TRST, torek 14. julija 1959 Leto XV. , Št. 166 (4320) PRIriORSKI DHEVHIK Cena 30 lir Tel.: Tr«t 94.638, 93.808, 37.338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UHKDNiSTVO; UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 83-10* IN 94-631 Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda •el št 37 31« — "■------------ -------- -.........- —— Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. » — NAROČNINA: mesečna 480 lis - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 tir, celoletna 4900 lir — Nedelj*a številka mesečno 100 Ur. letno 1000 Ilr- OGLASOV 7 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. - Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun: Založništvo v. za vssv mm , *------— «" —----------------------------------- — tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6U0-70/3-375 Prva - doslej najdaljša - seja za začetek drugega dela konference zunanjih ministrov v Ženei/i Vsi delegati so poudarili možnost sporazuma in se omejili samo na berlinsko vprašanje Zlasti Si:lu/j/n Lloj/d je i/ztrajai na zbližanju stališč; z odstranitvijo negotovosti glede predloženih dokumentov - Predstavnik delegacije ZSSR je naglasil, da so zahodni in sovjetski junijski predlogi zelo blizu - Harriinan predlaga, naj vlada ZUA prizna de faeto Vzhodno iVemčijo - (iromiko ni pristal na tajne seje brez udeležbe delegatov obeh Nemčij 2enev!k^A’ 13, ~~ Po danasr|ji Prvi seji drugega dela je hiia , konference, ki je trajala skoraj štiri ure in kov v J najdaljša od začetka ženevskih sestanite prevladuje tale ugotovitev: 1. Razpravija- štirje h i omeJeno na berlinsko vprašanje in 2. vsi in , °elegati so poudarjali možnost dosege sporazuma čenjair~“ mnenje, da niso daleč od bolj tehtnega na- i!'Ve X “ se s tem v zvezi iz- sitve hJar vsai začasne re-Hkrati sr nskega vPrašanja. taža S° ° * " ompn mnenje, da bi obe Olajšan111, u§otovitvi lahk0 -- 1 sklicanje sestanka ln izražali -ve be :;ati ža n lenjei Ušali ]eehS,jdnikov vlad. Značilno čatiatnr dejstv°, da je po bik t • seH sovjetski glas-so rnovinarjem izjavil, da 18 r^mikovi predlogi od tlim ^ ze‘° blizu zahod-Itiija predIo§oin od 16. ju- Hkrati predsednika ZDA, Harri-man, včeraj izjavil, da bi vlada ZDA za začetek morala priznati «cie facto» vlado in režim v Vzhodni Nemčiji, kar bi morda imelo za posledico, da bi vlada SZ popustila glede vprašanja Berlina Herter, ki je bil danes predsednik, je začel točno ob 15.35 sejo, ki se je končala ob 19.20. Prihodnja seja bo šele v sre- _ do popoldne ob 15.30 v Palači tia , 44 nevažna vest, , narodov pod predsedstvom Je bivši kandidat za! Couve de .Murvilla. Herter in ! ter rtpVoJem govoru je Her-| »amen13 i!0611 drugim, da bo | seč; <. zahodnih delegacij do- I ^ knni?razumi ki ki se Pozne' Kretiziral v msmeni do- °ient iziral v pismeni do- i tolrn: nevarnost različnih 12n^njTala namenom» da bi se _®e k°iijerf-da 36 P°S°1 za dosego pcenj. Herter je dal vietsk^nCe nalvišjih, da se So- la zyeza pismeno obveže, W < U lbll 1L.1VJ U U V VLC , liti i Vea nevarnosti za Ber- Vpajo n61 3e dodal da ZDA gajani bodo ženevska po-trebm °mogočila nujno po-sestan. napredek za opravičilo dalje h na3višjih. Izjavil je Zel0 v zaradi tega bilo 1 gajan;0risbno, če bi se med po-nij 31 Ponovno začelo z ožji-lagai stanki in je celo jared-seja Vnai bi bila že prihodnja zanrt;unevs*e konference pri vratih. So bi ° 3a Herter omenil, da kojf ‘J ministri v prvem delu Potrev.enCe sporazumni glede Poi^op® združitve Nemčije s Za jij,30 .svobodnih volitev in če ‘Cnitev, čim prej mogo- ipinj biirov ne pogodbe. Toda žilir!pu' ?e niso mogli spora- ,razil ,et^jSlede postopka za do- smotrov. Nato je iz- ko dPrepricanj», da se lah-ši ro?Seze rešitev — na daljšima * nemškega in berlin-stran; Vp,rašanja, če bosta obe VarPo <®'edab stvarno na ne-ttietns b ki jih povzroča u- b, °sta razdelitev države in če strs-.,Poskušali te vzroke od- zdn spo; užitev na podlagi načrta za v okviru splošnega jamčjiUlna o varnosti, ki bo Vani vsem evropskim drža- °dB0’ a . ne bo prišlo do netil, akcij, ki bi spra- p nevarnost mir. te Sm^erterjevern mnenju je Poči- otre mogoče doseči na biir u* zabodnega načrta za r u- ^tenp1 3e bil predložen kon-ter i„l_v maju mesecu, Her- Ea del nato orisal potek prve-hil r, a konference in razčle-Vib - c*(°ge obeh strani v pr-^°val tednih dela. Obža-pje' ker so vsebovali zad-s sov3etske strani erlina nasprotujoče si Etoziu so zapadnjakom ? ultimatom, drugi pa v-° H 33 obstoj ultimata. 0 nei-i,er3evem mnenju bi Žapisatf3 3e vse obveznosti .kot 'Ija tjp?r°03 tiskovna agen-^hjih Herter ni zavrnil ?!eče n sovJetskih predlogov vil, da ^r*ina. čeprav je izja-5'la ^.v>r°mikov načrt 10. ju-bna Spričo premirja glede ?ro temveč tudi «zara- Hei 3*- Nna'rJe po drugi strani l"*4bo Znanje Gromikovo po-;6 Poda? - 19, Junija, s katero v,a Bei-v3SEd na 1® mesecev rok t vo>n ln' Hodal je, da se v K0viet«i,-Sovjetskem predlogu 0da , , vl^di pridržuje svo-,?tije fdmačenja enostranske t aže 8 ®de poteka tega roka. tdi . da gospod Gromiko d ie * nadaljeval Herter — da stališče njegove vlade, v btna podPisom takega spo-i Uk, zabodne sile pristale Berli -ijo njihovih pravic ?0Votn u in na opustitev od-v ,za ohranitev svobo-f°Vjet , erlinu. Razen tega je » ski - vlada izjavila, da :Ukn^nda mirovno pogodbo 0 --J??eilovano Demokratič-če vse- Sk"„yuo°r. ki ga predlaga uradno predložil, naj bi ministri začeli s tajnimi pogajanji. Kot poroča Tass iz Moskve je Gromiko v svojem današnjem govoru v 2enevi predlagal, naj bi štiri države sklenile sporazum glede začasnega statuta v zahodnem Berlinu. Dejal je, da bi tak sporazum vseboval naslednje točke: 1. Tri zahodne sile, naj skrčijo število vojakov in orožja, kt naj bi ohranilo samo simboličen pomen. 2. Prekinitev slehernega sovražnega in propagandističnega delovanja proti Demokratični republiki Nemčiji in proti ostalim socialističnim deželam. 3. Zainteresirane države naj se odrečejo vzpostavljanju skladišč za atomsko orožje in izstrelišč za izstrelke v zahodnem Berlinu Nato je Gromiko povzel o-stale točke sovjetskega predloga od 19. junija zlasti kar zadeva sistem nadzorstva in trajanja sporazuma (18 mesecev). Gromiko je nato dejal, da je bila prva reakcija na sovjetski predlog od 19. junija zgolj rezultat prvega proučevanja, nato so šele začeli bolje razumeti na Zahodu, da nudi nova pobuda sovjetske vlade možnost za sporazum. Zaradi tega je Gromiko predlagal, naj se pogajanja obnovijo tam, kjer so bila prekinjena. Nato je sovjetski zunanji minister poudaril, da se njegovi predlogi približujejo v precejšnji meri zahodnim predlogom od 16. junija. Dejal je, da če hočejo na Zahodu zares doseči sporazum, potem sovjetski predlogi predstavljajo podlago zanj. Izvedba prve lit tretje točke sovjetskih predlogov bi imela za posledico pomiritev v Berlinu in v vsej Evropi. Glede druge točke pa je dejal, da so to točko predložili zahodnjaki v obliki, ki ne more biti sprejemlj.va. Dalje je Gromiko obtožil zahodne sile, da hočejo za vekomaj ohraniti zasedbeni režim v zahodnem Berlinu, medtem ko ZSSR vztraja na nasprotnem načelu, ki nasprotuje večni tuji okupaciji. Zgto je mogoče najti rešitev s sporazumom- na podlagi začasnega sta- tuta za zahodni Berlin. Rok 18 mesecev je bil predlagan zaradi lega, da bi se omogočilo vsenemškemu odboru u-stvariti pogoje za dokončno rešitev. Odbor pa mora delovati na načelu paritete, tako da bo zajamčil vsem iste pravice. Zato je 18 mesecev povsem dovolj za delo odbora. Ce pa v tem razdobju ne bi mogli doseči rešitve, potem bi morali udeleženci ženevske konference ponovno proučiti vprašanje Berlina. Kar pa zadeva končno mirovno pogodbo z Nemčijo, je Gromiko omenil, da Sovjetska zveza predlaga sklicanje mirovne konference ,na kateri bi sodelovale vse države, ki so bile članice oborožene proti-hitlerjanske koalicije. Couve de Murville pa je na današnji seji v 2enevi med drugim dejal: «Kar se tiče nas, želimo ohraniti status v zahodnem Berlinu, dokler se ne reši nemško vprašanje v celoti,). Dodal je, da «sovjetski grozilni predlogi od 19. junija« popolnoma spreminjajo razpravljanje, ker kažejo sovjetsko željo «da se na ta ali oni način mešajo vprašanja celotnega nemškega problema z vprašanjem Berlina«. «Vse to je povzročilo pri nas zmešnja- vo in slab vtis«, je izjavil francoski minister. Končno je dejal, da se strinja s Herter-jem, naj bi se pogajanja takoj začela na ožjih sejah. Selwyn Lloyd je nato dejal, da se začenja drugi del konference z določenim upanjem v uspeh konference. Rekel je, da ne bo popuščal v načelnih stvareh, kot je na pr. vprašanje svobode prebivalcev zahodnega Berlina. Sicer pa da je njegova želja poiskat sporazum in sredstva za njegovo dosego. «Naš prvi smoter bi moral biti odstranitev negotovosti glede dokumentov, ki so bili predloženi konferenci, t. j. sovjetskih in zahodnih predlogov in določiti, na kak način bi se stališča zbližala. Ta proces bj moral olajšati dejstvo. da obstaja skupni teren za oba dokumenta«, je dejal Selwj n Lloyd. Tudi oba nemške predstavnika sta prišla danes do besede. Vzhodnonemški zunanji minister Bolz je predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe med obema nemškima državama in mirovno pogodbo med štirimi zavezniškimi silami in Nemčijo. Ponovil je sovjetsko zahtevo, naj se Berlin spreme- ni v svobodno državo, kar bi predstavljalo prispevek za zbližan j e in za ponovno združitev obeh Nemčij. Voditelj zahodnonemške delegacije Greve je na seji izjavil, c’a z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da je Gromiko jasno povedal, da Sovjetska zveza ne bo podvzela enostranske akcije proti zahodnemu Berlinu. Hkrati pa je obtožil Gromika, da je popačil resnično sliko položaja, ko je napadel bonnsko vlado. Nato se je obrnil vzhodnonemškem delegatu Bolzu in izjavil, da nima pravice izražati opazk glede volitev novega zahodno-nemškega predsednika v zahodnem Berlinu, kajti v Vzhodni Nemčiji so svojega izvolili že trikrat, in sicer v letih 1949. 1953 in 1957 in pri tem niso niti pomislili, da bi to pomenilo kršitev tristranskega statusa. Na predlog vseh zahodnih ministrov, naj se začne s tajnimi sejami, je Gromiko odgovoril negativno. Na take seje bi pristal, če bi bili prisotni tudi predsthvniki obeh Nemčij. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da niti jutri, niti v sredo ne bo privatnih sej. Jutri se bodo sestali zopet za- hodni ministri. Couve de Mur-ville bo odše: v sredo v Pariz na poročanje. Ameriški predstavnik je po seji izjavil, da je Gromiko ponovil ze znane argumente. Zahtevo, naj na tajnih sejah sodelujeta predstavnika obeh Nemčij pa je označil kot »popolno presenečenje«. Angleški predstavnik pa je dejal, da je Gromiko ponovil junijske predloge in da je bilo vzdušje na današnji seji dobro. Francoski glasnik je izjavil, da se ne bi moglo reči, da so zunanji ministri na današnji seji dosegli »velike napredke«. Sovjetski glasnik pa je dejal, po današnji seji, da so vsi udeleženci konference imeli določen dobiček od prekinitve, ker so imeli čas za razmišljanje — vsi — razen za-hodnonemškega delegata. Nato je poudaril, da je bil govor Greueja popolnoma negativen, medtem ko je bil govor Bol-za zelo zanimiv in učinkovit. Omenil je nato sovjetske junijske predloge in poudarii, da so ti predlogi zelo blizu zahodnim predlogom 16. junija, ter da že zaradi tega obstaja možnost, da se dosežejo pozitivni rezultati. Stavka v Genovi v podporo pomorščakom in kovinarjem V Sidneyu spopadi med policijo in pristan iškimi delavci, ki so preprečili dovoz vseh živil na ladjo cRoma» lllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIMIIIflllllIlKMIOHIIIMIIIIIIIfllMIlimMllimniMIIIOMIIIIIIIIIIlitllMIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIHIIMMHIHIIlIKtM Parlament je razpravljal o proračunih ministrstev za delo in zunanjo trgovino Zunanji minister Pella pri Gronchiju (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Poslanci so zaključili razpravo o prora čunu ministrstva za zunanjo trgovino. Med govorniki je bil tudi poslanec KPI iz Trsta Vittorio Vidali, ki je obravnaval tržaški pristaniški promet in poudaril gospodarsko krizo v Trstu, ki je nastala zaradi zmanjšanja pomorskega prometa, ker ni več tradicionalnih zvez z podonavskimi deželami. Predlagal je ukrepe za: zboljšanje železniškega prometa, za valutno politiko ter za pomorsko politiko. Socialist Bellardini je kritiziral sporazum o skupnem evropskem tržišču, ker lahko predstavlja nevarnost za trgovino z ostalimi državami, in sicer prav tistimi, v katere Italija največ izvaža. Komunistični poslanec Mu-sco je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi SET. Senatorji so razpravljali o proračunu ministrstva za delo. Na zahtevo zakladnega ministra Tambronija pa so sklenili da bo postopek glede razprave o zakonskem načrtu za notranje posojilo, nujen. Komunistični poslanec senator Si-monucci je kritiziral vlado, da ni nikoli dovolj resno obravnavala vprašanja zadružništva. Jutri bodo senatorji razpravljali o posojilu in začeli razpravo o proračunu ministrstva za trgovsko mornarico. Predsednik vlade Segni je na povabilo Couve de Mur- jedrskih poizkusov je odlože- V tie^,-V vano oemo, »^hiŠltT1 P republiko, č „ !’or’ ki pr'---------- pia v ne bo dosegel sporazu-fl.etska en?najstih mesecih. So-l2.iaviia j ? ie nedvoumno Pib tai. po njenem mne- *šh0 Beogradu, dati prispevek k uresničenju naloge, ki jo je ženevska konferenca Belgijo. aretirati. Dalje trdijo poucaji, dolžna izpolniti v interesu ....................... i...................n............................... UH.wwi.iMHn.lllM.MHl Peti dan sojenja Glezosu ATENE, 13. — Danes je že peti dan sodne razprave proti znanemu protinacističnemu borcu Manolisu Glezosu in njegovim 19 tovarišem. Do sedaj so zaslišali štiri obremenilne priče; od katerih so trije policijski agenti. Ti agenti trdijo, da je bil v Atenah lani v avgustu Kostas Kolijanis član CK PK Grčije, ki da je prišel tajno iz neke socialistične države in ki ga niso mogli aretirati. Dalje trdijo policaji, Danes obišče Hruščev Poljsko VARŠAVA, 13. — Hruščev bo jutri uradno obiskal Poljsko. Vest objavljajo vsi var- •MtlllllMIlINflMIIIIIIIIIKKtItllltnitlllllHIllllltillllMIIIMIIIIIIIIIIIMIMIKIIIIIIIIItniMIIIIMIIMIfll V Beogradu poudarjajo; Brez popuščanja ne bo rez Titove čestitke ob ustanovitvi iraške republike Hude borbe Upor ujetnikov v Alžiriji v Fresnesu V kaznilnici je bilo med uporom ranjenih S Alžircer ALŽIR, 13. — Borci osvobodilne fronte so v zadnjih dveh dneh izvršili več atentatov, pri katerih je bilo 14 mrtvih, ki so skoraj vsi Evropejci. V soboto so napadli avtomobil na cesti Alžir-Costantina z mitraljezi z rezultatom: 1 mrtev, 1 ranjen, en pogrešan franco-nau z njimi, čeprav je oaje ki kolonjalni vojak. Istega pred kratkim zagotovil angle- ,n - n, ■Uaraela. 