SI.OVEINSKI
VESIMR
CELOVEC SREDA 26. MAJ 1993
Letnik XLVIII. Štev. 21 (2705)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev
P. b. b.
S predstave „Sonce nima hlačk... “
Praznik
dvojezičnosti
V Škofičah je preteklo soboto in nedeljo potekala prireditev pod skupnim naslovom Medkulturna vzgoja v vrtcih prostora Alpe-Jadran. V soboto so se na delovnem posvetu sestali pedagogi in drugi strokovnjaki iz Koroške, Slovenije in Italije, nedeljsko popoldne pa je bilo posvečeno otrokom Na večjezični prireditvi z motom Pokaži, kaj znaš so nastopili otroci iz Špetra v Benečiji (na sliki) iz Lendave, Škofič in Seebodna. Žal je uradna Koroška tudi tokrat razočarala. Več preberite na 4. in 5. strani!
Sporazum petih držav, o BiH v škodo Muslimanom
SARAJEVO, BEOGRAD. V Washingtonu so zunanji ministri petih držav (ZDA, Francija, Velika Britanija, Španija in Rusija) sprejeli novo strategijo za reševanje krize v Bosni in Hercegovini.	Dogovor
izključuje vojaški poseg in je v bistvu kompromis med ameriškimi zahtevami in evropskim mencanjem. Vodja bosanskih Muslimanov Alija Izetbegovič ga je takoj zavrnil in ga ocenil kot popuščanje bosanskim Srbom in legalizacijo etnič-
nega čiščenja. Sporazum sicer predvideva ustanovitev varnostnih območij za Muslimane in njihovo vojaško varovanje, demilitarizacijo nekaterih območij, hkrati pa v svojem bistvu Srbom in Hrvatom priznava zasedena ozemlja in ukinja državo BiH.
Prav zaradi tega je vodja bosanskih Srbov dogovor pozdravil kot dobro osnovo za reševanje krize, tisti del, ki pa predvideva namestitev opazovalcev na srbsko-bosansko mejo ob reki Drini,
ki bi kontrolirali prepoved pošiljanja vojaške pomoči bosanskim Srbom, pa je zavrnil.	Sporazumu
nasprotuje tudi Zvezna republika Jugoslavija, zato je njegova realizacija zelo vprašljiva.
Ruski pooblaščenec za področje bivše Jugoslavije Vitalij Čurkin je spet na turneji. Na pogovorih s Čoši-čem, Miloševičem in Karad-žičem skuša srbsko stran prepričati, da je pristanek na pogoje Srbom le v korist. Ob tem pa rešuje tudi ugled
ruske diplomacije, kateri je prisotnost in pogosto odločujoča vloga v balkanski krizi nujno potrebna za njen obstoj v mednarodni politiki.
Po vsej verjetnosti novi dogovor Bosni in Hercegovini ne bo prinesel miru, zagotovo pa ga bodo Srbi spet izkoristili sebi v prid, saj pogovori, odklonitve, prepričevanja itd. zanje pomenijo dragocen čas, da se na zasedenih območjih utrdijo in mednarodno javnost postavijo pred izvršena dejstva.
J. R.
Gradiščanski Hrvatje v sosvet
Tudi na Gradiščanskem se formira sosvet za tamkajšnjo hrvatsko narodno skupnost. Težave nastajajo, ker zahtevajo svobodnjaki svoj sedež v njem z utemeljitvijo, češ da so imeli zadnja leta velike uspehe med madžarsko in hrvatsko narodno skupnostjo in grozijo z ustavnim sodiščem. Zastopniki Hrvatov se bojijo, da bo prišlo do taktiranja, kdo bo „potegnil“ s kom in da bi to vplivalo na odločitve glede manjšine. Sredi maja so se organizacije gradiščanskih Hrvatov izrekle proti zastopstvu FPÖ, ki je manjšim nenaklonjena, v sosvetu. S svojimi aktivnostmi in izjavami o večjezičnosti in multikulturnosti da si je FPÖ sama vzela vsako legitimnost, da bi mogla konstruktivno sodelovati v narodnostni politiki. Socialist in predsednik gradiščanske Delavske zbornice odbija FPÖ kot „provokacijo za hrvatsko narodno skupnost“.
Vsa nadstrankarska društva in predvsem tiste organizacije, ki ideološko niso blizu socialdemokratom, ne morejo več brez denarja iz sosveta.
PREBERITE
-	str. 2:
Ana Blatnik in dr. Sturm za tisk
-str. 3:
Deželno zborovanje Enotne liste
-	str. 4:
9« let SKD Globasnica
-	str. 4 in 5: Medkulturna prireditev v Škofičah
-str. 7:
Kulturni kotiček
Koreodrama
__••
SPO se zavzema za glavarstvo
Na rednem deželnem kongresu minulo soboto so koroški socialdemokrati podkrepili svoj politični cilj, da hočejo kot najmočnejša stranka v prihodnji mandatni dobi postaviti deželnega glavarja. Doslej neobjavljena raziskava javnega mnenja (IFES) je za socialdemokrate zelo ugodna, saj bi pri morebitnih sedanjih volitvah dosegli več kot 40 % glasov. Na kongresu je bil Peter Ambrozy s skoraj 90 odstotki potrjen kot predsednik stranke in kot glavni kandidat za volitve. Zvezni kancler Vranitzky je kot glavni govornik ponovno zavrnil vse špekulacije o skorajšnjih volitvah v parlament.
Zastopnika DS slovenskih socialdemokratov Ana Blatnik in Tomaž Ogris sta se zavzela za novo kvaliteto sožitja med narodoma v deželi in svarila pred nacionalnim hujskanjem.
Predstavljen nov katekizem
Škof Kapellari je minuli ponedeljek predstavil v Celovcu nemško izdajo svetovnega katekizma. 800 strani debela knjiga naj bi ne bila čitanka ali kazenski zakonik in ne inkvizicija, pač pa smerokaz v vprašanjih vere in vodnik skozi teološko tematiko. Novi katekizem so pripravljali sedem let, a zaradi nekaterih konservativnih, tu in tam popolnoma nerazumljivih razlag (n.pr. v vprašanjih spolnosti, urejanja rojstev in pristanek na smrtno kazen) knjiga ni deležna samo velikega interesa medijev, pač pa so jo hudo kritizirali tudi vidni teologi. Katekizem obravnava tudi „modne“ grehe kot n.pr. davčno utajo, alkoholizem za volanom ipd. ter jih vpleta v etično-moralni kontekst Cerkve.
Slovenski prevod pripravlja v Ljubljani 7 strokovnjakov pri verskem tedniku Družina.
ProfidieletantInnen
s Koroške in Slovenije / aus Kärnten und Slowenien
Mladinski dom - Mikschallee 4 CELOVEC/KLAGENFURT
26. Mai 1993 • 20.30
Slovenska prosvetna zveza / Slowenischer Kulturverband
|2 26. maj 1993

Porkamadona! - verni bralci naj mi, prosim, ne zamerijo. Koliko tednov je že od tega, ko sem zadnjikrat poslal komentar? Tri? Štiri? Slaba vest me peče: uredništvo mi iz skopih proračunskih sredstev pridno iz meseca v mesec prenakazuje ho-noraček, jaz pa tako! A svarim vas! Če ste danes bolj resno razpoloženi, raje ne berite dalje.
Ne, ni lenoba. Stvar je sledeča: naj še tako nape-
DRUGAČEN
KOMENTAR
dr. Kristijana Schellandra
Vroč zrak brez ovitka
n j um možgane in razmišljam, kaj bi zanimivega napisal, nič mi ne pade v glavo. (O hudir, da me ne bo v jezikovni delavnici razcefral moj nekdanji učitelj slovenščine! Ga, že slišim: „Nič mi ne pade v glavo! Prhelj, takšne slovenščine te pa nisem učil. Pišeš že kakor kakšen poklicni tednikar. V slovenščini pravimo: „nič pametnega mi ne pride na misel“ ali „nič duhovitega mi noče izpod peresa“. Na glavo ti zna pasti opeka s strehe, ali pa ptičji drek, če imaš smolo. “ No, ni res, skurnega germanizma „drek“ gotovo ne bi bil uporabil, kvečjemu če bi bil napravil redko izjemo. Kakorkoli: „V glavo se ti more zaleteti muha, v nemirnih predelih sveta celo krogla, toda pasti v glavo ti ne more nič, saj glava ni koš, pa naj je v njej še toliko slame“.
Dobro, dobro, že končujem, saj ste, cenjene bralke in cenjeni bralci, že spoznali moj problem: tokrat seveda ne bo pametnega komentarja. Naj se kje še tako kruto koljejo, naj velika banka A kupi se večjo banko B, naj se A TJA združi z nemško Han-zo ali švicarsko Rezo, naj gre po vodi v tem letu še štiri-stoosemindevetdeseto podjetje in brezposelnost naraste še za dodatni procent, naj bivši udbovci infiltrirajo poleg kazina v Portorožu še Vestnikov HIT - jaz tokrat k vsemu nimam povedati nič,
pa naj zgubim še zadnje zveste bralce. Tudi to bom prebolel, kakor sem pred kratkim prebolel priznanje kole-ga-komentatorja, da Vestnik takoj spet zloži in vrže med papir za reciklažo, kadar na drugi strani zagleda mojo sliko. Tokrat bo upravičeno triumfiral, ko nimam povedati nič resnega, nič tipično-pragmatičnega, banirsko-stvarnega, kaj šele družbe-no-kritičnega ali načelno-ra-dikalnega kot po navadi on.
