poškodba. Marija Valentin, stanujoča v Urbanovi ulici, se je v tovarni testenin pri F;ranz-u težko ponesrečila. Pri čiščenju stroja za mešanje testo je po neprevidnosti vtaknila roko v stroj, ki ji je posnel vse meso s podlakti, tako, da je ostala sama kost. m Slovenske obrtno društvo v Mariboru vabi svoje člane na podlagi vabila »Zveze obrtnih društev« v Celju, da se polnoštevilno udeleže obrtniškega zborovanja, katero se vrši 4. oktobra 1925 Izvežbar.a širili« z\ moško perdo sc spreimeio v iovnmi perilu F Verdnik, Aloksancbova ceMa 55. 2035 Soba s posebnim vbviom =e oddaš 1. okt. Pod mo-tom 12. 2031 Perilo s« fnkoj prevzame za prati. Pralnica Meljska cesta 1. 2037 Zadnja ura bije za lastno sla-novanje v. ceneni novogradnji Takojšnje prijave kieditni-stay beni zadrugi nHojmir", Rotovški trg. 2039 Organizacija brezstanovanj cev. RrciSlanovanicl prijavite se takoj -Marstanu", Rotovški trg. 203:.! Omare za obleko in perilo, kuhinjska kredenca, 6 stolov, 8 miz, piskri, porcelan in dr. na prodaj, RoterSki trg 8, 1. nad. levo. 1653 Najconeiše in najbolJSc b!a- rjo dobite tudi proti mesečnemu plačilu v trgovini Ivan Penko, Gospo-ka 46. 193S Denarnice, šolske torbice, mape in termene