80 škemu in ameriškemu veleposlaniku, da ne bo komunistom dopustil prevzema oblasti. Zvečer pa je radio sporočil, da je na obletnico iraške revolucije prišlo do važne spremembe vlade. Ustanovljeni so bili nekateri novi. resori in številne so spremembe in zamenjave mest v vladi. Nekatera ministrstva pa so ukinjena. Dve ministrstvi, za petrolej in agrarno reformo, je dobil dr. Ibrahim Kubbah. Prvič je v vlado stopila tudi neka ženska: Naziha Dilueni, predsednica Lige za obrambo ženskih pravic, to je združenja, ki se je ustanovilo takoj po revoluciji in ki ga imajo za para-komunistično. «»------ Jodrska konferenca odložena ŽENEVA, 13. — Nadaljevanje konferenc« za prekinitev dne so južno od Cerčela, 80 km zahodno od Alžira, likvidirali nekega kolaboracioni-stičnega kmeta. Nato so z mitraljezom napadli francoski avtomobil in ubili dva vojaka. Na področju Blide v Zahodni Alžiriji so člani FLN likvidirali šest muslimanskih kolaboracionistov. V Filippe-villeu v Vzhodni Alžiriji sta padla dva Evropejca, v Sidi-Bel-Abesu na področju Orana so ranili borci FLN nekega frrncoskega oficirja, nekega orožnika pa so ubili. Iz Pariza poročajo, da so zagovorniki skupine alžirskih ujetnikov, ki so pred kratkim začeli gladovno stavko v zaporu Fresnes, včeraj potrdili vest, da je bilo med u-jetniki 6 ranjenih Alžircev in sicer med novimi neredi, ki so izbruhnili v zaporu. Vseh 7 zagovornikov je poslalo brzojavke komisiji OZN za človečanske pravice, mednarodnemu Rdečemu križu, komisiji za ohranitev individualne svobode in raznim cerkvenim osebnost im. V svojih brzojavkah so odvetniki opisali vsa strašna mučenja, ki jih vrši policija. Zagovornik Jacques Verges pa je izjavil novinarjem, da je do upora prišlo v petefc in da je bilo 200 Alžircev premeščenih v druge kazenske zavode. Med Alžirci je 5 oseb, ki so sestavili knjigo *La Gangrene«, ki jo je prejšnji mesec policija zaplenila. V tej knjigi pišejo, da so bili mučeni na posebnem odseku policije. Predsednik vlade Pebre je seveda izjavil ,da je vse to laž. Seveda alžirskih borcev ne more v njihovi borbi motiti vest, da je de Gaulle za jutrišnji državni praznik 14. julija dal izpustiti 5000 Alžircev, ki so osumljen sodelovanja z o-svobodilno fronto in so zaprti v koncentracijskih taboriščih. Žrtve vročine Se vedno prihajajo z vseh strani Evrope vesti o tielikt vročini in o številnih primerih nesreč, tudi smrtnih, ki so z vročino v zvezi. Tako je precej primerov sončarice, ki pa na srečo le niso vsi katastrofalni; hujše pti so vešti, ki jav- ljajo o velikem številu utop Ijencev. Tako poročajo iz Frankfurta, da je v dneh te hude vročine utonilo 34 oseb, 10 jih je umrlo zaradi srčne kapi, štiri pa je ubilo strela. Na prenapolnjenih cestah je bilo tudi precej nesreč. Pri eni izmed teh se je ubilo pet oseb, ko se je njih avto zaletel s tovornim avtomobilom V Jugoslaviji je v nedeljo utonilo pet oseb. Temperatura je dosegla 35 stopinj v senci. Po poročilu iz Varšave pa je na Poljskem v nedeljo utonilo vsaj 29 oseb. V Italiji je bilo včeraj najbolj toplo v Tridentu (36 stopinj), medtem ko je bilo 34 stopinj v Bocnu, Bologni, Rimu ter Cagliariju. Zanimivo je, da je nekoliko bolj hladno na jugu in na Siciliji. Za Trst je značilno, da ima najvišjo minimalno temperaturo dneva: 26 stopinj, medtem ko je bila najvišja temperatura v Trstu včeraj 33 stopinj. Razlika med minimum in maksimum je torej precej majhna; manjša je samo še v Genovi (22 in 26) ter v Anconi (23 in 29 stopinj). V Catanzaru so zabeležili dva potresna sunka. Med prebivalstvom je nastalo malo svetovnegu miru in srečnejše bodočnosti človeštva. Današnje jugoslovansko časopisje pozdravlja prvo obletnico ustanovitve iraške republike kot «manifestacijo borbe afriško - azijskih narodov po osvoboditvi izpod kolonializma in kot manifestacijo o-svobodilne borbe arabskih narodov in nov korale sodobnega sveta v progresivni smeri«. Jugoslavija je, kot je znano. bila med prvimi državami, ki je priznala novo iraško republiko in ji dala polno moralno in politično podporo v prvih mesecih, ko ji je tn pomoč bila najbolj potrebna. Ob prvi obletnici ustanovitve i-raške republike je predsednik republike maršal Tito poslal predsedniku sveta suverenosti Načibu Al Rubarju brzojavko. v kateri izraža iskrene čestitke in najlepše želje za nčpredek iraškega ljudstva. B. BOžIC #» Javorški pri Del Boju RIM, 13. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Del Bo je sprejel danes popoldne v Rimu jugoslovanskega veleposlanika Mihajla Javorškega. Del Bo in Javorški sta se raz-govarjala o razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama. Med razgovori je jugoslovanski veleposlanik povabil ministra Del Boia naj obišče jesenski zagrebški velesejem. • «»------ Kozlov odpotoval iz ZDA v domovino NEW YORK. 13. — Prvi podpredsednik sovjetske vlade Frol Kozlov je zaključil svoj štirinajstdnevni obisk v ZDA in danes zjutraj z letalom odpotoval v ZSSR Pred odhodom je izrazil prepričanje, da ljudstvo ZDA in ZSSR vroče želi trajen mir med o-bema državama. Na vprašanje nekega novinarja, če bo tudi Hruščev obiskal ZDA, je Frol Kozlov odgovoril, da gre za zadevo, glede katere je v tem trenutku «težko kaj predvideti«. Sinoči je bil Kozlov gost na sprejemu pri bivšem guvernerju za New York in bivšem ameriškem veleposlaniku v Moskvi Averellu Harrima-nu, ki je pred kratkim obiskal Hruščeva. Po skoraj desetih urah letenja je Kozlov prispel v Moskvo in poslal Eisenhowerju brzojav. v katerem poudarja zboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA. Rekordna letina riža 135 milijonov ton RIM, 13. — Svetovna proizvodnja riža je z letino 1958 do 1959 dosegla rekordno višino 135 milijonov ton, kar j« za 9 milijonov ton več kot v prejšnji letini. Cene pa so ostale na splošno nespremenjene. Te podatke je objavila FAO v biltenu za gospodarstvo in poljedelske statistike. Ti podatki pa ne vključujejo pridelka riža kontinentalne Kitajske. Ta pridelek znaša, kot pravi vlada v Pekingu, 150 milijonov ton. BEOGRAD, 13. — Med Jugoslavijo in Dansko je bil danes v Beogradu podpisan sporazum. ki ureja vprašanje od- vznemirjenja, toda bilo ni no- škodnine za nacionalizirano bkne škode, ‘dansko lastnino v Jugoslaviji, Vreme včeraj: Najvišja tempe-rattira 31.5, najpjžjg 22.7, otj 17. uri 29,4, zračni tlak 1010,6 pada, veter 10 km na uro zahodno-seve-rozahcdno, nebo tri desetine pb-lačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj. Danes, TOREK, 14. julija Franc . Sonce vzide ob 4.27 in zatone oo 19.54. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob J3.38 in zatone ob 24.0». Jutri) SREDA, 15. julija Justa Pnnnirsoaki in koi/inarji nadaljujejo s stavko Samo v obratih ILVA so včeraj začeli delati » -J-------¥---------------T---------""" ... ■ ■■- M ir/ašknm ar/enalu . pa /kihisjo delati danes, vendar pa ni rcčenn, da hn «Katnrnia» lahko- ndplnla kot st to želijo brodarji Včeraj se je nadaljevala stav’ka v kovinarskih podjetjih našega področja in je bil odstotek stavkajočih še vedno zelo visok ter se je število stavkajočih uradnikov v nekaterih podjetjih celo povečalo. Visok odstotek stavkajočih dokazuje enotnost kategorije in potrjuje ,da se vsi delavci in številni uradniki zavedajo, da je sedanje stavkovno gibanje nujno in potrebno. Nika-kih vesti še ni o rezultatih neuradnih razgovorov, ki jih je imelo ministrstvo za delo, da bi našli osnovo za rešitev spora. Ob koncu tedna se bodo zato ponovno sestale tri sindikalne organizacije, ki bodo razpravljale o nadaljnji borbi. Možno je, da bodo zaradi sezonskih razlogov in zlasti, 'ker so v številnih podjetjih pred dopusti, prekinili za krajše razdobje stavkovno gibanje, ki pa se bo nedvomno nadaljevalo pozneje, če seveda med tem časom ne bo prišlo s strani gospodarjev do popuščanja. V ILVA so pričeli delati že včeraj zjutraj, kot sta to sklenili soglasno obe sindikalni organizaciji. Na ta način sta organizaciji odstranili vsako nevarnost za visoko peč, 'ki bi se lahko močno poškodovala, če bi za dalj časa prekinili proizvodni postopek. Stavkali bodo zgto še dva dni in sicer 16. jn 17. julija. V Tržaškem arzenalu b(*10 pričeli z delom danes ob normalnem delovnem urniku. Kot smo že podrobno poročali, so v tem podjetju pričeli? s stavko dan prej, 'ker so na ta način preprečili mahinacije okoli potniške ladje «Saturnie», ki jo je hotelo ravnateljstvo družbe «Italia» poslati na redno vožnjo proti New Vorku. Stavka se bo v tem podjetju sicer prenehala, vendar pa s tem ni rečeno, da bodo lahko ((Satuiio« odpeljali iz Arzenala, kot bi se jim to zazdelo. Obstaja namreč še vedno možnost, da notranja komisija proglasi v primeru potrebe stavTt,, samo glede dela na tej ladji v skladu s težnjami, da podpro stavko pomorščakov. Glede stavke pomorščakov včeraj v Trstu koordinacijski odbor ni zabeležil nobene novosti. Vsi čakajo, kakšen bo rezultat razgovorov, ki jih bo imel ministrski predsednik Se-gni, ki je zagotovil svoje sodelovanje. Po drugi plati pa se čujejo razne govorice, ki seveda nimajo uradnega značaja, da so brodarji v nekaterih bistvenih vprašanjih pripravljeni popustiti. Ni torej dvoma, da je stopila stavka pomorščakov v najbolj delikatno razdobje in da je zlasti sedaj potrebna enotnost in odločnost vseh pomorščakov. Poleg tega pa je potrebna tudi solidarnost vseh drugih sindikalnih organizacij. O konkretni pomoči, ki naj b> jo nudili pomorščakom, so včeraj razpravljali vodilni predstavniki zainteresiranih kate- gorij Nove delavske zbornice -CGIL. Med razpravo je prišla do izraza volja, da stavko pomorščakov podpro na razne načine z akcijo vseh drugih sindikalnih organizacij odnosno, da se bitka, če bo to potrebno, razširi še na pristani- ške delavce, mornprje vlačil-delavče ■ ladjedelhic in cev, drugih podjetij ##— Nove tarife za za? javnega prostora Kakor smo že na kratko poročali v naši sobotni številki, je občinski svet na svoji zadnji seji odobril znižanje tarif za zasedbo javnega prostora. Občinska uprava je pri tem pripomnila, da bo s tem znižanjem v prihodnjem letu tržaška občina zgubila približno 30 milijonov lir dohodkov. Odbornik Rinaldini pa je pripomnil, da bo temu ukrepu sledilo znižanje cen konzumacij v lokalih, ki uporabljajo del pločnikov in trgov za postrežbo gostom ng prostem. Po kategorijah trgov ih ulic> je bila do sedaj jjasle-dnja letna tarifa za kvgdralni' meterti 2.200 lir, 1.500, 750, 400 in 300 lir. S prihodnjim letom pa bodo naslednje tarife: 2.000, 1.300, 550 in 250 lir. Nekateri javni lokali pa ne rabijo zur^gnjega prostora skozi Vse leto, zaradi tega so do- celo višja kot za eno leto. Šestmesečna tarifa za kvadratni meter znaša po kategorijah: 1.800 lir, 1.100, 100 in 200 lir. Precej manj bodo plačevali trgovci na debelo, ki imajo svoja skadišča na veliki tržnici na Obrežju O. Avgusto. Do sedaj so plačevali letno vsak po 480.000 lir, s prihodnjim letom pa bodo plačevali 350.000 lir. Nova letna tarifa za kvadratni meter na Trgu Ponte-rosso za prva mesta znaša 1.300 lir, na Trgu Perugino, Trgu Giuliani, Trgu Belvedere in Trgu v Rojanu pa 550 lir. «# . Za ureditev pokojnin učiteljem Poslanec Vidali je poslal ministru za javno vzgojo pismeno vprašanje, naj odgovori, kaj namerava ukreniti, da se bo odpravilo zavlačevanje pri izdajanju pokojninskih knjižic in dokončnem izplačilu učiteljem, ki so upokojeni. Dogaja se namreč, da ti upokojenci morajo čakati tudi po štiri in več let na ureditev pokojnine. Po posredovanjih na šolskem skrbništvu morajo potovati še v Rim, da uredijo svojo zadevo na pristojnih ministrstvih, kjer pa dobijo le obljube in zagotovila. Sestanek vodstva sindikata pekovskih delavcev Včeraj se je sestal izvršni odbor pokrajinskega sindikata pekovskih delavcev, ki je sklenil sklicati skupščino za petek 17. .julija ob 18. uri na sedežu v Ul. Pondares 8. Na skup-ščiai bodo razpravljali o sklepih vsedržavnega sindikata pekovskih delavcev, ki so jih Ustne mature na tržaških slovenskih šolah Na Trgovski akademiji jemljejo snov po primerih iz resničnega življenja Na Učiteljišču pa so včeraj končali . Uspeh bo objavljen po redovalni konferenci izpraševalne komisije sprejeli ¥>na skupščini, ki je j bila v Padovi 8. jvjjlija./ThJa _. _________________ - tej L skupsfim so razpravljali pr ! 'veno o obnovi delovne po^bdoe,' spoštovanju določil . in o komtretni akciji, ki naj | bi -JO izvodil v vsedržavnem okviru. Poleg tega bodo razpravljali tudi o lokalnem položaju in o pobudah, 'k! jih je sprejela sindikalna .organizacija za uveljavitev zakonov o zaščiti delavcev in vajencev. | m (tii* «»--------- Nadaljevanje stavke pleskarjev stavkali tudi Pleskarji so včeraj in je odstotek stavkajočih, kot že v preteklih dneh, izredno visok. Kaže, da se posledice enotne bitke že čutijo, saj naj bi zlasti med obrtniki in malimi podjetniki že prevladovalo mnenje, da je treba s stavko končati in pričeti s poganjanji, na katerih naj se uredi in izboljša položaj pleskarjev. Stavka se nadaljuje in bo danes dopoldne ob 10. uri sestanek koordinacijskega odbora, uro kasneje pa skupščina. ločili tudi tarifo za 6 mesecev, česar prej ni bilo,Ao*ro-:jnjt jerb^a tartčs 8 mesecev Ali ne bo nov cestni zakon nič zalegel? G Danes bodo v papirnici ob Timavu volitve v notranjo komisijo. Volilo bo okoli 300 delavcev in bodo to prve volitve v tem novem industrijskem podjetju. ■ V Med izpitom iz blagoznanstva na Trgovski akademiji Kljub vročini, ki je te dni močno pritisnila, poteka izpraševanje kandidatov na Trgovski akademiji zadovoljivo. Večina kandidatov oz. kandidatk je dobro pripravljena in zato odgovarja na vprašanja profesorjev brez čakanja. Seveda pa je zadovoljiv odgovor največkrat odvisen tudi od vpra- mrtva in dva hudo ranjena zaradi neprevidne in hitre vožnfe Pretekla nedelja beleži kar kmetovalec Ermane Rodica, štiri hude prometne nesreče, ki kažejo, da je novi cestni zakon do sedaj kaj malo zalegel ter da so vozači prav tako nedisciplinirani in nepazljivi, kot so bili doslej. Do prve nesreče je prišlo že v nedeljo zjutraj ob 5.30 v Istrski ulici. Takrat je vozil s tovornjakom podjetja «Polli-cultura Triestina« 33-letni Lu-ciano Colombo. Bil je namenjen proti Sv. Soboti. Na križišču z Ulico Marenzi je hotel Colombo obrniti s tovornjakom na levo. Prav v t>' stem trenutku pa je za njim privozil na motorju 38-letni Milan Strain, stanujoč v Istrski ulici 34, ki je odhajal na delo. Strain je šele v zadnjem irenutku opazil, da tovornjak obrača smer in se mu zato ni mogel izogniti. Sicer je zavrl, vendar je z vso silo udaril v leva vrata tovornjaka, od tam pa se je odbil in z glavo zadel ob rob pločnika. Zaradi hudih poškodb je bil Strain na mestu mrtev. Colombo je opazil Straina šele tedaj, ko je ta trčil v vrata tovornjaka. Ustavil je avto in mu hotel pomagati, a bilo je že prepozno. Na kraj nesreče je prišla tudi prometna policija, ki je uvedla preiskavo. 2rtev prenagle vožnje je po. stal v nedeljo tudi 36-lethi iniii,iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinniiiiiiiniiiiliiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMi Vslanevlfene društvo Slovenske V nedeljo dopoldne je bil v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma ustanovni občni zbor društva «Slovensko gledališče*, ki so se ga udeležili predstavniki Tržačanov, Goričanov in beneških Slovencev. Večji del občnega zbora je bil posvečen natančni obrazložitvi društvenih pravil, ki so bila sprejeta z malenkostnimi popravki. Potem ko je bil na predlog predsednika SKGZ, ki je občni zbor vodil, izbran prof. dr. Andrej Budal za častnega predsednika novega društva, je bil izvoljen upravni odbor društva z revizorskim odborom in razsodiščem. Upravni odbor sestavljajo Rado Rauber, Mi-ladin Černe, Modest Sancin, dr. Josip Tavčar, Meri peta-ros, Peter Sancin in dr. Igor Gruden. , , Jt k\n Danes seja občinskega sveta Danes ob 19, uri se bo tržaški občinski svet ponovno se. stal na svoji redni seji in upajo, da bo izčrpal vse točke dnevnega reda. Zaradi tega je pričakovati, da se bo seja zavlekla. Nato se bodo za občinske svetovalce začele letne počitnice; občinski odbor pa bo imel svoje seje verjetno do avgusta. V razdobju do prihodnjega zasedanja bo župan obdržal stike z vodji raznih političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Na današnji seji je na dnevnem redu sklep občinskega od. bora glede gradnje ceste, ki bo povezovala obalno cesto z železniško postajo pri Mirama-ru, kar bo stalo 58.860.000 lir. Poleg tega bodo razpravljali tudi o preureditvi palače Co-stanzi. Na dnevnem redu so tudi važne interpelacije nekaterih obflnfci# sve#vašeev# Iško bo |bfinfki svet razpravljal "p intA-jAlalijilkf jo -je jjngdlc^ Žil sv^tcRrale! CaYaWria glede ustanovitve posebne komisjje občinskih svpsirilcev.ki naj bi šla! v *Wm,«TT»Vi*'jj|emj mestu poSrecTuje za refltev nujnU? .VRISUJ . Lrjašgeja. spodarstva, o interpelaciji s stanujoč v Ulici delle Campa-nelle 235. Bilo je nekaj čez poldne, ko se je Rodica namenil s svojim motorjem v Boršt. Ko je prišel v bližino Boljunca ter je bil še nekaj sto metrov oddaljen od prvih hiš, je Rodica nenadoma izgubil oblast nad vozilom, ki je trčilo najprej v ob- cc^.i^kamen, nato pa se skup. prevrnilo na sre do ceste. Rodica je pri padcu dobi 1* zelo- hude notranje poškodbe, zaradi katerih so ga takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Do tretje nesreče je prišlo v nedeljo popoldne ob 18.13. Tedaj se je vozil s svojo vespo po Ulici Flavia 21-letni Luciano Godina iz Skedenjske ulice 86. Godina se je vračal iz 2avelj proti Trstu. V bližini tovarne »Mullich-Loren-zetti« je nenadoma trčil v avto, ki ga je vozil 45-letni Mi-chele Grissani, stanujoč pri S.M.M. SP- 538, ki je hotel prav v tistem trenutku zavoziti na novi del trbiške ceste. Godina je tako nesrečno padel, da je prišel pod zadnje kolo avta, ki mu je zmečkalo prsni koš in povzročilo še džuge hude notranje poškodbe. Godina je bil na mestu mrtev. • Po prvem pregledu in drugih ugotovitvah so truplo nesrečnega mladeniča odpeljali v glavno mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Do četrte nesreče je prišlo v nedeljo tudi v bližini dober-dobskega jezera. Bilo je že pozno popoldne, ko je odšla Eleonora Sinigoi, stanujoča v Ul. Moreri, s svojim znancem Eugenijem Crosarom, stanujočim v Ul. della Pescheria 2, z motorjem na izlet na Goriško. V bližini jezera jima je privozil naproti avto. Verjetno se ga je Sinigoieva ustrašila, da je zgubila oblast nad vozilom, ki se je< prevrnilo. Me1 nepi 8°ie - - . ,, . vi, nogah in rokah, zaradi cesar so jo takoj odpeljfclf v boL tovalcev..P.Qgas»i»a m Teinčf-j j a g 1 e dl *sesf arnfa predsCTArar kov občinskih svetov iz Trsta, Gorice in Vidma s parlamentarci, ki so naklonjeni ustanovitvi avtonomne dežele, ter o interpelaciji glede organične-ga načrta za razvoj tržaškega gospodarstva. Avtobus za prireditve «Luči in zvoki> Po sklepu občinskega sveta je ustanova Acegat včeraj vzpostavila novo avtomobilsko progo do Miramara, da bi meščanom in tujim gostom omogočila obisk na prireditvi »Luči in zvok]*1. Meščanom in turistom, ki nimajo svojega prevoznega sredstva, je bilo do sedaj nekoliko nerodno, ker so imeli še kos poti od postaje avtobusov, ki vozijo mimo ali do Miramara. Večerni avtobus, ki je začel voziti sinoči, pa bo pripeljal potnike do Miramarskega gradu, in sicer do bivših konjušnic, od koder ni daleč do prireditvenega prostora. Prvi odhod avtobusa je ob 20. s Trga Riborgc, zadnji odhod iz Miramara pa je ob 23.30, tako da bodo gostje lahko prisostvovali prvi ali drugi prireditvi in se nato brez skrbi vrnili doipov, tilom, ki se je-j prevrnilo. eira hude pošlloabe ha gl*-nogah in rokah, zara r so jo takoj odpeljal* šnlo# v Trž|<, klet »e, ki ¥e nisoMz*e«li š h niki stanju. jenem Sinoči na tržaških ulicah tri resne prometne nesreče moral zdraviti na ortopedskem oddelku dobra dva meseca. 20-letn1 Franco Zonchi, ki je sedel na aadnjem sedežu, pa se je le opraskal po roki in ' lih nogah in bo okrevaU v pe dneh. s*---- Hudo ranjena ženska iz Cerovelj V glavno, bolnišnico so .včeraj pripeljali 74-letno Marijo Kobal vdovo Legiša doma iz Cerovelj štev. 6, ki ima zloiVi-ljen desni kolk. Kobalova je povedala/ da si je kolk zlomila, ko je po nesreči padla v svoji kuhinji. Njeno stanje je resno. Zaradi podobne poškodbe je včeraj umrla v glavni bolnišnici 77-letna Marija Palutan, stanujoča v Ulici Locchi 10. Palutanova je 29. junija padla s postelje na internem oddelku glavne bolnišnice, kjer je bila že nekaj časa na zdravljenju. — «»— Žrtev pasjih dni bo m orala od V>, «Razložite mi, kaj ser proporcionalni ih kuj progresivni dauki?« «Kakšne so posledice inflacije?» «Kaj veste povedati o kreditu vobče, o njega po. menu, o pogojih in vrstah?y> vKoliko vrst carin poznate?# «Katera carina je važnejša, uvozna ali izvozna?» «Kdo mora prijaviti uvoženo blago in v katerem roku?« ((Kakšna mora biti prijava?» »V katerih primerih zadostuje le ustna prijava? #Kako pravimo še drugače pismeni carinski prijavi?» «Kaj mora vsebovati deklaracija?# (Podatke o uvozniku in izuo2niku ter o blagu. Priložiti je treba — na zahtevo — nekatere listinej. Vsakemu poslovnemu človeku postavlja življenje sleherni dan taka in podobna vprašanja. In če nanje ne zna odgovoriti — pade. Včasih tako hudo, da ne vstane več. Življenje je prav gotovo strožje in bolj neizprosno kot profesorji. ki se zdijo dijakom kdaj morda neuvidevni, neusmiljeni, kruti V gospodarskem zemljepisu ................................................................................ n Iz sodnih dvoran Huda nesreča v kamnolomu vRepniču včeraj pred sodniki Delavec, ki je upravljal žerjav, je bil obsojen na štiri mesece zapora in 4,3 milijona lir odškodnine ------------------- !-------------I---------------------- 23. novetnbt1! 193i se o- | nikom, kaujemiu j« poVedal, Sinoči so se zgodile na tržaških ulicah kar tri resne nesreče. Okrog 21. ure je na križišču med Ul. Ginnastica in Ul. Paduina avtomobilist povozil 16-letnega Gianopula Gualtierija iz Ul. Ginnastica št. 11, ki je prečkal cesto. Gualtieri, ki si je zlomil levo nogo, se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku od 60 do 70 dni. Na obrežju Nazario Sauro pa je 19-letni Paolo Petracco iz Ul. Lorenzetti 18 povozil z lambreto 66-letnega Rosaria Fotija iz Ul. Torrebianca 43, ki je prečkal cesto. Petracco je vozil z veliko brzino in ko je podrl pešca je letel še kakih 30 metrov po cestnem tlaku. Imel je pa srečo, ker se je le opraskal po rokah in nogah ter si zvinil gleženj leve noge; okreval bo v dobrem tednu. Hudo pa je poškodovan pešec, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na prvi kirurški oddelek, ker si je verjetno pre-billlo*.nj6an *| genj«, Lex Barker. Filodrammstico 16.30 kapetan«, Tyrone Povver, JBj Peters. , J Grattacielo 16.30 »Neverjetna z stolovščina Mr. Hollan«a»i “ Guinness. Cristallo 16.30 »Usmiljenje za P) vične«, K Dougias, E. Capitol 16.30 »Osvajalec«, J.";, he, S. Hayward, P. Armeijb£ Astra Roiano 16.30 »Casino ae ris«, Caterina Valente. # Alabarda 16.30 »Vražja ntniJ Martin Held, Marianne K« • Aldebaran 16.30 «Kralj rov« J. Chandler, J. P®1 R. Gam. , Ariston 16.00 Glej poletni »" „ Aurora 16.30 «Rascel-marine», Osebe: Gospod Benjamin, graščak na Slemenicah - Rado Na-krst. Gospa grajska, njegova žena - Leli Nakrstova; Manica, njuna hči - Mira Sardočeva; Balček, njen bratec - ***; Stric Dolef, Benjaminov brat - Modest Sancin; Urša, hišna na Slemenicah - Valerija Silo-va: Stari gospod Piškav s Po-leska - Stane Raztresen; Marjan, njegov sin - Silvij Kobal; Martin Spak, deseti brat - Miha Baloh; Lovre Kvas - Stane Starešinič: Zdravnik Vencelj -Justo Košuta; Marička, njegova hči - Bogdana Bratuževa; Mežon, sodnik - Anton Požar; Obrščak, gostilničar - Danilo Turk; Dražarjev Francelj Livjo Bogateč; Miha izpod Gaja - Josip Fišer; Matevžek, kmet - Edvard Martinuzzi; Krivec, čevlja: - Julij Guštin; Francka, njegova hči - Nastja Grudnova; Tonek, kmet - Dušan Jazbec; Krjavelj - Jožko Lukeš. 60. obletnica PD «Lipa» is Bazovice 2. avgusta praznuje prosvetno društvo »Lipa« svojo 60-letnico. Za ta, tako pomemben datum priredi društvo proslavo v Bazovici s sodelovanjem sosednih pevskih zborov. KINO Exceisior 16,00 »Grozote črnega muzeja«, M. Gough, cinemasco-pe v barvah. Fenice 16.00 »Zeleni vragi z Mon-tecassina«, J. Feschberger. Arcobaleno 16.15 »Tajno orožje tretjega Rajha«, M. Kleber, S. Sehrcder. IZLETI Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi tudi letos v dneh 15 in 16. avgusta izlet na Koroško. Vabimo člane prosvetnih društev, ki se želijo udeležiti izleta, da se čimprej prijavijo, ker je število sedežev omejeno. Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Slovenska prosvetna zveza v Trstu vabi 26. julija na izlet preko Goriške, Tolmina in Koba-lida v Beneško Slovenijo. Prijave sprejema urad SPZ v Ul. Koma 15-11., tel. 31-119, vsak dan v uradnih urah. Vpisovanje vključno do 20. julija. Izlet bodo vodili posebni vodiči, ki so v tistih krajih doma. Cena 1500 lir (vključno kosilo). Odhod ob 5.45 iz Ulice Torrebianca vogal Ul. Koma. Vsi udeleženci izleta morajo imeti propustnico ali potni list. Zveza partizanov tržaškega o. zemlja vabi svoje člane, da se udeležijo dne 26. t. m, enodnevnega izleta v kraje pohodov primorskih brigad za časa narodnoosvobodilne borbe. Pojasnila in vpisovanje na sedežu v Ul. Mon-tecchi 6-II. ob četrtkih in sobotah od 18, do 20, ure; v nedeljo od 10. do 12. ure. «» -------- OD VČERAJ DO DANES KAZMA UBVKNTILA !) Prosvetno društvo »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu v Trstu vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo danes 14. t. m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Montecchi 6 v četrtem nadstropju. DAKOVI IN PKINPKVKI V počastitev spomina pok. Matije Bergerja daruje Marta Puhal 1000 lir za Dijaško Matico in 1000 lir za sklad Sergeja Tončiča. «»----------------------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. julija se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 17 oseb, porok je bilo 5. POROČILI SO SE: Agent civilne policije Rapotezz Carlo In uradnica Fragiacomo Mirella, u radnik Vecchiet Pietrc in učiteljica Pegoraro Antonletta, uradnik Tenee Riccardo in šivilja Le-ghissa Maria, tapetnik Pergolis Silvano in uradnica Benedelti Lorenza, kmetovalec Bencl Gio-vanni in gosgiodinja Cramersteter Lucia. UMRLI s>0: 61-letna Tole«, vd. Quaglia Cristina, 60-letna Turina, por. Reganzin Maria, 78-letni Lo-prieno Nicola, 90-letna Pousler, vd. Novak Maria, 60-letni Ventin Stefano, 66-letni Vascotto Giannl-no, 87-letni Risigari Arturo, 80-letni Martelli Carlo, 78-letni Gia-comini Antonio, 79-letna Belardi-nelli, por. Gianangeli Italia, 76-letna Palutan Maria, 86-letna Smrekar, vd, Tama Elisabetta, 81. letni Samsa Mattia, 60-letni Gotti Giacomo, 78-letni Žito Ernesto 84-letna Bassa Lucia, 63-letni Nur. zl Alessandro. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zu! Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26; Bar. ko vi je in Nicoli, Skedenj, «* -------- Valute I Milan | Rim Zlati funt Marengo , Dolar .... Frank franc Frank Svlc. . Sterling Dinar \ Šiling I Zlato . . . ' 1 Zah n. marka 5900 — 6050.— 4300,— 4400.— 617 — 621.— 123 — 326.— 143.50 144.50 1725 — 1750.-- 90,— 95 — 23.75 24.25 702 — 704 — 148.— 149 — scel, cmemascope. t. Garibaldi 16.30 »Mezzogior™ “a fifa«, D. Martin, J. Levvn, j Nelson. Ideale. Zaprto. .«■, Impero 16.30 «Skoraj gola ca«, T. Thomas. Italia 16.30 »Na dopustu V r zu», T. Curtis, Janet Leigh J Moderno 18.30 «Zadnja iez?.V Quinn, W. Conrad in L. w S Marco Zaprlo. h^- Savona 16 00 ((Pristaniške aar ce«, R. Egan, J. Sterling. Viale 16.00 ((Džungla 7. ulic™ J Cobb, K. Matthevvs. Vittorio Veneto 17.00 «Mits“;"f ivna grešnica«, D. Delom1. Drsvey. „ Massimo 16.30 »Pravica brez j kona«, G. Montgomery Brevvster. ,, j Novo cine 16.00 «Ko je d«k‘c po«, F Laine, K. Brass««'j Odeon 16.00 «Seme nasilja*’ Ford. Mladini prepovedan". Radio. Zaprto LETNI Arena del Fiori 20.30 Drakula«, P. Cushing in u Mladini prepovedano. Arena Diana 20.30 »Inter J. Allyson, R. Brazzi. 10(ji Ariston 20.30 ((Zemlja eksv ra«, K. Moore. „-uto 11 iradiso tul. Moltno a ven j 20.30 *Scapricciatiello», *■ . co, G. Tinti. . trf0id Marconi 20.15 »Življenje trs ^ potnice«, G. Rogers, B. t , Ponziana 20.15 «Tom i;! !sanic- 2. simfoniji«. Barvna ris Ir,id •ecoto (Sv. Ivan) 20.15 « z nje«, R. Schiaffino, J. 1 Stadio 20.00 »Morska neve-Collins, R. Burton. P» Valmaura 20.15 ((Valolom n«^ ppnkl cifiku», S. Mangano, A. rc MILJE . . vic»l Europa »Diplomat in puSiO E. Constantine. . Roma »Bostonski uporniki«- R A D I TOREK, 14. julija 195’ HADIO TRST A ^ g.f:- 7.00 Jutranja glasba; U.. vS(_ obvezno, drobiž od vsep°,j i 12,10 Za vsakogar nekaj; *.*■ (f svetu kulture; 12 55 FantazU*^ fenbachovih motivov^. 13.30 ^ ba po željah; 17.30 Plešite jjj, mi; 18.00 Z začarane P°iice’.j((ji Simfonični koncert beogrki^jf simfoničnega orkestra vgf* vič: Simfonični triptih i* «Koštana»; 19.00 Utrinki 'l jj) nosti in tehnike; 19-2® glasba; 20.00 Šport; 20.30 ster Muir Nathieson; 21.00 ^ niča tedna; 21.20 VVolfgang S,|t deus Mozart: «Carobna opera v dveh dejanjih dejanje; nato Ritmi in 23.30 Polnočna glasba. THS1 11.35 Komorni zbor; 12-^.^ ja stran; 12.30 Glasbeni 31 pr- - - - - 16.30 Ritmi in pesmi, na noie hod na cilj etape v Aost,3 jjii sarske dirke po Franciji; -i i Simfonični koncert; 21.00 B ^ Atene — radijska igra v delih. II. PHOGHAM # 10.00 Zeleni disk — Pc3“'V poldanska oddaja; 14.00 uii,? in tretji; 15.00 Glasbena »“V 16.00 Tretja stran; 17.00 Sr.[(, poroka s pesmijo; 18.15 jj;.1 nami; 21.00 «11 gonfalone«, .rpjt Muzej Scotland Yarda " epizoda. KOPEH 5.00-6.15 Prenos RL; Prenos RL; 7.15 Glasba z3 -1 jutro; 7.40 Glasba za dobr® Jgjji 12.00 Glasba po željah; 12.?Ir cff ba po željah (II. de-1); l3-’mgi tijski nasveti; 13.45 Odlom (« oper; 14.30 Sola in življenj6' M borili smo v Novem Sadu»i< Glasbena medigra; 15.30 Z ^ no pesmijo in plesom P®. m vini; 16.00-17.00 Prenos kj’#' Ritmi za harmoniko; 17.3'u w ska glasba; 18.00 Kronik3 jjj-goslovanskega življenjsl .-fr-Simfonični koncert; lO-^uotf^ VVinifred Athe! in triflutf 19.30-22.15 Prenos RL; 2 Armstrong s svojimi Alt 22.40 Glasba za lahko no*-- SLOVENIJA , 327.1 m 202.1 in. 212,*' 8.05 Za otroke — 3> Lpltf postoj!« (otroške pesmi J3 jjtFj Kričke poje sopranistka .(f Bratuž) — b) Manica k o«y; , M pripoveduje; 8.35 Marija^ . pivec: 7 miniatur za ki3* fjoU Pojeta Ivo Robič in L0I3-j J kovič; 9.00 Odprimo glaS^nt)lv las; 9.45 Z vokalnim «Optimisti» In «4 M«; 1°-Vi melodije z orkestrom KUj? (f« hagen; 10.30 lz oper Y jtj Bellinija; 11.00 Za dom 13 ing. arh. Marijana Guček- ^8 nice doma; 11.15 Eddie B d*. s svojim orkestrom; Ifr: 1*2 koncert solistične gl3S„bfl K. Kvintet Niko Štritof; jji tijski nasveti — Ing. lak: Gnojenje nasadov j3*7M!J 12.25 Zabavni orkester ”3'r; 'm; 12.40 Emanuel ChabUJuj' «.11 it a* H IR ObV^.i storalna suita; 13.15 Obvezi r, 14.30 Prireditve dneva; u‘. l*j zabavna glasba; 13.30 Nff,^1* vnsti ;z naše operne dP.sn vosti Prireditve dneva, -v. >-. dovoljni Kranjci s pevC-^ (J Naši poslušalci čestitajo d zdravljajo; 15,15 Reklamc> jE Lesičjakove pesmi v prir' ke Kramolca (poje LjU® f, komorni zbor)^ 15.45 violinist Igor Ozim, pij. ''rfCV Marijan Lipovšek; 16.00 —1 _ii na knjižni polici Ogenj in voda; 16.20 Izbf3y za va;; 17.10 Parada gl33 f. — Poje sopranistka KirSlJjgl3) stad; 18.00 lz zbornika — Mile Smollnski: Ana zjjjjj mati revolucionarnih 18.20 Od valčka do kaliP^jV Kulturni globus; 19.00 rfl glasba, vmes obvestila I'1 v[(k,| me; 20.00 Poje zbor Sk> I? filharmonije; 20.30 RadU^o#. — Marin Držič-dr. Mirko $,>, Boter Andraž; režija: M3’ jzrj čeva, v glavni vlogi Stanc 3jL 22.15 Popevke se vrstijo; ameriškim plesnim ®„ar)i!i Courit Basle; 23.30 Iz uS ,/>niC't L. M. Škerjanca — ,ni & > ^ 1 Koncert za fagot in godalo ster s harfo. RTV JUGOSLAVIJA-(rl Od 20.50 dalje prenos * tuje TV postaje TELEVIZIJA .jfk 16.00 Prihod na cilj fr, • Iiiiou Ud V« - » jt Aosta kolesarske dirke P®, V-/ ciji; 17.00 Oddaja za otrok^,, . Poročila; 18.45 Zaprto Pg dramatizirana zgodba; l"-"iC«H Poročila; 18.45 Zaprto u,iu,i»,-i iaiia / ■ - *‘jyljC j| ry Moore in njegovo 3 j£j 20.35 Poročila: 21.10 M3" jti travi — komedija v ene* n ju; 23.10 Poročila. Platonovih ((Poslednjih dni Sokrata« v uprizoritvi ljubljanskega zkržjati že po ce "jim zrftanj- .emletna Getaluine Hautefroid, ki je bila pol ure že obiskali SMO MOSKOVSKO RAZSTAVO BODOČNOSTI «SEM ELEKTRIČNI ČLOVEK...« Zdravnik - robot, atomska železnica - velikan, minijaturna vsemirska ladja, električni avtomobili za krajše relacije itd. Moskva, julija. — statistič. »►rtPfK*atk’ Pravijo, da je v st« ° obiskalo sedanjo raz-v« sovjetskega napredka v Pad 200 tisoč obisko-in verjeti moremo, ko sk*i da razstavo obi-»0 več milijonov ljudi. Kaj j u takega, kar bi ljudi zvab-° v to mesto pozlačenih tov ’ zazn°barvnih vodome-’ močno razsvetljenih ulic ;Jr'voredov, ob katerih se ,Vt*tijo restavracije, trgovine, 'P velikanske dvorane, kioski Polne razstavljenih predmetov. Ve ■ ,rietn° je tu važen element tJ^POat’ vendar nič manj ^ 1 Pekakšen nacionalni po-nad doseženimi rezultati, orda pa tudi želja ljudi, na-,a n'b državljanov, da bi podali v ono bližnjo bodoč-sovjetskega življenja, ki t° obljubljajo. bort°?le^mo Pajprej v bližnjo V1110Criost. Stopimo zato v pa-zVe°n e*e^trifikacije Sovjetske ^e' Ni tu važna maketa so-skega energetskega siste-v n*ti električni stroji in ki Praktični pripomoč- j..."1 človek pogleda že ne-y 'ko dalj. Na samem vhodu Pet se vam ^abko pri- ’ da nenadoma slišite pri- tZrt glas’ ki vas pozdravi: in rav°’ tovariš!« Ozrete se . presenečeni opazite, da vas Je riž« VR '/Postaven robot. Ce ga .rj*sate, kdo je, se vam bo *dstavil; «Sem električni člo- vek, robot. Rodili so me teh- m sami vidite, da vprašanja odgovar- J.:, . su mc t S1C1 C"kalovskega inštituta, ... ko 1 2druženie mladih tehni- W Dali so mi moč hoditi, o-„yaca'i se, premikati roke, 'Sati stvari, se z vami tudi Pogovoriti »»m na , ' Toda pazite, premikam Po radiu.« vinskV* k°s*e občudovali ko-^ . ega čudaka srednje rasti, n,Cjlma namesto oči dve žar-f>, ’ na Plečih pa neko «zmeš-0 naprav«. Robot vabi lju-Rov v Paviljon elektrifikacije, v" o svojem življenju, , ar »priznava«, da govori j* asom svojega «očeta» in* Pos^* Karabanova. Govor je Ve.,et Pa magnetofonski trak. jut, ar pa more mož odgovar-,p tudi na najrazličnejša *,u*Sanja, kajti vprašanje, ki v 1 ?a zastavite, gre po radiu to 8 oratorij ali nekakšen bi-.-P °d tam robotu strokov-8ov *bošepetava», kaj naj od-kftij0ri' Danes je torej robot , učinkovita privlačnost, n, ,ar ne bo dolgo, ko robot pa o več le privlačnost, pač » ~~ dobra strokovna pomož->'ovna sila. tudi 6a za drugega podobne- let c ne bo minilo veliko 0 ne bo več zanimivost. b0 atroj, ki opravlja služil. ravnika. Sovjetska zveza ^ore prstne ^Povpre ctiij^Pa svetu. Vendar se bo °valec že sedanje razsta-zHanV Paviljonu Akademije mogel obrniti na teh-bo -Ju pe ga bo bolela glava, Vips,e n*k takoj vprašal »koki^ ega zdravnika«, zakaj o-Zdr °Valca glava boli. In t0. aik-robot bo dal diagno-ie j. rokovnjaki pravijo, da *>* agPoza prav gotovo toč-ItjOi'1* čeprav ne za vse bo-4» n • V' zdravnik-robot vam n e'zP°dbitno diagnozo za ^sPovnih človeških bolezni. »p,na Paviljona Akademije DoravSt'’ kjer se prikazuje u-br>v a atomske energije, .»ta tako izredno privlačna, ker prikazujeta bodočnost, ki se je že začela. Hkrati tudi pa »no bodočnost, v kateri bodo živeli naši vnuki. Predolgo bi bilo govoriti o tem, vendar bomo navedli nekaj podatkov, ki sicer ne spadajo vsi v ta paviljon, ki so pa zanimivi. »Načrti za izkoriščanje a-tomske energije, kakršne so izdelali na Zahodu, se ne morejo niti vzporejati z načrti, ki jih pripravljajo v Sovjetski zvezi,« je rekel eden zahodnih strokovnjakov, ki je pred kratkim obiskal Sovjetsko zvezo. «Nič čudnega ni,» pravi isti strokovnjak, «v miroljubni uporabi atomske e-nergije imajo Rusi veliko več izkušenj kot njihovi kolegi na Zahodu. Ze 1954. leta je v SZ začela delovati prva atomska centrala na svetu. Američani so morali pohiteti, da so jih po treh letih dohiteli in v Snippingportu spravili v obrat svojo atomsko centralo. Tudi atomski ledolomilec »Lenin« je že konkretno dejstvo. Ta more s svojimi motorji s silo 44 tisoč konjskih sil krožiti leto dni v ledeni puščavi Artike ali Antarktike, ne da bi mu bilo treba po novo gorivo. Lansko leto so v Sibiriji spravili v pogon največjo atomsko centralo na svetu, 36.000-tonski sinhrofazo-tion v atomskem zavodu v Dubni, severovzhodno od Moskve, pa je prav tako največja tovrstna naprava na svetu. Sovjetski znanstveniki se u-kvarjajo tudi s konkretnimi poizkusi, kako uporabiti atom. sko energijo kot pogonsko silo za železnice, avtomobile, letala itd. Atomski avtomobil in atomsko letalo sta baje že konkretni dejstvi, ki so ju že preizkusili. Bodočnost se je v SZ torej že začela. Menimo, da bo zanimiv primer atomske železnice: Sovjetski strokovnjak Georgij Po-krovski je izdelal načrt za že-leznico-velikana. Tovorni vagoni bi sprejemali do 100 ton blaga, kolosek bi bil širok 5 m 40 cm, lokomotive pa bi bile težke 500 ton. Seveda bi bife opremljene z atomskim leaktorjem, ki bi razvijal silo 100 tisoč konjskih sil. Potniški vagoni bi bili v 4 nadstropje, skratka nekakšne potujoče hiše. Seveda bi ti vlaki bili namenjeni le za daljše relacije med Moskvo in Pekingom, med Moskvo in Indijo in podobno. Uporaba atomske energije bo v Sovjetski zvezi premagovala velikanske razdalje, posebno v njenem azijskem delu. Področja, ki so zaradi svoje oddaljenosti bila doslej malone nedostopna, se bodo vključila v tehnični razvoj dežele. K temu bo največ pripomoglo atomsko letalo, ki bo s komaj 60 grami atomskega goriva moglo obleteti Zemljo Prvi poizkusi so dali mnogo obetajoče rezultate. Toda sovjetska znanost — kot smo že rekli — pripravlja tudi atomski avtomobil. Prvi prototip je izdelala tovarna «Gorki». Zdi se, da ga bo poganjal uran. Podobne motorje na atomsko gorivo pa bodo — kot pravijo sovjetski znanstveniki — vgra jevali tudi v ladje, helikoper-)e, motorne čolne in traktor- ie Zelo zanimiv je tudi drugi načrt. Prof. Babat, član Sovjetske akademije znanosti, pravi glede tega: »Položili smo vzdolž ceste bakreni kabel, prav tako kot se polagajo vodovodne cevi. Skozi kabel smo spustili visokofrekvenčni tok, ki je poganjal vozila. Do danes nam je uspelo zmanjšati izgubo električne energije v tolikšni meri, da izguba ni večja kot pri filobusih.« Tako prof. Babat razlaga bodoči e-lektrični avtomobil, ki bo prišel v rabo na krajših relacijah, dočim bo na daljših relacija« v prometu atomski avto. mobil. Vrnimo se še za trenutek v enega izmed paviljonov »sovjetske bodočnosti« in, zakaj r.e, že sedanjosti. Tu moremo videti n. pr. raketo «A-3». Gre za cigari podoben objekt, ki je težak poldrugo tono in ki je sfrčal v višino 452 m ter se nato povsem nedotaknjen vrnil na Zemljo. Raketa torej pri vrnitvi v gostih slojih atmosfere ni zgorela. K temu so ji pripomogle zaviralne naprave, ki so ji pri vračanju dopuščale komaj 180 m na sekundo, tik pred pristankom pa (Nadaljevanje na S. strani) Prizor iz nega gledališča eksperimental- UH. UUB. FESTIVALU:.POSLEDNJI DNEVI SOKRATA Razgovor z Lojzetom Potokarjem Pred dvema letoma sem popisal svoj razgovor s prevajal. ceni Platonove trilogije o Poslednjih dnevih Sokrate, prof. Antonom Sovretovi (Obisk prt slovenskem humanistu, Nasi razgledi, 22. 6. 1S5T). Prof. Sovre mi je takrat‘ rekel: »Na predstavo Sokratovih poslednjih dni sem šel z absolutno skepso... Monolog, ki je trajal pol ure, bi celo mene ubil. A Lojze Potokar je imel za poldrugo uro teksta. V uspeh nisem in nisem mogel verjeti, čeprav so me prijatelji v gledališču hrabrih. Uspeh je prišel zame kakor razodeli". Lojze Potokar je bi! neprekosljiv. Nisem se mogel zdržati. Jokal sem ob koncu predstave in padel Potokarju okrog vratu...« Sedaj se je Lojze Potokar ljubeznivo odzval mojemu povabilu in prišel na razgovor »Veš Bartol > mi pravi, še preden sem mu utegnil zastaviti kako vpjrašenje, »v Sokrata sem tako zaljubljen, da bom vzel tekst še s seboj v grob.» »Za mnoge In tudi zame je bil tvoj Sokrat eno najbrž j h tfHHtlHtlltmHtllHttMHHHIHM USPELA «SUPERHIBERNIZACIJA» V PARIŠKI KLINIKI LAENNEC Osemletno so ponov dekletce G obudili k Najprej so ji znižali telesno temperaturo na 15 stop., nato ji zakrpali srce in jo nato spet obudili - Nova metoda daje kirurgiji nove možnosti Ce bi bil pretekli četrtek ob 11. uri dopoldne stopil v operacijsko dvoiano bolnišnice Laennec v Parizu medicinski izvedenec, bi ugotovil, da je 6-letna Geraldine Hautefroid mrtva. In prav zares bi mu nihče ne mogel tega oporekati. Deklica niti ni dihala in tudi pulz ji je odpovedal. Naslednjega dne, v petek ob pol 7. uri zvečer ’pa je Geraldine že bila na nogah, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Na kliniki Laennec »o Jrvič v Franciji prebudili k življenju že mrtvega človeka. Bilo je to pri operaciji na srcu 8-letne deklice Geraldine Hautefroid. O hibernizaciji smo že pisali. Bilo je to pred leti, ko smo govorili o uspehih dveh angleških in enega ruskega strokovnjaka, ki so izpopolnili metodo aveh francoskih medi-cincev, ki sta si za težje kirurške posege pomagala z znižanjem telesne temperature od normalnih 37 stopinj na 28 stopinj. Tedaj se je govorilo o nekakšnem novem čudežu medicinske znanosti. Angleški zdravnik Drew pa se je pred ti meseci drgnil napraviti še korak dalje. V Westminstrski kliniki v Londonu mu je u-spelo izvesti to, kar so drugi kirurgi že zdavnaj želeli, in sicer ustaviti med operacijo krvni obtok, dihanje in seveda tudi srce. S tehniko, ki jo je uvedel Dre\v, se more temperatura človeškega organizma znižati vse do 15 stopinj, in to brez najmanjše škode za človekov organizem. Vrnimo se v Pariz, v kliniko Laennec. Se prej pa stopimo v Villers-Vicomte. Kmeta Hautefroid imata tri otroke. Ndjmlajša je Geraldina. Vsi trije so zelo živahni, le pri Geraldini so lani novembra o-pazili, da ji nagaja srce. Dr. Jouillon, ki je deklico prvi pregledal, jo je poslal na višji pregled in po daljšem romanju od strokovnjaka do strokovnjaka je dokončna analiza govorila o močni deformaciji srca in neki anorftaliji pljučnih krvnih žil. Zdravniki so rekli, da deklici ne grozi neposredna nevarnost, vendar da bo pozneje v stalni nevarnosti za življenje. Treba bi bilo torej srce «spraviti v red«, dokler je še mlada. In tega so se lotili v bolnišnici Laennec v četrtek ob 8. uri zjutraj. Darovalci krvi «c deklici žrtvovali 3 litre in 800 centilitrov krvi. Za operacijo po starem kopitu bi bili potrebovali trikrat več. Vendar so porabili komaj 1 liter in 200 centilitrov pri odpiranju prsnega koša in nekoliko več pri zaključku operacije, ostala darovana kri je ostala neizkoriščena za druge paciente. Ob 9,30 je dr. Juliette Fre-det začela z anestezijo. Kirurga De Saint-Florent in dr. Ai-gueperse sta se lotila hibernacije. Ker je šlo za znižanje temperature na 15 stopinj, so uvedli tehniko londonskega zdravnika dr. Drewa. Tehnika ie na videz dokaj enostavna: Omenjena zdravnika sta se je naučila pri dr. Dreivu v Londonu. Ko so ob 9,45 prsni koš deklice odprli, so začeli odvajati kri iz srčnih ven skozi štiri cevke v posodo, ki je bila polna ledeno mrzle vode. Z druge, strani pa so se nato štiri cevke slekah-, v encp cevko, skozi -katero je tekla močno o-1-lajena kri in vodila v arterijo deklice na bedru. Od tod je nato kri ponovno prehajala v srce. Seveda kri ni tekla avtomatično, pač pa jo je morala poganjati črpalka. Ta proces razhlajevanja je trajal 10 minut in temperatura deklice se je znižala na 28 stopinj. Do tu je bila normalna hiberniza-c:ja. Toda ta ni bila dovolj. Skozi desni prekat so začeli s cevko in črpalko dovajati ledeno mrzlo kri v pljučno arterijo. In ta kri je pod pritiskom črpalke šla skozi pljuča, od koder se je vrnila v levi prekat. Novo fazo hibernizaci-je je nato ponovno zamenjala prva faza. Ta. ciklus izmenjavanja ene in druge faze se je nadaljeval tako dolgo, da se je temperatura deklice znižala na 15 stopinj, in tedaj so pri njej prenehali vsi znaki življenja. Ustavilo se je dihanje in ustavil se je krvni obtok. Kri pa se v »tem primeru ne strjuje več in tako - ostanejo nedotaknjeni tudi možgani, najobčutljivejši človeški organ, kjer se nenadomestljive celice začno" raz dveh minutah, ka hrane, ki jo dovaja kri. Prof. Mathey, šef klinike Laennec, in njegova asistfenta ki smo ju že omenili, so tako imeli pred seboj navidez mrtvega otroka in je zato dr. lla. they mogel delati z njim kar je hotel, kot če bi raztcleso-val mrliča, ki ga ima v mrtvašnici. Mala, Geraldine je bila že nekakšen ((anatomski aredmet«. In tedaj so se ki- mrtva m av» ju umu jjjv* uuuum v ut ijtnjc rurgi lotili srca in pohabljenih pljučnih žil. Operacija je trajala pol ure. Dr. Mathey je lrhko delal povsem mirno, brez treme, brez priganjanja, kajti časa je bilo dovolj. Po končani operaciji srca in ven je dr. Mathey položil srce spet na njegovo pravo mesto in začela se je faza obujanja deklice od mrtvih. V dvorani .................................................. tl.......................................................................... .........mm............. luiiiiiiiiii milili n iii minili m n milini milim mil milim umi i mil m i mn mi m mnitiniiiMimiiiiii Sprehod po koprskih razstavah n 0 M “•UiNo apolonio '*** razslave ob koncu 4clSrjels? Pomembne samo za J |. * v * C olCiloCj €1111 sktBu zammive tudi za stran- b*k Pt«, ln njihove starše, am- neprizadetega obisko-Mtcej Udii° mu dober in še Iti ‘zdaten vpogled v delo, ll'sPeheV so*a^ opravlja, ter v «*č, .. ln 0sebne zmožnosti u- *e mladine, Deček z lubenico Koper je imel letos dve taki razstavi; prvo v vežnih, ne lavno prikladnih prostorih gle. dališča, drugo pa v obnovljenem mestnem muzeju. Medtem ko je prva razprava bila splošnega značaja in je obsegala, rekel bi, «vse, kar leze ino pre«, je druga prikazovala bolj izbrane izdelke in s tem zavzela značaj prireditve, ki zasluži, da si jo vsakdo ogleda. Široko občinstvo je to tudi takoj spoznalo in počastilo razstavo z obilnim obiskom. Ideja take izbirne razstave se je izkazala kot posrečena in čuje se glas, da je v bodoče v načrtu za dan mladosti, 25. maja, vsako leto taka razstava za širše področje, tako da bi zajela tudi šole iz Izole in Pirana. Želeti je, da bi se ta zamisel uresničila. Podroben opis bi nas privedel predaleč. Splošen v^is je ta, da je delo v koprskih šo-» lab obsežno in plodno. Človek čudi izredni spretnosti dečkov, ki s svojimi ročnimi izdelki kažejo tesno povezanost s svojo okolico in posebno zanimanje za delo in življenje kmetovalca in obrtnika. V nasprotju z našimi tržaškimi šolami so ženska ročna dela zastopana v manjšem obsegu. Absolutno prevladujejo risarski in slikarski izdelki ki poleg znatne spretnosti kažejo vsestransko iznajdljivost in bujne domislice ter — to je treba posebej poudariti — mnogo zdravega in zrelega humorja. Razstavi sta jasno pokazali, da imajo koprski šolarji odlične učitelje risanja v prof. Omahnovi, kiparju Jožetu Pohlenu in slikarju Miru Cetinu. Gotovo bo čitatelju ustrežene. če mu pokažemo vsaj dva slikarska izdelka: #Gradilišče» ! trinajstletna Milene Rebec, ki očituje minuciozno in obenem sproščeno izdelavo, in pa ((Dečka z lubenico« enajstletnega učenca italijanske osnovne šole Bruna Apollonia, kjer nas poleg posebnega subjektivnega prijema preseneča zares veseli mladostni humor. Bruno A-pollonio je koprski junak dne. va, ker je prejel drugo nagrado (srebrno kolajno) na vsedržavni šolski razstavi v Novem Sadu. Zal njegovi nagrajeni izdelki niso tu dosegljivi, ker so jih pridržali v Novem Sadu. Poročilo o -šolskih razstavah ne more prezreti Ptudi nekaj ličnih šolskih publikacij, pisanih na stroj in primerno razmnoženih, ki imajo vsaka svoj posebni ((uredniški zbor«. Imam pred seboj nekaj zvezkov: «Iz šolskih klopi« (I. slov. osn. šola), «Iskra» (II. slov. osn. šola) in »Gabbiano azzurro« (ital. osn. šola in nižja gimnazija). Ti lističi vsebujejo kratke stvarne sestavke, spomine iz osvobodilne borbe, opise izletov (kaže, da je na vse napravil poseben vtis izlet na farmo bobrov ob izviru Rižane), nekaj pravljic, več čednih liričnih pesmic med katerimi mi najbolj uga ja italijanska «A mia madre«, ki jo je spesnila 14-letna Sche-riani Nadja. Absolutno manjkajo zloglasni jokavi spisi mladinskih listov, ki n. pr. še vedno preveč strašijo v naših tižaških »Liteiarmh vajah«. i MILENA REBEC Namesto te takozvane «Ah! Ah! Oh!-literature» imajo vsi ti koprski listi zelo hvalevreden pojav: Polni so humorja. Vsak list ima posebno stran za smešnice, ki so seveda vzete iz šolskega življenja in najraje govorijo o »Cvekih«, a so prav prijetne ter celo posrečene, n. pr.: Učenec obžaluje, da Ludvik XIV. ni bil nemški kralj. — Zakaj? — Ker je on tako napisal v šolski nalogi. — Trinajstletna Sava Vižintin začenja svojo ((Pomladno pesem« takole: ((Poslavlja zima se od nas — snega smo zdaj že siti naoočil je pomladni čas — v prijetnem toplem sviti.« Tisti snega smo že siti« ni sicer liričen, ampak krepak In zdrav je. Savina sošolka Nadja Novak v dolgi pesmi prav šaljivo opisuje svoje so-učence in vsakega primerno o-svrkne. Končuje takole: «To so noši fantje vsi: — pridni, grdi kot — uši!« Ponavljam: Hvalevredno je, da koprski šolniki podpirajo pri mladini smisel za humor. Kajti humor je zdravje. Te drobne mladinske knjižice nam pričajo, da je koprska sola zdrava. KOPFRM1KUS Graailisce je vladala velikanska napetost. Obe črpalki sta začeli delovati in vtem ko je prej bila v posodi, skozi katero so tekle štiri cevke, ledeno mrzla voda, je bila sedaj v tej posodi topla voda 40 stopinj. Proces se je obnavljal v o-biatnem smislu kot prej in po 10 minutah se je temperatura deklice dvignila že na 28 stopinj. Vse do tedaj pa so pljuča in srce mirovali. Po nadaljnjem razvoju procesa, ko se je temperatura začela dvigati rid 28 stopinj, pa so kontrolne naprave začele kazati znake življenja. Registrator, katerega puščica je bila prej mirna, je začel črtati valujočo črto in ta črta na registrator-iu kardiografa se je načela vedno bolj vzpenjati in padati, vzpenjati in padati, dokler ni začrtala normalnega kardio-crama, ki je dokazoval, da je operacija uspela, da je začelo srce ponovno delovati, da se je zgodil čudež. I*o izmeničnem delovanju obeh črpalk v cbratni smeri kot prej se je temperatura po daljšem času dvignila na 35 stopinj. Ob tem je prof. Mathey opravil zadnji poseg: zaprl je deklici prsni koš. Ura je kazala 13. Tri ure pozneje se je deklica prebudila. Po tem velikem uspehu je prof. Mathey izjavil: «Opera-c.ja, ki smo jo napravili, odpira velikanske, brezmejne možnosti. Kot znanstveniki se ne smemo še zgubljati v sanje, toda nihče nas ne more piepričati, da ne bomo y bodoče »konservirali mrtve bolnike« tudi za cele ure, dneve ali celo tedne. Tedaj bomo dejansko vzbujali ljudi od smrti.« Ce bo to res, potem ne bo več držalo staro pravilo, da je človek mrtev, čim mu pulz obstane. Vendar ne smemo dati vsega priznanja le tem trem pogumnim pariškim zdravnikom. Dr. Drevv, ki se je dolgo let ukvarjal s tovrstno hiberniza-cijo, je napravil doslej že kakih 30 težjih kirurških pose-eov vprav s pomočjo te svoje superhibernizacije. gledaliških umetniških doživetij. Ne more-n se načuditi, ku-ko je režiserka Balbina Bara-novičeva imela tako fin nos. da je prav tebe izbrala za to interpretacijo. Kako je d j tega prišlo?« »Ko sva sedela z Bnlbino soupaj pri neki pred.staoi, me je na lepem nagovorila, da bi začela s Sokratom. Najprej sem se prestrašil — pred grško literaturo in zlasti še pred filozofom Platonom imam velikanski rešpekt — in stvari ni-sem mogel vzeti popolnoma zares. Prav takrat je izšel Sovretov prevod, stvar se je pictla naprej in tako je končno prišlo do odločitve.» »Sovretov tekstTs »Veš, da sem se najprej malo jezil na Sovretov jezik, malo, prav malo seveda, in sem poskušal sam tekst korigirati, kjer sem mislil, da ni prav govorljiv. Sele potem ko sem globlje prodrl v tekst, sem spoznal, kako lep. kako prožen in lahko govorljiv je Sovretov jezik.» »ln tako si se takoj vrgel na študij?« «Kaj še! Cel mesec sem kolebal sem in tja, bal sem se, da tako zahtevnega in obsežnega teksta ne bom zmogel. Potem pa je naenkrat šlo.« »In Baranovičeva?» »...se je na stvar zelo dobro pripravila. Preskrbela mi je knjige, ki so obravnavale tisto dobo, premlevala sva to dobo od vseh strani, jasno da tudi tekst, šla sva stavek za stavkom, Baranovičeva je tekst skrajšala tam, kjer se stvari ponavljajo...« »Ali je bil prof. Sovre pri študiju soudeležen, pri predelavi teksta?...?« »Ne. Bil je glede možnosti odrske interpretacije telo skeptičen. Na vajah se ni prikazal, nestrpno in s strahom je čakal doma, kaj bo iz tega nastalia.» »Tisto, kar me je pri tvojem Sokratu najbolj osupnilo in ganilo, je bilo to, da je bil tvoj Sokrat tako zelo ljudski in razumljiv tudi tistim, ki nimajo klasične izobrazbe.» »Hvala gre najprej profesor, ju Sovretu. Njegov prevod, njegov jezik je tako preprost, tako ljudski, da more vsakdo « njem razumeti tudi Platonove in Sokratove najgloblje misli. Hm, kar se mene tiče, kako naj bi ti to povedal, da se ne bi zdelo domišljavo ali prezahtevno: moje doživetje So- krata — Sokratov značaj je tako pošten, tako kremenit, da sem se zlahko stopil, lahko bi rekel, v eno. Pa še nekaj me je pritegnilo: delo samo je tako mojstrsko, tako človeško napisano, da ga lahko mirne duše preneseš v sedanjo dobo. Človek se čudi, da so pred 2000 leti ljudi pretresali isti problemi... v tem pogledu se od takrat v kulturi nismo veliko premaknili in sploh, vsak Sokratov stavek se mi je vcepil v živo kri, nobena stvar mi ni pri njem tuja in — morda se ti bo zdelo malce domišljavo — šel sem celo tako daleč, da sem čutil, kot da sva si edina. Tekst sem mogel zato govoriti tako, kot bi ga govoril danes.« «ln kako je bilo na premieri?« Po predstavi je prišel k meni Sovre. Jokal je, me objel in rekel: Pa vendar moje delo ni bilo zastonj!« »In kako si občutil znano Sokratovo ironijo? Ta se mi je zdela pri tebi prej hudomušna kot jedka...« »Seveda. Nekateri so menili, da je bila ta ironija premalo izražena. Treba je bilo paz.ti, da bo Sokrat privlačen, on mora biti simpatičen, ljudski, človeška plat mora biti podčrtana, čeprav seveda mora biti tudi ironičen, čeprav, kot si rekel, rajši hudomušno kot jedko ironičen. Njegova i-ronija ni žgoča, pač pa blagodejna, blaga...« »Si imel na premieri kaj treme?« »Kako je ne bi imel? Saj je bila v Križankah zbrana vsa ljubljanska kulturna elita. In potem Sovre... Pred predstavo me je vprašal: »Ali govorite Ves ta strahotno dolgi tekst na pamet?« »Seveda, /n še celo brez suflerja.« »To je res spoštovanja vredno.« Kolikšno tremo imam, mu seveda nisem povedal. Potem sem mu tudi jaz zastavil vprašanje: »Saj znate gotovo tudi vi tekst na pamet?« »Ne,« je odvrnil prof. Sovre. Potolažen sem bil; mislil sem si: če mi spodrsne, ne bo opazil. Ko pa je bilo predstave konec, mi je smehljaje priznal, da zna tudi on ves tekst na pamet. Se danes sem mu hvaležen za to njegovo veliko obzirnost. Saj je bila to moja doslej največja in najtežja igralska preizkušnja.« »Kako si študiral vlogo?« »Dnevno po štiri do pet strani; da sem jih rev prekvasil in se jih naučil. Ce bi strnil vse dneve svojega pridnega — poudariti moram; pridnega ličenja, bi zneslo to dober poldrugi mesec. V tem času sem obvladal tekst, da prekvasil; potem pa ga je bilo treba še opiliti, zgladiti, strniti v celoto, da je predstava lahko tekla brez pavz. Predstava sama terja ogromen napor. Traja komaj par minut manj kot dve uri in besedo ima malone ves čas sam Sokrat. Ko smo gostovali po Primorski, sem i-gral na primer popoldne v I-zoli, zvečer pa v Piranu in naslednji dan kar dvakrat v Kopru. Na koncu sem bil popolnoma izčrpan.« Ko sva tako govorila, mi je dejal: »Zdi se mi, da je 'takratni kritika vse premalo poudarila zasluge režiserke Baranoviče-ve. Predvsem je bila ona, ki je izbrala tekst. To je bil že sam po sebi drzen, tvegan eksperiment. Potem je mene pregovorila, da sem se ga lotil. Ves tekst sva skupaj delala in predelala. Pri tem sem jo prosil ,da gre ona za mano, ne pa pred mano, da me pusti, da sam najdem ton, in me šele nato opozori, če bi bilo kaj treba. Sokrat je hodil za mano čez dan in v snu, kjerkoli sem bil in karkoli počel, povsod je bil takrat Sokrat z mano. Tekst je šel tako vame, da ga ne morem pozabiti, kot se navadno pozabijo druge vloge.« VLADIMIR BARTOL HOROSKOP -ZA DANES OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Naj vas prve ovire ne spravljajo v obup. Nasprotno, poženite se v delo z vso vnemo in uspeh je zagotovljen. BIK (od 21. 4. do 20. 5») Težko nalogo so vam naprtili, kljub temu jo boste izpeljali in si s tem zagotovili višjo ceno pri vaših sodelavcih in predpostavljenih. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Novi pogoji vas bodo prisilili, da boste spremenili načrte, ki ste jih imeli že pripravljene. Ne spuščajte se v prepire. Škodovalo bi vam. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) N» prepuščajte svojih poslov ljudem, ki tako radi zaidejo s prave poti. Doma pokažite ve>' čustva, posebno s starši. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dokončali boste delo, ki vam je delalo sive lase, hkrati pa vam priskrbelo priznanje najboljših strokovnjakov. Pazite na zdravje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9 » Nezaupanje bi vas lahko pr»-vedlo k ne preveč čednemu dejanju. Vaši čustveni odnos« se bodo še bolj poglobil* TEHTNICA (od 23. 9. do 2S 10.) Pazite na to, da ne ustvarite v delovnem področju slabe volje, z zdravjem je vse v najboljšem redu, vendar n» pretiravajte. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Mnogo bodo dali n* vašo strokovnost. Zato ne tro* site svojega mnenja na slepo, pač pa dobro premislite, proden kaj rečete. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Računovodstvo ni vaša vrlina. Zato pazite, da bodo iii računi prav posebno proti koncu meseca, ko pogosto zmanjkuje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vse ste storili, da bi prišli do večjih dohodkov. Zdi se, da tokrat ne bo šlo. Vendar ne obupujte, ker se bo vse prav izteklo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odločilno boste, posegli v zadevo in spravili vaše sodelavce ponovno v dobro voljo. Iščite pa osnovne vzroke nesporazuma in jih skušajte odstraniti. RIBI (od 22. 2. do 20. 8.) Odlično razpoloženje za organizacijo dela, hkrati pa naj-lepše priložnosti za večji ta-služek. Pazite na zdravstveno stanje. — Posnemite tudi račun, da bo slika popolna... o- benešk i dnevnik Konec štandreških poletnih iger Tri dela - trije uspehi Slovenskega narodnega gledališča Zlasti velik obisk na predstavah «Pepelke» in «Popa Čire in popa Špire» Slovensko narodno gledališče iz Trsta je te dni gostovalo na prostem v Štandrežu s tremi igrami, štendreške poletne igre je po zgledu prejšnjih let organizirala Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici, da bi gledališko u-metnost čimbolj približala našemu prebivalstvu. Prikazali so tri dela: «Po čem je resnica«, »Pepelko« in • Pop Čira in pop Spira«. Morda je bila drama «Po čem je resnica« nekoliko neprimer- na za odprt prostor, kjer so se glasovi igralcev izgubljali in kjer je motilo poslušalce ropotanje vozil, toda zaradi tega številni poslušalci niso bili z delom nič manj zadovoljni. Igri »Pepelka« in «Pop Čira in pop Spira« pa sta doživeli izredno velik uspeh. Številni poslušalci so zasedli vse sedeže. Tako zadovoljiv obisk je treba pripisati dejstvu, da so naši gledališki obiskovalci v glavnem kmetovalci, ki si lahko odtrgajo kakšno ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV organizira 19. in 20. julija Tradicionalni praznik ob Doberdobskem jezeru Začetek ob 17. uri. Nastopijo v novi postavi in z novim programom tVeseli planšarji* RTV Ljubljana DVE URI PETJA, GODBE IN SMEHA. 19. in 20. julija ob 20 30 PLES. Shramba koles in motornih vozil. DOBRA JEDAČA IN PIJAČA. V Rimu žalni obred za preminulim Podrecco Prisotni so bili predstavniki vlade in kulturne osebnosti Truplo pokojnika bodo prepeljali v rojstno mesto Iz Rima poročajo, da je bil včeraj v baziliki San Lorenze žalni obred za preminulim gledališkim umetnikom Vitzi-rijem Podrecco. Truplo pokojnika so v sredo pripeljali v Rim iz Ženeve. Vence so poslali vlada, SIAE, nacionalna dramska akademija »Silvio D’Amico» in številne osebnosti ter organizacije. Prisotni pa so bili predstavniki vlade, italijanskega gledališča, kritiki in drugi. Pri obredu je bila tudi navzoča vdova preminulega Lia in trideset članov družine «Papa Podrecca«. Manjša skupina opernih pevcev pa je izvajala »Adora-mus te«. Prihodnji teden bodo truplo pokojnika prepeljali v rojstno mesto Civitella del Friuli, kjer se je umetnik rodil 1883. leta. • Gledališče malih« je ustanovil Podrecca 1912. leta v Rimu in od takrat gostoval v najrazličnejših deželah ter doživel izreden uspeh. Program izletov SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo naslednje izlete: 18. in 19. julija na Škrbino čez Razor planino. Odhod v Soboto 18. t. m. ob 13.55 z avtobusom do Tolmina; od tu tri ure hoda do koče na Razor planini, kjer bo prenočišče. V nedeljo 19. odhod do vrha Škrbine, od koder je lep razgled na Bohinjsko jezero; nato povratek v Tolmin in v Most na Soči na postajo. Udeleženci naj se prijavijo v kavarni Bratuš. 1. in 2. avgusta izlet po dolini Kneže na Šiljo. Odhod v soboto ob 14.30 z vlakom iz Nove Gorice do Podmelca, nato peš na Ravne, kjer bo prenočevanje. V nedeljo tura na Šiljo, nato povratek na postajo v Podmelcu. 15. in 16. avgusta dvodnevni družinski izlet na Lokve. Izlet bo združen s pestrim in zabavnim programom. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuš do 2. avgusta. Vsak udeleženec mora pri vpisu plačati poleg voznine ta avtobus še 500 lir na račun za prenočišče in prehrano na Lokvah. uro šele ' v sobotah in nedeljah zvečer. Zlasti nedeljska predstava «Popa Čire in popa Špire« je doživela nepričakovan uspeh. Ognomno Štandrež-cev si je delo ogledalo in se ob njem neverjetno zabavalo. Ploskali niso samo po vsakem dejanju, ampak celo pri odprtem zastoru. S temi igrami je Slovensko narodno gledališče zaključilo z letošnjimi gostovanji na Goriškem. V gosteh ga bomo spet imeli prihodnjo sezono, in upamo, da s prav tolikšnim uspehom. Trgovine, ki bodo popoldne zaprte Zveza trgovcev goriške po-ppkrajine sporoča, da bodo trgovine, ki jih spodaj navajamo, julija in avgusta vsako popoldne, razen sobot in dne-vov pred prazniki, zaprte. Alberto Bastiani — Ulica D’Annunzio 4« Giusto B^schm — Raštel 41; |LiJl»a Boscarol por. Eabris — ^orzo ltalija.16; Cirillo Budihna — Ul. Ve-niero 6;_ Oreste Celso — Ul. Mame- U * «: k Stefano Cigoj — Raštel 21; Piero Godina — Ul. Cappuc- cini 2; ITemefrio Miah ’— Podtu-ren št. 7; Giuseppe Mašina ;— Ul. Duca D’Aosta 52; Diodata Miklus— Pevma 17; Giovanni Morassi — Trg S-Antonio 1; Nicolo Ristits — Ul. Duca D’Aosta 76; Marija Šinigoj v. Cigoj — Ul. delle Monache 17; Tommasi et Verbi — Ul. Garibaldi 20; Giovanni Ursic — Ul. Vit-torio Veneto 77; Armando Vida — Ul. Colo-bini; .Luigi Vecchi — Raštel 14. t * «»---- Pogled na del množice na letnem gledališču v Štandrežu med predstavo « Pepelke» oiiiitiimiiii i it m m um m n mn n m 1111111111 inf iiiiiiiiii in im nit milil m iiiiiiiitiiii m tiiitiiiiiiiiifi n Innu i um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiii timi hi Kadar je v senci 33 stopinj Nad 15.000 Goričanov odšlo k morju, na Bovško ali na Lokve Na Lokvah je nevihta dodobra ohladila ozračje V nedeljo je kakšnih 15.000 Goričanov zbežalo pred vročino. Mesto je bilo dobesedno prazno. Samo tisti, ki se po službeni dolžnosti niso mogli oddaljiti (baristi, trafikanti, stražniki in drugi) in pa oni, ki jim žep kaj takega ne dovoljuje, so ostali doma pod neusmiljenim soncem ter na razbeljenem asfaltu. Goričani so odhiteli v Sesljan, Devin, Gradež, Lokve in Soško dolino, da bi zmetali s sebe obleke in se predali brezdelju in brezskrbju. Tisti, ki so si zaželeli hlad, so se zatekli v Soško dolino pa tja do Bovca. Vsi niso imeli enake sreče. Povedali so nam, da so se v Tolminu in Bovcu prav tako potili, kot doma. Na Lokvah so imeli več sreče; popoldne so imeli nevih- Minimumi lili iiiiiiiii mi n im n ih m iiiiiiiiinni ii im iiim iiiiiiiiii m im iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii 9 Naivnost ali fanatizem Nesreča delavca Kvarne SAF0G Razdeljevanje bonov za blago proste cone Na trgovinski zbornici so pričeli razdeljevati bone za blago proste cone za potrošnike iz Gorice in Sovodenj. Razdeljevali jih bodo do 31. julija. Trgovci na drobno naj jih pridejo iskat v sebo št. 6 na trgovinski zbornici. Na odrezek št. 41 osebne živilske izkaznice bodo dali 1,5 kilograma sladkorja po 170 lir in na odrezek št. 42 pa 250 gramov surove ali 200 gramov pražene kave. Kino v Corici CORSO. 17.30: «Squadra anar-cotici«, J. Russel, J. Blair. VERDI. 17.15: »Indijska Venera«, G. Craig, cinemascope in v barvah. VITTORIA. 17.30; «Dva gentle-mena na Japonskem«, C Wright, C. Mitchell, v barvah. CENTRALE. 17.30: «Proč z vetrobranom«, M. Arena, J. Vidor. Ob 1.6.30 so z avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 34-letnega Giovannija De Marto iz Ul. Matteotti št. 13. Mož, ki je u-služben v tovarni Safog, je včeraj popoldne stopal po lestvi žerjava, pa se mu je zdrsnilo. Zaradi bolečin na nogi sb ga prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je izpahnil levi gleženj. Ozdravel bo v 15 dneh. «Odpošlji to pismo tistemu ki rabi milost sv. Antona» Te dni se je zglasila v na-1 pega sinčka. Prepišite ga in to. Dež je ohladil ozračje, da je bilo na večer prijetno hladno. * «»----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 32,4 stopinje ob 16. uri, najnižja 18,4 stopinje ob 5. uri. Vlage 60 odstotkov. ——-«»---- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24. «»_— Danes začetek kongresa ameriških narednikov Sinoči je bila v hotelu *De la ville« tiskovna konferenca, ki so Joprirčdtll predstavniki amertšktti naretintkovr Km je znano, so si ameriški naredniki izbrali Trst za mesto svd-jega letnega kongresa,'ki je že tretji po vrsti in. bp trajal -dft 18.*ftflja.^1'**IJT Po uvodnih besedah narednika Wilsona, ki je pozdravil vse prisotne goste, je govoril narednik D. Mac Donald, ki je član vsedržavnega odbora aktivnih ameriških narednikov in mu je poverjena naloga, da vzdržuje zveze z javnostjo. Govornik je v kratkih besedah orisal pomen tega kongresa, ki je predvsem v tem, da pregleda dosedanje delo in nakaže smernice za bodočnost organizaciji, ki združuje vse ameriške narednike. Ta organizači-ja, »Association of regular ar-my sergents«, ni političnega značaja, niti nima sindikalnega navdiha, temveč je bila u-stanovliena zato, da stremi za izboljšanjem članov tako v vojaškem duhu kot tudi v moralnem smislu. Predsednik kongresa je narednik L. E. Livingston Jr., v častnem predsedstvu pa so generalni major John P. Daley, vladni generalni komisar dr. Palamara, veleposlanik V. Confalonieri in številne druge ameriške ter tržaške osebnosti. Na dnevnem redu kongre- sa, so- raani problemi ter izvolit! ‘ - ' Obvestilo sovodenjskega župana šem uredništvu neka ženska in nam izročila z otroško pisavo v italijanščini napisano pismo sledeče vsebine: • Sveti Anton, to pismo svetega Antona je prinesel neki obmejni vojak, ki je pred 13 dnevi prišel v milost, to pismo mora krožiti po svetu. Neka ženska ga je za 13 dni poslala v svet, pa je dobila milost: dobila je 13 milijonov lir, ne da bi vedela, od koga jih je dobila; izmoliti mora Ave Marijo čudežni materi božji. Na vse to se je neki človek pričel smejati, toda od tistega dne dalje ni imel več mira, ampak samo nesoglasje. Tudi neka ženska ni več poslala dalje prejetega pisma; šla je v bolnišnico in je rodila sle- pošljite daleč. Bog vam ga je poslal, ker potrebujete milost sv. Antona. Nihče ne sme vedeti, kdo vam ga je poslal: v 13 dneh pošljite vsak dan po eno pismo tistemu, ki potrebuje milosti. Bodite tiho, po 13 dneh boste v milosti sv. Antona*. Očitno gre za enega izmed • členov« tako imenovane »verige sreče«, o kateri se je že pisalo. Stvari ne mislimo dramatizirati, toda taki primeri verskega fanatizma utegnejo imeti zelo neprijetne posledice, kajti vsebina tega pisma je vse prej kot nedolžna, čeprav jo je pisala nedolžna o-troška roka. Oblasti bi se morale pobrigati in poiskati tiste, ki so si zamislili take monstruozno kampanjo. lHIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllimullllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII»IU«MMIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHHIIIIIIIIIII»l»IMIIIIIIHII Seznam davkoplačevalcev družinskega davka v Gorici Objavljamo imena samo tistih, ki imajo nad milijon obdavčljivega dohodka V tem letu je vpisanih v dr. Adriano zdravnik, 1 mili seznam davkoplačevalcev družinskega davka 7.331 goriških občanov, ki imajo skupno 1.8 milijarde lir obdavčljivega oohodka, za katerega bodo plačali 57 milijonov lir davka. Pri dveh davčnih komisi- h je 450 prizivov. Leta 1957 je bilo v Gorici 7.049 plačevalcev družinskega davka z 1,6 milijarde lir obdavčljivega dohodka, ki so plačali 54 milijonov lir družin-slega davka. Med letošnjimi najmočnejšimi davkoplačevalci šo indu-slrijec Vittorio Briz (8 milijonov 200.000 obdavčljivega dohodka), brata Enrico in Li no Mattion (6.000.000), Stefa-no Donati (4.500.000). trgovec Stefano Viatori (4.200.000), gradbenik Emilio Comolli in trgovec Alfonso Cossi, vsak po 4.000.000 obdavčljivega dohodka. Objavljamo imena in poklice davkoplačevalcev z nad 1 milijonom lir obdavčljivega dohodka, v oklepaju pa znesek družinskega davka. Abuja vd. Maria r. Sardoč trgovka, 1.200.000 (46.195); A-1* sani dr. Livio, profesor, 1 milijon 350.000 (54.497); Ali dr Vittorio, zdravnik, 1.200.000 (46.195); Angelini Quinto, in-dustrijec, 1.700.000 (75.725); Angelini Ugo 2.300.000 (118 tisoč 83); Azzano Gaetano, trgovec, 1.200.000 (46.195). Bacchetti Luigi, industrijec 1 200.000 (46.195); Bader Cesa-re, posestnik, 1.400.000 (57 tisoč 389); Bardusco dr. Luigi, trgovec, 1.250.000 ( 48.900); Ba-resi arh. Mario arhitekt. 1 milijon 200.000 (46.195); Barnaba dr. Tullio, zdravnik, jon 500.000 (63.510); Bigirolini Renato, trgovec, 1.000.000 ( 38 tisoč; Bisiachi Enrico, uradnik, 1.400.000 (57.389); di Blasi dr. Adolfo, posestnik. 1 milijon 600.000 (69.427); Bozzani Francesco, upokojenec, 3 milijone 300.000 ( 205.286); Bramo Giuseppe, trgovec, 1.700.000 (75.725); de Braunizer Luigi, urar, 1.500.000 ( 63.510); Bre- gant Lino, trgovec, 1.100.000 (40.973); Bressan Augusto, tr-grvec 1.500.000 (63.510), Bressan vd. Pierina, trgovka, 1 milijon (36.000); Brigida vd. E.vira, 1.900.000 (89.011); Kurt Brunnschweiler, industrijec, 3 milijone 500.000 (225.120); Bu-kcvec Giovanni, trgovec, 1 mi-li:on 400.000 (57.389). Pred hotelom na Lokvah Je ob nedeljah in praznikih veliko avtomobilov iz Gorice in Trsta Sovodenjski župan sporoča, da bo občinstvu na razpolago ob torkih in ob petkih na županstvu. ev VloVega predsedstva. Med kongresom pa bodo delegati obiskali nekatere izletniške točke na tržašken^ p<^cočju Skupno prif(*tvuje kimgre-su, ki ie v hotelu «Exce!sioi», kakih*25fi dei/gal lov, katere pa spremljajo tudi prijatelji in, družinski člani, tako da je sedaj, v, našem mestu ^ 500 ameri dopoldne ob 9. uri. v našem mest _ , . (riških državljlboVi, !bngre*š bo začel delo danes Lovski koledar Vladni generalni komisar je izdal odlčk št. USj. ki določa lovski koledar za sezono 1959-1960. Clen 1. pravi: Lov na potujočo divjačino je dovoljen od 15. avgusta do 15. decembra, lov na stalno divjačino pa od 1. septembra do 15. decembra 1959; ptičji lov je dovoljen od 15. septembra 1959 do 15. januarja 1960. PISMA UREDNIŠTVU Dragi tuPrimorskfo, upam da boste v uredriištvu imeli ra- ; mn era n je ~a te vrstice, ki jih 7 'tseniTT^upanju^cfci bodo kaj pomagale. Gre, mftnrep za Ypr»,š«n/e kopališča r.Floridan v Sesljanu, ki je še vedno zaprte, že sredi ju- lija. Kot vsako nedeljo, tako sem se tudi včeraj odpravil s Sesljan, da se naužijem vsaj nekaj svežine, ki jo nudi morje. Toda ko sem hotel zaviti proti kopališču «Florida», * so me spet ustavili,- «Ne morete naprej, kajti kopališče je zaprto! Otvoritev bo v četrtek!» In tako nii ni preostalo drugega, kot da sem se obrnil in odšel v «Castelreggio», kjer sem se paril dve uri. potem pa jezen odšel, saj je bilo tam toliko ljudi, da se človek skoraj ni mogel usesti. Sedaj pa bi rad vedel, kako je mogoče, da je tako veliko kopališče, kot je «Florida», še danes zaprto in zakaj vsako nedeljo pravijo, da bo odprto prihodnjo. Ne samo jaz, tudi druge ljudi sem slišal, kako so. se jezili, češ kaj se norčujejo iz nasll Potem sem tudi slišal, da kopališče sploh ne bo več odprto, in sicer zaradi tega, ker naj bi bilo oddano v najem neki nemški ali avstrijski družbi. Tako je s to zadevo. Preptj' čan sem, da bi «PrimorskV\ marsikomu ustregel, če bi o tej 'zadevi kaj napi s aV ter Pj* I jasnil, kdaj bo kopališče ptfl R. S. I,: „ ....*## Pozanimali smo še, kaj M r.a stvari in zvedeli naslednje Kopališče «Florida» sedal urejujejo Prejšnje barake s® podrli in namesto njih zbra-clili nove stavbe, v kateru1 bodo predvsem jedilnice in ve i lika kuhinja. Gradbena so že bila zaključena, sedal pa urejujejo notranjost. ZalP tevili so nam, da bodo vst dela do četrtka gotova in Jf bodo takrat kopališče, odpri1 To pomeni, da kopališče K bilo oddano v najem. Vseka' kor se pa strinjamo z Vam1-da bi lahko ta dela opravi {.rej in kopališče odprli “ pred enim mesecem, kot )! to običaj v našem mestu. ® cer pa bi lahko o vprašan) kopališč na našem področja marsikaj rekli in morda boB že v kratkem tudi napisa^ Včeraj smo namreč spet vi deli, da kljub dolgi obali sk®-raj ni prostora, kjer bi _ vek lahko v miru prežive uro ali dve. Da ne govorim® n senci, ki si jo v teh dne® tako želimo; Zborovanje sindikalistov CISL vseh obratov Zanimive izjave organizacijskega tajnika CISL V nedeljo se je končalo na sedežu Delavske zbornice zasedanje demokristjanskih sindikalnih organizacij CISL v podjetjih Italcementi, na katerem so razpravljali o številnih perečih vprašanjih te kategorije ter zlasti o zahlevi, da se zniža delovhi urnik ob enakih prejemkih in da se doseže produkcijsko nagrado. Ob tej priliki je organizacijski tajnik CISL Luigi Ma-cr-rio dal nekatere zanimive rjave o sedanjem sindikalnem položaju Tajnik je poudaril. da je v sedanjem razdobju zapadla veljavnost delovnih pogodb, ki se nanašajo na ureditev položaja okoli iitiiiimumHiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiimimimuiiiiiiiiiiiimiiiimMiitMiiimHHimmmHniHUMiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nagrade in diplome trgovcem z jestvinami Natečaj za najlepše Izložbe domačih izdelkov testenin Predsednik trgovinske zbornice je poudaril važnost teh natečajev za razvoj mestnega gospodarstva - Prihodnji natečaj bodo posvetili pijačam Cacin Giuseppe, pooblaščenec družbe Fiat, 1.600.000 ( 69 tisoč 427); Calvani' dr. Antonio, stavbenik, 1.450.000 ( 60 tisoč 198); Candolo vd. Rachele 1.000.000 ( 36.000); Canor dr. Antonio, zdravnik, 1 milijon (36.000); Cante Giovanni, dro-gerist, 1.100.000 (40.973); Cap-paroni Bruno, hotelir, 1 milijon 200.000 ( 46.195); C.aprara Rcmano, industrijec, 1.500.000 (1-3.510); Caprara Telemaco, industrijec, 3.000.000 (177.120); Carone Bruno, industrijec. 1 milijon 100.000 ( 40.973); Carrara Rodolfo, upokojenec, 1 milijon 250.000 (48.900); Ca- aella Vincenzo, čevljar, 1 milijon 500.000 ( 63.510); Cherin Ni-ccla, trgovec, 2.250.000 (114 tisoč 345); Chientaroli dr. Bru-no, uradnik, 1.050.000 (38.455); Cicalotto Silvio, avtoprevoznik, 1.800.000 ( 82.253); Clede Gui- si ppe, industrijec, 2.000.000 (103.169); Cociancig Antonio, milijona (96.000); Bastiani Al- trgovec, 1.400.000 (57.389); Co- berto, trgovec, 1.000.000 ( 36 ti-seč); Belli dr. Giovanni zdrav-rik 1.050.000 (38.455); Bellin-gher Antonio, učitelj. 1.000.000 i36.000); Bernardis dr. Ferruc-cio, I. pokrajinski tajnik, 1 milijon 600.000 ( 69.427); Berut Er-nesto, upokojenec. 1 milijon (36.000); Bertani Luciano, avtoprevoznik, 1.000.000 ( 36,000); Btrtos Bruno, bančni uradnik, 1000.000 (36.000); Bevilacqua č.ellia Francesco, učitelj, 1 mi-Ljon 100.000 ( 40.973); Koli Paolo. zobotehnik, 1.000.000 ( 36 ti-seč); Collenzini Antonio, indu-..trijec, 1.000.000 ( 36.000); Co- mar Igino, industrijec, 3 milijone 800.000 (256 181 V, Kom- janc Luigi, trgovec, 1 milijon <36.000); Comolli Emilio, stavbenik 4.000.000 (277.920); Cossi Alfonso. trgovec, 4.000000 (277.920); Coasi dr. Mario, u- rudnik, 1.050.000 ( 38.4450; Coz-zarolo Carlo, reprezentant, 1 milijon (36.000); Krainer Giu-im, trgovec, 1.000.000 ( 36.000); Krainer Luigi, trgovec, l mi-1: ;on 800.000 (82.253); Crocel-li Carlo, trgovec, 1 milijon (36.000); Krjau Carlo, čevljar, 1 000.000 ( 36.000); Krjau Gio-vi-nni, trgovec, 1 milijon (36 t č); Culot Damiano, indu-s-rijec, 2.000.000 ( 96.000); Cu-mar Antonia 1 milijon (36 tisoč); Kurer vd. Marta 1 milijon 250.000 (48.900); Kuster-lc Giustino, avtoprevoznik, 1 milijon 350.000 (54.497). Danelon dr. Francesco, zoravnik, 2.000.000 ( 96.000); D’Atri Carmela 1 milijon (36 tisoč); De Colle Antonio, trgovec 1.500.000 ( 63.510); Del piero Giuseppe, upokojenec, 1 milijon 150.000 (43.533); Del Piero dr. Onorato, zdravnik, 1 milijon 700.000 (75.725); De Ničilo Edgardo 1 milijon (36 tisoč); De Nicolo Gaetano 1 milijon 600.000 ( 69.427); Depi-colzuane Donato, trgovec, 2 milijona (96.000); Devetag dr. Cesare, odvetnik, en milijon 136.000); Devetta dr. Guido, šrlski proveditor, 1.650.000 (72 tisoč 547); Dinelli Giuseppe, reprezentant, 1 milijon (36 tisoč); Donati Steno, posestnik, 4.500.000 (334.260); Donati Um-bf rto. optik, l milijon (36 tisoč); D’Osvaldo Prof- Ettore, zdravnik 2.400.000 (126.029); Drossi Felice, industrijec, 1 n.ilijon 200.000 ( 46.195). Fantuzzi Alfredo, učitelj, 1 milijon 200.000 ( 46.195); Fa- siolo Gino, industrijec 1 milijon 350.000 (54.497); Filli Giuseppe, hotelir, 1.800.000 ( 82 I tisoč 253); Fogar Luigi, trgovec, 1.500.000 ( 63.510); Fonta-nin' dr. Virginio, zdravnik, 1 milijon 200.000 ( 46.195); Fon-zari Francesco, trgovec, 1 mi-1;;on (36.000); Franco Giovanni. trgovec, 3,000.000 (177.120); Franco I-ibero/ trgovec, 2 milijona 200.000 (110.563); Fran-zotti inž. Mario, stavbenik, 2 trilijona (96.000); Furlan vd. Adalgisa, trgovka. 1 milijon (36.000); Furlan rag. Enrico. bančni uradnik, 1 milijon 50 tisoč (38.456). V nedeljo dopoldne so na sedežu trgovinske zbornice razdelili nagrade in diplome trgovcem z jestvinami, ki so se udeležili natečaja za najlepše izložbe domačih izdelkov. Trgovinska zbornica je namreč pred kratkim s sodelovanjem Centra za gospodarski razvoj razpisala tale natečaj, ki se ga je udeležilo kar 154 trgovin z jestvinami iz mesta in podeželskih občin. Vse kaže, da je natečaj dobro uspel in da bo v kratkem razpisan drugi. Namen teh natečajev je valorizirati proizvode domače industrije ter privabiti potrošnike, da kupujejo raje te kot tuje. Kakor smo že poročali, so bili prvi na vrsti izdelki domače industrije testenin. Pravijo, da bodo na prihodnjem natečaju posvetili vso skrb pijačam, ki so zdaj na dnevnem redu. Kratke ceremonije so se udeležili poleg nagrajencev tudi llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Prostovoljni izstop iz CAM in SELAD Vladni generalni komisar je izdal odlok št. 28, ki podaljšuje rok za prostovoljni odstop nekaterih kategorij osebja centra CAM in oddelka SELAD. Rok, ki je predviden v odlokih vladnega generalnega komisarja št. 12 in 13 z dne 28. aprila 1959 se podaljša do 31. avgusta 1959 predsednik trgovinske zbornice ter predstavniki oblasti, in-dustrijcev in trgovcev. V svojem nagovoru je predsednik trgovinske zbornice omenil, da se je natečaja udeležilo 50 odstotkov proizvajalcev in 154 trgovin, da so z natečajem dosegli cilj in da bodo v t*j smeri nadaljevali z natečaji za druge izdelke. Pri tem je poudaril, da se trgovinska zbornica tako bori za obrambo tržaškega gospodarstva, ki je bilo hudo prizadeto po vojni, ker je Trst zgubil tržišče za svoje izdelke in je kriza zajela razne sektorje. Zaradi tega je treba opozoriti potrošnike na domače proizvode. Po nagovoru predsednika trgovinske zbornice je sledilo razdeljevanje nagrad. Prvo nagrado (50.000 lir, diplomo in kolajno-žig tržaške občine) je dobil Rafael Verh, drugo nagrado (30.000 lir in diplomo) je dobila trgovina št. 113 Delavskih zadrug, tretjo (20.000 lir in diplomo) trgovina št. 85 Delavskih zadrug, če- li: Šervolo Vascotto, Stanislav Turko, Bruno Jelluga, Romano Di Bin, trgovina št. 84 Delavskih zadrug, trgovina št. 83 Delavskih zadrug, Marcello Chiergo — nasl., Renato Brai-dot in Luigi Alberti. Enako diplomo je dobilo tudi podjetje Pastificio Triestino Pauluz-zi e Com., ki je sodelovalo za uspešen izid natečaja. Ob zaključku so pčfedstavni-kom oblasti in gostom postregli ' ' treh milijonov delavcev; k°v!” narjev, pomorščakov. banCD|t uradnikov, tekstilcev, daven čnih uradov, podjetij za izdelke ■* cementa, lesne industrije, ciarjev, kamnarjev itd. Nek tere kategorije so že USP?.,; urediti položaj in so zakUucl pogajanja glede nove ■delo'l pogodbe bančni uradniki, le na industrija, uslužbenci n0,_ nišnic, davčni uradniki narji. Glede drugih pa ie ^ ležaj še vedno negotov, zlasti zaradi stališča C°n, e dustrie, ki je odbila, da bi s. pogajali o celotni uredit^ položaja delavcev, saj v ve m primerov ni prišlo do n ostrejših sporov zaradi za po povišanju plač, temveč radi zahtev po drugačni ure- drug® ditvi kvalifikacij in normativnih zahtev. • Glede pers-pektiv za bod , nost pa je bil tajnik pesimističen, saj po mne i)iu CISL ne bo mogoče pri- hodnjih letih povečati števy ila zaposlenih delavcev in tore) bistveno znižati brezposeln®1 >st. temveč se bo treba boriti. da ne bo prišlo do novega nega vala odpustov in da torej ostala zaposlenost na s danji ravni. za stanovanja Združenje stanovanjskih .: ... ._ » tanj- šo zaprosili za dodelitev vanja, da se zglasijo v ur g — —~ ■ - •--- —ed v Ul. Palestrina 8/III met> ( in 11.30 ter 16. in 18.30, je potrebno napraviti -prošnje za dodelitev stan® trto (15.000 lir iiAdiplgmo) An-ifr in topio. Bosco, petq (1^.00 tir in diplomo) Pietikr Bevilacqtra’ Srebrno liol^jTio' in diptffftio Trgovske zbornice so dobili: Franc Berce iz Boršta, Karlo Kukanja iz Nabrežine, Germa-no Crevatin iz Milj, Mario Gregori, Fulvio Faidiga, trgovina št. 4 Delavskih zadrug ter Domenico Pecorari. Diplomo za zaslugo so dobi- predvaja danes 14. t. m. i začetkom ob 1*. uri in ob 20.30 uri na prostem Globe lilm: NATHALIE CHRISTIAN A J AQUEA Igrajo: MARIINE CAKOl iVUSHA AUER in M1CHEL PICCOLI Na sliki vioiino (od zgoraj navzdol), kako predsedni jj • arin- govinske zbornice izroča nagrade trgovcem z jestv>na sicer; prvo nagrado trgovcu Rafaelu Verhu iz Trsta, kolajno in diplomo pa trgovcema Francu Bercetu i* ® in Karlu Kukanji iz Nabrežine oca iz a študenta Basi so francoske oblaki zelo pohitele. dre so zaplenile brošuro Gangre-ne> je njena vsebina le prišla v javnost in Iran* Cosko nasilje ne bo mo-,° 'Preprečiti, da se o niem ne bi zvedelo v svetu, To nasilje je sicer svetu že znano, v brošuri Gangrene so nave-eni le novi primeri, na-,a’jnji dokazi. Brošura te objavila tudi pet izjav 0 brskih študentov. Eden teh študentov je Be-uatssa Souami, ki je na-,sal sledečo izjavo. so me v Parizu 4. 1858 ob pol štirih ka' sem s"®al, da tr- . aa vrata, sem nagonsko ^gledal na uro. Potem sem Vol • ®est inšpektorjev z re-tC),Vari' in brzostrelkami v -1 ? ’ Podobni tistim, ki jih ie am° na filmskem platnu, drlo v sobo. Ukazali so naj dvignem roke. I^° s^e’# sem jih vprašal, r ne uganeš? — mi je itl!.j,V0Til eden izmed njih, Si sk^ 'C° me 'e nekdo dru- «Ma: °dgovi •Nik, "Ali zobe opozoril: ar se ne pretvarjaj.« unate nalog za pre- ^avo?« ^Namesto odgovora sem do- Potemekai udarcev s pestjo, jn so mi nataklili lisice 'ska016 *30^sn'ii ob tid. Preje jVa se ie začela. Trajala nike * Ur*: zimnice in zglav- »otrHa« prereza,i’ z zi,dov 50 a tapete; obleke, knjigo' *Vezke> čevlje in vse dru-!0be° 2metali na kup sredi JKte je arhiv?« me je vpra-nos 's"> ki je imel potlačen ^ kot boksar, visok je bil Ij. Pri čemer esr*hv n° spakovali. so se Sistem a — b ** KamenjŽita jifi je nova skupina štirih mož. Pc «zasliše-vaniu»,'ki '5e bilo_ takšno- kot poprej, so sklenili, da bodo spet* spremenili metodoj . NaJztegnjeni roki so mi položili dve veliki knjigi, potem pa ukazali, da moram počepati, ne da bi mi knjigi padli z rok. Eden med njimi je ukazoval: «Bden, dva, eden, dva, eden, dva...» Širokopleči in malce plešasti pritlikavec, ki je prišel pred kako minuto, mi je rekel: «Torej nočeš odgovarjati? Prisegam, da boš govoril, in to še prav kmalu.s Pod udarci sem se zgrudil, vendar nisem spregovoril, Eden med ((specialisti« mi je takrat rekel: ((Uporabili bomo metodo a -r b. Slecite se!» Slekel sem se in ostal v samih spodnjih hlačkah. «Do golega, setti rekel, prav do golega.« Nisem se ganil. Silen udarec me je položil na'tla, Mukoma sem spet vsJal.'Komaj sem bil na nogah, me je že vrsta udarcev vrgla spfet na tla. Ne vem, kolikokrat sem se dvignil,. dokler me ni zadel sila oster udarec jirav v jetra, Sesedel sem se. Nekaj časa sem bil brez Zavesti. Slišal sem kot v snu, kako nekdo rjdvi: «Se boš slekel ali se ne boš?» Čez dobro uro vnetega, vendar neplodnega spraševanja so se ((specialisti« spet lotili dela. «Si sklenil, da boš govoril; da ali ne?» Plešasti me je sovražno pogledal in dejal: «No, sleci si vendar spodnjice.« «rTe.» UsekaT me je z vso silo. To se je ponavljalo približno deset minvtt. Padel sem in» se onesvetil. Ko sem se prebudil, šem ležal nag na podu. Deset parov očr-je strmelo vame, Moralo je biti nekako ob treh ali štirih zjutraj. S krpo so mi zvezali roke k nogam in vtaknili pod kolena in roke dva metra dolg drog. Potem so obesili drog na kosa lesa, ki sta stala na robu dveh miz. Bil sem «na irag-nju», z glavo navzdol in z nogami navzgor. V sobi sta ostala plešasti in njegov pomočnik. Plešasti je iz sosednje pisarne prinesel generator in ga postavil na mizo. Pomagač je začel vrteti ročici, plešasti pa mi je pritisnil elektrodi na spolovilo, nili nekaj tekočine v nosnici, zavest. Po kapljicah so mi kanili nekaj tekočine v nosnici, potem pa začeli znova. Čez hip je plešasti polil po meni vodo izsteklenice, ki je prej nisem opazil, in mučenje se je spet začelo. Zdaj mi je elektrodi pritiskal po vsem telesu. Nekdo je potrkal. Pleessti je šel ven, pa se je brž vrnil cunjo, s katero mi je zamašil ušta'. In znova so ia-čeli. Nekajkrat sem se onesvestil. Potem pa — čez čas sta me plešasti in njegov pomagač pustila: ((Obleči se, toda brž, mrha!» Odpeljali so me nazaj v Rue de Saussaiese: na hodniku sem se srečal z E. in K. Videl sem, da nista nič manj zdelana od mene. Potem mi je neki jetničar prinesel košček kruha. Toda pri prvem grižljaju sem začel bruhati. Zasliševanje se je začelo znova. Udarci in prijateljski nasveti so se vrstili v pravilnih presledkih. Zopet mučenje, vendarle še silovitejše kot prej. Rekel bi, da so nekatere policaje pred kratkim pokfičali nazaj it Maroka in Tunizije. Nisem mogel več zdržati. Izmislil sem si nekaj imen. Spet so me poslali v Rue de Saussais, V avtomobilu so me policaji izzivali, da sem bruhal. Na oddelku za varstvo države so me spet, ležečega kar na tleh, zasliŠe-vali, . Od časa do časa sem slišal, kako F. kriči. Zadnja noč Neki inšpektor, ki je menda prišel iz Maroka, visok približno meter osemdeset, ši-rokopleč, nakodranih las, mi je sladkobno dejal: «Kar počasi stopi, saj imamo časa na pretek. Prišel je ukaz, da te vtaknemo v luknjo.« Izčrpanega so me spet peljali v Rue de Saussaies. Dali so mi slamnjačo, da sem jo položil kar tam na hodniku, nasproti stranišča. Ponovno sem videl K., F., B., D., J. in mladega B. Bolečine sem čutil po vsem telesu, še najbolj pa so me bolela jetra in želodec. Govoriti sploh nisem mogel. Neki ječar mi je dal prašek, pa sem ga izbruhal. Zvečer me je pregledal zdravnik, ki me je opazoval nekam zaskrbljeno. Brž ko je odšel, so me z rešilnim odpeljali v bolnišnico, kjer so me takoj rentgenizirali. Ne vem, koliko dni sem ostal v bolnišnici. Potem so me poslali v zapore v Fresnes, kjer pa sem ostal samo tisto noč. Naslednjega dne so me namreč morali vnovič poslati v bolnišnico, kjer sem ostal v oskrbi vse do 21. decembra. Celo med najhujšim mučenjem sem z vso silo mislil na svoje brate in sestre, na Ben M^idija1) in Djamilo2), in ves čas sem si ponavljal, da nas sicer lahko oblatijo, kolikor pač hočejo, toda s tem nas ne morejo umazati. BENAISSA SOUAMI, 27 let, študent • v ■ - ■ ■ v, • ,. Komaj je odletelo z letališča Idlevvild pri Nevv Yorku, sta štirimoiornemu reakcijskemu letalu Boeing 707 odleteli dve kolesi. Poveljnik letala je sklenil pristati, toda prej so morali letališče prekriti s protipožarno peno, kar je trajalo štiri ure. Na letališču so bih zbrani gasilci, Rdeči križ in celo duhovniki raznih ver. Končno je letalu uspelo pristati brez nezgode. Nobena oseba — 102 potnika in 11 članov posadke — ni bila poškodovana. Kapitanu Sommersu, ki ga na sliki kaže puščjca, so se rešeni potniki hrupno zahvaljevali Sem električni človek...> (Nadaljevanje s 3. strani) sla se odprli še dve padali, tako da še 'je raketa povsem mirno polegla na tla, kot bi jo položili s kakim žerjavom. Ta raketa je odnesla 452 km visoko psički «Alfa in Omega«, ki sta povsem zdravi Kogar ni strah pred' :o''oč-nostjo, -pa si tu lahko ogleda tudi bodočo vsemirsko 1 adjo. Trenutno gre le za model, ven. dat tako nazoren in tako praktično prikazan, da je kar prijeten za domovanje tistemu, ki ga ((ločitev odf Zemlje« ne plaši. Se veliko bi mogli povedati o tej razstavi, vendar se zdi, da je že to dovolj. Ce bo človeštvo pametno, če bo medse-bejne sporčke izgladilo, bo še našim neposrednim potomcem prav gotovo lepše kot je bilo ram. Namesto da bi naši vnuki uživali pri branju fantastike Julesa Verneja, si bodo njegove fantastične napovedi lahko tudi konkretno privoščil. MILAN, 13.**— Komaj 2« iet star igralec Franco Pasto-rmo je umrl v Milanu. Prvič je nastopil še zelo mlad in se je takoj uveljavil zaradi svojih očitnih umetniških kvalitet V pripravljanju poletov v vesolje Zopet dve psički v vsemirski raketi Psički, od katerih je ena že znana Ol važna ja, sta se živi in zdravi vrnili na Zemljo MOSKVA, 13. — Agencija Ta-ss javlja, da‘šo 10. julija v SZ izstrelili v vesolje raketo z dvema psičkama, ki sta se v dobrem stanju vrnili na •'Zemljo. Prav tako so se vrnili razni znanstveni aparati, ki so jih tudi našli. Raketa je bila enostopna in nosila je 2200 kg »koristnega bremena«. To je že drugič v tem mesecu, da so v SZ izstrelili raketo v višine nad atmosfero z živimi bitji. Kot je znano, sta bili v raketi, ki je bila izstreljena 2. julija, dve psički in zajec. Ena od teh dveh psičk, Otvažnaja, se je udeležila tudi poleta 10. julija. Zbrani pa so bili tudi novi podatki. Tako je bilo mogoče meriti infrardeče žarke Zemlje ter zemeljske atmosfere kakor tudi elektrostatična po- ') Eden prvih pobudnikov alžirske vstaje, legendarni voditelj, ki so ga ustrelili padalci generala Bigearda. 2) Junakinja ddpora, mučena v Alžiriji. ........... Za 50. obletnico Bleriotovega poleta eez Rokavski preliv OtIMarbleArch v Londonu do Slavoloka zmage v Parizu z vsemi sredstvi od koles do reakcijskih letal Anglež Roderick Walker je razdaljo prevozil z motorjem, helikopterjem in reakcijskim letalom v času 57 minut in 48 sekund, v nasprotni smeri pa je Francoz Laureys z enakimi sredstvi potreboval 1 uro 7 minut in 53 sekund LONDON, 13. je pričela «zračna dirka« med Marble Arch v Londonu ter Slavolokom zmage v Parizu. Ta dirka bo trajala deset dni in udeležilo se je bo 161 o-seb, ki bodo razdaljo preletele z najraznovrstnejšimi sredstvi'. Na ta način se hoče proslaviti 50. obletnica, letalskega poleta Louisa Blerio-ta čez Rokavski preliv. Program dirke določa, da Danes se j sme udeleženec uporabiti ka-[ ti spet jutri, če bodo meteo- iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmmiiiimHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiminimiiimiMiiiiniimimiMMiiii «Možgani» tolpe iz Ulice Osoppo Cesaroni še taji vsako zvezo z ropom Kje so ostali milijoni, ki so pripadli Cesaroniju po delitvi plena MILAN, 13. — Enrico Cesaroni, «možgani» tolpe iz U-I:ce Osoppo, je po dolgem prevozu iz Venezuele do Neap-ja in od tu v Milan brez posebnega vznemirjenja prebil prve dve noči v milanskem zaporu San Vittore, ki mu je sicer že dobro znan. Seveda pa Cesaroni najbrž čuti razliko med »vzornim zaporoma v Caracasu, kjer je mogel biti v stiku z drugimi zaporniki, -in pa med zaporom San Vittore, kjer je podvržen posebnim omejitvam. Zaprt je v izolirani celici pod stalnim nadzorstvom. Pritožuje pa se samo nad vročino, ki jo primerja z vročino, ki jo je prestajal na ladji Surriento med prevozom iz Amerike v Italijo. Tako med vožnjo, kakor tedaj, ko ga je zasliševal dr. Nardone, načelnik milanskega letečega oddelka, ki ga je sel čakat v Neapelj, je Cesaroni vedno vztrajal pri trditvi, da ni z ropom v Ulici Osoppo v nikaki zvezi. Vprašanje je seveda, kako bo Ce- saroni še vztrajal pri teh trditvah, ko mu bo preiskovalni sodnik postregel z raznimi podatki,, ki ga obtožujejo, in ko bo verjetno soočen z drugimi udeleženci ropa. Računa se, da preiskava v zvezi s Cesaronijem ne bi smela preveč dolgo trajati, in da tudi datuma 5. oktobra za nadaljevanje razprave ne bo treba prelagati. Poleg zgolj kazenske odgovornosti v zvezi z ropom je treba rešiti tudi civilni del zadeve. Cesaroni je namreč Po uspelem ropu in delitvi plena dobil precej milijonov, toda ko so ga aretirali, so pri njem našli le za nekaj milijonov lir tuje valute. Vprašanje je sedaj, kje so ostali milijoni. Možno je, da jih je Cesaroni naložil kje v tujini pod tujim imenom. SONDRIO, 13. — S cementom natovorjen kamion, ki je vozil proti Campodolcinu, je zavozil s ceste ter padel v strugo potoka, 50 m globoko. terokoli prevozno sredstvo, ldoške razmere ugodne. pri tem pa delati tudi vsakovrstne kombinacije; edino Rokavski preliv je treba prevoziti _z letalom. Tisti udeleženec, ki bo v najkrajšem času opravil pdt 320 km, bo piejel 5.000 šterlingov od londonskega lista «Daily Mail«, ki je ob prvem preletu Rokav-skega preliva nagradil Blerio-ta s 1000 šterl-ingi. Druga nagrada znaša 2,500 šterlingov; tisti, ki bo pokazal največ o-riginalnosti v izbiri sredstev, pa bo prejel 1000 šterlingov. Dirke se udeležujejo Francozi, Angleži in Holandci obeh spolov ter po 'en Belgijec in Američan. Udeleženci so letalski piloti, študentje, gospodinje, padalci in avfomobilski asi. Prvi je startal ob 8. uri angleški kapitan Roderičh Wal-ker. Do Slavoloka zmage v Farizu je Walker potreboval 57 minut in 48 sekund, medtem ko so izvedenci računali, da bo najboljši čas 68 minut. Walker je uporabljal sledeča Kot drugi je pri Marble Arch startal angleški avtomobilski as Stirling Moss. Z renaultom-dauphinom je privozil na letališče Lydd ter se z avtomobilom vkrcal na letalo, ki je odletelo na letališče Le Bourget pri Parizu. Od tu je z avtomobilom vozil do Slavoloka zmage. Potreboval je 2 uri, 45 minut in 56 sekund. Moss je dejal, da ga je neki metropolitan ustavil v Londonu, pri čemer je izgubil 5 minut; pozneje pa ga je rdeči semafor ustavil tik - pr.ed ■ Slavolokom zmage. Prva ženska, ki je startala v Londonu, je bila Janet Fer-guson, ki se je odpeljala s kolesom. Janet Ferguson je bila v preteklosti tajnica BBC. sedaj pa pilot-insiruktor. Prvi tekmovalec, ki je pri-šei v Londonu na cilj, je bil Fiancoz Pierre Laure.vs. Vo-z’.l se je z motorjem, helikopterjem ter reakcijskim letalom. . potreboval je 1 uro 7 Jean Salis. Tudi on je startal ob 8. uri. Nameraval je voziti do Calaisa z nekim starim avfomobilom, nato pa leteti čez Rokgvski preliv z letalom, ki ga je sam skonstruiral in ki je natančen posnetek Bleriotovega letala. Toda že kmalu po odhodu se je izvedelo, da je Salis opustil nadaljevanje, ker bi bil let čez Rokavski preliv preveč nevaren zaradi premočnega vetra. Njegovo letalo namreč lahko leti z neko določeno varnostjo samo tedaj, če ve-piha s hitrostjo manj kot Vozač kamiona je bil na me- 25 kilometrov na uro. Toda slu mrtev. Jean Salis ima namen starta- sredstva; s kontrolne točke pri minut ter 53 sekund. Marble Arch se je odpeljal na motorju dovCjjelsea. nato s helikopterjem tlo letališča Big-gin Hill pri Londonu, od lu pa z' reakcijskim letalom do Villa Coublav,1-Od ‘tu pa spet s helikopterjem ‘do Issyja im. končno z motorjem do Slavoloka zmage. Prvi, ki je startal v nasprotni smeri, to se pravi od ZDA, ~ kjer ga čakata žena in Slavoloka zmage, je 63-letni Po petih letih bo mogel k družini ACQUI TERME, 13. — Po zaslugi samega predsednika republike Gronchija bo lahko delavec Bruno Coletti odšel v misel, da bi šel peš v Rim ter skušal *priti k predaedniku Gronchiju ter njega prositi za pomoč. Predsednik Tepublike se je res za stvar zavzel in izkazalo se je, da je šlo pri Qolettiju za neko napako. Se-dgj je delavec prejel od ameriškega konzulata iz Genove vest, da so mu dali vizum. Odpeljal se bo v Ameriko takoj, ko se bodo po stavki pomorščakov zopet pričele redne transatlantske vožnje. Družina ga čaka v Filadelfiji. Žabe z neba ISTANBUL, 13. — V bližini Ankare so v preteklih dneh poleg dežja padale na zemljo tudi žabe ,kar so si ljudje tolmačili na najbolj čudovite načine. Za meteorološke strokovnjake pa stvar ni nič posebnega. Kadar se oblaki zelo približajo zemlji, lahko nastanejo tako imenovane »trombe«, ki lahko dvignejo razne manjše živali v »ra-k do višine 5000 metrov. lja. Opravljena pa so bil* •• druga važna merjenja. »s ------ Filmi za otroke v Palermu PALERMO, 13. — Včeraj zvečer se je v Palermu zaključila v okviru V. svetovnega festivala za otroka mednarodna razstava filmov za otroke, ki so se je udeležili z dolgimi, kratkimi, dokumentarnimi in didaktičnimi filmi CSR, Danska, Poljska, Romunija, Madžarska, Kitajska, Avstralija, Kanada ter filmski center Thomas Mann iz Vzhodne Nemčije — poleg Italije seveda. Nagrada «Trinacria» je bila podeljena italijanskemu filmu «Brig!ia d’oro». ...««--- Veselo zdravice po uspelem plezanja CORTINA D’AMFEZZO, 1*. — V koči Auronzo so se eb pogrnjeni mizi sestali vsi udeleženci zadnjih navez na severni steni zahodnega vrha Lavareda. Poleg znanega dolomitskega vodnika Pierr* Mezzorane so nazdravili alpinizmu Francozi Rene Desmai* son, Pier Mazeaud, Pier Kohla* in Bernard Lajese, Švicarji Ugo Weber in Albin Schel-bert ter domači plezalci Can-dido Bellodis ter Beniamino Franceschi. «» ------ Rešil je deklico in m\ utonil AREZZO, 13. — Neka deklica je padla v Arno. Nekajkrat se je spet pojavila na površju in klicala na pomoč. Mlad mož, Ruggero Menicatti, se j* oblečen zagnal v vodo, dosv gel deklico in jo porinil h kraju, da se je rešila. Sam pa je izginil pod površjem in našli so ga šele po dveh urah mrtvega. Zapušča vlado žene z 2-letno deklico. V zaporu in ne na Modri obali bo dr. Lacour prebil poletje sin, ameriška državljana. Coletti, ki je bil kot ujetnik v zadnji vojni v ZDA, je tam spoznal neko Američanko italijanskega rodu in leta 1954. sta se poročila. Toda Colettiju niso več dovolili, da bi se vrnil v ZDA z ženo,-.,češ da( je vpisan v neko levičarsko organizacijo. In čeprav je mož trdil, da gre za nekoga drugega z istimi imenom in je v tem času žena dvakrat prišla tudi v Italijo, da bi pomagala vso stvar urediti, ni vse skupaj nič pomagalo niti leta 1957, ko je Colettijeva v Ameriki rodila sina. Tedaj je delavcu prišlo na PARIZ, 13. — Dr. Maurice Lacour, za katerega so mnogi mislili, da bo kmalu prišel i: zapora, bo moral poletje prebiti v ječi. Tako je sklenil preiskovalni sodnik Baligne, ko je odločal o tem, ali naj prizna ali ne začasno svobodo zagonetnemu zdravniku v «a-feri Lacaze«. V zadnjih dneh se je govorilo, da je nekdo že najel za dr. Lacoura stanovanje v nekem hotelu na Modri obali. Tok ga je ubil BOČEN, 13. —: Trgovec Ro-medio Weiss je v kmečki sobi nekega gostišča tehtal tele na navadni tehtnici na ročico, obešeni na strop. Iz nepojasnjenega vzroka je ročica udarila po slftbb zaščilienih električnih žicah preproste napeljave. Tok je Weisfa t*ko močno poškodoval, da je kmalu nato umrl. , «Monsicur Bill> mogoče le mitoman PARIZ, 13. — Po šestih tednih naporne delavnosti So si sodniki iz Fontainebleauja, ki vodijo preiskavo v aferi Ra-pin, dovolili 3 dni počitka. Spričo priznanj »Monsieura Billa« kažejo preiskovalni organi še vedno določeno zapre-prščenje. Nimajo še nikakih dokazov, da so Rapinova priznanja resnična, in tako je še vedno možno, da gre zgolj va nekega mitomana. SO v njegovem avtomobilu PALERMO. 13. — Neki trgovec iz Nara tAgrigento), in sicer 30-letni Salvatore Volo, je bil danes ustreljen v svojem avtomobilu na državni cesti v bližini kraja Villafrate. Preiskava je ugotovila, da je mupal biti Volu ustreljen o-krog polnoči^ko je bil z ustavljenim avtomobilom ob robu ceste. Kot zastopnik trgovine televizorjev in hladilnikov se je Aoraj ves teden nahajal izven Palerma, kjer je imel trisobno stanovanje in kjer je stanoval z ženo, paralitičnim očetom ter tremi otroki, od žlth katerih’ ima najstarejši lo let. I skem. Prekinjena preiskava v zvezi z umorom angleškega turista INNSBRUCK, 13. — Avstrijska policija je prekinila široko preiskavo, da bi zasledilo skrivnostno osebo, ki je 2. julija napadla angleška turista Charlesa Mormoya ter Lidio Franklin ter prvega ubila drugo pa ranila. Vse osebe, kf 1 so jih prejšnji teden aretirali, so zopet izpustili. Franklinov* je delno paralizirana v bolnišnici v Innsbrucku. Njeno stanje se boljša, vendar je doslej še ni bilo mogoče dlje časa podrobno zaslišati. Danes bodo funkcionarji avstrijske policijo zaslišali mladega Nemca Manfreda Stalila, ki ima 17 let i* ki so ga prijeli na italijanskem ozemlju, 50 km od meje. Prijeli so ga zato, ker j* imel s seboj pištolo, ni p* imel zadevnega dovoljenja. Prott večeru se je izvedelo, da je bil Stahl zaslišan. Ima pa neizpodbiten alibi, ker se je dne 2. julija, na dan zlo-č.na. nahajal pri svoji dru-v Vorsfeldu na Westfal- ^ KRANJEC A o vest o dobrih kko silo. V širokem svetu ?* tnoroaVnaj n* ve® dobrih ljudi; če pa so, so tako revni, da Prav , izkazati svoje dobrote drugače, kakor da se sklonijo *li tako revnim ljudem, kakršni so sami in jih pobožajo $«5to ji0? v težkih trenutkih izrečejo vsaj eno prijazno besedo; ^god a to potrebno. Ali pa ohranijo zvestobo, ko so jo ^ Ze zdavnaj pozabili in zasovražili. ^PUšca*?6’-" bi JaJiko rekli, je živela ljubezen, tista velika, vse p^tie s„0ca ljubezen, dovolj nežna, kakor so nežne samo še ^kor iPPlCe' kadar vejejo preko žitnega polja, in tako opojna, Nek - °P°Ien voni divjega bezga v gozdovih okoli Mure. » - °^— je živela lepota. Kajpa tu v Koštrčevem domu. Le- pot. ] * va,. 4xujpa uu v ivuatiucvcui uuinu. i_/c- ePota Uj e zenske, lepota zemlje in lepota večernega neba; ^ kosala z lepoto cvetočega travnika sredi maja 6 so, kni? stvari je, ki so bile nekoč in jih danes ni več; umr-Kor so umrli dobri ljudje. 'epe ,?iso umrle? Zakaj Koštrčeva Ana je vedno trdila, rteshlce 7 v bre stvari nikdar ne umro. Morda je v tem nekaj 6 itoi Pregrenko bi bilo življenje na svetu; če bi vedeli, t teb, da i tista Vi.ika dobrota, ki je živela v Koštrčevem 6,11 otoki16 J^rnr'a tista lepota, ki je živela v tem domu in na “• Pač pa bo menda res tako, kakor je trdila ista Koštrčeva Ana, ki je bila dobrosrčna in preprosta ženska, da se namreč vse stvari samo spremene. Zakaj, glej, ni bilo več Korenove Marte, tiste čudovito lepe ženske, o kateri Ana ni mogla verjeti, da bi se bila izgubila v širokem svetu, kakor se vsak dan izgubi nešteto naših deklet, ki se jim zdolgočasi v revnih krhečkih domovih in nekega dne skrivaj pobegnejo. Morda bo le res, da se je spremenila v lepoto; v lepoto večerne zarje zimskih ali pomladnih večerov, v lepoto cvetočih travnikov. Tudi Ivan ne more umreti, ker je bil tako pošten in dober človek. In kako bi bilo na svetu, če bi umrli veliki načrti malih ljudi; zakaj kar svet stoji, so majhni ljudje gojili velike načrte in upali, da bo nekoč na svetu bolje, da si bodo nekoč lahko postavili tesen dom, kjer se bodo ob zimskih večerih greli in pili čaj. Še manj pa je mogla umreti Katica. O tem niti Jožef Ko-štrca ni bil prepričan, čeprav se mu je zdelo, da je Katica tisti dan, ko so iskali Petra, zašla v močvirje, v tisti nevarni jarek, ki obkroža otok in Koštrčev dom. Res, da ni nihče nikdar slišal njenega glasu, ko bi klicala na pomoč; lahko da je v zmešnjavi ni mogel nihče slišati, ali pa so njen klic zamenjali s klicem ptic v gozdu; zakaj takrat čaplje rade kričijo na starem drevju v gozdu. Toda če bi bila utonila v tem močvirju, bi gotovo pognala iz nje kaka prelepa roža, ki bi bila celo mnogo lepša kakor so beli lokvanji, ki so nekoč pognali v rokavih Mure, ko so v vodi potonili nedolžni otroci. Verjetneje je bilo za Jožefa, da je Katica pobegnila s Petrom Koštrco. ali pa da jo je ta kako odvedel s seboj. To je bilo več ko ver jetno, saj sta oba izginila isti dan in nikdar več ni bilo sledu za njima. Tako je Ivanu tudi pisal v svet; Katico je Peter odvedel; kam, tega nihče ne ve. Ivan je to stvar prijavil žan-darjem, zaradi česar ima Peter Kostrca en greh več na svoji duši. Najbolj verjetno pa je, da se je Katica spremenila v pesem, o čemer je Koštrčeva Ana trdno prepričana. Spremenila se je v pesem in se razpuhtela v zrak. In ko sta neko nedeljsko popoldne šla mimo šole, je skozi odprto okno prihajal do pičice enak glas, kakor ga je imela Katica; prav tako jasen in prav tako sočen, a nič manj otožen. Tedaj je Ana obstala in vzdrh- tela, in že so se ji oči napolnilte s solzami radosti; pridržala je Jožefa za rokav in žarečega lica šepnila: < fl'27”, I Riviere (Fr.) 11’3*M, 1*. Vermeulin (PNE) im", It. Brankart 22’, 12. Saint (OSO) 2215”, 13. Gaul (Hol.-Luks.) 22’43”, 14. Manza-neque (Sp.) 25’59”, 15. Bergaud (CM) 26 35” itd VRSTNI RED EKIP PO 17. II 4. OSO (Mahe, Saint, Queheil-le) 269.35T4”, 5. Španija (Bahamontes, Mananeque, Mari-gil) 269.35”53”, 6. Italija (Baldini, Falaschi, Bono) 270.21’59”, 7. Hol.-Luks. (Gaul, Ernzer, Bolzan) 270.50’50”, 8. Pariš NE j (Vermeulin, Hoorelbeke, An-, naer) 270.52 48”, 9. Svica-Nem-čija (Friedrich, Graf, Traxel) 271.53’44”, 10. Inter. (Robinson, Christian, Sutton) 272.08 18”. ZA GORSKO NAGRADO — Col du Gran Bois (II. kat.): 1. Bahamontes 6 točk. 2. Gaul 5, 3. Huot 4, 4. Annaert 3, 5. Riviere 2, 6. Saint 1. j g Col de Romevere (II. kat.): 1. Bahamontes 6 točk. 2. Gaul j 5, 3. Sutton 4, 4. Huot 3, 5. i Saint 2, 6. Bergaud 1. SPLOSNA LESTVICA ZA GORSKO NAGRADO: 1. Bahamontes 44 točk, 2. Saint 32, 3. Gaul 31. 4. Huot 27. 5. Riviere 18, 6. Anglade 15, 7. Bergaud 13, 8. Mahe 11, 9. Desmet 10, 10. Dotto 9. Druga preizkušnja jugoslovanskih kolesarjev za državno cestno prvenstvo Levačič je z nedeljsko zmago dohitel Petroviča v lestvici Končano je polfinalno tekmovanje evropske cone za Davisov pokal Italija-Francija Pietrangeli je odpravil Darmonda, Merlo pa je moral kloniti Piletu - V Milanu finalna tekma med Italijo m Španijo BAHAM ONTIS nala in Luksemburžanu, ki je hitreiši in boljši taktičar, se je posrečilo privoziti prvi preko bele črte na cilju: Glavnina, v Weri‘ so vsi najboljši, je zaostala za prvima dvema za 3'42". Jutri čaka kolesarje težka etana: iz Grenobla bodo morali po 243 km dolgi poti v Aosto. Kar pa je najvažnejše, bodo morali preko treh vrhov, kar je ugoden teren za Gaulov napad. Seveda sporazumno z Bahamontesom, kar bi verjetno obema koristilo: Bahamontesu, da si nabere toliko naskoka, da si še predčasno zagotovi prvo mesto, Gaulu pa, da zmanjša razliko z ostalimi «asi* in da si zagotovi kako etapno zmago. VRSTNI RED 17. ETAPE SAINT ETIENNE - GRENOBLE (197 KM): 1. Gaul (Hol.-Luks.) v času 5.37’1S", (z od- SANREMO, 13. — Po drugem dnevU teniškega tekmovanja evropske, cone za Davisov pokal med Italijo in Francijo ni bilo več nobenega dvoma o zmagi domačinov. Nekateri so celo govorili, da bodo odšli Francozi domov s 5:0, toda vodja italijanske reprezentance jje hotel poslati tudi Merla na igrišče. Tudi če bi i/gubil. ne bi bilo velike šfy>-de s«j so bili prepričani, da se Pietrangeli ne bo pustil presenetiti od Darmonda. In tako je tudi bilo. pietrangeli je Darmonda odpravil, čeprav se je moral v začetku precej potiti, Merlo. ki je bil neverjetno nervozen, pa je moral kloniti pred hitrejšim Piletom. In tako se je tekma zaključila s 4:1. Medtem ko je trajala zad-ria igra, so se voditelji teniške zveze razgovarjali o prihodnji finalni tekmi, ki čaka Italijane. Španija je namreč premagala Anglijo in si s tem priborila pravico, da se sreča z Italijo. Toda kje? Eni so bili mnenja, da v Španiji druga pa v Italiji. Sicer bo držalo, da bo morala Španija priti v Milan in se tu spopri- jeti daleč od domačega občinstva za naslov najboljšega v Evropi. Spanca Gimeno in Santana Se bosta morala tako vestno pripravljati za finalno tekmo in pravijo, da se posebno slednji trudi, da bi prišel do najboljše forme. Sicer trdijo tudi, da je Santana «tyiiška bodočnost* Evrope, a to bo moral šele dokazati. Lepo priliko bo imel v srečanju z Italijo, kjer bo imel za nasprotnike igral- »Sip® V«; 9 .:•* . PIETRANGELI italijanski igralec št. 1 ........ »n............. i..iimiimiiii.i.i.i..i..m................n Republiško veslaško prvenstvo Članice in mladinke iz Izole uspešne tudi na blejskem jezeru V splošni lestvici vodi Branik pred društvom «Argo» iz Izole - V soboto bo na Bledu mladinski veslaški troboj Slovenija-Trst-Koroška 1:01.8 - Tudi Francoz Christophe dosegel na 100 m hrbtno nov evropski rekord s časom 1:02.2 PARIZ, 13. — Na plavalnem prvenstvu Francije Je v nedeljo v Parizu Francoz Robert Christophe postavil nov evropski rekord v hrbtnem plavanju na 100 m. Dosegel je čas 1:02.2. Tudi prejšnji rekord je imel isti tekmovalec, in sicer 1:02.9 Na istem tekmovanju je Italijan Frederico Dennerlein preplaval 100 m metuljček v casu 1:01.8. S tem je postavil nov evropski rekord ki ga je imel Madžar Tumpek (1:02.) V nadaljevanju tekmovanja za »Veliko nagrado Pariza* so plavalci dosegli tudi druge rekorde. Italijan Elsa je izboljšal lastni in državni rekord na 200 m prsno v času 2’28”3. Tudi Tržačan Bianchi, ki se je udeležil pariškega plavalnega tekmovanja je izboljšal ju-niorski rekod na 200 m prosto s časom 2’12”4. Prejšnji rekord je tudi pripadal Bianchiju, a ga je Della Savia izboljšal pred dnevi v Splitu. Novi Bianchijev rekord je še vedno za 1 desetinko sekunde boljši od časa, k: ga je dosegel Della Savia. Tudi drugi plavalci so izboljšali rekorde na posameznih progah: Mensonides je dose- gel nov holandski rekord na 100 m prsno moški (1’13”2), Hannequinova je izboljšala francoski rekord na 200 m hrbtno (2’42”7), kar se je posrečilo tudi Caronovi v plavanju na 100 m metuljček (1’ in 17”3). Največ rekordov pa je bilo doseženih v plavanju na 200 m hrbtno, kjer je Christophe izboljšal francoski državni rekord (2’21”), Werner poljskega (2’26”5) in Elsa italijanskega. «»------------------ Svetovni rekordi v ZDA in Japonskem Dva nova svet. rekorda na plav. prvenstvu ZDA LOS ALTOS, 13. — Na plavalnem prvenstvu ZDA je 18-letni študent Mike Troy postavil nov svetovni rekord na 200 m in 220 y metuljček. Progo je preplaval v času 2:16.4. Za njim je tudi Frank Mc-Kinney plaval 200 m hrbtno v rekordnem času 2’17”9 in s tem zrušil rekord, ki ga je bil Avstralec John Konckton postavil 18.2.1958. leta v Melbournu (2’18”4).. Komaj 17-letni Alan Somiers, ki je že v petek dosegel v plavanju na 1.500 metrov nov ameriški rekord, je v nedeljo izboljšal državni rekord tudi na 400 m prosto s časom 4’30"6. Štafeta 4 x 100 m iz Detroita pa je dosegla najboljši ameriški čas s 4’21"9. Do sedaj je najboljši čas dosegla .Štafeta Japoncev, ki so se ju-rija lani udeležili plavalnih tekem v ZDA. 2 svetovna in 7 državnih rekordov je torej bilanca a-tneriškega prvenstva v pladnju, med katerim so se posebno izkazali mladi atleti. Zanimivo je, da je kar 27 plavalcev plavalo 100 m pod 59r Ekipa 16 plavalcev, med ka-misija italijanske kolesarske terimi so vsi trije svetovni zveze profesionistov je povabi- prvaki (Troy, McKinney in la Maspesa, Pesentija, Sacchi- Largon). bo v kratkem odpo-pa in Ogno na. skupni trening, tovala v Tokio, kjer bo 20., ki bo zaradi priprav za. sve- 21. in 22. julija plavalni dvo-tovno prvenstvo od 14. julija | to) 1 Japonsko. Dirka je bila na 160 km dolgi progi Ljubljana ■ Vipava - Col-Logatec - Ljubljana ■ Vlahovič (Dinamo) mladinski državni prvak v času zmagovalca, Bili, (P#”, 3,09:30. Zaječko (Osijek) 3;w” 4«. Vlahovič (Dinamo), C” hen (Rog), Kirin (Osijek), R , čevar (Rog) vsi v času z ječka. Naslov mladinskega ko'es8^ ! skega državnega prvaka je P drugi dirki osvojil Vlado * hovič (Dinamo) s 26 točka®' Drugi je Fonovič (Rijeka) ' 3. Stanič (Rijeka) 21, 4. ^ 2® kovič (Beograd), 5. Kerčev1 (Rijeka) oba 19, 6. Cajhe (Rog) 19 itd. limilllllllMIIMIIMIIMIinmiflllllllfllllltllllMIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIII""'11 lili"1 Določeni kolesarji za dirko po Jugoslaviji Petrovič in v petek Milanu Udeležila se bosta enodnevne dirke - Jugoslovanska državna reprezentanca bo ostala na skupnem treningu v Kranjski gori do začetka dirke, ki bo 24. ju!ila BEOGRAD, 13. — Jugoslovanski zvezni kapetan Kosta Todorovič je že sestavil jugoslovansko ekipo, ki se bo udeležila dirke po Jugoslaviji. Reprezentanco sestavljajo Levačič, Petrovič, Valčič, Žirovnik, Šebenik, medtem ko bo Vukojevič rezerva. Člani reprezentance se bodo do začetka dirke, ki bo od 24. julija do 2. avgusta, udeležili treninga. Trening, katerega bo vodil zvezni trener Dragiša Ješič, bo v Kranjski gori. V petek se bosta Petrovič in Valčič udeležila enodnevne dirke v Milanu, vsi reprezentanti pa bodo sodelovali pri dirki, ki jo bo dva dni pred začetkom napornega tekmovanja po Jugoslaviji, organizirala tovarna koles «Rog>. Za srednjeevropski pokal Vojvodina in Partizan v polfinalu tekmovanja BUDIMPEŠTA, 13. — V četrtfinalni tekmi za srednjeevropski pokal je Honved v Budimpešti premagal nogometaše WAC 7:0 (3:0). v polfinalu tega tekmovanja se bodo torej pomerili Honved — Partizan in MTK — Vojvodina. «»------- V tekmovanju za jugoslovansko mladinsko prvenstvo je enajstorica Slovenije premagala moštvo Bosne in Hercegovine s 3:2. Prvi polčas se je zaključil z 2:0 za Slovence. Za isto prvenstvo je Makedonija odpravila črno goro s 5:1. «»------- NOGOMET V JUGOSLAVIJI Nova Gorica prva v lostvici kval. tekem za slovensko ligo Po tekmah 6. kola Kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v slovensko ligo, je Nove. Gorica zasedla prvo mesto v lestvici pred Ilirijo, ki na ima eno tekmo manj. Ker su sile vseh udeležencev tekmovanja precej izenačene, je kakršnakoli napoved ali ugibanje še vedno preuranjeno. Nova Gorica je prišla na prvo mesto z zmago nad Velenjem s 4:1. V drugi tekmi pa je ptujska Drava odpravila Tržič s 4:2. Lestvica; 3 3 3 2 1 Za kvalifikacijo v II. zvezno ligo je mariborski Branik PETROVIČ ,-VlJI Lahka atletika v Jugosi* Partizan (moški). 0lympia (ženske) nova ekipna državna PrV* ed* a za8® Maksimiru i N Gorica 6 Ilirija 5 Drava 6 Velenje 5 Tržič 6 19:10 7 15:8 7 14:17 6 10:12 5 10:21 3 Gustav Stholz je pred nedavnim odpravil po točkah svojega nevarnega tekmeca VVohlersa borbi za naslov evropskega prvaka srednje kategorije. Kaže pa. da se Scholz noče zadovoljiti z evropskim n«,or®*j“| pripravil presenečenje na igri. Je izzval .črnega bombarder-1 ^ tekmeca Ulia„ik= ja* Robinsona Ray »Sugara Robinson je ponudbo sprejel, vendar bo imela atletska komisija države New York glav no besedo, ker mu je ta odvzela naslov svetovnega prvaka in odredila, da se zanj borita bivša prvaka Basilio in Fullmer. Vprašanje je torej, če bo dovolila srečanje. Ce bo prišlo do dvoboja, bo ta prav gotovo v Nemčiji. šču svojega tekmeca Uljanika v Puli. Gostje so namreč premagali domačine z 1:0 z istim rezultatom se je končala tudi tekma med Varteksom in Se-gesto. Lestvica tega prvenstva pa je sledeča: 9 9 4 2 0 ZAGREB, 13. je bil v Maksimiru cian lahkoatletskega nja za naslov jugoslovai® ^ ekipnega državnega ProSv»” Naslov si je že desetič ^ jilo moštvo Partizana i* |0ji grada z rekordnim Ste ^ točk 3.268. Na drugem m pj je Crvena zvezda, ,0st, sledijo Kladivar, M‘a I jubljana in Metalac. Na tem tekmovanju ,ie ^ ztušenih nekaj rekordov j) šek je z znamko 7.43 P0" f%(r rov slovenski rekord v {f k. v daljino (prej .eV 7,26), Markež, ki je b“ . t tretji, pa slovenski rP metu kladiva (54,49)- .^b0lj zanov atlet Josič pa ie 1 jr c šal svoj lastni rekord v 0\] skoku za 4 cm in tako 1 i šal tudi državni rekoro znamko 15.21 m. ^ CELJE, 13. — Na stadJp>!” »Borisa Kidriča* so bile pf ne tekme za lahkoatletske^ venstvo Jugoslavije *8, je ske ekipe. 01ympia ie *eeki-trtič osvojila naslov PrC parni Mladosti, Crvene j|t de. Vojvodine, Kladivar) Slobode. «»------- ZA SKOKE V VOD° Jugosl. reprezentanc® za dvoboj z Italii0 -„ Za dvoboj z Italijo v s p v vodo (7. in 8. avgusta v.,,jt grebu) so določili naSpeoret1' reprezentante: moški ta in Novak (deska) ,p)-Košorok ali Dobrin [s Varteks 9 4 1 0 17:2 Branik 5 4 1 0 15:5 Segesta 5 2 0 3 8:8 Tekstilac 4 1 0 3 10:18 Uljanik 1 0 0 5 2:18 ženske — Ibriks in Perših ska), Rebernjak (stolp). ČU1 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT -