LETO 6B8.
VlAftOČNlNAZAJVGOJLA-VII© ČETRTLETNO DIN 15*
CglOLETNO E»iN 6C/Z&-INOZEMSTVO DODATI
poJtnino/oglA$8-po cenikv/ posamezna
JTEVBLKA PO D8N I 50
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
LJUBLJANA, 28. NOVEMBRA 1925.
STEV. 50.
VftEONI}TVO IN VPRAŠA-VV«ITCLJ$KITH1CARNI/ ROKOPISI • Se • K5E VR A-"C/^O/ANOMlNNlDO-*PI$I • JE • h|E • PQIOBČV -lElO/POjTNlN A* PLAČAN A V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
\
Prolog
na narodni praznik.
Nočni nirakovi obzorfe nebeško zagrinjajo,
kot za zastori se zvezde nebeške utrinjalo
in padajo v noč —
in padajo v dan
kot novi sveiovi,
ki krožijo v večni sveta kolotoč
v vsemir prostran.
da spred oči človeških izginjajo,
vstajajo zopet drugod
in koder jih vodi pot,
obzorja temotna z žarki obdajajo,
da zarje nebeške v njih se porajajte.
ki se v njih javlja nebes in zemlte Gospod.
In narodi božji ki tavajo sredi noči, o sreči nadzemski in radosti sanjajo, dvigajo trudne oči,
in vidijo zvezde, ki preko njih plavajo,
čakajo, čakajo, da zažari
se zvezda, ki jo preroki davni oznanjajo.
da obstoji,
da spregovori
v nji glas tisočletij,
ki zove na pot:
od kod smo prišli
in kam nas vodiš, Gospod?
A nočni mrakovi obzoria nebeška zagrinjajo, kot za zastori se zvezda za zvedo utrinjalo, in stoletja gredo — jn rodovi gredo in težka v temoti Je pot.
Zastori na gori molče in vise raz nebesni obok, ko da v njih skriva neznani se Bok in tihe skrivnosti za saboj prikrivajo, vlivajo v duše opojnost bodočnosti san?.
In narodi so kakor čreda otrok.
ki hodi in blodi in v bajke veruje
In raste počasi In sluša, kaj srca mu glas narekuje, in sluti svoj jaz in svoi veliki dan, dikler ne začuti v globini ukaz:
Prišel je tvoj čas!
Vstani in pojdi na pot!
In rod.
ki zaslišal je glas,
povzdignil je k zvezdam svoj mladi obraz
in sredi noči —
je zagledal oči
Iz src milijonov,
ki v njih eno življenje žari.
In vprašal je zvezde nebeške:
»Povejte, kdo ste In kdo smo mi?«
In glas.Iz daljav govori;
»Ne veš? Me smo ure človeške.
ki padajo v noC
in padajo v dan
po poti večnih zakonov,
ki vodijo v večni sveta kolotoč
in zginjajo v vsemir prostran,
da vam temoto v luč izpremlnjalo
In noč izpreminjajo v dan,
da v njih se življenja nova porajajo.
vstajajo, vzhajajo
Iz zarje v zarjo prehajajo
jn padajo tja, kjer je tek njih končan.
In duše, ki v misli eni se spajajo dni se pradavnih neznanih spominjajo, ki so jih gledale v raju nekoč: združite srca, naj| v eno se strnejo, da zagori, zaplamti iz njib ORenj žareč, in temni zastori z nad gor se razgrnejo, kot da presekal jih božji je meč.
Tam vodi k bodočnosti pot!...«
In rod,
ki le čakal zaman hrepeneč,
J™. asi neznani pradavni Se vrnejo.
Kakor Iz sanj
je planij čez plan — in src milijonov dvigalo k nebu Je ogeni plamteč.
In zemlja je bila kot zvezdno nebo: zastori na gori razmikajo se.
obzorja neskončne globine odpro — in novi svetovi
svetlikajo se.
In iz daljav, žareč in svetal je dan zasijali...
J°.l?1i,.5eita.dan. ki v njem življenje žari, to bil je ta dan, edini Iz dni, poznan iz presanjanlh dolgih noči, po bliskovo švignil je preko neba zmagalec ponosni, da znamenje da: ime se mu v zlatu ognjenem blešči v številkah ga piše z nevidno roko da v žarkih njegovih odseva nebo.
Kje blodil je v dalji neznanih vekov?
On, misel nejasna pomrlih rodov.
on, upanje davnih prerokovanj, sanja naflepša najtajnejših sanj, spoznanje, resnica najvišjih spoznanj, znanilec bodočih velikih dejanj!
In rušiio v njem se senc temnih zidovi, okovi preteklosti rušijo se, odkrivajo raja se mrtvi sledovi In novi svetovi odpirajo se.
In zarje pradavne jih v dalji ožarjajo kakor iz večnosti skriti glasovi ob zemljo utrujeno trdo udarjajo...
In rod,
ki ie hodil pota prevar in zablod hoče naprej do skrajnih mej, kjer bili nekdai so dedi njegovi, a dan govori:
»Vrnili ste se, vi zgubljeni rodovi kam hočete zdaj?«
»»MI hočemo v rai!««
»Vaš rai ie zaprt
in žar njegov, to čar je omam,
ki uniči jih smrt.
A življenje ie tam kjer »o vaši domovi!
In kai naj vam dam,
ve zemlie hčere in zemlje sinovi?,
Poslal sem vas v svet. ves s cvetjem odet.
da v njem izživite se, v njem se množite in zemlja vaša, to ie vaš rai hodite naprej, ne želite nazai in v sveiu svojem ponosno živite,
Iščite sreče, iščite resnice, iščite ljubezni, iščite pravice, bodite kot cveti v poljani vsejani, ki rastejo, cvetejo zemlji udani, bodite kar ste, vi, otroci narave, živite na prsih svoje matere zdrave.
In pesem polj, ki do zvez hrepeni naj pesem bo vaša !n vaše življenje in gozdov šumenje in rek žuborenje nai strne se v pesem delavnih dnij, žvižganje siren in strojev ropot in viškov drdranje in množic pohod to slavnostna pesem bodočih bo dnf.
V podzemlju, kjer čakajo tajni zakladi, odkrijte kraljestva kristalih dvoran da v njih izginejo temni propadi, dvigajte novo kraljestvo svetlobe, da v njem brat bratu ne bo nepoznan, vžigajte luči, da moč temne zlobe ne uniči vam sile. ki nosi jo dan!
Vaša je zemlja In morfe In neba obok, raj ie vaš kraj in trud vaših rok!«
In rod razumel je tajinstvenj glas,
ki bil je glas dneva z nebeških višav,
ki sine in mine —
zakril je pred lučjo bleščečo obraz
spoznal je gias zemlje in glas domovine
in dvignil roke je na delo tačas
in dvignil src£ ie — svobodi v pozdrav!