Kaj res tudi vi, drage bralke, cenjeni bralci, poznate takšne pojave? Jo tudi vam fantazija včasih zagode? Bi tudi vi hoteli povedati kaj konstruktivnega, premišljenega, tehtnega, duhovitega, pa imate podzavestno vsega tako zadosti, da enostavno noče priti nič?
To me pomirja. Smem upati, da mi boste prizanesli? Stresel sem vam koš besed in stavkov, povedal pa nič - privilegij človeka, ki ima dogovor z uredništvom časopisa. A sem ravnal zavestno. Dostikrat nam, kot rečemo po nemško, politiki in pisci postrežejo „vroč zrak“ tudi v izredno pisanih, besedno duhovitih, navidezno kritičnih in nostalgično revolucionarnih ovitkih. In učinek? Puf!
Toda bre zamere - o čem sem pravzaprav hotel pisati? Nimate pojma? Jaz tudi ne. Svaril sem. A odrešeni ste -končujem...
Zbliževanje SLS - NSKS
Politika____________________SLOVENSKI VESTNIK
Tiskovna konferenca Ane Blatnikove in dr. Matjana Sturma
Prejšnji teden so se v Ljubljani srečali predstavniki Slovenske ljudske stranke pod vodstvom dipl. inž. Marjana Podobnika in zastopniki NSKS pod vodstvom dr. Matevža Grilca. Razpravljali so o problematiki koroških Slovencev in o gledanju na narodno vprašanje v Sloveniji.
Pogovor je pokazal, da imata obe strani zelo podobne po-
Ob slovesnosti v Strasbourgu so kobariškemu muzeju Soške fronte podelili najvišje priznanje, naziv evropski muzej, kakršnega ima samo 19 muzejev v 14 državah. Hkrati so mu dodelili tudi denarno nagrado v višini 15 ,(K)() francoskih frankov. Bolj kot denar je pomembno priznanje z uteme-
glede in je bil zaključen z izpovedjo, da SLS podpira težnje po skupnem zastopstvu koroških Slovencev. Kot parlamentarna opozicija je SLS „pripravljena izrabiti vse možnosti, da se zavzema za zadeve Slovencev v zamejstvu.“
Predstavniki SLS in NSKS so se dogovorili za redne stike in izmenjavo informacij.
Ijitvijo, da muzej poudarja humanistično noto te strašne triletne fronte med zavezniško in avstro-ogrsko vojsko v prvi svetovni vojni. Po priznanju in uveljavitvi v Evropi si prizadevni kobariški muzealci obetajo večji obisk iz vse Evrope, kar jih bo verjetno tudi rešilo velikih finančnih težav.
. Kot smo že omenili, sta Narodni svet in Enotna lista po neuspelih pogovorih sama sklicala tiskovno konferenco kljub drugačnemu dogovoru, zato je bilo potrebno, da tudi druga dva udeleženca pogovorov - ZSO in Delovna skupnost „Narodnosti v SPO“ povesta javnosti svoja stališča.
Ana Blatnik je povedala, da manjšinska politika v Evropi niha med emancipacijo in nacionalizmom. Najbolje vidimo v bivši Jugoslaviji, kam vodijo sovraštvo, nasilje, strah, ločevanje in priznavalna prisila. „Sem koroška Slovenka, to pa še ni politično prepričanje, marveč kulturno stanje - tu pa se opredeljujem za socialdemo-
Sem koroška Slovenka, to pa še ni politično prepričanje, marveč kulturno stanje. In če sem socialdemokratka, me to ne more narediti za asimi-lantko, kakor me hočejo nekateri imeti.
(Ana Blatnik)
kratsko stranko. Dejstvo, da se zavzemam za socialdemokratsko ideologijo, me ne more narediti za asimilantko, kakor bi me nekateri iz vrst koroških Slovencev radi prikazali. Nisem za poseben manjšinski mandat, ker v tem ne vidim možnosti skupnega dela, pač pa izolacijo. Nihče nima pravice, soditi o tem, kdo je boljši in kdo slabši Slovenec. Kot kanditatka na listi za deželne volitve in kot oseba se zavzemam za to, da bi dvo- in večjezičnost postala nekaj normalnega. V tem smislu sem za integracijo, saj le z večinskim narodom lahko skupno gradimo boljši jutri. In nisem zato slabša Slovenska, ker se zavzemam za integracijo, pač pa se počutim enakopravna kandidatka za v deželni zbor.
Moje mnenje k 37. mandatu: virilni mandat ni enakopraven v deželnem zboru, volitve z dodatnim volilnim lističem pa odpirajo vprašanje, kdo je volilni upravičene, in uveljavlja priznavalni princip.
„Za praznovanje 10. oktobra bi bila šele takrat, če bi bil to resnično praznik brez podeljevanja krivde, brez polarizacije, če bi v nejm našli dostojen smisel brez emocionalnega izkoriščanja.“
(Ana Blatnik).
Za praznovanje 10. oktobra pa bi bila šele takrat, če bi
ta dan resnično postal dan razumevanja, ne pa praznik, katerega	emocionalno
izkoroščajo. Če bi bil to praznik brez podeljevanja krivde, brez polarizacije in če bi v njem našli dostojen smisel, ki bi omogočal konstruktivno sodelovanje.“
Dr. Marjan Sturm, presed-nik Zveze slovenskih organizacij, pa je na kratko orisal politično pot ZSO za uveljavljanje manjšinskih pravic.
„Z našega stališča je napačno, da kot etnični pripadniki sodelujemo v političnem boju za oblast in zato tudi ne moremo akceptirati ločenega etničnega zastopstva. To ima za posledico, da bo manjšina deljena v priznavalce in izdajalce. Rojevajo se predsodki - vsak poskus etnične homogeniza-cije je lahko nevaren, ker povzroča izmejevanje. Edinole prava pot je v tem, da se stranke zvzamejo za manjšinsko vprašanje in da to tudi dokažejo tako, da omogočijo Slovencem mesto v javnih gremijih na svojih listah. Tako manjšina in posebno večina mora preiti k miselno-
Slovensko društvo se iz pragmatičnih razlogov noče posluževati slovenščine na Uradu koroške deželne vlade - tajnik zato odstopi
Vodja Biroja za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade in hkrati podpredsednik NSKS, dr. Pavel Apovnik, je na zadnji seji društva „Naš otrok“ v Celovcu svetoval, tokrat v funkciji odbornika društva, naj se društvo „Naš otrok“ iz pragmatičnih razlogov ne poslužuje dosledno slovenščine pri dopisovanju z Uradom koroške deželne vlade, pa čeprav deželna vlada sprejema in obravnava slovenske vloge. Pismo naj piše društvo dvojezično, ker tako ne pride do zavlačevanj in slovenščina pa tudi pride do izraza.
Ta nasvet sta predsednica Marija Šikoronja in blagajničarka Magda Wedenig težko pričakovali, saj sta v zadnjih mesecih že večkrat poskušali razveljaviti sklep odbora, po katerem naj se društvo poslužuje pravice do uporabe slovenščine (konkretno na Uradu koroške deželne vlade) in zato naslavlja nanjo pismo v slovenskem jeziku. V zadnji mandatni dobi sem kot tajnik in avtor knjige „Slovenščina kot uradni jezik“, že kar pri prvi seji uveljavil predlog, da naj se društvo v bodoče poslužuje slovenščine na uradih, kjer to predvideva Zakon o narodnih skupnostih. Po enoletni prehodni dobi se je torej društvo dejansko začelo posluževati slovenščine bolj dosledno (sicer pa ne popolnoma konse-kventno, ker blagajničarka na-
sti večjezičnosti, kajti samo v tem je lahko uspešna evropska perspektiva manjšinske politike.
Na vsak način pa moramo preseči priznavalni princip, ki bi delil Korošce med „echte Kärntner“ in seveda tiste, ki niso tako „echt“. Razlike v življenjskih normah so zanemarljive in obstajajo le v jeziku in kulturi, ki sloni na tem jeziku. Vendar odpiranje tega vprašanja sugerira „drugačnost biti“. Zavedati se moramo, da je manjšinsko vprašanje odnosov med obema narodoma.
Kot demokrati vzamemo na znanje kandidaturo Enotne liste, vendar se mi ta zdi na deželni ravni nesmiselna. Na občinski ravni, v občinskih strukturah, kjer so Slovenci več ali manj izključeni iz politike, je taka kandidatura še smiselna, vendar bi bila nepotrebna, če bi stranke pokazale več pripravljenosti in razumevanja za slovensko-govoreče,“ je rekel Sturm.
S.W.
menoma ni hotela uporabljati slovenščine na uradih).
Argumentiral sem, da naj se slovensko društvo dosledno poslužuje pravic v zvezi s slovenščino na uradih. To naj še posebej velja za društvo, ki razvija svojo dejavnost na izobraževalnem področju. Le z uporabo slovenščine tudi pri oblasteh in uradih, kjer je to po ZNS dopustno, lahko verodostojno razvija svojo vzgoj-noizobraževalno dejavnost.
Na zadnji seji pa sem ostal kot tajnik s tem mnenjem popolnoma sam, ostalih pet članov/članic odbora je glasovalo za dvojezično dopisovanje. Nato sem oddal svojo funkcijo, kot je to v primeru takega izida glasovanja bilo od vsega začetka jasno. Nikakor ne morem razumeti, da se slovensko društvo brez vzroka odpove pravici do uporabe jezika. Prav tako je nerazumljivo, da je do takega sklepa prišlo prav po Apovnikovem nasvetu, ki se sicer zavzema za interese slovenske narodne skupnosti.
Kdo pa naj se sicer poslužuje slovenščine na uradih, če ne Slovenci, povrhu še taki, ki so večinoma nameščeni v slovenskih strukturah ali pa kar poklicno odgovorni za začito manjšinskih pravic. Jasno je, da pri dvojezičnem dopisovanju pade veljava slovenščine na raven okrasnega priveska in je okrnjena vsake družbene moči.
Pred nedavnim nam je avstrijski zvezni predsednik zaklical „Ostanite ... samozavestni Slovneci!“. Ali se je zmotil?
dr. Franc Merkač
V Kobaridu evropski muzej
Sporočilo za tisk
Enotna lista upa na uspeh pri volitvah
Cilj je sedež v deželnem zboru
Pod geslom »Integrirajmo se v lastno stranko« je priredila Enotna lista v soboto, 22. maja, pri Cingelcu na Trati svoje deželno zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 120 delegatov slovenskih občinskih list. Glavni sklep zborovanja sta napoved kandidature pri naslednjih deželnozborskih volitvah in nadaljni trud za dosego sedeža v deželnem zboru.
Predsednik EL, Andrej Wakounig, je glavnino svojega govora namenil predvsem utemeljevanju samostojne kandidature in je dejal, da formalnodemokra-tično načelo večinskega določanja v zadevah narodne skupnosti pomeni stalno nadvlado naroda večine nad narodom manjšine. Zato da je prav v zadevah narodne skupnosti potrebno načelo etničnega partnerstva, ki zagotavlja, da v teh vprašanjih brez njenega pristanka ne more priti do nobenih odločitev. Kot model za dosega slovenskega deželno-zborskega mandata je predsednik EL navedel ureditev v Schleswig-Holsteinu, kjer danska manjšina ni vezana na 5-procentno klavzulo, ampak ji zadostuje že 1,5 odstotka glasov, da je zastopana v parlamentu v Kielu. EL za koroške Slovence predlaga en odstotek veljavno oddanih glasov.
Andrej Wakounig je ostro kritiziral vse politične dejavnike v deželi, to je vse tri deželnozborske stranke, zelene in tudi ZSO, ker ne podpirajo predloga EL. Podobno ostro je zavrnil integra-
cijo v stranke, pri čemer je bila glavna tarča kritike prav Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov, ki da je s svojo politiko integracije v SPO onemogočila zastopstvo narodne skupnosti na dodatnem 37. sedežu v deželnem zboru, čeprav je prvotno to sama predlagala. V zvezi s tako imenovanim slovenskim parlamentom - v diskusiji se je izkazalo, da zadeva še niti pojmovno ni razčiščena - je Wakounig dejal, da se EL dolgoročno ne bo odrekla »svojemu koroškemu parlamentu«.
Na robu razmišljanj o slovenskemu sedežu v deželnem zboru je predsednik EL navrgel tudi nekaj vprašanj, ki žulijo predvsem prebivalstvo na podeželju. Sem sodijo kritični gospodarski položaj južne Koroške in v tej zvezi je zahteval jasne koncepte za rešitev teh problemov namesto anahronističnih razpihovanj duhov okoli nekega plačanega praznika 10. oktobra. EL zahteva davčne olajšave za podjetja, odprtje novih mejnih prehodov na Pavličevem sedlu in na Lužah ter akordino med Slovenijo in Koroško. Nadalje zahteva
EL zaprtje jedrske elektrarne v Krškem in je odločno proti gradnji južnovzhodne železnice ter visoko-napetostna elektrovoda skozi območja južne Koroške.
Poslovodeči tajnik EL mag. Rudi Vouk je uvodoma dejal, da koroška politika ne more več mimo stranke, ki ima na občinski ravni 50 odbornikov in zajema 5900 volilcev. Po njegovem so slovenske občinske liste v zadnjih letih dosegle vrsto uspehov, kar z integracijo v stranke ne bi bilo možno. Zato da je, predvsem po uspehu Skupnosti južnoko-roških kmetov pri zadnjih kmečkozborskih volitvah upravičen optimizem, da bo EL pri naslednjih volitvah presegla rezultat leta 1979, ko je dobila okoli 4200 glasov. Kar pa zadeva parlament koroških Slovencev, pa ni naloga EL, da izdela »konkretne modele«.
Temu da se bo pospešeno posvetil NSKS. Vouk je napovedal ustanovitev Internacionale manjšinskih strank in je kot glavni uspeh delovanja EL imenoval razpravo o manjšinskem mandatu.
Diskusija je pokazala, da predvsem narodnostni kataster buri duhove. Njegovi zagovorniki so. argumentirali, da je »priznavanje vrlina in predpogoj, da cenimo ljudi«, pa tudi izraz »določenega junaštva«. Skeptiki pa so ugotavljali, da naše pravice ne smejo biti odvisne od naše številčnosti in da bi kataster razdvajal, ne pa družil. Fric Kumer pa je do volitev predlagal moratorij o katastru.
Deželnega zbora so se med drugim udeležili predstavnika Slovenske skupnosti predsednik Marjan Terpin in deželni svetnik Ivo Jevnikar, zastopnik južnotirolske SVP Hubert Frasnelli,	podpredsednica ZSO	Sonja
Wakounig in predsednik NSKS Matevž Grilc. Ivo Jevnikar je dejal, da po novi italijanski ustavi Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini po skoraj tridesetih letih grozi izrinjenje iz deželnega parlamenta, Frasnelli je poudaril
enotnost manjšine v političnem nastopanju in svaril pred najnovejšim evropskim razvojem, ki da nič kaj dobrega ne obeta narodnim skupnostim. Predvsem Francija in Velika Britanija da hočeta oklestiti sedanji standard evropskih manjšinskih pravic. Če jima bo to uspelo, grozi vrsta »novih Bosen«. Predsednik NSKS Matevž Grilc je apeliral, naj EL volilnega boja ne vodi agresivno in je obljubil, da se bo njegova organizacija v naslednjih mesecih vzdržala vseh konfliktov med Slovenci. Podpredsednica ZSO Sonja Wakounig pa je poudarila, da ZSO kot osrednja narodnopolitična in nadstrankarska organizacija ne bo kandidirala pri volitvah, da pa moralno podpira vse, ki se trudijo za uresničitev člena
Vodilno avstrijsko pedagoško glasilo z naslovom Erziehung und Unterricht (Vzgoja in poučevanje) poleg enake velikosti in letnega obsega okrog 700 strani v desetih zvezkih s slovensko Sodobno pedagogiko nekako povezuje tudi podobna vsebinska usmeritev predvsem v znanstveno obravnavo najpomembnejšega vzgojno izobraževalnega dogajanja. Obe pa objavljata tudi različna poročila o delu šol in spremljata domači in delno tudi tuji pedagoški tisk. Res pa je, daje slovensko glasilo z zdajšnjim 44. letnikom navidezno skoraj sto let mlajše od avstrijskega z letos navedenim 143. letnikom izhajanja, kar je v vsakem primeru spoštljiva zgodovina. Toda z veseljem lahko poudarimo, da je skoraj enako star tudi slovenski pedagoški tisk, saj je prvo tovrstno glasilo po zaslugi kateheta, narodno - prosvetnega delavca in profesorja slovenskega jezika na celovški pričel izhajati časnik Šolski prijatel. A. Einspielerju je uspelo izdati celih 31 letnikov glasila, ki je od 1856 izhajalo z naslovom Slovenski prijatel.
Omenjena avstrijska revija s precejšnjo pozornostjo spremlja tudi prekomejno povezovanje šol. Tako je spomladi 1990 bil objavljen prispevek Aloisa Hoisa, ravnatelja glavne šole v Ivniku (Ei-biswald) o prvem projektu prekomejnega sodelovanja, dve leti pozneje pa moj prispevek z naslovom Na poti k sosedu in v sosednjo deželo, ki mu je uvod z naslovom od Človeka k človeku napisal direktor pedagoškega inštituta v Gradcu Karl Haas. Zavzel sem se za poglobljeno sodelovanje z udeležbo učencev, učiteljev in staršev, ki naj prej ali slej uveljavlja pomembne prvine medkulturne vzgoje najprej s tem, da sodelujoče šole medsebojno izmenjavajo pripravljene učne enote o zgodovinski in zemljepisni ter seveda tudi družbeni podobi svojega
7 avstrijske državne pogodbe. ZSO da ne bo pristala na priznavalni princip kakršnekoli	vrste,	ker
narodnostne pripadnosti po ustavi ne sme nihče kontrolirati in registrirati. Kajti manjšinske pravice, ki bi slonele na priznavalnem principu, bi pomenile	za	našo
narodnostno skupnost hro-menje in daljnoročno tudi izginotje.
Kot predsednik EL je ponovno bil izvoljen Andrej Wakounig in bil potrjen tudi kot glavni kandidat za prihodnje volitve, podpredsednika sta mag. Peter Waldhauser in Franc Jožef Smrtnik, tajnika sta mag. Rudi Vouk in prof. Jože Wakounig. Glavne kandidate v volilnih okoliših pa bodo določile krajevne frakcije.
F. W.
kraja. Na širši osnovi se naj to odraža tudi v učnih načrtih in učbenikih. Za primer navajam sicer zelo dober niz Kilingerjevih učbenikov za nemški jezik in književnost, ki pa niti koroških Slovencev ne upošteva, čeprav ima slovenska manjšina npr. s književnikoma Andrejem Kokotom in Florijanom Lipušem ter drugimi že splošno priznane vrhunske dosežke.
V 3. letošnji številki časnika Vzgoja in poučevanje pa je bil objavljen tudi prvi slovenski znanstveni prispevek, Gre za skrajšani in za objavo priravljeni referat univ. prof. dr. Franceta Strmčnika, ki ga je imel na avstrijsko slovenskem simpoziju o učnem ločevanju učencev v storilnostne skupine decembra 1991 v Gradcu. S kritičnim vzporejanjem avstrijskega stalnega ločevanja učencev pri treh temeljnih predmetih in slovenske občasne delitve učencev pri skoraj vseh predmetih je bil med avstrijskimi pedagogi izredno naklonjeno sprejet. Prispevek je objavljen pod naslovom Unterrichsdiffe-renzierung und Individualisierung in der slowenischen Pflichtschule (Učna deferen-ciacija in individualizacija v slovenski osnovni šoli). Prof. Strmčnik poudarja prednosti takšne manj toge delitve: veliko več tvornega sodelovanja med učitelji in vsemi učenci, več skupnega zadovoljstva in višja kakovost pouka, s tem pa tudi boljši učni uspehi. Tudi v „slovenski“ obliki največ vendarle pridobijo najboljši učenci, vendar tudi manj sposobni niso v ničemer prikrajšani, saj so v občasnih skupinah prav tako deležni vseh prednosti takšnega pouka. Seveda pa ima slovenska osnovna šola prednost že v sistemu samem: množičen beg v gimnazijo, ki v avstrijskih mestnih okoljih zlasti zaradi obveznih storilnostnih skupin obsega že 60-80 % učencev, v enotni obvezni šoli ni izvedljiv.
Franček Lasbaher
Občinstvo na zborovanju
Pedagoški tisk
Globaško kulturno društvo ob 90-letnici ustanovitve
Z veliko proslavo v avli ljudske šole so globaški pro-svetaši dostojno in polni optimizma proslavili 90. obletnico organiziranega kulturnega delovanja. Bilo je obilo gostov, tako častnih kot onih še bolj častnih, se pravi tistih, ki kulturno delo ustvarjajo ali pa ga kako drugače spremljajo.
Prireditev se je pravzaprav začela v nekoliko manjšem krogu v gostišču Juenna. Svečana podelitev častnega članstva Matildi Božič, Ivanki Konečnik, Ani Greiner, Agnes Fračko, Janezü Writzu, Janezu Zanklu, Pavlu Rožmanu in Petru Rareju je bilo simbolična gesta in zahvala za dolgoletno delovanje v društvu, mlada Monika Schmautzer je zaigrala na citre, male deklice so zapele, potem pa je predsednik SKD Globasnica Luka Hudi navezal iz preteklosti na današnji pomen kulture - da bomo obdržali svojo kulturo in prispevali k sožitju v deželi.
Častno članstvo sta prejela tudi slovenski zunanji minister Ivo Bizjak ter južnotirol-ski predsednik kluba Ljudske stranke dr. Hubert Frasnelli
za svoje prijateljstvo z društvom.
Zborovodja globaškega MePZ „Pecä“ mag. Stanko Polcer pa je predstavil novo kaseto s posnetki narodnih pesmi „N’mav čriez izaro“, katero bodo ponesli letos poleti na svojem gostovanju v Ameriki tudi našim tam živečim rojakom.
Popoldne se je nadaljevalo v ljudski šoli in predsednik Hudi je predal besedo govornikom, ki so vsi po vrsti podčrtali pomembnost podeželskega društva, še posebej, če je na stičišču dveh kultur in jezikov.
Nastopil je otroški pevski , zbor pod vodstvom Travdije Lipusch, številčno zelo močan in pevsko ubran, mlada folklorna skupina pa je pod vodstvom Janje Smrečnik zaplesala venček gorenjskih plesov. Janez Petjak je vodil domači moški zbor „Franc Leder Lesičjak“, MePZ „Peca“ pa je pokazal, kako zelo je napredoval pod vodstvom Stanka Polcerja. Gostje so bili oktet „Vrtnica“ iz Nove Gorice in „Vinschger Chor iz južne Tirolske.
S.W.
Srečanje s Slovenci v tujini
Minulo soboto, 15. maja letos, so se predstavniki Republike Slovenije (dr. Peter Vencelj, državni sekretar v MZZ RS in vodja urada za Slovence po svetu, Jože Jeraj, generalni konzul RS v Celovcu, in Milan Jazbec, konzul) srečali s slovenskimi državljani, ki živijo in delajo v avstrijski zvezni pokrajini Predarlsko/Vorarlberg. Srečanje je pripravilo tamkajšnje Slovensko kulturno društvo Mura, katerega pokrovitelj je sicer občina Lendava.
V okviru srečanja, ki se ga je udeležilo 150 od približno 2500 tam živečih Slovencev, so najprej izvedli uradni del (konzularne ure), kar sicer opravijo redno enkrat mesečno v mestu Feldkirch, nato pa je sledil pogovor.
Uvodoma so gostje predstavili trenutne razmere v Sloveniji, odnose in sodelovanje
med Slovenijo in Avstrijo , skrb Slovenije za Slovence po svetu ter aktualno konzularno problematiko (predvsem menjava osebnih dokumentov in državljanske zadeve). V nadaljevanju so se pogovarjali še o številnih ostalih temah, s katerimi se srečujejo slovenski državljani v zahodni Avstriji (dopolnilni pouk slovenščine, zaposlovanje in delovno-pravna problematika, družabno življenje in delovanje slovenskih društev, prostorska problematika le-teh, vračanje domov po upokojitvi, sprejemanje avstrijskega državljanstva, možnost spremljanja TVS preko satelita itd.)
Srečanje je potekalo v sproščenem in prijetnem vzdušju ter je hkrati predstavljalo tudi pomembno podporo slovenskim državljanom pri njihovem uveljavljanju v tujem okolju.
Dobro sodelovanje gasilcev
Gasilci iz Kranjske Gore in Podkloštra na avstrijskem Koroškem zelo tesno sodelujejo na področju izobraževanja in opremljenosti. Kranjskogorski gasilci so do nedavnega zaostajali v opremljenosti za prijatelji Avstrijci, vendar so se v zadnjem letu tudi oni dobro opremili. Za stoletnico, ki so jo praznovali v preteklem letu, so jim gasilci iz Podloštra podarili hitro intervencijsko vozilo s cisterno in visokotlačno črpalko. Vozila so bili kranjskogorčani zelo veseli. Druga velika pridobitev pa je avtocisterna MB 12-13 za 5000 litrov vode, ki je posebno v sušnih zimskih in poletnih mesecih nenadomestljiva. Vozilo jim je podari-
lo podjetje Petrol, za nadgradnjo pa so finančna sredstva priskrbeli sami. Vozilo je zelo kvalitetno, saj so ga pohvalili tudi avstrijski gasilci. Da je Kranjska Gora dosegla tako stopnjo opremljenosti in usposobljenosti gasilcev, je po večini le njihova zasluga, saj od jeseniške občine niso dobili nikakršne finančne podpore, pa tudi pri izgradnji in razširitvi garaž so občinski organi zelo togi in počasni. Velika sreča je, da so v kraju samem posamez-niki-domačini, v zadnjem času pa tudi Pokal Vitranc, sprevideli pomen požarnega varstva, kateri je tudi del gostilnsko turistične ponudbe.
Lojze Kerštan
Medkulturna vzgoja ni
Delovni posvet in srečanje dvojezičnih otrok v Škofičah
Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Škofičah se je v sodelovanju Slovenske prosvetne zveze vključilo v program Zveznega ministrstva za pouk in umetnost „Avstrija-Evropa. Stari predsodki - Nove strukture. “ in v okviru tega preteklo soboto in nedeljo izvedlo širok program pod naslovom Medkulturna vzgoja v vrtcih prostora Alpe-Jadran. Koroška je ena izmed ustanovnih članic te medregionalne delovne skupnosti je bilo tudi pričakovati, da se bo s svojimi šolskimi oblastmi in njihovimi strokovnimi službami ustrezno odzvala, vendar kaže, da ji je to področje bolj deseta briga, kajti niti na delovnem posvetu niti na prireditvi otrok se ni pojavil noben ustrezen strokovnjak ali deželni politik. To je med udeleženci iz Slovenije in Italije izzvalo začudenje, med domačimi kulturniki in številnimi udeleženci iz Koroške pa razočaranje in ogorčenje. Upravičena odsotnost svetovalke za predšolsko vzgojo in zaradi tega popolna odsotnost predstavnikov dežele postavlja vprašanji: Ali je za predšolsko vzgojo odgovorna samo ena oseba in ali Koroška res nima kaj povedati o medkulturni oz. dvojezični vzgoji?
Sobotni strokovni posvet je po uvodnih besedah tajnika Slovenske prosvetne zveze dr. Janka Malleja začela psihologinja mag. Irena Verdel. V prispevku na
temo dvojezična vzgoja in socializacijski pogoji je poudarila pomen jezika za otrokovo socializacijo, analizirala motivacijske in zaviralne elemente pri uporabi jezika in poudarila pozitiven vpliv dvojezičnosti na inteligent-nostni razvoj otroka. V tem sklopu je predstavila tudi izsledke raziskave na vzorcu 102 otrok iz različnih okolij, jezikovnih sredin in različne stopnje uporabe jezika v družinah.
Simona Rovšek, voditeljica otroškega vrtca v Škofičah, je predstavila vzgojno delo v tem vrtcu, ob konkretnih primerih pa se je posve-
tila predvsem oblikam in metodam jezikovne vzgoje. Prav na tem področju je metodika povsem neizdelana in v glavnem prepuščena iznajdljivosti in prizadevnosti vzgojiteljic. Ob tem jim manjka tako strokovno gradivo kot tudi svetovanje. Tudi cilji jezikovne vzgoje in stopnja jezikovnega znanja otrok ob vključitvi v šolo so povsem nedoločeni, kar vzgojiteljice sili v stalno
negotovost o pravilnosti in ustreznosti njihovega dela.
Predsednik Združenja pedagoških delavcev, ravnatelj Franc Kukoviča je spregovoril o motivaciji za pozitiven odnos do dvojezičnega pouka. Ta je odvisna od odnosa v družini, v okolju, od informacij, od vzgojiteljic v predšolski vzgoji, od učiteljev in seveda od ravnatelja pri vpisovanju otrok. Ta mora staršem dvojezični pouk pravilno predstaviti. Neobvezne vaje iz slovenščine ne morejo biti nadomestilo za dvojezični pouk. To je zavajanje staršev, saj se otrok v dveh urah po pouku tedensko ne more naučiti toliko kot pri vsakodnevnem pouku. Ob primeru ljudske šole v Žitari vasi pa je navedel tudi pomembno obliko motivacije ob sodelo-
vanju z osnovno šolo Črna na Koroškem in ob srečevanju in izmenjavi učencev obeh šol. Najboljši zgled za dvojezični pouk pa je po besedah Kukoviče prav dvojezična šola, ki pa pri nas v večini primerov nima niti dvojezičnega napisa.
Po bloku prispevkov koroških referentov se je razvila zelo dinamična in kritična diskusija, ki bi jo lahko povzeli v sledečih zahtevah: dežela in njene šolske oblasti naj spremenijo odnos do dvojezične vzgoje, njene strokovne službe v sodelovanju s pedagoškimi inštitucijami naj izdelajo didaktično in metodološko gradivo za delo v dvojezičnih vrtcih, svetovalna služba naj se z ustrezno zasedbo vključi v sistematično strokovno pomoč dvojezičnim otroškim vrtcem, strokovnemu delu v vrtcih naj posvetijo več pozornosti tudi Slovensko šolsko društvo, Društvo Naš otrok in obe osrednji kulturni in narodnopolitični organizaciji koroških Slovencev.
V drugem delu posveta so spregovorile gostje. Prof. Živa Gruden, ravnateljica Zavoda za slovensko izobraževanje v Špetru v Videmski pokrajini v Italiji,
je predstavila devetletno delovanje slovenskega vrtca in šole. Glede na posebno situacijo Slovencev v Benečiji in na manjkajoči zaščitni zakon je izobraževalni zavod oblika samoorganiziranja tamkajšnjih Slovencev, šola si je šele pred letom pridobila status zasebne ustanove, kar pa ji še ne prinaša državne podpore. Delo v vrtcu poteka po oblikah in metodologiji precej drugače kot na Koroškem. Otroci se ob menjavi obeh jezikov (italijanskega in slovenskega) vežejo na vzgojiteljice. Pomembno pa je poudariti tudi vključevanje starejših ljudi iz okolja, ki otrokom posredujejo elemente iz kulturne dediščine in tradicije.
Jana Kolarič, pedagoška svetovalka za predšolske ustanove v Pomurju v Slove-
niji, nam je v svojem orisu dvojezične vzgoje (slovensko, madžarsko) postregla s podatki, ki so za nas kar nekako utopični. V Pomurju imajo namreč že od leta 1959 obvezen dvojezični pouk na celotnem narodnostno meša-
samo pravljica...
Na strokovnem prosvetu je bilo izrečenih precej kritičnih misli o odnosu uradne Koroške do dvojezične vzgoje otrok.
nem ozemlju (klavzula 5%!).Temu je prilagojena tudi vzgoja v vrtcih. Dve leti pred vstopom v šolo je vzgoja obvezno dvojezična, za v vrtce nevključene otroke pa 400 (!) ur. Dvojezično področje je dotirano s petdeset procentov več proračunskih sredstev. Madžari imajo svojo poslanko v državnem zboru (Marija Pozsonec) „in pri nas se ne more zgoditi, da se posveta, ki ga pripravi (madžarska) manjšina, ne bi udeležili predstavniki političnih in v tem primeru šolskih oblasti. Kaj takega bi imelo politične posledice!“
Jana Kolarič je škofiško prireditev vzela tako resno, da je nanjo samoiniciativno povabila tudi vodjo sektorja za predšolsko vzgojo pri Zavodu za šolstvo in šport, strokovni službi ministrstva za šolstvo R.Slovenije, prof. Jurko Lepičnik-Vodopivec.
Poleg pozdravov koroškim prizadevanjem za dvojezično vzgojo je Vodopivčeva dvojezičnim vzgojiteljicam obljubila tudi povabilo na strokovne seminarje v Sloveniji, ki jih organizira ministrstvo.
* * *
Nedeljsko popoldne je bilo v znamenju dvojezičnega živžava v ljudski šoli v Škofičah. Pod naslovom Pokaži, kaj znaš, Zeig, was du kannst so nastopile skupine dvojezič-
nih otrok iz vrtcev iz Lendave hodiški župan Walter Samo-in Špetra ter Škofič, dve sku- nig pa mi je rekel, naj pini dvojezičnih učencev iz zapišem, da je navdušen in da Škofič (Marica Pörtsch, je to pravi način za sožitje na Dorica Sabotnik), dve sku- Koroškem. Za mnenje sem
Temperamenten nastop otroške skupine iz vrtca v Lendavi.
pini škofiške baletne šole Maxim ter otroška folklorna skupina iz Seebodna (rezultat bratenja med slovensko in nemško govorečimi društvi po slovenskem kulturnem tednu v Špitalu), za nameček pa še instrumentalni trio iz Škofič.
Po tem zglednem dvojezičnem programu, ki ga je z navdušenjem pozdravljalo
hotel povprašati tudi provizorično (dvojezično: nem-ško-angleško!) ravnateljico škofiške ljudske šole lise Vistrela, pa je ni bilo nikjer več. Očitno ji je dvojezičnosti za nekaj časa dovolj.
Poslovili smo se od dragih gostov iz alpe-jadranskega prostora, od prijateljev iz Pomurja, Benečije pa tudi iz Seebodna. Nadaljevali bomo
več sto obiskovalcev, se je v lepem vremenu pred šolo razvilo pravo otroško praznovanje in razna tekmovanja s številnimi nagradami, škofiški prosvetarji pa so obiskovalce pridno stregli z jedmi in pijačami. Med udeleženci sem srečal tudi zadovoljnega škofiškega župana Valentina Happeja, ki mi je dejal, da mu je bila prireditev všeč in da bi bilo potrebno s takimi srečanji nadaljevati,
prihodnje leto v Lendavi. Morda pa se nam bo tedaj že pridružil tudi kak uradni predstavnik dežele Koroške!?
Škofiški kulturniki, prosvetarji in aktivisti so se oddahnili. Nalogo so izpeljali uspešno, po najboljših močeh - tako organizacijsko, vsebinsko in ne nezadnje tudi „kulinarično“!
Jože Rovšek
Oder 73 v Pliberku živi Premiera z „Lažnivko“
Po dolgih letih odmora je gledališka dejavnost v Pliberku spet zaživela. Zasluga gre v prvi vrsti režiserki Aniti Hudi, ki je vzgojila že celo generacijo igralcev. Franc Kuežnik, nekdanji igralec, se je Aniti zahvalil za trud in predvsem „za potrpljenje, ki ga je imela z nami“ kot je povedal.
Na premieri komedije Jean-Jacquesa Bricaira „Lažnivka“ preteklo soboto zvečer so mladi igralci vsi skupaj stali prvič na odru.
Kar je najvažneje - dogajanje je bilo kljub turbulentnosti zelo natančno razčlenjeno in predvsem je treba pohvaliti čistost govora - kajti glavni namen dobre izgovorjave je, da publika razume besedilo, to pa na naših odrih ni vselej tako samoumevno.
Čestitam!
Klavdija Enzi, Samo Hudi, Vera Sadjak, Franc Picej in Silvija Merva so talentirani in bistri igralci in škoda bi bilo, če bi ne igrali vsako sezono s polno paro!
S.W.
Križi in težave zaradi laži
JANKO MESSNER
VSAK ni zmeraj VSAK
Tajnik SPZ pravi v SV 21. aprila t.l.: „ Vsako začetno sodelovanje seveda ne sme ostati na ravni brezveznega gostoljublja in morda še v tem, da enkrat ali dvakrat skupno lepo zapojemo in se prijazno poslovimo. “
Že v zadnjem jezikovnem pretresu smo se ubadali z zanikovanjem števnika „oba“, a glej, spet nam je postreženo - tokrat z neustreznim nedoločnim zaimkom „vsak-a-o: pisec se ne zaveda, da zanikovanje v slovenskem stavku zajema vse prizadete stavčne člene. Nemec reče: Ich habe niemanden gesehen, torej zanika samo en stavčni člen. Slovenec pa ne more reči: „Videl sem nikogar“, ker mora celostno zanikati: nisem videl nikogar. Nemško: „Niemand soll mir Dummheiten erzählen“ - je po slovensko: Nihče naj mi ne govori neumnosti. Nemško: „Noch niemals habe ich etwas ähnliches gesehen“ - je po slovensko: Nikoli še nisem videl ničesar podobnega. Nemec eno zanikanje. Slovenec tri! Tako mora človek pri zanikovanju paziti tudi na to, kakšna dopolnila uporablja. Nekje sem bral: Vsako samoljubje človeku ne koristi. Kaj to pomeni? To, da vsako ne koristi, nekatera pa že. V resnici pa hoče človek povedati, da nobeno samoljubje človeku ne koristi. Prav, a zakaj potem tega ne pove? - Ker je že precej ponemčen.
Še enkrat si oglejmo primer števnika „oba“: Oba igralca nista prepričala gledalcev ... Oba ne, samo eden? Ce nobeden izmed njiju ni igral dobro, pa to povejmo: Nobeden izmed igralcev ni ... Tako torej popravimo gornji tajnikov stavek: „Nobeno začetno sodelovanje seveda ne sme ostati na ravni brezveznega gostoljubja“. Za zaključek pa še ta njegov brezupno brezkrvni „brez-vezni“. Da je zapisal vsaj brezzveznega, gostoljubja! „Brezvezje“ je izraz iz lingvistike, asindeton, to pomeni nanizani stavki brez veznikov. Ne rečem, da je beseda že kar nerazumljiva, ali lahko bi bil izbral kakšno slikovitejšo, polnokrvno, npr. prazno gostoljubje, površno, plehko, plitvo, puhlo, brezobvezno gostoljubje.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Sreda,	v Mladinskem	„Sonce nima hlačk - aber jeder Lump sein	SPZ
26.5.	domu, Miksch-	Dach“ (Coreodrama);	
20.30	alle 4 v	režija in koreografija Zdravko	
	Celovcu	Haderlap. Ponivitvi v četrtek, 27.5. ob 8.00 za TAK in ob 11.30 za višje razrede slovenske gimnazije	
Četrtek,	na dvorišču	Slovenski praznik	KSŠŠ/G
27.5.	Karl-Franzens		
21.00	univerze v Gradcu		
Četrtek,	Glasbeni	La Belle etla Bete	Unikum
27.5.	šotor poleg	Produkcija Vienna Art Orchester	
21.00	univerze		
Četrtek,	v Modestovem	XI. srečanje mladih slovenskih	Glasbena šola
27.5.	domu v Celovcu	glasbenikov Slovenije, Koroške in	
19.00		Furlanije - Julijske krajine	
Četrtek,	v prostorih	Redni občni zbor SPD „Edinost“	SPD „Edinost“
27.5.	Posojilnice		
20.00	v Pliberku		
Petek,	vVŠGP	Sklepna prireditev višje šole za	VŠGP
28.5.	v Šentpetru	gospodarske poklice z dvema predstavama Ajshilovega „Prometeja“ ob 16.00 in 20.00; ob 18.00 petje in modna predstavitev	
Petek,	pri Miklavžu	Claude-Andre Puget: Srečni dnevi	SPD „Bilka“
28.5.	vBilčovsu	Nastopa mlad. gledališka skupina	
10.00		SPD „Gorjanci“ iz Kotmare vasi	
Nedelja,	pri Jerebu	Kegljanje na naravnem keglišču	Alpski klub „Obir“
30.5.	na Obirskem	nadaljevanje 31.5. ob 14.00, 4. in 5.6. ob 16.00, finale 6.6. od 9.00 dalje. Lepe nagrade!	
Nedelja,	pri Wemigu	Matineja; poje MoPZ „Trta“	Camping „Rož"
30.5.	na Kočuhi	izžitarevasi	
11.00			
Ponedeljek, pri Juenni		Tekma koscev	SPD „Edinost“
31.5. 14.00	v Čepičah	Ob slabem vremenu bo tekma 6. junija.	
Sobota,	v Slomškovem	Občni zbor	Glasbena šolo
2.6.	domu v	Glasbene šole	šola
20.00	Celovcu		
Sobota,	pri Cingelcu	Koncert „Z mladino v pomlad“	SPD „Borovlje“
5.6.	na Trati	Sekstet Borovlje, zbor pedagoške akademije,	
20.00	pri Borovljah	fantovski kvartet iz Šmarjete	
Nedelja,	v Domu sin-	Šolska akademija - nastopajo skupine z	
6.6.	dikatovv	gimnazije in člani SPD Borovlje	
14.30	Celovcu		
Nedelja,	pri Pušniku	Pokušnja mošta	KIS
6.6.	v Ločah	ob 13.00 in 13.30 strok, predavanji.	
13.00		ob 14.00 podelitev nagrad	
Sobota,	na gradu	Srečanje oktetov na Suhi	KPD „Drava”
12.6.	na Suhi	Nastopajo: Oktet Valvazor, Oktet Liz z Bleda,	in KKZ
20.00		Tržaški oktet, Doppelquartet Tainach, Oktet Suha	
Nedelja,	v Kulturnem	Skupne poti - mednarodno pevsko	SPD
13.6.	domu na	srečanje ob 30-letnici sodelovanja	„Radiše“
14.30	Radišah	Kropa-Radiše	
Nedelja,	v Šmihelu	Mladinski dan	Katoliška
13.6.			mladina
9.30			
Sobota,	v Kongresni	„Pohujšanje po Cankarju“; Mladinsko	Spektrum
19.6.	hiši v Beljaku	gledališče iz Ljubljane.	
21.00		Režiser Martin Kušej (Rezervacije pri KKZ tel. 046 3/51 6243)	
			
			
			
CELOVEC
- v Evropski hiši, Reitschulgasse 4 - razstave del Gorana Horvata
Hrvaška gradi mejni prehod na slovenski zemlji
V zadnjih dneh je prišlo do povečane napetosti med Slovenijo in Hrvaško. Povod za to je hrvaška gradnja mejnega prehoda na zemljišču, ki je po trditvah Slovenije kar nekako 250 m v njenem ozemlju. Gre za mejni prehod ob reki Dragonji v Sečovljah. Zaradi tega je slovenski zunanji minister Lojze Peterle na delovni pogovor poklical slovenskega veleposlanika v Zagrebu Matijo Malešiča, ki se je v ponedeljek vrnil v Zagreb z jasnimi napotili in slovenske ultimativne zahteve posredoval hrvaškemu pre-mieru Nikici Valentiču. Slovenija zahteva takojšnjo prekinitev gradnje obmejne stavbe in vstopne postaje, sicer bo ustrezno ukrepala. Kakšni ukrepi so predvideni, slovenski zunanji minister na ponedeljkovi tiskovni konferenci ni povedal. Ugibanja pa gredo tudi v to smer, da bi Slovenija lahko ta mejni prehod zaprla ali ga spremenila iz mednarodnega v meddržavnega, kar bi močno prizadelo istrski turizem.
Minister Peterle je v ponedeljek povabil na razgovor tudi veleposlanike 15 držav, akreditirane v Ljubljani, in jim razložil podrobnosti obmejnega
spora. Hrvaška ima pri določanju meje s Slovenijo dvojna merila in se ne drži dogovora, naj bi meja potekala po mejah katastrskih občin. To načelo je sicer uveljavila na spornem ozemlju na Dolenjskem, ko je šlo za Trdinov vrh oz. po hrvaško Sv. Gero, mejo v Piranskem zalivu pa želi potegniti po stari strugi reke Dragonje, čeprav prav to sporno ozemlje sodi v katastrsko občino Piran. V kolikor bi meja potekala v smislu hrvaških zahtev, bi bila Slovenija močno prizadeta tudi pri morski meji v Piranskem zalivu, ki pa je večjega pomena pri slovenskem izhodu na odprto morje.
Slovenska opozicija vladi oz. zunanjemu ministrstvu očita neodločno politiko in popuščanje Hrvaški, kar se je pokazalo že pri hrvaškem sekanju lesa na slovenskem ozemlju v Snežniku, vodja Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič pa celo predlaga zahtevo po istrskem ozemlju vse do reke Mirne, ki da je bila doslej edino priznana meja, ki sojo z vzpostavitvijo Samostojnega tržaškega ozemlja po vojni določili zavezniki, in opozarja, da Istra nikoli, razen po letu 1945, ni bila del Hrvaške.
Afera Hit-Vis brez konca
Afera Hit (hoteli, igralnice, turizem) in Vis (Varnostno-informativna služba), ki je v Sloveniji izbruhnila že sredi aprila, še nima nikakršnega epiloga. Ustanovljene so bile tri vladne oz. parlamentarne komisije, vendar dlje kot do zaslišanja nekaterih prič, ki so osumljene zlorabe službenega položaja ali neupravičnega privatiziranja družbene imovine, niso prišle. Najbolj se zatika pri zasliševanju generalnega direktorja novogoriškega Hita Danila Kovačiča, ki pred parlamen-
tarno komisijo noče odgovarjati, na povabila pa se odziva v spremstvu odvetnikov.
Iz 1500 strani obsežne dokumentacije Varnostno-inforamtivne službe, ki jo je kar dva meseca na skrivnem hranil bivši direktor te službe dr. Miha Brejc, pa je razvidno, da je ta tajna služba množično prisluškovala slovenskim politikom, nastaja pa tudi sum, da je bila zlorabljena v stranarske namene.
Sreda, 26.5. Glasbena sreda.
Večerna 21.05 - 22.00 90 let SKD Globasnica.
18.10-19.00
četrtek, 27.5. Rož - Podjuna - Zilja.
Petek, 28. 5. Domači besedni ustvarjalci. Posnetki s prireditve ob 21. globaškem kulturnem tednu.
Sobota, 29.5. Od pesmi do pesmi - Od srca do srca.
Nedelja, 30.5.
6.30-7.00 Praznična oddaja (P. Zunder)
18.10-18.30 Praznična oddaja (P. Zunder)
Ponedeljek, 31.5.
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem.
18.10-18.30 „Glasbena vigred" - popevke.
Torek, 1.6. Železna Kapla: Od industrijske do turistične občine“.
O
O
Končana konferenca o manjšinah
Na Bledu se je preteklo soboto končala mednarodna konferenca o manjšinah.	Strokovnjaki iz številnih
evropskih držav in ZDA so razpravljali o zaščiti etničnih, verskih in tudi	socialnih manjšin. Med
zaključnimi sklepi so poudarili, da je zaščita manjšin izziv za demokratično
Evropo, manjšine potrebujejo za svoj obstoj in razvoj manjšinsko infrastrukturo, razvijati je potrebno regionalno sodelovanje, upoštevati načelo samoodločbe, nacionalne vlade pa je treba prisiliti, da določila manjšinske zaščite vključijo v svoje ustave.
Na Kosovem spet zelo vroče
PRIŠTINA. Neznani ostrostrelci Demokratična zveza Kosova, pa srb-so v vasi Glogovac na Kosovem ubili sko oblast obtožuje, da je incident ins-dva srbska policista, pet pa so jih cenirala namenoma, da bi Albance ranili. Srbske oblasti trdijo, da so bili pred svetovno javnostjo obtožila tero-albanske narodnosti. Incident je povz- rizma. Ker so srbske oblasti po vsakem ročil povečano napetost v vsej pokra- takem incidentu izvedle obširne racije, jini in premike srbske vojske. Največja se je prebivalstvo Glogovca in okoliš-kosovska albanska politična stranka, kih krajev zateklo v gozdove.
KULTURNI KOTIČEK
Mladina je vendarle aktivna — če ve, za kaj.
Po naročilu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je slovenska pisateljica Neža Maurer napisala besedilo, ki je namenjeno intenzivnemu proučevanju mirovne vzgoje. Njene pesmi, znane tudi na Koroškem, so ena sama poezija za mir.
Nasilje v vsakdanjem življenju, ki se izraža v družini, v šoli, na ulicah itd., nasilje, ki ga posredujejo mediji (predvsem televizija), agresivnost in brutalni mehanizmi v načinu današnjega življenja, to je pravzaprav tema nove gledališke predstave. Gre za sporočilnost humanistične vizije mladih, ki nočejo slediti taki brezupni podobi današnjega življenja.
Mladinci iz Slovenije in Koroške, ki obiskujejo slovensko gimnazijo in dvojezično trgovsko akademijo, so se v začetku aprila lotili z vso resnostjo tega gledališkega dela. Skoraj vsak dan so z režiserjem Zdravkom Haderlapom vadili, vztrajno delali in s tem pokazali, da je življenje mladih mogoče osmisliti s kuluro, z gledališko kulturo, ki se spoprijema z vsakdanjim življenjem. Vzgleden način, kako ustvarjati pogoje za kulturo miru in nenasilja.
„Sonce nima hlačk -aber jeder Lump sein
Dach“, je naslov predstave, ki isto misel izraža v dveh jezikih. Koroška realnost, bo morda kdo rekel. In res je, gibljemo se na jezikovni meji, ki je v pretežni meri - na žalost-tudi miselna pregraja. Ker ne želimo prezirati dvojezičnosti, jo tudi prakticiramo. Želimo tako pogovorno kulturo, ki ne vrednoti jezika, ampak tisto, kar z njim hočemo povedati.
Gledališka predstava, koreodrama, ki jo bomo videli v sredo, 26. maja v Mladinskem domu, je po svoji sporočilnosti tako izrazito močna, da so gib, koreografija, mimika in jezik povsem enakopravni izrazni elementi. Jezik sam ni odločilen kriterij za razumevanje predstave. Zato se prireditelji obračajo na oba naroda na Koroškem.
Igralci in igralke so mladinci, vendar predstava ni samo mladinska. Morda bo kdo mislil, da je samo za otroke, vendar je predstava, ki se obrača predvsem na odrasle z imperativom: „Naredimo ta svet spet bolj človeški, pustite nas, da bomo iz humanega sveta pravljic črpali energije za spodobno človeško življenje“.
dr. Janko Malle
Srečanje sosedov v Kotmari vasi
Društva obhajajo svoje obletnice, povabijo ugledne goste in blestijo z izrednimi prazničnimi ponudbami. Gorjanci so tokrat enostavno (že drugič) povabili sosede, da bi z njimi nekoliko prepevali. Srečanje sosednjih zborov, ki ga prireja vsako leto drugo društvo z Gur, je bilo letos spet v Kotmari vasi. Prišli so Vaščani iz Bilčovsa, MePZ iz Sel, MPZ Rausche-lesee čez Plešivec, zbor iz Vetrinjske gimnazije in kot pravi gost Pavri iz Šentanela onstran državne meje. Kot gostitelji so peli domači Gorjanci (mešani zbor in otroški zbor).
OBČNI ZBOR Glasbene šole
bo v sredo,
2. junija 1993 ob 20. uri
v Tischlcrjcvi dvorani Slomškovega doma v Celovcu.
Vodstvo GŠ
Tu bi bilo sporočilo lahko zaključeno, če ne bi bilo letošnje petje malce drugačno. Prvič je bila sestava zelo pestra, vsak zbor je pokazal svoje značilnosti - Gorjanci kljub majhnemu številu solidni, otroci prisrčni, prof. Kovačič blesteč, tehnično ne pretirano dovršeni, a sproščeni vaški pevci iz Gornje vesce; Selani pridni, zborovsko prijetni, lepo za poslušati in Šentanelski pavri pravo doživetje, domače ljudsko petje, podjunsko težaško, čustveno, preprosto.
Pa je bilo, vsaj za nas, še nekaj izredno prijetnega: prišli so tudi sosedje iz Vetrinja, gimnazijci s svojo profesorico, ki so želeli z nami prepevati, ker jim je slovenska pesem všeč in ker želijo, da mi spoznamo njihove. Kaj ni to čudovito, čisto brez politike, samo človeško! In to še ni vse! Prišli so tudi, celo že drugič, koroški nemški pevci in so se med nami počutili izvrstno, kot pravi sosedje. Pri prijetnem kramljanju po »uradnem« petju se je multikulturnost kar smejala - hvalevreden uspeh preprostega vaškega društva.	. .
Marijino petje v Ločah
Že tradicionalno, vsakoletno Marijino petje je bilo pretekli četrtek na Vnebohod v farni cerkvi v Ločah. Ta prireditev spada med stalnice, na kateri sodelujeta kulturni društvi obeh deželnih jezikov domačega kraja. Letos je bil prireditelj SPD „Jepa - Baško jezero“, obisk pa je nekoliko zaostajal za tistim izpred prejšnjih let. Gotovo bo treba iskati novih poti za ta okvir, ki bi bil predvsem za domačine same bolj privlačen. Na splošno je bilo pogrešati med petjem kakega instrumentalnega vložka, ki bi bistveno poživil podobne prireditve.
Po pozdravnih besedah domačega župnika mag. Stanka Olipa so menjaje se nastopile sodelujoče skupine.
Glasbeni uvod Radiških fantov je bil vsekakor poln svežine, njihovo petje odlikuje čustvena zavzetost in dobro usklajeni glasovi. MePZ „Dorfgemeinschaft
Latschach“, dobro znan le v ožji okolici, je z ubranostjo spet potrdil svojo kvaiteto. Močan zbor in predvsem vešča roka zborovodje sta garant za tak nivo. Cerkveni zbor Loče je dokazal, da je kljub raznovrstnim težavam ostal v polni meri zvest tradiciji svojih prednikov, ki so že pred dobrim stoletjem prepevali bogu v čast v Ločah. S svojim petjem se brez dvoma lahko kosajo tudi z ostalimi (žal redkimi) cerkvenimi zbori. „Gurktaler Viergesang“ je presenetil predvsem s svojimi občutno podanimi pesmimi, ki znajo v hipu pritegniti vsakega poslušalca in mu prepričljivo posredovati izpoved pesmi. Društveni MoPZ „Jepa Baško jezero“ je sodeloval že na mnogih Marijinih slavjih in se nadpovprečno dobro uveljavil tudi v nemškogovorečih krajih. Tukaj, v loški cerkvi, je ponovno dokazal svojo dominantno vlogo med domačimi kulturnimi dejavniki. Pa naj
so bili njegovi nastopi čestokrat tudi pod razburljivimi predznaki - že prvi zapeti akordi so potrdili: Uočano pojo!
Z občutenimi besedami sta povezovala Danica Urschitz in Adolf Weisch v obeh deželnih jezikih ter tako dokazala živo povezanost z narodom sosedom, katere se očitno	premalokrat
zavedamo. Tudi ORF je posnel del te prireditve, ki bo ponovljena v eni izmed prihodnjih oddaj. Po prireditvi so sodelujoči še nekoliko posedeli skupaj v hotelu Miillneritsch v Bačah. Upravičena bo na tem mestu pripomba - še dosti več takih skupnosti bi bilo potrebnih! V družabnosti so nas Radiški fantje presenetili z vrsto starih domačih pesmi, ki so nam skorajda neznane, Dorfgemeinschaft Latschach pa je z izredno občuteno zapeto pesmijo „N’mav čriez izaro“ napravilo našim rojakom globok poklon. Poklon, o katerem naj bi resno razmišljali in tudi sprejeli simbolično praženo roko.	c-
Smrt je kosila
Marjan Čertov
Kot smo pravkar izvedeli, se je na Velikem Kleku zgodila tragična nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. 33-letni Marjan Čertov, odvetnik v Beljaku in doma iz Slo-venjega Plajberka, je pri smučanju v Pallavicinijevem žlebu zdrsnil 500 metrov globoko. Zanj ni bilo več rešitve.
Huda, nenadomestljiva izguba mladega moža in očeta je prizadela vsakega, ki ga je poznal kot odprtega človeka. Bil je navdušen planinec in reden gost na koči na Arihovi peči.
Marjan Čertov je zapustil ženo Olgo in dva otroka, dveletno deklico, mlajši pa nima še niti mesec dni.
Družini, staršem, bratom in sestram izrekamo ob najhujšem udarcu usode naše globoko sožalje!
Jožefina Wutte
Prav tako nenadoma je umrla v Veselah 66-letna Jožefina Wutte, znana gospodinja na Urankovi
Miha Gabrijel-80 let
Visok življenjski jubilej bo 1. junija letos praznoval Miha Gabrijel iz Šentjanža v Rožu. Doma je v znani Tišlerjevi domačiji, ki je nudila streho nekdaj slovenski posojilnici, še sedaj pa koristi domače prosvetno društvo nekdanjo gostilno pri Tišlerju za svoje društvene prireditve. Miha Gabrijel je kot mizar in tudi kot gostilničar z gostoljubnostjo in s prijaznim nasmehom sprejemal goste, predvsem pa je pomagal domačemu prosvetnemu društvu. Želimo mu zdavja in še mnogo srečnih let!
domačiji. Do zadnjega je pomagala svojemu sinu in snahi pri vodenju penziona, katerega sta zgradila skupaj z možem Janezom-Lucem.
Pokojna je bila doma iz Prible vasi, potem pa se je poroočila v Vesele. Vsak jo je poznal kot izredno pridno, energično gospodinjo. Z možem sta vzgojila štiri
otroke in šele letos je svoje breme dela preložila na sna-hine rame. Fini, kakor so jo vsi poznali, se je rada smejala in njena gostoljubnost je bila znana daleč naokoli. Bila je dolga leta odbornica Zveze žena.
Pogreb bo danes, v sredo, ob 14.00 izpred mrtvašnice v Šentprimožu.
Možu Janezu Wutte-Lucu, otrokom in sorodnikom naše najgloblje sožalje!
Vabilo
Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru
vabi na
sklepno prireditev v petek, 28. maja 1993
Aj silil«
VKLENJENI PROMETEJ
1.	predstava ob 16. uri
2.	predstava ob 20. uri farna dvorana Št. Jakob
Ob 18. uri v šolskih prostorih srečanje ob petju in modni predstavitvi, nato zakuska.
SLOVENSKI Nadstrankarski
VESIMKS—
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom n^parodnopolitičnem interesu.
Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Slovenijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT.
Razočaranje po tekmi proti Celovčanom
SAK: Austria Celovec
1:1 WAC) pokazati svojim navijačem, da znajo zmagati tudi doma in se tako za kvalifikacijske tekme otresti kompleksa, da jim na domačih tleh ne uspe lepa tekma, predvsem pa ne prepričljiva zmaga.
PIŠE Eda Velik
SAK in Austria Celovec sta si prejšno sredo »bratovsko« delila točki. Tekma se je končala
Marko Wieser, edini, ki je znal izkoristiti priložnost proti Austrii Celovec.
Kvalifikacija
Predprodaja vstopnic za kvalifikacijske tekme je možna v vseh Posojilnicah. Za domače navijače bo rezervirana tribuna. Vse tekme bo dvojezično v živo prenašal radio ORF.
Prijave za vožnjo v Zgornjo Avstrijo v soboto, 12. junija 1993, so možne na vseh Posojilnicah najkasneje do 5. junija 1993. Avtobusi vozijo iz vseh večjih krajev	južne
Koroške.
z 1:1. Predvsem navijači, ki jih je na domače tekme itak vedno manj, so bili razočarani nad tem »kooperacijskim« rezultatom.
Ali SAK res ni zmogel na domačih tleh premagati dokaj slabe Austrije? Pri Celovča-nih sta bila edino dobra vratar Phillip in libero Hrstič, ki je dal gol za Austrijo iz enajstmetrovke po prekršku vratarja SAK Prescherna v kazenskem prostoru.
Po tekmi na priprave
Kaj je bilo z napadalci SAK, ki so se izkazali tudi tokrat kot mojstri v zapravljanju možnosti? Do konca prvenstva imajo slovenski nogometaši doma še dvakrat priložnost (proti VSV in
V	petek, 28. 5. 1993, ob 18.00 uri se bo začela tekma proti VSV-u. Predvsem v spomladanskem delu prvenstva so
' se Beljačani povzpenjali na lestvici više in više in si z zmago pretekli konec tedna osvojili na lestvici drugo mesto. Vsekakor nasprotnik, ki bo terjal konec tedna od slovenskih nogometašev vse moči.
V	zimskem prestopnem roku je SAK zapustil W. Urschitz, ki igra sedaj v vrstah Belja-čanov in ki se že veseli srečanja s starimi prijatelji. Prizanesel jim pa zagotovo ne bo.
Se isti večer pa se
bodo igralci SAK odpravili na priprave v Vrbo. Binkošti bodo preživeli v Sloveniji in se potili za boljšo formo, ki naj bi se stopnjevala do prve kvalifikacijske tekme 12. junija na Gornjem Avstrijskem.
Tamkajšnji nasprotnik še ni določen, kajti za prvo mesto se borijo kar tri moštva, ki imajo trenutno enako število točk:	March-
trenk, Traun in Braunau. Drugače pa je s štajerskim nasprotnikom Flavio Solvo, ki nedosegljivo vodi dve koli pred koncem prvenstva.
Skromna zmaga proti Mölltalu
SAK-Mölltal ............ 1:0
V tekmi med koroškim prvakom in predzadnjim na lestvici FC Mölltalom je slovenskim nogometašem uspela skromna tekma. Edini gol za SAK je dal že v enajsti minuti E. Galo, nato pa je potekla tekma brez večjih možnosti za zadetek tako za slovenske atlete kot tudi za domačine. S tem pa so ostali tudi v 29. tekmi
neporaženi in obdržali rekordno prednost enajstih točk. SAK je nastopil v tej tekmi brez sedmih standardnih igralcev, tik pred koncem tekme pa se je težje poškodoval igralec-tre-
Podliga vzhod
ner dr. Ramšak.
SAK je igral v sledeči postavi:	Preschern;
Popovič; A. Sadjak, Zanki; Sienčnik; Wölbl, Galo, Ramšak, Blajs; M. Hober, Wieser (78. Fera).
Železna Kapla : St. Leonhard ......... 1:1
Kljub premoči in obstoj v podligi. zasluženemu vodstvu Tekmi Bilčovščanov Kapelčanom ni uspelo in Žitrajčanov sta se osvojiti obeh zanje tako končali neodločeno 0 : važnih točk. Nasprotni- 0. Obe tekmi sta bili na kom je v kontru uspelo nizkem nivoju, tako, da izenačiti in tako poko- so bili gledalci hudo razpad zadnje upe za očarani.
1.razred D
Dobrolčani zapravili možnost za vstop v podligo.
S porazom doma proti Galiciji (1 : 2) so igralci Dobrle vasi sedaj že štiri točke za vodečim Rudo in kot vse zgleda, ne bodo dosegli cilja - vstop v podligo, ki so si ga stavili v začetku sezone.
V zadnjem času so imeli dosti poškodovanih, gotovo pa jim je manjkal Velik, ki je zaradi bolezni (rdečica na nogi) bil v bolnišnici in tako ni mogel pomagati svojemu moštvu v zadnjih tekmah.
Izredno razpoloženi pa so tokrat bili Selani, ki so v štadijonu pod Košuto premagali moštvo St. Paul s 6: 1.
Globasnica je igrala doma proti Eitwegu neodločeno 2 : 2, Šmihelčani pa so v Labotu izgubili s 6 : 0.
Franci Wieser zopet boksa
Na dvoboju med vice in pridno treniral. Koroško in Slovenijo je V svojem prvem nasto-ponovno nastopil Fran- pu je že po 90. seči Wieser, ki je z kundah premagal svo-boksanjem že prenehal, jega nasprotnika K.O. sedaj pa ponovno na- Koroška je premagala taknil boksarske roka- Slovenijo z 10 : 8.
Slovenski kegljači na ledu praznujejo
Predsednik Zveze za kegljanje na ledu Slovenije Srečko Strajnar
Kegljanje na ledu je v Sloveniji prisotno 40 let, saj prav letos praznujeta svoj jubilej kluba za kegljanje na ledu Jesenice in Bled. Predsednik Zveze za kegljanje na ledu Slovenije Srečko Strajner je povedal, da so v dolgoletnem delovanju Zveze in klubov za kegljanje na ledu tako posamezniki kot ekipe dosegali solidne uspehe. Tudi naslovov evropskih prvakov so bili deležni slovenski klubi in posamezniki. Z načrtnim delom, predvsem pa z ustanavljanjem novih klubov po Sloveniji pa so dani pogoji za še večji razmah tega športa.
Kegljači na ledu ne počivajo, saj bodo že predvidoma v petek, 28. maja letos, organizirali drugo odprto prvenstvo Republike Slovenije v metu na daljavo na asfaltu za leto 1993. Tekmovanje se bo začelo ob 17. uri na asfaltnem terenu v protokolarnih objektih na Brdu pri Kranju. Tekmovanje organizira Zveza za kegljanje na ledu Slovenije pod pokroviteljstvom delovne organizacije Petrol Toe Kranj in v izvedbi Športnega društva Planica, sekcije za kegljanje na ledu. Na 2. državnem prvenstvu v metu na daljavo na asfaltu lahko nastopajo člani klubov-sekcij za kegljanje na ledu, ki so včlanjeni
v Zvezo za kegljanje na ledu Slovenije. Klubi-sekcije lahko prijavijo za to tekmovanje neomejeno število tekmovalcev. Na tem prvenstvu bodo sodelovali tudi tekmovalci iz Avstrije. To pa je tudi priložnost, da vidimo mojstre iz Avstrije, ki so tudi Evropski prvaki. Obenem pa bo to tudi primerjava dosežkov slovenskih tekmovalcev z dosežki Avstrijcev.
Besedilo in slika Lojze Kerštan
SPD „Zarja“ in
SPD Celovec vabita na
obisk pri Svetem duhu (Solčava) na binkoštni ponedeljek, 31.5.1993
Odhod iz Železne Kaple ob 8.00, vožnja z osebnimi avtomobili do Šentle-narta, nato pešpot čez mejo k Svetemu duhu (romarski dan).
S seboj vzemite: potni list, primerno obutev in nekaj popotnice.
Vabljeni v čimveč-jem številu!