I. L.
1. XII. 1918.
Brzina dogodkov in velikega časa v katerem živimo danes mi, nam je odvzela skoro Ves smisel za pravilno ocenjevanje zgodovinskih momentov, ki so vsekani v zgodovini našega naroda, kakor v granit. Osem let! Dolgih in vendar tako kratkih. Pogled nazaj na dni, ki smo jih preživeli od onega historičnega trenutka, ko smo prvič slepi zagledali luč svobode, nam ^ danes, ko stojimo s povešenimi meči po osmih letih gigantske h°rhe, pove tako mnogo, da se mora zamisliti vsakdo izmed nas. Kakor v peklu skovani in na večno sklenjeni zvezi so stopili proti nam vsi, ki jjm je bila izpolnitev sna stoletij, naših najboljših, izlila žolč in upalila črne duše, da so pričeli z vsemi svojimi silami rušiti to, kar je bilo zgrajeno s tolikimi žrtvami.
Pričela se je borba, ki jj nj para. Komaj je vstal iz ruševin in dima požarov ponosni obris novo nastajajoče Jugoslavije, že so privrele nad njo motne reke sovraštva partizanov in avstrijskih dsov, ki so hoteli s svojim blatom pokopati delo stoletij.
Junaki, ki so ustvarili z nepopisnim trpljenjem in požrtvovanjem temelie te države, so^ se umaknili po Ujedinjenju v zatišje. Njihova mesta pa so zasedli heroji besed! Prapori zmage s Cera, Kajmakčala-na, Dobrudže in vseh neštetih krajev, umiranja tisočev neznanih junakov, so bili zaviti in predani v
muzeje. Na mesto njih' pa so razvili umetno proslavljeni in z nepopisno reklamo uvedeni partizani in demagogi, svoje programe in memorandume. s katerimi so zavedli narod na pota destruktlvizma.
Radiči, Korošci, Blažki Rajiči,
! be
Rn
Af
LJUBLJANA S
i :
S MESTNI TRO 5
°*H I
Čokorili, Trumbiči. Saksi, Gagljar-diji, Franki, Salisseliji, Sarkotiči, komunisti, makedonstvujoči, kosovski komitet, črnogorski federalisti, črnožolteži, zajedničarji, so prevzeli upravljanje države. Včasih je že izglodalo, da so bili vsi napori za ustanovitev te države zaman in, da bodo temne podzemske sile zrušile vse.
Zdravje in moč naše grude pa sta bila tolika, da je država preš!a brez večje škode preko vseh teh neprehodnih ovir. ki jih danes motrimo samo še kot otročje bolezni.
Teza, da bo mogoče razbiti in uničiti Jugoslavijo, je propadla na celi črti. Umolknili so njeni apostoli znotrai in zunaj državnih meja. Umaknili so svoja zla naziranja in jih povsem zamenjali.
Zmagovito je bila izvojevana bitka za pravico, svobodo, ohranje« nje dedščine padlih stotisočev na-! pram nosilcem zla, bratomornega sovraštva in želje do tuji nadvladi. Večni princip, da končno vedno le zmaga dobro nad zlim, ie zopet proslavil svoj triumf. Narod sam le govoril do svojih najboljših in odločil pravdo tako. da ie s popolno zmago Jugoslovenstva položen temelj za bodoči oravllni razvoj Jugoslavije, ki more prosperiratl edN no le na neomajnih osno* vab iugoslovenske unitaristične ideologije.
Zato pomenja preteklih sedem let velik plus za Jugoslovenstvo, navzlic vsem težavam in oviram* Jugoslavija se je v teh letih za vedno osvobodila opasnega separatizma in poprevratnega razpoloženja. Načela jugoslovenstva v znamenju kojih je bila ustvarjena, so zadobila svojo popolno sankcijo.
1. decembra 1918 je bil še ves narod od Zemuna pa do Karavank polen duha tisočletnega robstva, v, katerem ni nikdar zahrepenel po lastni vladi in samoodločbi. Daues pa je ta robski duh ubit v duši na--šega naroda in izvedeno je že tudi osvobojenje mišljenja.
Mobilizacija in kampanja mračnih sil proti edinstvu in ujedinjenju sta sedaj povsem razbiti. Volja brezštevilnih in brezimenskih stvai riteljev Ujedinjenja je zmagala na celi črti. Jugoslovenstvo je prebilo smrtnonevarno krizo in doseglo, da je država na pravi poti k mirnemu
VABILO k
SLAVNOSTNI PROSLAVI
ki jo priredi
Oblastni odbor Oriune v Uubllanl
dne 1. dec. v veliki dvorani Narodnega doma.
SPORED:
1. Slavnostni nagovor.
2. Koncertne in pevske točke.
3. Prosta zabava in
4. P L E S.
Igra priznani orkester Sokola I.
Vstopnina Din 10*—, dijaki Din 5-—. — Začetek ob 30. url.
Stran 2.
»O R J U N A«
Stev. 50.
in pravilnemu razvoju, ki bo dal dovelj trdiie osnove za končno iz-vršenje njenega zgodovinskega po-slanstva.
Padale bodo še žr^ve. Toda zankan bodo naklepi sovražnikov, da bi nas še kdaj zasužnjili. Idela Dušanovega carstva, Zvonimirovega
kraljestva in Slovenskih vojvod je zamenjana danes z vse sllnelšo In mogočnejšo Idejo Velike Jugoslavije. od Brd, Gospe Svete pa do Egei-sjčega in Čilega morja, ki bo v zvezi z ostalimi svobodnimi slovanskimi državami odločno pokazala, da so časj podjarmljeni Slovanov za večno propadli!	A.	V.
Proza in poezija L decembra.
Pomen letošnjega državnega praznika.
Potoval sem zadnje čase do deželi in poslušal razgovore po kolodvorih, na vlakih, v gostilnah, po hišah itd. Utisi, ki sem jih dobil, so bili vse prej kot razveseljivi. Bila je jesen, ko se najbolj pokaže javno mnenje, ker .trkajo zimske skrbi na vrata, bila je izpremeinDa vlade, ko se ljudje nehote zanimajo za državno politiko; in bila ie zaprisega starejših letnikov, ki je imela pokazati, koliko državnega duha je že prišlo v naše široke vrste.
L Prvi utis, ki sem ga imel, je bil, da ie davčni vijak zadnje dobe pri nas neizmerno škodoval državni misli. Pisanje listov m hujskanje demagogov, češ, da plačamo mi več nego n. pr. Južna Srbija, je uničilo zavest pravičnosti in enakosti in človek, ki se mu zdi, da mora plačati po krivici, obupa nad vsem in. njegova državljanska zavest išče duška v protestih in zabavljanju. Mi vemo, da se to vprašanje ne da čez noč urediti — je pa dolžnost nas vseh, da se to čim preje uredi, da davki ne bodo vzrok sovraštva proti državi, ampak izraz naše državljanske zavesti, da kot državljani te države moramo dati državi, kar je državnega, kar bo vsak naš človek smatral za samo po sebi umljivo.
Da izlečiino to rano, bodi prva dolžnost našega skupnega državnega praznika.
2. Pogoste izpremembe vlad In ministrov so privedle do tega, da se ljudem nove izpremembe ne zde nič čudnega. Hujše je to, da ie ljudstvo izgubilo vero, da bi za tern, kar je, prišlo kaj boljšega. Navadno se sliši: naj bo kdor hoče, sai so vsi enaki. Ako po vsem tem. kar se je godilo zadnja tri leta v državi in kar se je pisalo o Radiču, Radič postane minister, potem 'stoli ljudstvo pred nerazrešljivo uganko in je prepričano — »da so vsi enaki«. V resnici čutijo ljudje, da vse izpremembe ne prinesejo izboljšanja v tistih vprašanjih, ki so najbolj pereča, to so gospodarska in socialni vprašanja, draginja, kupčija in stanovanjsko vprašanje.
Druga naloga našega narodnega praznika torej bo, da damo ljudstvu vere, da država vkljub slabim ministrom ne bo razpadla, da politika in ministri še niso država, da smo država mi vsi in da upamo, da ie "v naši državi še kal mož, ki so zmožni rešiti pereča vprašanja sedanjosti
in da ie vse to naša skupna zadeva, ki jo moramo rešili mi in nihče drugi. Zato imamo volitve in voliiee, ki naj volijo take poslance, da bodo gospodarska, socialna in druga vprašanja rešena v smislu splošnega blagostanja vseh državljanov.
3. Najbolj žalostno je bilo za slišati. kar so govorili možje in fantje o zaprisegi. Morebiti je bil temu kriv tudi način, kakor se je po nekje to izvršilo. (V neki cerkvi so n. pr. siali fantje in možje od 8.—11. zjutraj). , Mislimo, da je ta prisega za vsakega našega državljana nekaj tako lepega In svetega, da pri tern ni treba nikake orožniške asistence. Dokler tega ne dosežemo, ne moremo reči, da se naši možje in fantje zavedajo svoje dolžnosti tako, kot se spodobi za pravega državljana. Videl sem prisego v-Ljubljani in moram reči, da se je izvršila na najlepši način. Bila je v pol uri končana in vsi so prisegali s polno zavestjo svoje državljanske dolžnosti. Bil ie to lep prizor, ki je kazal, da vkljub slabim časom vsi čutimo, da država mora imeti svojo obrambo in da je to dolžnost vsakega zdravega in voinoobveznega moža. Tam po deželi pa so se bahali javno po gostilnah oni, ki so figo v žepu tiščali, oni, ki so palce kvišku molili, oni, ki so na tihem kleli in zabavljali čez Srbe, oni, ki so sc srečno »izmazali« itd. Nekdo je celo rekel, da prej ne bo miru, dokler zadnjega Srba kuga ne pobere. To so izlivi naše »državljanske zavesti« ob sedmi obletnici sa-nostojne države! Tako govori osvobojeni narod proti narodu, ki ga ie osvobodil! To ie uspeh povojnega profidržavnega dela!
Tretji pomen našega državnega praznika torej bodi, da mi vsi, ne samo Orjuna, ampak vsa narodna društva, sploh vsa javnost, cerkev in šola — storimo vse, da bodo čutili taki zaslepljeni in zapeljani ljudje, da ie tako govorjenje sramotno zanje in za narod, da je čast moža v tem, da izvršuje svojo državljansko dolžnost in da bodo naši sosedje na severu In jugu takrat spoštovali nas in našo državo, kadar bodo videli to našo samozavest, edin-stvo in pripravljenost, da stojimo vsi za enega in eden za vse.
Mnogo ie še dela za naš narodni praznik. Vršimo ga vestno vsak in vsi za vsakega in za vse.
L Ž. R.
Mi iti Radič.
Opetovano smo že podali dovolj razumljivo vsakemu še tako ozko-obzomemu človeku jasno izjavo o	našem	stališču	napram gospodu	Radiču.	Upali smo, da	so sc
zbog te ponovne deklaracije našega stališča napram velikemu mirotvor-Cu že razčistili pojmi. Kakor pa je razvidno iz poročil priobčenih v zadnjih številkah velikega dela jugoslovanskega časopisja, še daleč ti ne pojmujejo našega nazora.
Za	nas je	gospod	Radič	velik
brbljavec, ki se bo morda še zaganjal z vsemi	svojimi	silami	proti
temeljem te države — integralnc-i mu jugoslovenstvu in skušal s svo-, jo detnagoško akcijo zavirati pravilni razvoj naše države. Ne vidimo pa že daleko več v njem, kako resnejšo nevarnost za državo, ki je po dosedanjih ne malih izkušnjah sposobna prenesti še vse hujše navale, kakor pa mirotvorne napore tribuna bivših hrvatskili republkancev. Ta zavest ie tudi vodilna misel za določitev našega stališča napram g. Radiču.
Vmešavanje v tako razdrapane politične prilike, kakor vladajo sedaj pri nas, smatramo za zelo nehvaležen in brezploden' posel. Zato Je bilo v spoznanju, tla danes gospod minister Radič ne predstavlja sedaj niti najmanjše nevarnosti za državo, povsem razumljivo, da smo na-rcčlii našemu članstvu, naj povsem pasivne motri vso kakršnekoli u; re-
pe raznoimensklU političnih slrank napram gospodu Radiču. Kdor je objektivno motril vse demonstracije napram gospodu Radiču, ie mogel konstatirati, da se je naše članstvo tega naročila prav striktno držalo. O tem prav zadovoljivo priča tudi poročilo »Narodnega Dnevnika«, ki bi gotovo ne štedil Orjune. če bi se udeležila omenjenih pouličnih demonstracij. Sicer pa bi te v bistvu zelo slabo izpeljane demonstracije prav gotovo precej drugače izgle-dale, če bi se jih udeležila Orjuna. Posebno dobro vedo to klerikalci, ki menda želijo to pot izjemno z Orjuno nositi pečat protiradičev-skih demonstracij. Orj-una. kj je uspešno nastopila proi večtisočglavi množici Koroščevih volilcev, bi že znala najti tudi uspešna sredstva, da bi naš pisec memorandumov ne držal svoiega govora makar za vrati s tremi zapahi.
O tem ni niti razmišljala, ker potrebuje svoje inoči za vse kaj hvaležnejšega, kakor pa za prirejanj demonstracij proti izpreobrnje-nim republikanskim separatistom. Dokler ječi še en brat za meiami, bi bilo naravnost greh za Orjuno. če bi so vtikala neprisiljena po skrbii za blagor države In naciie v politične borbe In pričela razbijati shode, kar Je morda naloga strankarjev, ne pa Orhinašev!
To stališče Orjune potrjuje tudi povsem korektno in lojalno obnaša-
nje Orjunašev na samem shodu g. Radiča, kjer jih je bilo navzočih preko 200, kar bi gotovo zadostovalo za zelo znatno opozicijo spričo razpoloženja večine poslušalcev.
Zbcg tega ie naravnost nerazumljivo pisanje dela jugoslovenskih listov, ki so vedeli toliko poročati o združenih demonstracijah Orjune in klerikalcev proti gospodu Radiču. Posebno pa še »Politike« in »Rije-či«, kojih poročevalci so imeli pač dovelj prilike nekoliko natančneje si ogledati demonstrante, prej ko so vrgli na papir trditev, da so to bili Orjunaši!
Vsa poročila pa je posekal poznani gospod E. Demetrovič. ki pozna menda Ljubljano in ljubljanske Orjunaše samo iz pisanja »Slovenca« pred nekako enim letom. Ta možak je napisal v »Jutarnjem listu« članek z naslovom »Slovenija«, v katerem govori o njej, kakor da bi odkril nov planet. Med drugim obravnava tudi namišljeni nastop Orjune proti gospodu Radiču in filozofira pri tem sledeče;
»To je politika slobodne ruke samostalno-demokratske stranke u Sloveniji i nastavak akcije dra. Pivka, koju je Ljubljana namjenila Mariboru. Maribor bi naime imao biti onaj grad, koji bi trebao da unese Trojanskoga konja sa drom. Žerjavom u Beograd. Medjutimdru. Žerjavu dogodio se malheur. U nedje-lju prije podne pokušala ie ljubljanska Orjuna. ta tvorevina i štičenica dra. Žerjava, sa demonstracijom pred Narodnim Domom, za trajanja i svršetka izvršno posječene Radičeve skupštine. Sigurno Orjuna nije bila upučena, da je gospodin Žerjav mislio, da če kucnuti čas. kad če se moči približiti Hrvatskoj Seljačkoj Stranci, lcada nisu uspjela njegova približavania radikalima, a Pribiče-vičeva i drugova Radiču.
Gospodin Žerjav če se sada vje-rojatno uvjeriti, da je opasno i po-griješno stvarati organizacije, koje u stauovitom momentu mogu da iz-nevjere one. koii su ih stvarali i uzdržavali. Mladenačke organizacije sa ciljevima, koji nisu uvijek u skladu sa dopustivim, ne razumje-vaju uvijek potrebu pritajivanja i kompromisa.«
Upamo, da se bodo naši člani in čitatelji nad temi modrimi izsledki gospoda Demetroviča prav iz srca_zabavali. Na te samo Demetro-vičeve fantazije vredne podobe iz sani ne bomb odgovarjali, ker se nam zdi škoda papirja in tinte. Ako ne bi tako neradi tirali poklicnih novinarjev pred sodišče, bi dali g. Demetroviču na podlagi novega tiskovnega zakona priliko, da bi tudi z dejstvi dokazal resničnost tega, »da ?e ljubljanska Orjuna tvorevina in šiitenica dr. Žerjava«. Ker ne maramo delati kot dobri ljudje gosp. Demetroviču težkih skrbi, ga pozivamo. da javno prekliče to svojo izjavo o zadržanju Orjune pri zad-niih demonstracijah v Ljubljani. Upamo, da bo to raje storil, kakor pa jo z dokazom resnice dokazal pred sodiščem.
Čudimo se ob tej priliki le, da ni sprejel g. Demetrovič že tudi primernega odgovora od strani dr. Žerjava, ki si gotovo menda prav nič ne lasti časti »ustanovitelja in zaščitnika Orjune«. Verujemo trdno, da bo izborno informirani pisec članka »Slovenije« tudi od tc strani naletel na primerno lekcijo!
Za nas je vse to pisanje različnih časopisov samo znamenje, kako boli gotove kroge naše indiferentno stališče napram sedanjim ogabnim političnim prilikam, v katerih Orjunaši nismo in tudi nikdar ne bomo iskali zmagoslavnih lavorik!
Nedolžne demonstracije.
Hoteli smo molče preko »Slovenčevega« dopisnika, ki je v poročilu o položaju v Trstu ob priliki napada »fašistovskih neodgovornih elementov« napisal tudi sledeče:
»AU je misUl	kvestor.	ko
je pustil, da so »neodgovorni« elementi (fašistovski tisk jih imenuje navadno »neznance«) pet minut daleč od kvesture nad doI ure časa razbijati pohištvo in stroje »Edinosti«, da se bo vse končalo s kako nedolžno demonstracijo ljubljanske Orjiute«? A kvestor se je zmotil in oditi je moral.«
Orjunaši smo molčeči in skromni ljudje. Nikdar se ne silimo v ospredje, da bi oznanjali svetu v vednost svojih del. ki smo jih izvršili v dobro naroda. Čudijo se nam baš zbog tega naši idejni nasprotniki, kakor prijatelji, ki ne morejo doumeti, kako je mogoče v današnjih materialističnih časih delati s tolikim idealizmom. Orjuna spričo svojih maloštevilnih sil in velikih nalog nikdar ni razlagala v potankosti vzroke svojega Idealizma. Molče in z nasmehom se je doslej vedno vračala z bojnega polja in prepustila rade volje vse trofeje ostalim. Zanjo je bilo dovolj veliko plačilo zavest, da je kot organizacija poštenih in požrtvovalnih izvršila svojo dolžnost.
Tako tudi ob priliki zadnjih obče narodnih demonstracij proti zapadni sosedi. Kdor je bil na ulici tiste dui in brez predsodkov gledal enodušni, izraz narodove nevolje, ta mora priznati, da je Orjuna storila za eksplozijo tega protiitalijanskega razpoloženja svoj dobršen del. Občutili so to dobro tudi Italijani sami. Saj je pisala večina italijanskih listov, da ni potreba polagati posebne važnosti na jugoslovenske demonstracije baš radi tega, »ker so njih glavni iniciatorji ljudje okoli Orjune«.
Sličnega mnenja je bila tudi vlada sama, ki ie resno razmišljala o tem, da razpusti Orjuno. Zakai tega ni izvršila, dosedaj še ni bilo mogoče izvedeti. Z vlado se .ie strinjal povsem tudi gespodine Radič. Njegovo glavno glasilo »Dom« je v številki od 11. novembra prineslo med drugim tudi sledeče vrstice;
»Ugotovljeno je povsem točno, da so priredili demonstracije v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku predvsem Orjunaši! Dognano ie tudi, da je policija delala sporazumno je Or-junaši.«
Znani so tudi napori Orjune v Beogradu, ki je hotela prirediti velik protestni meting na Terazijah proti divjanju fašistov. Le z .naporom vseh sil se je posrečilo beograjski žandarmerijl, da je paralizirala ta njen namen. Prišlo je pri tem celo do dejanskih spopadov. Poleg tega pa tudi niso ostali neopaženi nastopi Orjune v Vojvodini, kjer so v Novem Sadu ob priliki protiitalijanskih demonstracij pokale celo bombe. V Zagrebu je bil namestnik oblastnega čelnika Melada obsojen na 14 dni zapora zbog suma požiga italijanske trikolore.
Vse to pa so »Slovenčevemu« dopisniku iz Trsta nedolžne demonstracije Orjune! Namenoma smo molčali dosedaj o vsem tem. Sedaj pa smo morali izpregovoriti in dokazati, da pri zadnjem nastopu Jugoslavije proti Italiji, Orjuna ni igrala baš najmanjše uloge. Grešili smo sicer proti našemu glavnemu načelu »molčati«. Potrebno pa je bilo, da smo to povedali vsem, ki jim ni nikoli po volji, če že nastopimo, ali pa vsaj navidez pasivno motrimo posamezne faze v doživetjih našega naroda. In to nas opravičuje!
i ii nogavice
LiUBLJANft, Krekov 6rg io
Radič o Jugoslovenstvu.
Stipica Radič, najnadarjenejši sin Iirvatske je imel priliko te dni zopet se pošteno nagovoriti. Poslušal in čudil se mu je Beograd, strmela je Ljubljana in v Veliki Loki so mn ploskali slovenski kmetje bolj, kakor še kdaj doslej svojemu voždu — Puclju.
Govorilo se je zadnje čase, da se le gospod Radič odvadil brbljati. Po molku, v katerega se je vzgrez-nil po izjavah o Makedoniji in velikih zaveznikih je vest izglodala skoro kot resnična. Njegov nastop in govor novinarjem pri vstopu v prosvetno ministrstvo pa je poka-.
zal, da je seljaški tribun še vedno ostal stari zgovorni Radič, ki z jezikom podere, kar z rokami zgradi. V smisel njegovega programskega govora o novi orijentaciji v šolstvu ne bomo razpravljali. P°k*1* cani so v to drugi, ki imajo skušnje in sposobnost.
Iz tega njegovega programa pa smo takoj razvideli, da tiči v novem Radiču z jugoslovensko tro-bojko in sajkačo, še vedno stari ml-rotvorni separatist, ki ima neobičajno politično elastičnost. V njem je navzlic megleni formulaciji razmišljanja o značaju Srbov, Hrva-
tov in Slovencev, dobro označil svoj separatizem v imenu katerega misli menda uvesti tri različne sisteme šolstva v enotni in edinstveni državi.
Se bolj pa je povdarii to svoje staro separatistično stališče s poznano izjavo; o narodnem edin-stvu in Jugoslovenstvu, v kateri ie dejal :
»Jugoslovenskega naroda — kako to hoče Orjuna — nema. Trgo-vac, radnik ne zna za iugosloven-stvo. To rade naclonalističke organizacije. i to je oodpuno negativa« rad. U (oj borbi treba, da se Istupi energične.«
Poznamo gospoda ministra prosvete in velikega pisca memorandumov. Zato nas ta njegova izjava par minut po izrečeni zakletvi narodnemu edinstvu in Vidovdanski ustavi, posebno ne preseneča. Povedal je samo to, kar smo mi trdili in napovedovali že prve dni sporazuma, da ie vse njegovo govorjenje in izjavljanje v prid narodnega edinstva, samo pesek v oči narodu pri sklepanju sporazuma.
Izrekel je to izjavo mirno in prevdarno! To pa radi tega, ker se dobro zaveda, da se nahaja v vladi, v kateri ne bodo delali posebnih komplikacij radi njegovih izjav. Saj te v bistvu samo overovljajo upravičenost skritih nagibov dela krila vlade, ki stoji v zelo intimnih zvezah s Srnaovci.
Zavedal pa se je ta abolirani kraljevi minister, da ie v tej zemlji, kjer danes vladajo razmere, ki vodijo v neizbežno zagato še sila, ki bo imela pogum zastaviti izvrševanje njegovih nakan. Orjuna !« ona, k| je danes edina res odkrita nosi-teijica misli o jugosloveskem narodnem edinslvu, brez pridržkov in
jf Kupujmo in podpirajmo izvrstno |j
S Kolinsko cikorijo I
V	domači izdelek.	K
tajnih namenov, s katerimi so škodovali jugoslovanski ideologiji toliko razni njeni dosedanji partijski apostoli. Orjuna je danes ona brana, ki kot zadnji neporušljivi zid stvorjen iz najboljših sinov tega naroda, brani mrtve straže velike Ideje. Ona ie sedaj edina poleg Ju-, goslovenskega Sokola, ki je načelo jugoslovenskega edinstva z delom pretvorila tudi v dejstvo.
In zbog tega je treba to Orjuno uničiti! Toda Orjuna mirnim srcem sprejema poziv na borbo, ki jo bo započel gospod predsednik stranke, ki se še ni otresla Ob znane. Borba ii je bila doslej še^ vedno le v korist in dobro. NI si želela bor-: be. Prilike zanjo je za mejami mnogo več in dokaj hvaležnejše, kakor pa v sporih z lastnimi zaslepljenimi brati na umazanem forumu naših političnih prilik. Toda, če se Radiču danes kot vlastodržcu hoče borbe z njo — svobodno mu. Orjuna je pripravljena žo od nastopa sedanjega sianja, ko j« pravilno naglasila, da bo vsak režim, ki ne b° nastopal res kot pravi nosilec ide;e integralnega narodnega edinstva.
Prapor jugostovenstva je razvit!
Orjuna ga bo branila brez oklevanja do kraja, ko bo z njim pohitela na mesto od kjer danes ana-themizirajo njo in njeno vero. Velika je bila zmota gospoda Radiča in njegovih, ko je skušal s svojim delom zrušiti za večno postavljene temelje te države. Se vetja pa je sedaj, ko upa v svoji slepoti zapreti' pot bodočnosti jugoslovenske ideje, ki pojde preko njega in njegovih do svojega velikega cilja.
Brezkonkurenčne cene
V zimskih uSslrih. oisia-kah, dežnih plaščih in
VAM iiUD!
J0S„ ROJINA uu&umsk.
S lev. 50.
K IV. oblastni skupščini.
Vsak organizem mase zahteva periodičnega preosnavljanja, če noče obdržati svojo prožnost in ou-pornost. Tudi Orjuna ie podvizena temu zakonu. Njene temeljne ideje So nedotakljive, toda način sirjenja in spopolnjevanja organizacije, mora odgovarjati toku časa, upoštevajoč zunanje in notranje momente, ki so v zvezi z njenim razvojem.
h tega vidika moramo presojati
naloge IV. oblastne skupščine ljubljanske oblasti. Ona naj nam bo jasna razgledna točka v preteklost in bodočnost. Iz prve črpajmo nauke za drugo.
Dvojno delo vrši Orjuna. O enem polaga vedno vsako leto svoje račune javno, o drugem ga pa bo položila,' ko bo izvršeno njej v ponos in v blagor domovine.
Lanskoletna oblastna skupščina se je vršila pod dojmom skrajno napetih političnih razmer v državi. Od tega časa dalje so se dogodki vrstili z neverjetno naglico. Težka je bila naloga, ki jo je imela vršiti Orjuna v tem času, služiti narodu in državi ter ohraniti za vsakogar vidno svojo nedotakljivost. Šla pa le svojo ostro začftano pot in ni se odmaknila od nje niti za ped. Svojo nalogo ie izvršila neoporečeno. V tem oziru Orjuna ni ostala nedotaknjena samo v očeh svojcev, njeno neoporečenost ji priznavajo danes tudi oni, ki tega popreje nikdar niso hoteli.
Naš pokret delimo letošnje leto v dve dobi. V dobo od skupščine do kongresa in izza kongresa. Dočim zaznamujemo v prvi nebroj lepili uspehov na vseh poljih, ie nastopilo v drugi stanje, ki zahteva danes energičnih ukrepov, če hočemo odstraniti nevarnost večjih kriz. Upoštevati moramo razne momente, ki so ovirali organizacije v njihovem delovanja po kongresu. Nikakor pa ne moremo in ne smemo opravičiti nedelavnost in nediscipliniranost tako organizacij kot posameznikov ■v trenotkih. ko se je šlo za čast or ganizacije in druga njena bitna
vprašanja. Tu tiči zlo globlje kot v finančni izmozganosti. tiči v nerazumevanju orjunaške ideje in orju-naške dolžnosti. V dosedanji razvojni fazi je sprejela Orjuna v svoje vrste elemente, ki bi koristili s svojo delavnostjo, tičočo zgolj v naklonjenosti, mnogo več izven nje. Poleg teh so se pojavili še drugi, ki hote ali nehote škodujejo organi zaciji.
Doslei smo ustvarjali organizacijo, ki je v bistvenih obrisih končana. Odslej pa bo potreba pričeti z delom na znotraj. Začrtani program je potreba pričeti _ izvajati v vse podrobnosti. Organizirane akcijske čete, uporabljati za akcije, ki bodo naciji in državi v dobro in po nos ter v izpolnitev velikih nad. katere stavi danes nanje ves pošteni svet!
Delo, ki nas čaka, je toliko, da preti nevarnost pomanjkanja pravih in nesebičnih delavcev, ki ne bodo povpraševali kako in zakaj, temveč vršili tiho in mirno svoje veliko delo, kojega veličino in pomen bo znala oceniti še zgodovina. Težka je bila borba, ki smo jo bojevali doslej. Izvojevali smo z njo svo! ob stoj in bltnost, sedaj pa je naloga nas izkazati, da smo vredni, da ži viino!
Danes gleda domovina boli kakor še kdaj doslej na nas in pričakuje, da bomo pokazali z dejanji to, kar smo doslej obeta li in prisegali z beseda mi. Ozira pa se na nas ne osvobojeni Korotan, t u -žna Istra iu solučna Go riška s tisoči grobov naših bratov in očetov ob bistri Soči, ki pričakuje jo od nas, da vredni njihovih zgledov, dovršimo delo popolnega osvobo-je ni a in niedinjeai« vseh Jugoslovenov v Velik!, bogati, srečni in zadovoljni Jugoslaviji!
I	R.	P.	V.
»O R 'J U N A<
je podal tako nesrečno sformuliran odgovor.
Sedaj pa zastopnik taiste grupe vlaga interpelacijo na zunanjega ministra, ker je bil g. Radič pa zopet prepogumen in povedal malo vcu, kakor ie bilo potrebno. Upoštevamo strankarsko psihologijo in mržnjo napram g- Radiču, vendar mislimo, da ni vprašanje naše zunanje polte tike in neodrešenih bratov oni meg-dan, kjer je na mestu boj do pogina! Storjen pa je bil s tem tudi zelo neljub afront proti neodrešenim bra’ tom, kajti ti vsi enodušno odobravajo izjavo prvega aktivnega ministra Jugoslavije v osmem letu po zasužnjenju. v kateri ie dal vedeti črnosrajčniškim tiranom, da Jugo-
Stran 3.
slavija budno pazi nad njihovo usodo in da jih še daleč ni pozabila, kakor jim to ironično zatrjujejo Italijani.
Ta grupa bi storila mnogo bolje, če bi povprašala zunanjega ministra, kaj misli o zadnjih lepakih »Dalmatincem«, ki so jih nalepili 25. novembra po Trstu in v katerih obetajo fašisti z Mussolinijevimi besedami skorajšnje odrešenje »zatirani in tolikanj preganjani sveti Dalmaciji«. S tem bi storila uslugo skrbečemu narodu v Dalmaciji in pokazala z dejanji, da ji je v resnici blagor države in nacije nad vse, ne pa' samo tedaj, kadar se krije to z njenimi političnimi Špekulacijami.
Naš pokret.
Brat Marko je soglasno izvoljen Velikim čelnikem. Orjuna ši četnttri čakajo njegovih ukazov!
Radie in Italija.
Očitati nam ne more nihče, da gojimo Orjunaši kake simpatije napram gospodu Radiču. Ako ie bil kdaj kdo njegov nasprotnik in neizprosni sovražnik potem je bila to Orjuna. s katero se je lahko samo v tel borbi vzporejal tudi g. Pribiče-vič. Dosledna svojim izjavam in načelom je bila vselej po radičevščini, naj si se je pojavila kjerkoli že. Brez oklevanja je šla s Stipo v boj na nož iu tudi s svojo kremenito ‘točnostjo mnogo pripomogla k njegovemu iztreznjenju.
in vim^ nacelP Grjune je poštenost f j« X forbi- Zvesta tej premisi ic tudi takoj Do izjavi g. Pavla Radiča izpremenila svojo taktiko napram bivšemu mirotvornemu republikanskemu predsedniku HRSS in pričela samo pazno motriti njegovo preobraženje. Pripravljena vsak hip započeti iznova borbo z njim.
Kot poštena opazovalka pa je morala podati svoje mnenje tako, kakor preje k njegovim slabostim tudi k njegovim dobrim delom po izpreobrnjenju. Sicer je imela doslej
samo malo prilik kaj takega storiti, vendar bile so! Med nje spada tudi stališče sedanjega kraljevega ministra g. Radiča napram Italiji, ki nam je nad vse simpatično. Poznamo njegovo zgovornost in vemo, da rad večkrat preveč pove; vemo pa tudi, da to. kar pove, resnično misli. In to nas veseli, da je imel vsaj on toliko poguma, da je dovelj jasno označil sosedom onkraj provizomih meja mišljenje celokupnega jugoslo-venskega naroda v vprašanju napram veliki zaveznici Italiji.
Zato natn ie naravnost nerazumljivo veselje opozicije nad težava-sni. ki jih ama sedaj gospod Radič z Italijo. Namesto da bi enodušno nastopila proti umešavanju Italijanov v naše razmere, ki ga zamoremo dnevno zaznamovati, pa pričakuje, da bo moral zbog tega izstopiti iz vlade. Posebno čudno je še zadržanje onega dela opozicije, ki ie imela ob priliki dr. Ninčičevega odgovora na interpelacije v zadevi »Edinosti«, največ govoriti. Iz njenih vrst so padli klici ua gospoda dr. Ninčiča, da ie plašljivec in strahopetec, ker
Maribor. 22. t. m- se je vršila v Mariboru širša seja O. C. O., katere so se udeležili vsi baonski komandanti, četni komandiri m glavarji cele oblasti. Po otvoritvenem pozdravu br. oblastnega čelnika dr. Irgoliča se oglasi k besedi br. oblastni predsednik dr. Žnuderl, ki pojasni politični položaj in razJoži program bodočega dela četniških sekcij. Po poročilih baonskih komandirjev o stanju podrejenih ba-onov. katero je zadovoljivo, se Preide na dnevni red in se doseže v vseh aktualnih vprašanjih popolno soglasje glede reorganizacije C. S., finančne akcije, sanitetne službe in dela v bodočem letu. Končno se sklene nujno predlagati direktori-ju. da čim preje skliče glavni četnl-ški odbor ter imenuje velikega čelnika.
Orjuna Šiška priredi dne 7. decembra t. 1. v restavracj »Bellevue« čajanko. Sporede objavimo.
Orjfuna Maribor, Studenci in Tezno. Dne 29. t. m. obvezna vežba ža .vse četnike omenjenih organizacij. Zbor ob 14. uri v »Narodnem domu«. — Dne 30. t. ra. se vrši bakljada v proslavo praznika Uje-dinjenja. Zbor. za vse člane ob % 19. uri na Trgu svobode v civilu z znakom. — Dne 1. decembra ob 9. uri dopoldne obvezen zbor za vse člane v kroju. Baonski komandir.
.Mestna Oriana Zagorje ob Savi priredi v nedeljo, dne 29. novembra t. 1. točno ob 15. uri članski sestanek pri g. Ivanu Bregarju na Izlakah. Ker je sestanek zelo važen, poziva odbor, da se članstvo istega polnoštevilno udeleži. — Dne 1- de-
OSTANKE
češkega in angleškega aukua za moške obleke, damske koslume in plašče po 2'60 do 3'20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 Din naprej v razpošiljalnici
Josip IvanSE, Ljubljana
Miklošičeva 4, nasproti frančiškanske cerkve. Oglejte si izložbe! Prepričajte se!
cembra 1925 priredi tukajšnje Sokolsko društvo proslavo »Ujedime-nja« s telovadnim nastopom. Mestna Orjuna poziva vse članstvo, da se te proslave polnoštevilno udeleži. Zdravo! — Odbor.
Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo naznanja tužno vest, da je v nedeljo, dne 22. t. m. spremila na zadnji poti svojega zvestega člana, četnika in jugoslovenskega dobro-voljca brata Čeboklija. Sprevoda se je udeležilo mnogo njegovih prijateljev, Orjuna v civilu in v kroju s praporom, pod katerega je pokojni pripadal in katerega ie v zadnjih izdihljajih v duhu poljubljal. Orjuna mu je poklonila krasen, svež venec z jugoslovensko trobojnico z napisom; »Zadnji orjunaški pozdrav Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Trnovo«. Lahka mu zemlja jugoslovenska1.
Oriunia Celje proslavi dan Uje-dinjenja 1. decembra ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« z akademijo. Na sporedu je dram. vizija »Koroški sen«, deklamacije, petje, skupine in prosta zabava. Vabimo vse!
Trbovlje. V nedeljo, dne 29. t. m. popoldne ob 4. uri se vrši v mali dvorani »Sokolskega doma« članski sestanek, ki je za vse članstvo obvezen. Tokrat se ga tudi gotovo udeleži br. oblastni predsednik inž. Marko Kranjec. — Na željo članov rudarjev priredi Orjuna Trbovlje v nedeljo, dne 6. decemba t. 1. v »Sokolskem domu« proslavo sv. Barbare, združeno z zabavo. Pričetek ob 6. uri zvečer. Igra šramelj. Vstopnina 5 Din. Druge podrobnosti razvidne iz lepakov. — Odbor.
bojni poljani ali v grobnici živih — internatih. Z uresničenjem svojih sanj, z vstajenjem Jugoslavije je stopil v vrsto drugih državljanov ter pričel graditi zopet svoje lastno ognjišče, ki mu je bilo uničeno med svetovnim požarom. Pri tem delu je stavil na domovino iste zahteve kot oni, ki ni nikdar sodeloval pri gradnji skupnega doma. Zahteval je, da mu da vsakdanji kruh, ki ga ji plača s svojim poštenim delom, zahteval je samo drobtino onega, do česar ie imel pravico, da nahrani sebe, ženo m deco. Dočim je imela domovina kruha v izobilju za vse pred in medvojne narodne pijavke, je pustila in pusti še danes umirati v bedi svoje najboljše sinove. Lansko leto Merlak, pred njim in za njim vrsta drugih, zaključena z br. Čeboklijem. Visi Ii v resnici nad nami prokletstvo narodne sramote, katerega se ne moremo otresti? Ne pridejo oni, ki vodijo usodo naše zemlje vsikdar do spoznanja, da so jim hrbtenica jugoslovenski nacionalisti, ki so se stavili v najtežjih trenutkih v službo domovine?. Je H potreba za to posebne bistro-vidnosti?
Pokojni brat A. Čebokli je vstopil 1. 1916. v odrede jugoslovenskih
Razmnoževalne aparate.
THE REX C0., Ljubljana.
Kronika.
%
%
%
%
Vse dobre lastnosti, ki jih zahteva gospodinja pri pranju od Izvrstnega mila, ima Zlatorog milo.
Velika čistilna moč in izvanredna izdatnost mila napravijo v najkrajšem času iz umazanega P®riia snežnobel, dišeč zakladi
Zato zahtevajte le ZLATOROG milo!
POZIVAMO VSE ČLANE IN SOMIŠLJENIKE, da nam nemudoma iavijo vse one zabode in podjetja, ki bodo imela zaposleno osobje tudi na državni praznik dne 1. decembra.	Oblastni odbor.
Zopet eden! Tako smo vzkliknili vsi, ki srao čitali o usodi dobro-voljca Čeboklija. Vprašanje je samo: Kako dolgo še? Kako dolgo naj prosijo kruha v svoji državi in naj životarijo ob pičlih plačah oni, ki so to državo gradili? Kako dolgo naj stradajo oni, ki so se bili v Do-brudži, na solunski fronti, v Sibiriji in drugod? Kuko dolgo naj prosijo oni, ki so šH fkozi^ ječe, miloščine one magnate, ki so živeli že prej od mize bogatih tujih gospodov, ki so se jun ti uprli? Kako dolgo naj trpe še oni, ki so se žrtvovali za druge v tej državi, kjer je sitih in presitih toliko ljudi, ki so si nagrabili karijer in bogastva iz njihovih žrtev. Kako dolgo še? Eden izmed njih.
Službe išče Slovenka iz zasedenega ozemlja, ki je z odliko izvršila ljubljanski licej in prakticirala že v posojilnici. Obvlada poleg slovenščine. nemščine, laščino in srbohrvaščino. — Gre tudi kot vzgojite-ljica.
Tovarna »Zlatorog« v Mariboru izdeluje pol®£ mila »Zlatorog« tudi »Tri«-sodo. za katero dela veliko reklamo. To je povsem v reda Nikakor pa ne moremo razumeti, kako si naj razlagamo to, da priobčuje v naših Ustih klišeje originalnih »Tri«-soda zavojčkov z italijan-sko-slovensltim besedilom. Menda ne bo potreba zopet odločnega nastopa, da se ho ta nerazumljiva nemarnost odstranila iz naših listov
Poznamo tovarno »Zlatorog« in vemo, da si lahko brez težjih posledic omisli slovenske klišeje. Klišeje »per ammoliare i parumi« pa naj nemudoma pošlje v črno Italijo, kjer so zelo potrebni »Tri«-sode, da jim malo obeli duše in telesa!
Zastopnika lesne firme »Arbor« sta se pretekli teden oglasila pri nas in deridirano izjavila, da ni nikdar nihče od firme ukazal posetiii uslužbencem recepcijo pri italijanskem konzulatu. To izjavo jemljemo z veseljem na znanje in jo tudi zvesti obljubi v zadnji številki obljavljamo v vednost naši javnosti.
Omeniti moramo ob tej priliki, da ie eden uslužbencev te firme, g. Gruden, brez njene vednosti, po .objavi italijanskega konzulata v ljubljanskih časopisih zaprosil istega za vabilo. Izrekel se ie pri tem, »da se ne ve kal še bo«, Mi k tej njegovi pripombi, ki menda cika na Italijo pripominjamo samo to, da že sleherno dete v osnovni šoli dobro ve, kal da bo! Gospodu Grudnu pa svetujemo, da gre morda povprašat gospoda Mussolinija, kai da bo. Pri tem bo napravil tudi zelo pametno, če ostane sploh pri njem.
PLAČILO DOMOVINE.
Nesebičen borec za jugoslovensko svobodo nikdar ni pričakoval posebnih nagrad za svoje delo. Hotel je svobodne zemlje, je delal, trpel in krvavel. V tej svobodi, za katero je umiral in nikdar upal po končanem delu počivati in staviti zahtevo, da v miru uživa zaslužen sad svojega trpljenja. In kdo bi končno mogel poplačati vse neštete muke, ki jih Je prestal bodisi na
dobrovoljcev. Boril se ie na solunski fronti. Ujet od Avstrijcev je bil obsojen na smrt. Stoječ že pred izkopanim grobom je bil pomiloščen v zadnjem trenutku ter obsojen na večletno iečo po končani vojni. Po raznih ječah in pozneje »Strafbata-1 j onih« je prestal mnogo trpljenja ter pričakal osvobojenje v Wladi-mir Wolinjski. Po prevrata se je naselil v Ljubljani in delil z drugimi dobrovoljci usodo — bedo in zapostavljanje. Vsled obupnih razmer strt duševno in telesno, je odšel prev, stovoljno v smrt. Svoj poslednji blagoslov ie dal svojj družini in NacUU Slava njegovemu spominu!________________
Pazite, da ne bodete prevarani!
Radi neštetih zamenjav, ki se dogajajo. zahtevajte pri trgovcih razločno le milo »GAZELA«! Ponaredbe odklanjajte!
ZRNA.
BOGAT DAR.
Italijanski kralj, italijanska kraljica, princezinje Jolanda, Maialda, Ivanka in Marija so tudi dali svoj obveno na oltar domovini v prid odplačila dolarskega posojila v Ameriki, in sicer vsak po 5 dolarjev in to za pet let. Pravijo, da je italijanski krali majhen.
Kdor želi Imeti
res dobro SUKNJO ali RANGLAN iz krasnega in prvovrstnega blaga naj-modern. krojev, jih dobi samo pri tvrdki
BESTmmMiJA
v
je najmodernejše urejena ter Izvršuje vsa tiskarn®« dela od najpricro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šo'ske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane lunjjg« v eno- «11 vetbarvnan tisku. — Brošure v malik iu tudi najvcCjih nakladali. Casop se, revije, mlad. liste.
ima op* Mir. Mahni, ttin in Kljun, titim. Liste iiriMsIttiižite.
Šolski zvezki za osnovnem srednje šole Risat)ke, dnevniki in beležu.se«
Stran 4,
Stev. 50.
Naročajte „Pobedo“!
Parna pekarna
Jean Schrey nasl.
| Osebno izbrane j ravnokar došle j NOVOSTI!
MODNI SALON
S 7UCHL Y- MAŠ K E
Oglejte ni izložbo klobukovI — Cene nizke, dobro blogo — Popravila točno in ceno.
JAKOB KAVČIČ
LJUBLJANA
naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo.
Telefon štov. 158.
Gospodinje, šivilje, obrtniki I
Deseeiaj neprenosljivi
KČHilR šivalni sfiroii
z desetletnim Jamstvom sa dobo v najmodernejših opremah za rodbino, ElvHfe, krojaCo, čevljarje pri tvrdki
Ta aparat staue 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasiguran. Elektroroaterijal, motorji, svetiljke.
as £LEKTRQ-C01Pfl0HV Sffl
<*• * O. Z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Z moderno vezenino
v mizni vlogi pod steklom.
Prodaja se tiartž sna obroke.
ing. dukič in drug
GRADBENO PODJETJE
MARIBOR, Slovenska ul. 1
Umetni mlin, trgovina zemaljskih proizvoda i brašna.
Menjalnica žita u mlinu
Jezdarska ulica štev. 1.
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka, tasta, gospoda
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, ode, brat, tast itd., gospod
posestnik, bivši župan itd,
posestnika, bivšega župana itd
v ponedeljek ob tri četrt na dve popoldne v starosti 53 let, previden g sv. zakramenti, nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se je vršil v sredo, 25. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št 84, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice so se brale v različnih cerkvah.
za poklonjene krasne vence in cvetje, za nadvse častno udeležbo pri pogrebu, osobito čč. duhovščini, gg. Kmetske posojilnice, požarni brambi in vsem dragim znancem in prijateljem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo.
LJUBLJANA VII, dne 28. nov. 1925,
Ljubljana, Šiška, 27. novembra 1925.
Žalujoči ostali
iTisk Učiteljske tiskarne; zanio odsrovarja France Štrukelj
Odgovorni urednik: Jože Span
Las-tnik in izdajatelj .Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani,