Ljubljana, nedelja, 12. januarja 1958 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SEI LETO XXIV. Stev. 9 IZDAJA IM TISKA Časopisno zalo2nisko PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA* direktor podjetja LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC List izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev .fcJUDBKA PRAVICA* USTANOVLJENA 4, OKTOBRA ItM - um NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJAJTA KOT l »-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA USI KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1951 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* SEJA ODBORA ZA PROSVETO TN KULTURO LJUDSKE SKUPSClNE LRS Proračun in položaj inštitutov sredstva predvsem tistim organizacijam in ustanovam, ki imajo kakor koli opravka s splošno vzgojo, prosveto in kulturo, ne da bi seveda pri tem bile omejene v svojem delovanju poklicne kulturne ustanove in znanstveni zavodi. Ljubljana, 11. jan. — Danes je in pod pritiskom konkretnih dej- T Prostorih Ljudske skupščine stev novega proračuna se bodo LRS odbor za prosveto in kulturo morali inštituti v glavnem sami Razpravljal o proračunu za tekoče vzdrževati, oziroma se najtesneje leto ter o predlogu zakona o znan- povezati z gospodarskimi organi- 81 ven ih zavodih in o predlogu zacijami in pri njih najti potrebna a 0 sPrernembah odloka o sredstva za svoje delo. Vendar pa v Ljubljani. Pred pričetkom ta, sicer potrebna preorientacija, Razprave so počastili spomin po- ne skriva v sebi nevarnosti, da bi -lojnega dr. Ferda Kozaka, dolgo- se naši znanstveni zavodi in in- letnega člana tega Odbora. stitucije ne mogli tudi v prihodnje “ spremembe predlogov ne bi pri Obrazložitev proračunskih po- posvečati čistemu znanstvenemu v po£tev pije s0 Se člani od- tavk za inštitute in kulturne usta- delu. 2e obstoječi sklad Borisa bora pomudili v glavnem spet ob ove je podal član Izvršnega sveta Kidriča ima namreč letos na raz- probiemu podpore slovenski knji- j ^oris Kocjančič. Proračun nikakor polago dokaj višjo vsoto, ki je na- g^ jn sjcer prav na osnovi obrazlo- proračuna, ki izrecno po- Razprava v odboru se je sukala v mejah manjših pripomb, kajti! zaradi omejenih možnosti bistve- ni mogel upoštevati želja in potreb menjena predvsem za pospeševa-Kulturnih ustanov in znanstvenih nje tistega dela znanstvenih raz- j - Inštitute ' ' kršni je pdboru, rezultat dejanskega stanja sredno zainteresirana. in«f+T“‘ U3U111UV 111 znausivcimi uje Liat,cS<» --- udarja skrb za tisti del kulturne ‘sntutov; zato je v obliki, v ka- iskav, za katera naša gospodarska cjejavnosti, ki je namenjena širo-rSni je bil predložen v razpravo podjetja in industrija niso nepo- kim drogom ljudi. Poslanec Ivan te- -.uiMii uBjaiuircB« »““j« -------------— , . Bratko je izrecno poudaril, da so c sa le vskladiti najnujnejše V obrazložitvi je Boris Kocjan- jetognje dotacije knjigi več kot za Potrebe z realnimi možnostmi. čič nadalje poudaril, naj bi letoš- pojovjco manjše kot pred dvema Po novem zakonskem predlogu nji proračun zagotovil potrebna jetoma hkrati pa so nekatere naše tiskarne že povišale svoje usluge do 20 %. Vse kaže, da se bo podražil tudi papir, kar bo oboje občutno vplivalo na ponovno podražitev knjige, ki je že pri sedanji ceni resnično težko dostopna širokemu krogu bralcev, čeprav je prav knjiga najprimernejše in najzanesljivejše sredstvo za široko vzgojo in sr######## Predlog republiškega proračuna za leto 1958 sprejet Sprejela sta ga oba odbora za proračun Ljubljana, 11. jan. — Danes! nib sredstev ali kako drugače lzobrazbo Napačno bi bilo za ta-»v, °pa skupščinska odbora za našlo vsaj toliko sredstev, da bi stanje iskati krivdo v založ-n nadaljevala obravnavo j nadaljevali gradnjo ceste Dravo- ništvu kajtl je_t0 se ne more odloga republiškega proračuna j grad—Prevalje, saj je to naša dvojiti od obstoječih gospodarskih Dnet , 1958. Spričo tega, da se najslabša republiška cesta. Ker predpjsov in splošnega stanja, ki Dri < tako v Proračunu kot j letos postavke za to cesto v re- nikakor ne vpiivata na možnosti tjh.^esticijah še v predlogu te- publiškem proračunu m, je od- kakršne kob p0Cenitve knjige. Od-skri .Pretresli z razpoložljivimi, bor menil, da bi moral proračun bor menk d^ b; stanje sloyen-hil^rhi. sredstvi, v razpravi ni! za prihodnje leto to upoštevati, i ske knjige, ki je zaradi najrazlič- 1opu bistvenih pripomb k pred-1 Oba odbora stas^lasno tako ne-ših razlogov v dokaj težavnej- pe°tosti je potisnila v ozadje tudi mir, zlasti pa nadaljevali razpra-Proiz^® Proračunski odbor Zbora v načelu kot v posameznih po šgm položaju kot knjiga v drugih za ZDA tako pomemben dogodek, vo o razorožitvi,« se je glasila se ml i v PriP°ročil, naj bi glavjih glasovala za predlog pro repubhkah, vsekakor morali upo- j kak0r je predsednikova poslanica ena izmed pripomb, ki je sprožila °roa še letos iz privarčeva- računa. «• števati in temu primerno nekaj Kongresu Tisk, radio, televizija, celo serijo drugih: Kaj misli »Se letos bodo pred Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani uredili čelno stran. — Del stare ‘cerkve — Plečnikove mojstrovine — so že delno prenesli v bližino Vodovodne ceste. Tam, kjer ie bil ta del, bo zrasel 50 m visok obelisk, ob njem pa bo na pol pokrit paviljon, ki bo delno zasteklen. V njem bo nekak informacijski biro. Pred paviljonom bosta dva majhna okrasna bazena, ki bodo prek njiju zgradili mostičke TOČA NOVINARSKIH VPRAŠANJ V AMERIŠKEM ZUNANJEM MINISTRSTVU Dulles nepremično proti novim sovjetskim razorožitvenim postavkam Washington, 11. jan. (Tanjug). Zadnja sovjetska nota s predlogi o ublažitvi mednarodne na- Predsednik Eisenhovver je po- j ZDA. Pomen Bulganinovega pi-svetil v svoji poslanici veliko po- j sma je bolj v izbiri časa za nje-zornost potrebi, da bi delali za govo objavo kakor v njegovem ......... bistvu. Dulles je izrazil mnenje, da so potrebne »ustrezne priprave«, da bi zagotovili zaželene sadove konference na najvišji rav- ukreniti, da bi cena knjige - če | z,!nanje ministrstvo in sam zu- državni sekretar o nevtralizaciji ni, ki se Bulganin zanjo zavzema, že ne more postati dostopnejša : nanjj minister Dulles, »vsi so zelo Nemčije? — Ali je zunanje mini- - ’ -•---------------------------------------------------------- širšemu krogu ljudi — vsaj ostala na sedanji višini, ki je že dovolj visoka. Odbor je tudi razpravljal o predlogu odloka o spremembah prejšnjega odloka o SNG v Ljubljani. Glavne razlike med sedanjim predlogom in prejšnjim odlo-Mestnem gledali- kom so v zvezi z zakonom o poklic-Jču jugoslovanska nih gledališčih iij v bistvu bolj krstna predstava formalnega značaja, tako da sta-tragične komedije tuša našega osrednjega gledališča »Obisk stare go- bistveno ne spreminjajo, jpe«, ki jo je na- Obrazložitev predloga zakona o znanstvenih zavodih je podal član Izvršnega sveta Milko Goršič. Nje- Sinoči Je bila v ljubljanskem zaposleni z ugotavljanjem bistva, strstvo opustilo sleherno opo-cilja in posledic note predsednika žici jo, vsaj nebistveno, glede raz-sovjetske vlade ter s proučeva- orožitve, tako da bi lahko na-njem različnih elementov, ki bi daljevali razgovore? — Ali je prišli v poštev za odgovor na po- sploh dal ameriški veleposlanik v plavo sovjetskih predlogov«. ' Moskvi kakšno pobudo za pred-Na sinočnjem sestanku z novi- hodne stike po diplomatskih ka-n&rji se je znašel Dulles v dokaj nalih? — Ali so kakšni načrti o težavnem položaju. Zastavili so ameriški pobudi spričo dejstva, mu 26 vprašanj in izmed teh se da ZDA po mnenju kongresnih jih je 17 nanašalo na ameriško- kritikov samo reagirajo na so-sovjetske stike v luči zadnje so- vjetsko pobudo, namesto da bi vjetske pobude. Novinarji so bili bili nasprotno? — Na podlagi ti-vztrajni v zahtevah, naj jim po- stega, kar je državni sekretar jasnijo uradno stališče o tem naj- rekel, bi lahko domnevali, da je kaj malo navdušen za kakršne- rarski dramatik — važnejšem mednarodnem proble- Friedrich miren- Izvršnega s,ve^a Ml.lko Goršič. Nje- mu ZačeU g0 z značilnimi infor. koii razgovore s Sovjetsko zvezo, matt V glavni gova °b/a?l0Zltev in jedro/^Zpra'i mativnimi vprašanji. Ko pa so Dulles je izjaVil, da se v moški vlogi Je Va pravzaprav nadaljeva- j jim siecjiii odločni zanikalni od- najnovejši Bulganinovi poslanici kot gost nastopil n-|e razprave o proračunu in sta- govorl glede sestanka najvišjih ponavljajo prejšnji sovjetski pred-gtano Sever v j nf inštitutov. Predvidene precjstavnikov in možnosti dolo- logi in da so bili objavljeni zdaj rlavni ženski vlo- dotacije za naše znanstvene zavo- žene spremembe v ameriškem samo zato, da bi se zmanjšal H na Ruša RoJče- ietos, s ] za Pol°vico gledišču o razorožitvi, je postalo učinek »Eisenhowerjeve poslanice ji pa Ruša Bojce maniSp kot ]anf _ ,ani R4100ooo. F 'ameriškemu kongresu« o položaju ra. Predstavo, ki |o je režijsko pripravil Jože Tiran, |e občinstvo toplo sprejelo manjše kot lani, - lani 84,100.000, vzdušje živahnejše, letos 47,000.000 — kar nujno narekuje čiril tesnejšo povezavo teh ustanov z gospodarskimi organizacijami, ki s svojimi naročili lahko pripomorejo do polne in neovirane dejavnosti. Naši trije največji znanstveni inštituti, ki so že doslej tesno sodelovali z gospodarstvom in industrijo, to so kemični Inštitut »Borisa Kidriča Romunska skupščina je izvolila dosedanjega zunanjega ministra Gheorgha Maurerja za novega predsednika svojega Prezidija Bukarešta, 11. jan. RRFn r.- Inštitut za električno gospodar- Za n°vega predsednika Prezidija FESTIVALOM ZNANSTVENIH IN TEHNIČNIH FILMOV stvo ter Inštitut za turbinske stro- i Velike narodne skupščine Romu- je, katerih ustanovitelj je bila n'ie ie Lil danes izvoljen dosedanji zunanji minister Jon Gheorghe Velik vzgojni problem Akademija znanosti in umetnosti, naj bi se po novem zakonskem predlogu tesneje povezali tudi z Univerzo, in mimo znanstvenega Beograd, 11. Jan. (Tanjug) — Pod pokroviteljstvom pred- posvečali skrb tudi pedagoškemu sednika Ljudske tehnike Franca Leskoška, člana ZIS, bo od • 5o 28. februarja v Beogradu mednarodni festival znanstvenih in tehničnih filmov. Prijavilo se Je 14 dežel, med "Jiml LR Kitajska, Italija, Mehika, ZSSR, Velika Britanija, češkoslovaška, Francija in Poljska. delu, kar bi se formalno odražalo tudi v tem, da bi poslej mimo Akademije znanosti in umetnosti Maurer. Predlagal ga je prvi sekretar Delavske partije Ghe-orghiu Dej. Maurerja so Izvolili na današnji izredni seji Skupščine, ki je bila sklicana po smrti dosedanjega predsednika Prezidija dr. nastopala kot njihova ustanovite- i Petru Groze, soglasno izvolili za lja tudi Univerza v Ljubljani in ' predsednika Prezidija. Preden so pred_„ . .. Izvršni svet Ljudske republike začeli glasovati, so poslanci z eno- ip 1 LT Franc Lesko- izobrazbo, njihovo stalno lzpo- Slovenije. C. Z. ' minutnim molkom počastili spo- Taml. v Pogovoru z urednikom1 polnjevanje in spremljanje raz-1 Štva P°tTvalil pobudo dru- voj a sodobnih tehničnih in znan-ra to • a. Tesla«, ki organizi- stvenih pridobitev. Prikazovanje »Cip ^Reditev. ; filmov te vrste na širšem torišču, skošekJ stivala,« je rekel Le- kakor predvideva organizator fe-kanski’ *'le’ opozori na veli- stivala, z željo, da prikažemo so-nega i P°men znanstve- dobne znanstvene in tehnične nični n. tehničnega filma v teh-1 pridobitve delovnim ljudem Ju-Lrednosr zbl in na Mie8°ve goslavije, je samo del splošnega mi sr ' pred ostalimi vzgojni- prizadevanja in naporov skup-mnogo hit Llmom lahko nosti in družbenih organizacij za Lojasnim^hitreje in bolj nazorno tehnično izobrazbo ljudstva. Proces* f tehnološke in druge | Imamo objektivne razloge za raznih proizvodnii. funkcije to, da doslej v šolah, tovarnah in stvene t [OJ'xV| naprave, znan- drugih ustanovah nismo dovolj bitve S , cne in druge prido- izkoriščali znanstvenih In teh-način v„Sl)Cer, na zel° popularen ničnih filmov. Eden izmed razlo-^a fiirnetS a "a’ sP°dbudi na- gov je pomanjkljiva usmeritev ter zim? Proizvodna podjetja filmskih proizvodnih podjetij na družbene eresirane državne in snemanje ta"kšnih filmov. Tudi iUZDPnp r\v ouciiiaujc tnaaum iuui eab izci ,i„,, ,an,e’, da bodo poma- naši kinematografi jim doslej ni-zelo nomp k' k-*00 filme, ki so so posvečali dovolj pozornosti, bližamo ^ sredstvo, da pri-1 Na koncu je Franc Leskošek lovnim Hud311 ln tehniko de- izjavil, da sredstva, ki jih daje Razvoi . ‘ skupnost za proizvodnjo te vrste bteva snri* nfY^' *n tehnike za- filmov v primerjavi z drugimi Proizvajalnm Ve, Ra naraščanja filmi ne zadostujejo, kar je tudi naših H,]di v ?aši deželi od vplivalo na slabo zanimanje za nogo širšo tehnično inemanje takšnih filmov. (Tanjug), min pokojnega predsednika. Pred sednik Skupščine Constantin Per vulescu je imel krajši govor o zaslugah Petra Groze v boju romunskega ljudstva za demokratične pravice in neodvisnost Potem so Pervulescu in drugi govorniki pozdravili prisotne delegacije tujih dežel, ki so se udeležile pogreba predsednika Groze. Zasedanju Velike narodne skupščine je prisostvovala tudi jugoslovanska delegacija. Po izvolitvi novega predsednika Prezidija je bila seja zaključena. Arbitraža, toda na obe plati Kairo, 11. jan. (Tanjug). Vlada proučuje zdaj naj novejši britanski predlog, naj bi se finančna pogajanja med obema deželama nadaljevala konec tega meseca. Pogajanja v Rimu so bila prekinjena v decembru, ko je Velika Britanija zahtevala, naj Egipt privoli v »nevtralno razsodišče« za ocenitev britanskega premoženja v Egiptu. Velika Britanija si- »Zahod ne namerava spremeniti svojih predlogov o razorožitvi, ki jih je sprožil v ožjern razoro-žitvenem odboru OZN v Londonu,« je izjavil Dulles. Vso krivdo za prekinitev razgovorov o razorožitvi v okviru OZN je prevalil na Sovjetsko zvezo in izrazil upanje, da se bodo pogajanja »pod pritiskom svetovne javnosti« nadaljevala. O zadnjem Bulganinovem pismu je potem dejal, da ga še ni prebral in da ne ve, ali sovjetska vlada predlaga sklicanje državniške konference tudi v primeru, da še ne bo znan odgovor vseh povabljenih dežel. Dulles je obvestil novinarje, da Stalni svet Atlantske zveze .v Parizu proučuje poljski predlog o jedrski demilitarizaciji Srednje Evrope. Po Dullesovem mnenju opustitev eksplozij jedrskih bomb, o katerih je govora v sovjetskih predlogih, še ne pomeni niti najmanjše omejitve oboroževanja. Z zahodno politiko nezadovoljni »New York Times« meni, da je »skrajni čas«, da Zahod opusti igro »mačke z miško« in da odgovori Sovjetski zvezi s predlogi, ki bi bili epako »smeli in oprijemljivi«. Prihodnji teden odgovori zahodnih dežel Bulganinu Pariz, 11. jan. (AFP). Po sinočnji seji Stalnega sveta Atlantske zveze v palači Chaillot so zatrjevali, da "bodo ZDA, Velika Britanija, Francija, Belgija in Italija nemara že prihodnji teden odgovorile na obe pismi, ki jih je poslal sovjetski ministrski predsednik Bulganin v decembru in pred dnevi vladam zahodnih držav. Druge članice Atlantske zveze, ki še niso dokončno sestavile svojih odgovorov, bodo odgovorile hkrati na Bulganinovo decembrsko pismo in na pismo z dne 9. januarja. Stalni svet Atlantske zveze pa bo drugo Bulganinovo poslanico še proučil. Ce bodo ugotovili, da vsebuje nove elemente, bodo dežele, ki bode odgovorile na prvo poslanico prihodnji teden, sporočile sovjetski vladi še dodatni odgovor na drugo poslanico. Ze pripravljeni odgovori na Novi čilski poslanik v Jugoslaviji Enrico Bernstein (drugi od desne) ob prihodu v Beograd cer vztraja pri tej zahtevi, Egipt Bulganinove predloge vsebujejc jo bo zavračal »vse dotlej, dokler nekatere pozitivne misli in izra- ne bo Velika Britanija privolila žajo pripravljenost na razgovore v nevtralno razsodišče, ki bo ocenjevalo škodo, prizadejano med predlanskim napadom na Egipt«. »Al Akbar« poroča, naj bi po mnenju egiptske vlade britansko premoženje ocenili pooblaščeni pravniki obeh dežel. To naj bi veljalo tako za nacionalizirano premoženje kot tudi za dobičke VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, 12. jan. 1958 Oblačno vreme s padavinami ponoči, ki bodo prešle v sneg. Temperatura okoli 0, na Primorskem okoli 5 stopinj Celzija. Frontalne motnje se še zadržujejo nad Alpami. Francijo pa je že zajel v ali izgube družb, ki SO bile lani j višinah hladnejši zrak, ki bo Jutri tudi sekvestrirane. I že nad našimi kraji. Za boljšo ureditev plačnega sistema v PTT službi Z občnega zbora sindikata PTT uslužbencev in delavcev Slovenije Celje, 11. januarja — V dvorani Okrajne zadružne zveze v Celju je bil danes letni občni zbor sindikata PTT uslužbencev in delavcev Slovenije. Razen delegatov iz vse Slovenije, ki so zastopali blizu 4000 zaposlenih pri PTT, se je zbora udeležil tudi predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Janko Rudolf. Razen nekaterih splošnih smer- še o strokovni vzgoji zaposlenih, nic(o.gospodarskem in družbenem kjer naj sindikalne organizacije razvoju pri nas ter neposrednih j čimbolj pomagajo ter omogočijo, nalogah PTT delavcev in usluž- da bodo njihovi člani opravilij mačem trgu blago, ki je bilo pri- IZ POGOVORA NA TISKOVNI KONFERENCI TEKSTILNA INDUSTRIJA NE BO ZVIŠEVALA CEN Podjetja so pripravila bogato kolekcijo novih vzorcev za spomlad in poletje Zadnje mesece smo mnogo razpravljali o preskrbi s tekstilom in o njegovih cenah. Zaradi forsiranega izvoza je lani v jeseni na domačem trgu zmanjkalo nekaterih vrst me-tražnega blaga. Nato je bil izvoz docela ustavljen. Zdaj se preskrba spet normalizira. Hkrati pa je stopilo v ospredje vprašanje, kako plasirati na do- bencev je predsednik teritorialnega oddelka sindikata PTT uslužbencev in delavcev Slovenije Ivan Šlosar v svojem poročilu omenil še nekaj drugih važnih vprašanj. V odnosu na druge gospodarske organizacije pri nas so PTT delavci razmeroma slabše plačani, če upoštevamo, da je neposredna materialna zainteresiranost proizvajalcev ozko povezana z delovnimi nalogami PTT, je povsem umljivo, da so na občnem zboru tako obširno razpravljali o tem. Minulo leto je znašala povprečna mesečna plača v PTT zaposlenih 9950 dinarjev. Ce pa jim dodamo še eno in pol plače iz dobička, znaša povprečje 11.250 dinarjev. Ogromna večina prejema take plače, kot jih ima priučena delovna sila v ostalih gospodarskih vejah. Nasprotno pa je v PTT stroki večina takih delovnih mest, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba. Zaradi prenizkih plač je v minulem letu zapustilo PTT stroko 112 uslužbencev in delavcev. Drugam odhajajo predvsem dobre in izurjene moči, kjer dobivajo boljše prejemke. Sindikalne organizacije bodo torej morale odločneje vplivati na organe delavskega upravljanja in tehnična vodstva, da čimprej dosledno izvedejo analitično oceno delovnih mest, da izpopolnijo tarifne pravilnike v zvezi z novo delitvijo dohodka ter da se uvede dosledno plačevanje zaposlenih po njihovem delovnem učinku. Na zboru sindikata PTT uslužbencev in delavcev Slovenije so med drugim mnogo razpravljali potrebne strokovne izpite in se pravi j eno za izvoz, ki pa ne sploh intenzivneje izobraževali. ustreza zahtevam naših potrošnikov, se pravi, kako prodati za izvoz pripravljeno surovo platno, ki ga zaradi omejenih zmogljivosti naših oplemenjevalnic ne kvadratnih metrov, moremo oplemeniti, ali pa razno ne industrije ne bo mOč v celoti izkoristiti zmogljivosti na primer j za surove tkanine, tiskano blago ali klot, ki presegajo domače potrebe. Po drugi strani je v jugoslovanskem merilu predvideno povečanje proizvodnje bombažnih tkanin od 200 na 230 milijonov POCENITEV, TODA NE NA RAČUN KVALITETE! Na tiskovni konferenci, ki jo je priredilo Združenje tekstilne industrije pred bližnjo veliko Kongres Svobod bo konec januarja v Mariboru Včeraj je bila v Ljubljani pri t;skano blago v vzorcih in dese- Predsedstvu Zveze Svobod in nj^ izdelanih za Burmo ali Indo- prosvetnih društev Slovenije ti-i nezjj0 .j,eksfl|na jn(justrija sepri-skovna konferenca, na kateri je ^0jujej zlasti za gtudij vzorcev in j razgovor nanašal tudi na vpraša- svetnega dela v Sloveniji v zvezi (jesenov ter zahtevanih kvalitet, j nje cen. predstavniki tekstilne potem pa je na mah prišlo do, industrije so v tej zvezi jasno in « —i >-■ * odločno izjavili, da tekstilna in- z bližajočim se kongresom Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Kongres bo 25. in 26. jan. letos v Mariboru. Poleg podrobnega tajniškega poročila o dejavnosti Svobod bodo na kongresu prebrani tudi referati o izobraže- »Glembajevi« v budim-peštanskem gledališču popolne ustavitve izvoza, ki gre na škodo komaj pridobljenega ugleda naše industrije na zunanjih tržiščih, kjer nam zdaj naročniki očitajo, da smo nezanes-... . ljivi dobavitelji, in zahtevajo od- vanju odraslih, o amaterstvu o škodnlno za neizvršene dobave, ekonomskih problemih društev in i referat o odnosih med delavci in Lani smo iz Jugoslavije izvo-inteligenco. Glavno delo kongresa zili okrog 50 milijonov kvadrat-pa bo delo v posameznih komisi- nih metrov tekstilnega blaga, za jah. Tako je pričakovati, da bo letos pa je določen le kontingent mariborski kongres Svobod izra-j 10 milijonov. Pri tako omejeni žito delovni kongres. količini izvoza po mnenju tekstil- TZ PERSPEKTIVNEGA PLANA RAZVOJA RIBIŠTVA ' Milijardo dinarjev za rekonstrukcijo obratov za predelavo rib dustrija nima povoda zviševati cen. Se več. Diskusija je pokazala, da trgovina čedalje močneje pritiska na industrijo za znižanje cen in v mnogih primerih prihaja celo z zahtevo, naj industrija cene zniža na škodo kvalitete. Tako zahteva na primer za določene artikle nižjo ceno, če ne drugače s tem, da se blago tke bolj redko in v manjši širini. Medtem ko gre v zunanjem svetu tendenca za povečanjem širine blaga in je za bombažne tkanine običajna širina 90 cm, znižujemo pri nas širino pod 80 cm in pod 75 cm, pri cicu pa naj bi znižali širino celo na 65 cm. Ne glede na to, da se z redkejšim tkanjem v manjši širini doseže le navidezno znižanje cen, pomeni tako zoževanje širine čedalje slabše Split, 11. jan. (Tanjug). - z izvozom leta 1956 malone dva-1 ‘^S^ltetev TuS S perspektivnim planom raz- krat večja in da bo znašala nad ngm kažej kako Srebni vaja mdustnje za predelavo pet milijonov dolarjev Takšno h, s+J,n(1arHJ]. rib je predvideno, da bodo povečanje izvoza presnih rib in znašale investicije v to panogo ribjih konserv, ki sodijo med naj-v letih 1957 do 1961 približno boljše na svetu, bo možno, ker milijardo. Tega denarja ne bomo modernizirali ribolovna bomo porabili za zgraditev no- sredstva in investirali v rekon-vih tovarn, marveč zgolj za strukcijo tovarn za predelavo rib rekonstrukcijo obratov. približno milijardo. I bi bili standardi tudi za tekstil. SUROVIN BO DOVOLJ Za povečanje proizvodnje bombažnih tkanin na 230 milijonov kvadr. metrov bodo letos zagotovljene vse potrebne surovine. Ker naše predilnice ne morejo dati toliko preje, bo morala Jugoslavija dati del bombaža (okrog 5000 ton) v uslužnostno predenje v Inozemske predilnice. Tudi celulozne volne bo dovolj, ker je začela obratovati nova tovarna I (nasproti 480 din v inozemstvu), bi to pomenilo, da celulozna volna ' ne bo cenejša kakor bombaž. I 'INDUSTRIJA JE PRIPRAVILA OBSEŽNO KOLEKCIJO NOVIH VZORCEV Združenje prireja od 14. do 17. t. m. v dvorani kina »Union« v Ljubljani elitno modno revijo predvsem z namenom, seznaniti trgovino kakor tudi potrošnike z novimi vzorci blaga in drugimi novitetami, pripravljenimi za pomladno in poletno sezono. Prvotno je industrija nameravala po kazati trgovini te pripravljene vzorce že v decembru na posebni razstavi zaprtega tipa, vendar bodo tako razstavo lahko prire dili šele konec tega leta. Revija naj predvsem pomaga trgovini, da bo bolje kakor doslej opravljala vlogo posredovalca med industrijo in potrošniki. Po mnenju tekstilne industrije trgovina zaostaja za razvojem mode in zato ne more vselej ustreči željam potrošnikov. Ena izmed slovenskih tovarn je na primer lani izdelala posebno vrsto tkanin v naj novejši modni barvi, pa jih trgovini ni mogla prodati. Ljubljančanke so se kmalu zatem vozile v Trst. da so tam kupovale tako blago. Za prihodnjo sezono so tekstilna podjetja izdelala veliko število novih vzorcev in kvalitet v raznih barvah in desenih in hočejo zdaj na modni reviji pokazati, da v tem oziru vsaj letos ne bo prav nič zaostajala za inozemstvom. Nujno pa je, da se trgovina pravočasno orientira in odloči ter si to blago pravočasno zagotovi. Trgovina bo imela pri-j ložnost spoznati ne le uporabnost novih vzorcev, ampak*hkrati tudi, kaj je ljudem najbolj všeč. S. _. . ... .. . . . Ze lani, v prvem letu perspek- &ta>-kcynJ&kl menijo, da bodo ti , t š ribištvo in Gledališče v Budimpešti bo ! lahko potem tovarne za predelavo g™! ‘ta 29. t. m. uprizorilo delo Miroslava rib vzdolž jadranske obale prede- *bja Industrija močno napredo- Krleže »►Gospoda Glembajevi* v lale vse količine domačih in še vala» ® f leto 1957 režiji Bojana Stupice. Režiser je nekaj uvoženih rib. Po- zgraditvi za najboljše povojno leto v na- izjavil madžarskim novinarjem, | novih ribiških ladij in moderniza- šem pomorskem ribištvu. Po še da bodo madžarski igralci s svojo I ciji ostalih ribolovnih sredstev, nepopolnih podatkih so ujeli naši viskoze v Ložnici. Kvaliteta te umetniško potenco omogočili, da! kar se bo zgodilo do leta 1961, ribiči lani za 16 °/o več rib kakor [ domače celulozne volne zaradi bodo delo Miroslava Krleža zvesto bodo naši ribiči ujeli letno nad predlanskim ali za 13 •/« več, ka- neogibnih začetnih težav še ne in dobro uprizorili. Razen tega je i 30.000 ton rib ali za 68 Vo več, kor je znašalo desetletno po- ustreza docela, vendar je priča- dodal, da bo med bivanjem v! kakor so jih ujeli predlanskim. vprečje. Izvoz rib pa je bil lani, kovati, da se bo v kratkem zbolj- Budimpešti v dogovoru z madžar-1 Perspektivni plan pospeševanja ko smo jih izvozili nad tisoč ton, šala. Drugo pa je vprašanje cene skimi režiserji izbral neko ma- ribištva predvideva, da bo vred- za 9 */o večji od predlanskega, za domačo celulozno volno. Cena džarsko delo za jugoslovanske nost izvoza presnih rib in ribjih vtem ko je izvoz ribjih konserv še ni določena, toda če bi obve- odre. ‘konserv v letu 1901 v primerjavi narasel za dobrih 33*/o. iljala napovedana cena 700 din OB ŠESTNAJSTI OBLETNICI DRAŽGOŠKE BITKS Dražgoška plamenica Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji je po uradnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko narasla v 11 mesecih lanskega leta v primerjavi z istim obdobjem leta 1956 za 16 °fo. Največ se je povečala na Hrvat-skem in v Makedoniji — za 19 odstotkov. V Sloveniji se je povečala za 14 %. V Bosni in Hercegovini bodo letos merinizirali okrog 300.000 ovac, kar je doslej naj večje število v tej republiki. Lani so merinizirali polovico manj ovac, leta 1956 pa samo 20.000. Ovce bodo merinizirali na državnih kmetijskih posestvih, zadružnih ekonomijah in v kooperaciji s privatnimi gospodarstvi. smo med red- Franca Bička, Ob Šestnajsti obletnici dražgoške bitke fcimi če živimi udeleženci obiskali tri — Milana Žaklja in Franca Kavčiča-Veljka, ki so nam > svo jimi spomini pomagali oživeti spomin na »prro slovensko republiko«. žalostno enainštirideseto leto so na starega leta dan pokopali v Dražgošah s silnim optimizmom in vero v zmago. Kako tudi ne: tistega dne je prišlo v vas z vseh strani kar 180 partizanov, ki so jih že utrdili in okremenili spopadi » sovražnikom. TolikSno število, topel spfejem, notranja disciplina in ’ organiziranost pa Žagarjeve besede so veri. v bližnjo zmago napravile krila, da je bila videti še bližja, čisto blizu ... Po Novem letu je njihova borbenost okrepila srca Se mnogim Gorenjcem, ki so prihajali iz doline v Dražgoše na mitinge. Pesem — »tedaj smo znali le Štiri in tiste smo kar naprej peli,« se spominja Milan Žakelj — in govori Staneta Žagarja, ki je dokazal navideznost fašističnih zmap — so pregnali pesimizem, ki ga je sejal okupatorski teror. Ljudje so se vračali v dolino, na domove- kot okrepljeni, močni m uporni. Borcem pa je tistih osem dni po Novem letu pomenilo politično in vojaško Solo. Zlasti kar je bilo mlajših, so z očmi in uSesi kar požirali pouk starejših partizanov, ki je bilo med njimi tudi nekaj bivSih španskih borcev.* . « Devetega januarja se Je potem »začelo«. Namesto da bi pod sakčito straž in patrulj, ki so stalno krožile okrog vasi, nadaljevali šolo, so morali že v jutranjem mraku na položaje. Franc Kavčič-Veljko se natanko spominja, kako Je desetina, dolge* fronte. Ležali »o v snegu, po tihem kleli meglo in morečo tišino ter čakali sovražnika. Zanesljivo so namreč vedeli, da jih namerava napasti. »Vse prste sem imel trde od mraza,« pravi Veljko, »ko tem zagledal skupino kakih 150 v bele halje ogrnjenih Nemcev, nekaj jih je bilo na smučeh, ki je prihajala po poti ii Jamnika. Ko Bern prvi ustrelil, kajpak, nisem nikogar zadel.« Ni treba reči, da so se potem, ko se je bitka začela, prezebli borci kaj hitro ogreli. Iznenadeni sovražniki so poskušali naprej, ko pa jin je partizanski ogenj potisnil v sneg, ki ga je bilo tisto leto okro£ dva metra, jih ie njihov poveljnik moral le a grož-žnjami priganjati naprej. Skakal je med njimi in kričal in ... V svoji črni esesovski uniformi, ki jo je nosil za razliko od ostalih, je kar izzival partizanske puškarje. Izurjen vojak, kot je bil, pa se je Veljku dolgo izmikal. Toda enkrat se je prepozno. Nekai minut potem se je nemška skupina, ki je tam napadala, umaknila. Malce više je hkrati poskuSala prodreti druga, približno enako Številna skupina. Te so zavrnili fantje iz Bičkoveea voda. Tedaj so ležali v megli, ki se je kdai pa kdaj dvignila od gornjega dela Dražgoš — od Jelenšč, proti skalni pečini, ki dominira nad vasjo. Pečine dotlej sami še opazili niso, ker je bila v megli. Sele po* Eoldne, ko *e Je megla dvignila, je Franc Biček opazil sovražni-ovo skupino in poslal nanjo tvojega brata Henrika z mitraljezom in pomočniki. . Položaj je bil sijajen. Ko se Je okrog ene ali dveh popoldne približala od Jamnika prek hribov skupina kakšnih 200 sovražnikov na smučeh, je Bičkova zbrojevka neubranljivo kosila po njih in po drugih, ki so tisti dan očitno podcenjujoč partizansko moč in strateške sposobnosti poskuSali prodreti v Dražgoše prek hribov, od strani in v hrbet. Trda noč je krila partizane, ko to Sli iskat med padle sovražnike orožje in municiio. Skoda le, da je Je toliko izginilo v 30 do 40 cm debelem pršiču! Pobrali so mitraljez, Franc Biček pa si je vzel belo pelerino. Tista bela pelerina Je potem naslednji dan od enajstih dopoldne Ščitila Franca Bička, da je do trdega mraka in še tretji dan boja kosil smrt kar z dvema mitraljezoma. je mu je nenehno polnilo pet pomočnikov in mitraljez je odložil s Ob 16. obletnici dražgoške bitke so nam pomagali obuditi njen spomin trije nekdanji borci. Od leve na desno: Franc Kavčič-Veljko, Franc Biček in Milan Žakelj le, kadar se Je ogrela cev, da ga je zamenjal z drugim. Milan Žakelj je bil drugi dan na položaju, ki je Bil frontalno ‘nekoliko boli obrnjen proti Rudnemu. Tja so po prvem dnevu Nemci pripeljali topove, ki so tolkli drugi dan po vasi, da je proti večeru že gorelo nekaj hiš. Tretji dan, ko je bil Milan Žakelj Se bolj proti sredi fronte, pa je bil po njegovem topniški ogenj najhujši. Skupina, ki je bil v njej pomočnik mitraljezca, je bila v LuSinovi hiši. Imela je sicer srečo, da ni bila zadeta. Toda še dolgo potem se je v hudih trenutkih spodbujal: »Če sem takrat prestal .. .« Gotovo je partizanski vztrajnosti precej pripomogla pomoč va-ščanov. Nosili to jim hrano na položaje in jim izkazovali vse zaupanje. Kako tudi ne: partizani se njihove imovine niso dotaknili — pa Čeprav so na primer imeli svoje položaje na kaščah ali v kleteh med ^ različnimi dobrotami, ki so Dile zelo mikavne Tretji dan bojev je okrog dveh popoldne pod zaščito megle ia topništva prodrla v vas sovražna skupina. Biček je s svojim vodom zavzel položaje više — na Dražgoški gori. Tolkli so po sovražniku, dokler to kaj videli. Potem so se oorci, ki so ostali na položajih v vasi, borili vedno na krajše razdalje. Trideset, dvajset, deset metrov. Zaman: padla je noč in Nemci so ostali v vasi. Okrog devetih zvečer je bil potem odrejen umik. Na zbornih mestih so si partizani stiskali roke, saj v teh dneh bojev niso vedeli drug za dru gega. Tedaj je Milan Žakelj izvedel tudi za usodo svojega brata Vinka, ki je padel tisto popoldne kakšen kilometer daleč od Milanovega položaja. Bil je eden od osmih padlih in nekaj ranjenih, ki so jih naši našteli tisti večer. Kolikšne to bile izgube sovražnika? Menda ne bo moč nikoli natanko ugotoviti, koliko stotin, saj so to nemške komande spretno prikrivale, pomen dražgoške bitke pa skušale zmanjševati z navajanjem, da so naleteli »na ostanke jugoslovanske vojske«. Taka sovražna propaganda pa je bila preslabotna, ljudje so leli, da je v gorah nova vojska. Tudi bombe in granate in smrt okrog 50 Dražgoščanov v ognju in komptesor, ki te razril Draž- Pogled na del nekdanje -fronte" v Dražgošah: v levem kotu je »Bičkova skala«. Po planoti ob njej je prlSlo „vm« dne iz aozda blizu 200 sovražnikov. Desno od skale so položaji, ki Je skozi nje tretji dan uspelo prodreti sovražniku v vas goSe, ni ostal od vasi kamen na kamnu, ni zatemnil svetle plame nice, ki so jo prižgali v tistih januarrkih dneh, v najtrši partizanski zimi, borci za svobodo. Dražgoški junaki, kot n. pr. Jaka Bernard, so prešli v legendo. — Dražgoše so budile k uporu. Nič čudnega ni bilo, da so po vojni prve vstale iz ruševin in zrasle v sodobno vas, kjer nat bo življenje lepo in lepšo — t&ko. ko« to ga sanjali v tistih dnen okrog Žagarja gorenjski partizani. 8. L. IIMVVIK V Budimpešti se bo začelo 16. januarja šestnajsto redn zasedanje donavske komisUft na katerem bodo obravnava več vprašanj plovbe po Donavi kot opravljanje velikih ael za zagotovitev plovne poti, rezi ledu na Donavi in sprejem P«" poročila o veterinarskem in 1 * tosanitarnem nadzorstvu. Jug slovansko delegacijo bo voa svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Emil šev. Medicinska fakulteta v Zagrebu proslavlja danes svoj 40-letnico. Prvo predavanje i tej fakulteti je bilo 12. ianalSa leta 1918. Formalno je du ustanovljena že 30 let P " vendar so zaradi težav pw dan j im avstro-ogrskim re^®0,, odlagali začetek njenega del , leta v leto. Fakulteta je začel« delo šele tik pred razsulom av stro-ogrske monarhije na P°D do naprednih zdravnikov Hrvatskem. V 40 letih obstoj je na medicinski fakulteti . Zagrebu doštudiralo okrog zdravnikov. Upravni odbor Združenj* jugosiovanskega rečnega • j darstva je na svoji zadnji sej sklenil, da bo skupaj s pre« stavniki ladjedelništva Pr°u,., program izgradnje rečnih »a za naslednjih pet let. Kar tiče tipizacije teh ladij, so Združenju mnenja, da mo podjetje pri razmotrivanju zn-* čilnosti novih ladij, predvsem tankerjev in tovornih ladij, s delovati s posebno komisij o, so jo ustanovili pri Združenj ■ Komisija bo do konca m« pripravila standardizacijo la« > ske opreme. Uradni list FLRJ objavlja ukaz o razglasitvi zakona združevanju v gospodarstvu besedilo zakona, ki ga je sp jela Zvezna ljudska skupšci na sejah Zveznega sveta in ZO ra proizvajalcev 20. decerno lani. Zakon začne veljati ose dni po objavi. Razen tega javlja navodilo o organizacij in delu arbitražnih svetov odpovedi, ki ga je predpisal * kretar za delo Zveznega izvn> nega sveta. Konec tega ali začetek Pr'” hodnjega meseca bo začela o lati jugoslovansko-grška koff1^ sija za pospeševanje ekonof°' skega, tehničnega in kulturne?® sodelovanja. O ustanovitvi komisije sta se Jugoslavija Grčija dogovorili konec oktobr lani, ko se je mudil v 9rfi-podpredsednik Zveznega izvrs' nega sveta Edvard Kardelj. Za uvoz reprodukcijskega teriala v letu 1958 so dobili .l1-’' goslovanski gospodarstveniki t na razpolago sredstva v znesK 7,3 milijarde dinarjev v devizah. To je prvi del skupne vso .13,5 milijarde, kolikor je P^ Zveznem družbenem planu določeno za te nabave v kmetu stvu. Največ sredstev — 5,4 m ' ob- li jarde deviznih denarjev ja viji. Prvi sestanek bo od 3 8. februarja v Parizu in ’ h predvidenih za nabavo umetni gnojil. Jugoslovanski uvoz ln sta se leta 1957 močno poveča ter je znašala vrednost izv'o*• 118 milijard dinarjev, vredno^ uvoza pa 197 milijard dinar j«■ ’ V decembru smo izvozili blag v vrednosti okrog 12 miWar g uvozili pa smo ga 2sa okrog ^ milijard dinarjev Čeprav statistični podatki še niso a končni, je moč sklepati, da J bil plan izvoza presežen za v, ko 12 milijard dinarjev in smo uvozili znatno več b’ .J kot je bilo predvideno. Spr' velikega uvoza — kljub ncn!®,0. nemu izvozu — je znašal ni primanjkljaj trgovinske p lance okrog 79 milijard din8 Jev. Kongresu Sindikata metalo^ go v Poljske prisostvuje tudi kretar Centralnega odbora slovanskih sindikatov ruda skih in metalurških delavc Franc Taler. Po kongresu, ki bo zaključil jutri, bo ostal deset dni na Poljskem ter seznanil z delom poljskih sin katov metalurških delavcev. Delegacija Letalske *ve'5* Jugoslavije bo 25. Januarja 0 potovala v Egipt na obisk tovskemu Aero-klubu. Med 0 iskom bodo določili progra sodelovanja v letu 1958. Zveza druStev ekonomi**® Jugoslavije in Inštitut za ul’ rabno ekonomijo v Parizu se sporazumela, da se boo ekonomisti obeh dežel ods.’jl sestajali na skupnih sestanK ’ ki bodo vsako leto, in sicer menoma v Franciji in JVgoSd0 bod° na njem obravnavali Pr°ble?L, tiko investicij v gospodarit ’ pretežno s teoretičnega vld,’ , Kakor poudarjajo v Zvezi 1 . štev ekonomistov, je zdaj Pr krat uveljavljena ta oblika delovanja, .ki se bo bržčas širila tudi na ostale dežela- Razpotja in perspektive lmo«ec*an^e Plastno ravnovesje tako bi zmanjšala pomen sedanjih vojaških nn£™0Sa suPeror°žja je praktično zvez, kar je eden izmed glavnih raz-p Kopalo raznotere teorije o »jedrskih logov, da so pobudo britanskega pred-7a»«fUgl,- o miru, ki ga naj bi sednika vlade v Washingtonu tako s« ? s stalnim strahom o tem, da apriorno zavrnili. Ce bi zbrali odmeve har>? vojni s stalnim ni- na to londonsko iniciativo, bi ugoto- ram na Fobu voj116*1* Ce parafrazi- vili: zavrnitev v Washingtonu, deljena anvp°-sieno izmed glavnih misli šefa mnenja v Zahodni Evropi, topel spre-na Kga state Departementa. Sicer jem v tako imenovanih izvenblokov-nam° vse te "teorije« skovane z skih državah in pozitivno reakcijo v uamenom, upravičiti pred domačo in Moskvi (drugo Bulganinovo pismo), v nH javnostj° blazno tekmovanje Sicer je nekoliko nenavadno, da žitvi. Posledica tega tragičnega predsednik sovjetske vlade ni počakal vpki a bila le v te:n» da se ravno" odgovora na svoje prvo pismo pa je nai obema blokoma pomaknilo že poslal drugega predsednikom vlad v *Pr®J s klasične na atomsko ra- 19 zahodnih držav. Očitno je, da si je j je na vodikovo in zdaj se sovjetska diplomacija prizadevala pr- VznB4 spremljevalnimi pretresi vič konkretizirati predloge iz prve Bul-KPenja na raketno raven. Vzporedno ganinove poslanice in drugič podpreti Kiri 5? so xse.veda tudi rastli astronom- sugestijo britanskega premiera in pro-raii 1 izdatki. Nihče še ni pre- ces, ki ga je sprožil ta in drugi pred- vani if- ^.°^so bi na Primer stano- logi v svetovni javnosti. Sovjetska ^njskih hiš lahko zgradili z denarjem, vlada je s to novo iniciativo privolila “J so ga p0 drugi svetovni vojni pora- v zamisel, da bi bilo treba sestanek nih ^_veCanje vojaške moči posamez- na najvišji ravni skrbno pripraviti po Vnii ;?av* VerJetno pa ga bi bilo do- diplomatskih kanalih. Dvo-, oziroma tWi ^ dobili sodobno streho tudi trimesečno obdobje nudi dovolj mož-lin»h « zc*a^ bivaJ° P° skalnatih vot- nosti, da ustvarijo diplomati okvirni d n kočah iz iia. načrt sporazumov, za katere bi menili, **oso sicer znane ugotovitve: 2e v da so v sedanjih razmerah mogoči. MHievi pred dvema letoma so se držav- Vključitev izvenblokovskih držav med strinjali, da vojna kot metoda za udeležence sestanka na najvišjem nivo ravna v o medsebojnih sporov ne pri- voju bi bila pozitivna iz več razlogov: ^ Poštev. Cemu potem oboroževa- onemogočila bi vnašanje blokovskih “^ Britanski premier je v svojem elementov v pogajanja, razen tega pa 32 radlJskem govoru pojasnil, da bi posredovalna vloga izvenblokovskih strani razpolagata z dovolj sred- držav utegnila prispevati k premostitvi »ib?,* vrneta življenje na našem pla- morebitnih težav. Bistveni pomen so-VJ^aineno d°bo. Logično bi bilo delovanja malih in srednjih držav na Sion prieahL°vati, da bo prišlo do po- takem sestanku (kakor je to predložil *rai razor°žitve in manjšanja pre- naš predsednik) pa v tem, da ni preja tl Anabroidzem trenutnega položa- prečil ponavljanja usodnih napak po t>nwS predvsem v tem, da malone vsi zadnji svetovni vojni, ko je nekaj ve-VBBm a^° nuJnost uveljavljanja po- lesi! za zaprtimi vrati krojilo usodo m novih metod v mednarodnih od- sveta na račun drugih. Trdnega miru obenem pa se v praktičnih si pač ni moč zamisliti kot kak za-rSvni krčevito držijo starih stališč, časen kompromis med atomskimi aiospevi miru so pač le cinične fra- orjaki, marveč kot enakopraven dogo-Ukr» i ne dopolnjujejo stvarni vor med vsemi državami ne glede na P** njihovo velikost, gospodarsko in voja- DMair nekaterim skrb vzbujajočim ško moč. »niSiJ? bdo mo^ v zadnjem času Jasno je namreč, da je moč najti l&hfr 6 ^ tndi nekaj sugestij, Id bi izhod iz sedanje zagate le s kvalitetno kj. ao» kolikor bi jih seveda praktično novimi, originalnimi metodami. Pritisk esničilit pomenile začetek prve faze svetovne javnosti, ki si enodušno želi sPorazurano ureditev medsebojnih miru, bi utegnil imeti odločilno v.logo, tateii ^acmdlanova aktualizacija za- da bi odgovorni državniki prešli od re-(Če ° *klenitvi nenapadalnega pakta toričnih zagotovil na konkretna deja-tedaSe držim° kronološkega vrstnega nja. ki bi odstranila sedanjo negoto-d) ima nekaj pozitivnih pred- vost in ustvarila izhodišča za stvarna jv,.?* Predvsem bi izločila iz sodobnih pogajanja - za začetek v najbolj pere-elerarodnih odnosov stalno prisotni čih vprašanjih. »Diplomati bi tako omn strahu in s tem nedvomno končno mogli dobiti-«, kakor piše naš havn < la širše« perspektivnejše obrav- podsekretar za zunanje zadeve dr. Beb-Ba hi ^^čih problemov. Razen te- ber, »nalogo, za katero je bila diploma-fožev 7 določenem smislu zavrla obo- cija ustvarjena, in sicer da najdejo ohra i!?° tekmo in prispevala, da bi način, kako nasprotna stališča pribli-«- anUi na tem področju status quo žati in kako - korak za korakom - IZ RAZGOVORA S PRVAKOM ALŽIRSKE OSVOBODILNE FRONTE V TOTALNI VOJNI KLJUBUJE ALŽIRSKI NAROD LACOSTU IN NJEGOVI VOJSKI nih skupščin, že odstopilo. Kdor pa tega ni storil, je praktično francoski jetnik. Mirna ureditev možna, toda — »Po zasedanju Generalne skup- pot k napredku in socialni pravičnosti. »Mar priznanje neodvisnosti ni v skladu z načelom pravice narodov do samoodločbe?« Kairo, januarja Saad Dahlab je član Nacionalnega revolucionarnega sveta Azije in predstojnik oddelka za propagando in tisk, FLN (Fronta narodne osvoboditve). Večina kadrov te organizacije je skupaj z Dahla- bom šla skozi šolo MTLD (giba- ; ščine OZN in predlogu glede ma- nje za zmago demokratičnih svo- roško tunizijskega posredovanja ^ ^ __________________ boščin), ki se je leta 1954 razce- ; bi bilo zanimivo vedeti, ali je kaj ; ^e^atoivif v~Alžiriji že to • -i _ s _ 4/. nnrtnln imonio do hndn naoli 17 CPdaniP- : ... t _ . — • • .1. dve leti zbegati alžirske delovne ljudi in leve francoske kroge. — Belunijevo udinjanje Franciji je pojasnilo položaj za tiste, ki tega niso razumeli. Beluni, ki — Francija nenehoma trdi, da je govoril, da pripada MNA in se strinja s tem načelom, kadar ki je poveljeval več oboroženim pa gre za Alžirijo, se ga ne drži. skupinam na področju Mar to ne dokazuje, da je še zme-! rom prežeta z duhom kolonializ- mi ustvarili Izhodišče za postop- utreti pot k medsebojnemu razumeva- otnejevanje oborožitve; in slednjič nju«. -J- Mednarodna pomoč na področju časopisne in informacijske službe Netv York, II. jan. (Tanjug). I žel v odboru so v posebnih poro-P11 OZN je odbor za vpra-l čilih sprožili razne predloge. Ta-' — - 'bi pila in iz nje je nastalo jedro upanja, da bodo našli iz sedanje-FLN. Z Dahlabom lahko govoriš ga položaja izhod brez nadalje-o vsem, zaman pa bi ga prosil, vanja vojne?« naj ti da svojo fotografijo ali živ- — Upanje, da bi poravnali ljenjepisne podatke. Sploh ti ljud- spor mirno, še zmerom ni izgub- je načeloma ne privolijo radi v ---------- x- u; u~v “« — razgovore, ker se najstrože ravnajo po načelu kolektivnega vodstva. Totalna vojna — Na vsem alžirskem ozemlju, — pravi Dahlab — vojska Narodne osvoboditve (ALN) nenehoma napada francoske čete, razbija prometne zveze, obstreljuje konvoje z mitraljezi Ta vojska šteje kakih 100.000 dobro izvežba-nih vojakov, oboroženih z lahkim sodobnim orožjem, mitraljezi, metalci min. ALN kljubuje 600.000 francoskim vojakom, 80.000 miličnikom ter 120.000 policajem in žandarjem. V znak represalij za neuspehe se francoske čete znašajo nad civilisti. V očeh vseh Alžircev je v njih vtelešen režim terorja. V Alžiriji so celi kraji, kjer ni več nobene hiše, ker so Francozi naselje sistematično bombardirali in požgali, ljudi pobili, živino pa odgnali. Požgali so mnogo gozdov. Požigali so tudi žito na poljih. Na stotisoče ljudi se je pred temi grozotami zateklo v Tunizijo in Maroko, milijoni pa tavajo po Alžiriji. Skratka, Francija je začela totalno vojno proti vsemu alžirskemu ljudstvu. »Vse za osvoboditev!« liko zla? Mar ni Francija, mor,da nevede, pod vplivom uradne francoske propagande, po kateri je Alžirija del Francije? Ijeno, če bi hotela Francija na K • xe(]alie mani vaši stiki z njo?« podlagi načela o alžirski neod-, hvizimgov je ceaaije manj _ Rp Alžirije nikoli visnosti pogajati se z FLN kot — MNA v Alžiriji ni več. Pri-edinim pooblaščenim predstavni-! staši bivšega voditelja MLTD kom alžirskega ljudstva. Toda Mesalija Hadja so ustanovili ta- : ' '' redne narodnoosvobodilne vojske ponovni in namerni vdori na tu- koj po ustanovitvi Osvobodilne niško, maroško in libijsko ozem- \ fronte svojo organizacijo MNA. lje krijejo v sebi nevarnost, da Ta organizacija, ki je uživala spo-bi se utegnil spopad razširiti na četka nekaj podpore med Alžirci vso severno Afriko. Napad na v Franciji, se je začela z orož-Egipt, za katerega je predvsem jem v roki boriti proti FLN. (Al- na področju Djelfa, podpira zdaj francoske čete pri iztrebljanju Alžircev. Zdaj opravlja posel, ki so ga nameravale francoske oblasti zaupati. »Marki-mom« in »Gumijemom«. Toda ti so se pridružili ALN. »Kakšen je po Vašem mnenju pomen KP Alžirije in kakšni so ni imela večjega pomena. Komunisti-borci so se vključili v vrste FLN in zdaj nimajo nobenih stikov s KPA. Mi nimamo nobenih stikov s to partijo, ki ima pravzaprav le nekaj osamljenih članov in ki v sedanjem položaju ne more uveljavljati kake posebne dejavnosti. Socialna revolucija , — Za FLN je sedanja revolucija ne samo nacionalna, marveč tudi socialna z vsemi možnimi , implikacijami. FLN hoče uveljaviti socialno pravičnost. Naša alžirska republika bo sodobna, demokratična in socialna. Velike reforme, med njimi agrarno, smo že vključili v naš program. Ko se bomo osvobodili, si bo alžirsko ljudstvo vsekakor izbralo napredno ustavo. — V luči izkušenj na osvobojenih ozemljih lahko že zdaj ugotovimo, da je FLN pripravljena, da kadarkoli in na novih temeljih prevzame odgovornosti, ki pripadajo novi državni oblasti. Razen čisto vojaške dejavnosti se FLN posveča tudi politični in upravni organizaciji v mestih in vaseh. Zunaj Alžirije je FLN na diplomatskem torišču zelo dejavna. v..nia informacij pripravil poro- ko je Indija predlagala, naj za komisijo o človeških pra- . UNESCO pomagala v vzgoji ka-vc2“, ki bo na svojem zasedanju drov, ki bi upravljali in vzdrže- ki bo na svojem zasedanju nan«rcu °bravnavaIa vprašanja, šča j se na svobodno obve-f in razvoj sredstev za in-iih a°^e- Odbor poudarja v svo-meri Zaključkih, da bi sprejem inf ar e konvencije o svobodi j želah, dalje da ^.‘Ormacij prispeval k temu, da ! mednarodno tarifo za brzojavke Se okrepila dejavnost OZN na in pomagali nerazvitim deželam, da bi same izdelovale radijske aparate. Mehika se je zavzela za ustanovitev , novih časopisnih agencij — Režim terorja pa od tega, da bi zatrl težnjo po osvoboditvi. Nasprotno! Po geslu »Vse za borbo, vse za osvoboditev« Alžirci enotno in povsod odgovorna Francija, ki je ravnala žirci jo radi primerjajo s pristaši Imamo središča in stalne delega-pod pritiskom alžirskih dogodkov, Draže Mihajloviča, menijo pa, da cije v več glavnih mestih na je daleč ie oarogal mir nasploh. Za Alži- je Mešali Hadj še slabši od Dra- Srednjem in Daljnem vzhodu, na vali opremo za informacijska: podpirajo akcijo ALN. Promet, sredstva. OZN naj prouči možno- j hrana, zdravila, obveščevalna sti, da bi industrija papirja v raz- služba, vse je organizirano na je ogrožal mir nasploh, rijo je ves problem v tem, da ji vrnejo neodvisnost, ki jo je izgubila po agresiji leta 1830. Samo neodvisnost lahko napravi konec kolonialnemu izkoriščanju. Samo in edino neodvisnost lahko odpre je Mešan Hadj že.) To priznavajo tudi francoske oblasti. Nekaj teh ljudi, kolikor jih je še bilo v Alžiriji, je odšlo leta 1956 v Francijo. Ti elementi, ki jih francoska policija trpi ali pa jim celo pomaga, skušajo že zahodu, v Afriki in Ameriki. — Ko bo alžirsko ljudstvo svobodno, bo imelo odgovorno vlado, Njena stvar bo, da določi smernice mednarodne alžirske politike. Faik Dizdarevič vitih deželah pomagala graditi tovarne papirja v nerazvitih debi uvedli enotno W epna ^Področju. .^J^dstavnikl posameznih de- poljski veleposlanik pri fcveiozarjii Vakmanovicu Pod»e°8Tad’ J1- ian- fTaujug). — jNrbredsednik Zveznega izvrš-® sveta Svetozar Vukmanovič ske? neS d°P°ldne spreje! polj-0«*® veleposlanika Henryka v ulskyja in se zadržal z njim Ogovoru. Sovjetska odprava na Antarktiki sow!?Skva’ n- iarL (TASS). Tretja Drrin antarktična odprava, ki bila na je odri- 375 1 Z . °P°rišča »Pionirskaja«, *Mir^' ^uS°zahodno od oporišča pro,.lj«. Odprava se je napotila on*, tevjetskemu antarktičnemu okrn ^Komsomolskih, ki je _________________ _ , ner, f 860 km oddaljena od »Mir- jly Herald« poročata, da je bri- , tfl*. Orirtroim nnnwi.Ji.in nn 1 ini.pl,! ministncl,! predsednik V prostovoljni podlagi. Ker je položaj na vasi nevzdržen, so bili Francozi primorani, da so zbrali mnogo čet v mestih, kjer je varnost zanje razmeroma večja. Po- | čltek teh čet omogoča Lacostu, da prepričuje javnost, da se položaj za Francijo zboljšuja. V odločilnem trenutku? Pomen Bulganinovo pobude za državniške razgovore o razorožitvi Toda niti francoski štab se ne v posameznih deželah ali skupi- slepi s tem. Napadi komandosov ( OD NAŠEGA DOPISNIKA lin elastičnosti, da bi lahko bili vsem ogrozili sestanek poglavar-Moskva, 11. jan. Moskva zelo podlaga za plodna mednarodna jev držav. V Moskvi poudarjajo, skrbno beleži vsa reagiranja na pogajanja. Sovjetska vlada se je da je nujno potrebno, da se zbe-nah dežel z enakim ali podobnim o belem dnevu v vseh večjih me- najnovejše predloge predsednika izrekla proti konferenci zunanjih ro državniki z največjimi poob-jezikom in tradicijami. j stih pa tudi v Sahari, so najboljši SOvjetske vlade Bulganina o dr- ministrov v prepričanju, da bi lastili, da bi lahko osebno izre- Pičli uspehi dosedanjega dela dokaz borbenosti ALN. Podjetja žavniških razgovorih o razoro- bilo koristnejše srečanje pogla- kli tisti končni »da« ali »ne«, v zvezi z vprašanjem informacij za črpanje nafte v Sahari, ki jn pomirjenju, zlasti pa re- varjev držav, ki bi mu lahko sle- Drugače si svet ne bo mogel od- so posledica nasprotij med raz-: dobro vedo, kaj pomeni saharska agjranje v zahodnih državah, dila cela vrsta ministrskih po- dahniti od bremen hladne vojne vitimi deželami, ki si prizadeva-| fronta, groze Vladi, da bodo usta- Tukajšnji uradni krogi poudar- svetovanj. j in tekmovanja v oboroževanju, jo, da bi vso stvar omejile na vila sleherno delo, če ne bo zago- jaj0> jja je pobuda sovjetske vla- | V Moskvi pa izražajo bojazen, Sicer pa gre za svetovni mir v vprašanja formalne svobode in- tovljena varnost njihovega oseb- ^ ze[0 velikega mednarodnega da bodo nekateri zahodni politi- celoti, za biti ali ne biti milijo- formacij, ter nerazvitimi dežela- ja. Kar zadeva obljubljene refor- pomena, med drugim tudi zato, ki vztrajali prav na sestanku zu- nov ljudi, ne pa za nekaj vasi mi, ki sodijo, da je bistvo v med- me. si francoska vlada v resnici ker je Sprožena prav v tre- nanjih ministorv med drugim na kaki sporni meddržavni meji. narodni pomoči, s katero bi zbolj- prizadeva okrepiti kolonialni re- nutku, ki bi utegnil biti odloči- tudi zato, da bi odložili ali po- < , O. Miličevič šali tehnično opremo sredstev za žim. Sicer pa je tistih nekaj Al- jen za Ves nadaljnji razvoj sve- zbiranje in širjenje informacij. I žircev, ki so postali člani oblast- tpvnega političnega položaja. Volitve v Britaniji’ že letos? London, 11. jan. (AFP). Lon- poteče zakonodajna doba seda-donska »Daily Express« in »Dai-, nje Spodnje zbornice šele pri- lofe~ ' ®dPrava napreduje po do- tanski ministrski načrtu, vremenske raz- Macmillan pred odhodom v In- ”T“~ . - ~ —m sneg. ki sta včeraj paaaia v sever- >C&!=-S0 -^odne. Sovjetski ladji dijo pozval voditelje Konserva- m SmotneSa n? hodnje leto. Laburistični »Daily Herald« »Pravda« in »Iz vest j a« sta davi poudarili, da čakata odgovorne državnike dve izbiri: ali nadaljevanje hladne vojne in s tem povečanje nevarnosti, da se spremeni v »vročo vojno« ali pa splošno pripoznanje načela mirne koeksistence med državami in širše perspektive za krepitev Z VSEH STRANI SVETA JAPONSKA ZARADI NOVE JEDRSKE EKSPLOZIJE? Tokio, 11. Jan. (Reuter). Meteorološka služba je objavila, da sta bila dež In sneg. ki sta včeraj padala v sever vse konec maja in pripominja, da je napredka narodov, volitve • v Macmillan zahteval od notranje- Med ocenami tukajšnjih tujih mu opazovalcev in sovjetskih ko-. -»= sovjetske odprave se vra- lord Hailsham, pravi konzerva- pred njegovo vrnitvijo s potova- mentatorjev kr, uZ ladi° »Ob« v SZ, medtem tivni »Daily Express«, je dobil nja po azijskih deželah Britan- opozarjajo na to, da so novi so- .b0 Posadka »Kooperacije« na- od Macmillana navodila, naj pri- ske skupnosti pripravi prelimi- vjetski predlogi prežeti s pomir- ievala raziskave na področju pravi stranko za volitve v za- narno poročilo o političnih per- ljivim, strpnim duhom, kakor lsovega morja. četku letošnjega poletja, čeprav spektivah Konservativne stranke, tudi, da je v njih dovolj širine Važ:,m »Kooperacija«, ki sta pre- tivne stranke, naj pripravijo °Premo za odpravo, sta potrebno za splošne volitve • v ................... — —------ -- ----- ai odPluli iz »Mirnega«. Člani Britaniji. Predsednik stranke ga ministra Butlerja, naj _ ........... ,‘SSe sovipiciro co ,7r„. Hailsham, pravi konzerva- pred njegovo vrnitvijo s potova- mentatorjev m velike razlike, ko na. Sef meteorološke službe Macugu Oto je izjavil, da je ta radioaktivnost v atmosferi nastala spričo eksplozije 6. januarja. Ni pa povedal, za katero eksplozijo gre. INCIDENT V BLIŽINI JUŽNE KOREJE Tokio, U. jan. (Reuter). Južnoko-rejska policija je minulo noč zaplenila I 2 japonski ribiški ladji v vodah med 1 Japonsko in Korejo, 50 milj severno . od otoka Gota. To je prvi incident, ki ! se je pripetil, odkar so se predstavniki Japonske in Južne Koreje v decembru sporazumeli o prvih ukrepih za poravnavo povojnih nesporazumov. | Korejske oblasti sodijo, da japonske ribiške ladje nimajo pravice plutl v vodah do 60 milj daleč od korejske , obalne črte. KANADA LETALA ZDA Z JEDRSKIMI BOMBAMI Ottawa, U. jan. (Reuter). Obrambni minister Pearkes je v parlamentu izjavil, da letijo nad Kanado od časa do časa ameriška letala, oborožena z jedrskimi bombami. Za sleherni takšen ddj osl plantaž in iz tovarn in ki so /početka presenetile opazovalce iunaj Indonezije spričo svoje »strine, imele tudi še druge podlago: odpor proti gospostvu r važnih panogah indonezijskega {ospodarstva, ki je bilo v veliki meri vzrok, da so imeli indone-rijski delavci zelo nizek življenj-iki standard. 2e v začetku indo- nezijske neodvisnosti je bilo vprašanje nesorazmerno velikega deleža tujega kapitala v indonezijskem gospodarstvu največja ovira v gospodarskem in druž- benem razvoju dežele. Takšen ki jo je neki zahodni časnik imenoval »primer nove Sirije«. Namesto teh dogodkov so javnosti j postregli s povsem drugačnimi momenti iz notranje politike In-I donezije, ki niso v nobeni zvezi SAMOTNI POTNIK z Downing Streeta Daljnovod sredi riževih nasadov v Beli dolini pod sveto goro Agung na Javi položaj, ki ni dopuščal skoraj nobene perspektive glede razvoja v bližnji prihodnosti, je bil vzrok tudi mnogih notranjih problemov, na katere je zadevala zadnja leta indonezijska država. Dvoje tendencioznih pojasnil Zanimivo je, v kolikšni meri so te momente, ki se jim ne more ogniti nobena skrbna analiza političnega in gospodarskega položaja, zavestno ali podzavestno zamolčali v tistem delu svetovnega tiska, ki je dvignil in še dviga oblake prahu okrog tako imenovane »-indonezijske afere«, P I S M Q I Z * P O L J S K E ne z Zahodnim Irianom ne z izkoriščanjem tujega kapitala. Vsa teza o -indonezijski nevarnosti« sloni predvsem na lanski volilni zmagi komunistov na Javi. To zmago so povezali z »nevarnostjo pred komunistično infiltracijo v vso Indonezijo,« kar bi lahko po mnenju nekaterih zahodnih krogov preprečili, pa čeprav od zunaj, s krepitvijo separatističnih teženj, ki prihajajo bolj ali manj do izraza na nekaterih indonezijskih otokih. To misel je zelo jasno formulirala »New York Herald Tribune,« ki je menila: »Ni moč dopustiti, da bi vsa Indonezija ubrala usodno pot Jave, pot komunizma.« Vsak dan v Varšavi (Od našega stalnega dopisnika) Varšava, začetek januarja Ko stopi v mrzlem januarskem Jutru na ulice 608.000 ljudi, zaposlenih v varšavskih podjetjih in ustanovah, ko odpre 1500 obratov in tovarn na stežaj svoja vrata, ko se pred 190.000 vrati pojavijo steklenice z mlekom, ko začno cdravniki in ostalo medicinsko osebje v bolnišnicah in na klinikah pregledovati 8000 bolnikov, ko stopijo v 3500 prodajaln prvi kupci, v 1850 učilnic pa od mraza Dtrpli šolarji, ko ... — dolgo bi bilo treba naštevati, da bi si lahko predočili vsaj približno sliko varšavskega dne, vsega tistega, kar jestavlja normalno življenje glavnega poljskega mesta. Na širnem področju, obsegajo-fem 400 kv. km, ki ga reže Visla, največja in najbolj muhasta polj-jka reka, je bil pred 12 leti samo kup ruševin, pod katerimi je v kleteh in usahlih kanalih živelo te 165.000 ljudi. Ce danes postavimo pred to številko še 1, dobi-jno približno število ljudi v me-»tu, ki ga zadnja leta zelo hitro gradijo in katerega prebivalstvo prav tako hitro narašča. Razen Vsakdanjega normalnega prirastka dobi poljska prestolnica vsako lutro 70 novih državljanov iz vseh krajev Poljske, ki se tu za stalno naselijo. Mesto, ki »visi« Vsak dan prepelje 330 varšav-ikih avtobusov, 806 tramvajev, 178 trolejbusov in več tisoč taksijev dva milijona ljudi. Neki tuji povinar, ki je videl v jutranjih opoldanskih urah cele grozde udi, viseče na vozilih, je imenoval Varšavce »ljudstvo, ki visi«. Varšavci bi bili sicer zadovoljil, če jim ne bi pritikali tega ne ivno laskavega pridevka. Zavedajo pa se, da so težave zares velike in da je težko stopati vštric t naglo rastjo njihovega mesta. Nič čudnega ni, da so Varšav-ti tako »potujoče« ljudstvo. Mno- Eo jih stanuje na enem koncu ve-kega mesta, delajo pa čisto na flrugem koncu. Bolje je, si mislijo in sodijo, stiskati se v gneči in počasi napredovati po prenapolnjenih ulicah, kot pa se napotiti pel v ta januarski mraz. »Da bi le urbanisti še malo popravili te naše ulice, tako da bi bil ves ta promet malo hitrejši,« Je slišati glas »iz množice« na popularni »dvojki«, tramvaju, ki V02SI iz centra v daljno predmestje M oni strani Visle. »Kot da je to odvisno samo od urbanistov...«, odgovarjajo ti-♦ti. Id dobro poznajo zamotano življenje mestnega naselja, dejansko še vedno razritega gradbišča, ki se imenuje Varšava. Vrste pred prodajalnami Vprašal sem, zakaj so pred številnimi prodajalnami takšni »repi«, in dobil sem odgovor: »Pred vojno je bilo v Varšavi okrog 100.000 prodajalcev. Danes jih je nekaj manj ko 40.000, se pravi približno komaj ena tretjina. Celo če bi jih bog ustvaril do- sti bolj prizadevne, kot so, tudi če bi bili mnogo urnejši, kot so v resnici, bi ne mogli ustreči tolikšnim množicam.« Varšavci se upravičeno jezijo na svojo trgovsko mrežo. Cesto je moč videti takšno sliko: Prodajalec sedi za prodajalno mizo in mirno malica ali kadi, ljudje pa potrpežljivo čakajo. »Tudi on je.človek,« pravijo. »Pravico ima, da se oddahne.« N. K. Časnik je poročal o nekem dokumentu, ki ga razpošilja obveščevalna služba ZDA in v katerem je govora »o komunističnem načrtu za osvojitev Indonezije« in j pristavil: »Med volivci na Javi j je bilo mnogo komunistov. Pri j vsem tem predsednik Sukarno rajši vidi, da sloni njegova oblast na Javi, kakor da bi ustrezal zahtevam drugih otokov, ki hočejo zvezno državo. Ker se bolj približuje ustanovitvi Ljudske fronte s komunisti in ker ni ukrenil skoraj ničesar proti težnjam sindikatov, ki jih vodijo komunisti in ki so zaplenili holandska podjetja, je položaj dokaj nejasen.« Tako zdaj Indonezijsko vprašanje ni več samo vprašanje usode holandskih investicij. Komunistični udarec na Javi je povsem možen. Sledil bi mu lahko razpad Indonezije in razdelitev otokov, iz katerih je sestavljena. Povsem jasno je, v kolikšni meri bi to omogočilo vmešavanje v notranje zadeve tuje dežele — in kako nenavadna je metoda, da vplivni ameriški list pod plaščem boja proti komunizmu neposredno poziva na razbijanje indonezijske državne skupnosti. Takšne ideje v veliki meri pojasnjujejo tudi znatno pomoč, ki so jo dobili uporniki na obrob-I nih otokih Indonezije. I Da misli »New York Herald i Tribune« niso osamljene, priča tudi pisanje »Chicago Daily News«, ki pravi, da je od lanskih volitev na Javi Indoneziji ! jasno začrtana pot, na kateri so |na eni strani komunisti, na drugi pa protikomunisti. »Predsed-! nik Sukarno nima prostih rok« in prav on je »pomagal komunistom, da so se uveljavili na Javi.« Na drugi strani so se začeli krajevni poveljniki na otokih od Sumatre do Celebesa »postavljati po robu komunistični agitaciji. Pri tem se tudi niso ustavili pred aretacijami komunistov.« Gledano iz tega vidika postane vse bolj jasno, da spor na Zahodni Irian in ogrožanje poslovnih koristi niso edini vzroki gonje in različnih načinov vmešavanja v notranje zadeve Indonezije. Pod geslom boja proti komunistični nevarnosti bi radi preprečili neodvisno pot Indonezije. Zadnje dni so prispele vesti, da je dežela zadela na težave, ko je skušala dobiti orožje v zahodnih deželah in da se bo obrnila na nekatere dežele Vzhodne Evrope. To bo bržčas privedlo do novih propagandnih napadov nanjo, čeprav je jasno, kdo je ustvaril takšen položaj. Najznačilnejše na vsej stvari pa je; da jemljejo za povod gonje volilno zmago in da uprizarjajo, to gonjo prav iz tistih dežel, ki propagirajo večstrankarske volitve kot politični vzorec s za ves svet. D. Simi* I (OD NAŠEGA DOPISNIKA) London, januarja Minilo je' leto dni, odkar je kraljica Elizabeta po razgovoru z lordom Salisburyjem in sirom Winstonom Chruchillom povabila v Buckinghamsko palačo kanclerja blagajne Harolda Macmillana, mu dovolila, da ji je poljubil roko in mu zaupala mandat za sestavo nove vlade. Zdaj že pozabljeni Anthony Eden se je umaknil Macmillanu, ki je prevzel vladne pbsle pred letom dni. Vse leto so bile oči vse javnosti uprte vanj, britanski, pa tudi svetovni tisk je o njem mnogo pisal, še nikomur pa se ni posrečilo prodreti v njegovo dušo in prebrati skrivne misli, ki mu roje po glavi. Macmillan nima intimnih prijateljev, ki bi pravili ljudem, kaj misli. Macmillan se je rodil v premožni in izobraženi hiši enega predlagala, naj bi razveljavili goj spodarske sankcije proti fašistični Italiji, se ni uklonil strankarski in parlamentarni disciplini, marveč je obrnil konservativni vlad' ni skupini hrbet. Duff-Coopei'Mi Eden sta storila to šele leta 19?°> v času miinchenske kapitulacije. Macmillan je celih 16 let potem, ko je prvič .prestopil Pra“ Westminstrske palače, sedel v eni zadnjih klopi. Sele potem ga J* Churchill sprejel v svojo vlado kot enega Izmed mnogih »mlaj* ših ministrov«. Takrat se je za-čela doba preizkušanja njegovi^ umskih in moralnih kakovosti. 1» ta faza še zmerom traja. Ni dvo* ma, da je Macmillan mož velike-ga osebnega poguma, o njegovi" osebnih vrlinah, o njegovem mis* ljenju in življenjskih izkušnja1* pa britanska javnost ne ve ~ rekoč nič. Njegovi pogostni -citat* tako znanih in zakotnih klasikov, ki HaroM Macmillan najuglednejših londonskih založnikov. Študiral je v Oxfordu. Med prvo svetovno vojno je služil v grenadirski gardi in trikrat je bil ranjen. Po vojni je potoval v Kanado kot adjutant generalnega guvernerja vojvode Devonshira. Oženil se je z njegovo hčerko, izstopil iz vojaške službe in bil izvoljen na konservativni listi v Spodnji dom. Do tu je bila njegova kariera običajna. Toda Macmillan je pokazal skrajno neobičajno sposobnost, da samostojno misli, in ko je vlada leta 1936 Prekop Donava—Odra Praga, 11. jan. (Tanjug.) V Berlinu pripravljajo vodnogospodarski strokovnjaki CSR, Poljske in Vzhodne Nemčije tehnične in gospodarske načrte za prekop, ki bo vezal Donavo in Odro. Prekop bi bil speljan od Bratislave po Moravi do Pferova na Moravskem, odondod pa južno od Ostrave na Odro. jih vpleta v svoje govore in i®“ j a ve v parlamentu in ki tako za-l bavajo vladne poslance ter vzn** ! mirjajo opozicijo, pričajo, da 3* I literarno zelo izobražen. Ko je bil gardni poročnik Mac* millan na flandrski fronti ranjeni je ležal celih 24 ur med obema frontama, ker so sanitejci čakalij da bo streljanje ponehalo in b* potem ranjence odnesli z bojišča* In ko so naposled odšli z nosilni" cami na bojišče, so našli ranje* nega grenadirja med trupli Mj umirajočimi ranjenci. Mirno j® bral grško izdajo Sofoklejev® »Antigone«. Konec leta 1944, vrtincu grške državljanske vojne* je bil Macmillan britanski vele* poslanik v Atenah. Višek politične krize je preživel z branje® zgodovine grške pravoslavne Cerkve. In ko se je pred letom dni odločala usoda Anthonyja Edena kot predsednika vlade, je finančni minister Harold Macmillan se“® v sosedni hiši v Downing Streetu in navdušeno prebiral politične i“ zgodovinske romane. « Tako bi lahko našteli še več primerov, ki pričajo, da je Macmillan svojevrsten čudak. Žani' | mivo je, da se za javno mnenje ne zmeni dosti, marveč da ubira | v javnem in zasebnem življenju I svojo pot. Pred odhodom na sedanjo pot po azijskih deželah 5® izjavil, da bi bila pogodba o ne” , napadanju s Sovjetsko zvezo dobra stvar. Ali je s tem napo* | vedal, da bo dal pobudo za taks* no pogodbo ali jpa je samo mimogrede omenil idejo, ki je sama po sebi zanimiva, o kateri pa ne razmišlja preveč resno? Ce se bo ogrel za to idejo, bi utegnil požeti uspeh ali pa tudi ne. Ce J° pošlje v arhiv, se mu morda ne bo zgodilo nič, morda pa se b° kdaj pozneje bridko pokesal, d® je »zamudil edinstveno priložnost«. To je eden Izmed trenutkov, ko se Harold Macmillan nekako umakne sam vase. Cez leto dni b° morda kdo ugotovil, katero knjigo je vzel s seboj, da jo bo bral v Aziji januarja 1958. Kosta Timotijevic DOMOVINA SUŽNJEV si utira pot v krog neodvisnih dežel £ Dekle iz plemena Klpigizov v 'Keniji (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Johannesburg, januarja Kaj pričakuje Afrika od 1. 1960? Mnogo. Nigerija naj bi postala neodvisna, Somalija tudi. Srednjeafriška federacija pričakuje ureditev svojega kolonialnega statusa. V Keniji pa bo zaključeno obdobje Littleto-nove ustave. Nigerija Nigerija je ena izmed velikih afriških dežel tako po številu prebivalcev — 32 milijonov — kakor tudi gospodarsko. Do druge polovice prejšnjega stoletja pa so bili nad 300 let glavno izvozno blago v zunanjetrgovinskem seznamu Nigerije sužnji. Prodajali so jih, kakor vsako dru^o blago, in trgovci s sužnji so spravljali mastne dobičke. Črnce so plačevali v Nigeriji kvečjemu po dva, tri funte, kupiti pa jih je bilo moč tudi za dve merici španskega vina, vtem ko so jih prodajali v, Ameriki po 70 funtov. Trgovci s sužnji so prepeljali iz Afrike v Ameriko letno kakih 100.000 žrtev te sramotne trgovine. Ce upoštevamo, da so bili pogoji prevoza sužnjev takšni, da so \ izmed desetih črncev, vkrcanih v Afriki, samo trije živi prispeli v Ameriko, si lahko mislimo, koliko Afričanov so požrli v Atlantiku morski psi in drugi morski roparji. V aprilu 1960 se bodo sestali v Lagosu voditelji Nigerije, ki bodo zahtevali neodvisnost svoje dežele. Velika Britanija ne bo mogla zanikati pravic narodov Nigerije, ki jim pripadajo, predvsem pravice, da sami upravljajo svojo deželo. Neodvisna in združena Nigerija pa bo v Afriki pomembna sila. Srednjeafriška federacija Srednjeafriška federacija je otrok londonske vlade in manjšine belega prebivalstva, ki živi v teh deželah. Obsega tri razmeroma velike afriške dežele: Njaso, Severno in Južno Rodezijo. Skupne so obema deželama Me meja ter koristi britanske krone in v njih živečih belcev, kakor tudi težnja domačinov, da bi postali neodvisni. Z ustanovitvijo federacije je hotel London okrepiti koristi imperija v tem delu Afrike, kar se je ujemalo s koristmi belih priseljencev. Kakor vedno pri takšnih zadevah, se na domače ljudstvo niso dosti ozirali. Se zdaj, po nekaj letih federacije, ne bi mogli reči, da so doseženi cilji, ki so jih njeni pobudniki, britanski laburisti zamišljali. To potrjujejo tudi nedavna trenja med vlado Federacije in samimi britanskimi laburisti, ki menijo, da domačini nimajo dovolj gospodarskih ne političnih izkušenj in možnosti razvoja, kar bi po njihovem mnenju edino lahko omogočilo politično in gospodarsko stabilizacijo dežele in Ji omogočilo, da bi postala neodvisna država. Domače prebivalstvo, ki je v ogromni večini, namreč 7 milijonov proti nekaj nad 200.000 belcev, Je zdaj manj navdušeno za federacijo kakor takrat, ko so jo ustanovili, namreč v oktobru 1953. To velja zlasti za Njaso in za Severnp Rodezijo. Razlogov za to je več. Eden glavnih je v tem, da zapira Federacija vrata k dejanski osamosvojitvi. Drugače pa je za marsikoga na svetu zanimiva. Južna Rodezija je zanimiva zaradi kroma, tobaka, zlata in azbesta, Severna zaradi bakra. Bakreni rudniki Severne Rodezije dajejo 15 °/o vsega bakra v »zahodnem svetu« v letni vrednosti kakih 150 milijonov funtov. Njasa je gospodarsko najbolj revni in najbolj nerazviti, po številu prebivalcev pa najgosteje naseljeni del dežele; v njem žive skoraj izključno domačini. To je vir cenene delovne sile in zato ima v sklopu Federacije pomembno vlogo Kaj obeta Srednjeafriški federaciji 1. 1960, bi bilo še prezgodaj napovedovati. Kenija Viharni dogodki, ki so bili omajali Kenijo med vstajo Mau Mau, so se na videz polegli. Tako imenovana Littletonova ustava, katere rok poteče leta 1960 in katere cilj je okrepiti pozicije evropskih priseg ljencev v Keniji, je začasna ureditev kolonialnega značaja. V tej ustavi ni izraženo pravo stanje v Keniji in ustava tudi n® ustreza zahtevam kenijskega ljudstva. Nji® ni vseeno, ali jih bodo tudi v prihodnje izkoriščali in preganjali z najboljših delo* zemlje v nerodovitne in težko dostop11® kraje. Cas bo pokazal, ali bodo našli izhod v kompromisu. Nobenega dvoma pa ni, bodo dogodki v Keniji vplivali tudi na razmere v sosednjih deželah, Tanganjiki i Ugandi. , Somalija Cez tri leta bo tudi bivša italijanS*\® kolonija Somalija postala ena izmed ne.°?a visnih afriških dežel. Seveda se bo tudi mlada država znašla pred raznimi težavami kakor mnoge druge, ki so se nedavn rešile ali ki se bodo v kratkem otresle k lonialnes oblasti. Toda žilavost nie.r3£jh ljudstva kakor tudi vseh drugih afriški dežel bo te težave premagala. K- »• Vseučillška knjižnica v Ibadanu, glavnem mestu Zahodne Nigerije Večji pridelek kakor kdajkoli Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko smo lani pridelali več pšenice, koruze, sladkorne pese in krompirja kakor v kateremkoli letu pred vojno in po njej Zvezni zavod za statistiko je pravkar objavil podatek o lanski letini, sestavljen na temelju podrobnih cenitev po posebnih občinskih komisijah. Ti podatki nam znova potrjujejo, da je bil naš lanski pridelek ne le najboljši po vojni, in to po količini in po hektarskih donosih, marveč je bil tudi večji, kakor kdajkoli v naši državi. K temu uspehu so seveda v precejšnji meri pripomogli ugodni vremenski pogoji, v ne manjši meri pa je lanski uspeh tudi posledica vztrajnih naporov za napredek našega kmetijstva. Tako je bila lani celotna ob- PŠENICA IN KORUZA “elana površina za 450.000 ha ^ . , . , . , , . , večja kakor prejšnjo leto, hkrati Kakšen Prldelek smo lani d<> Pa je na višino pridelka bistveno se6u Pri dveh najvažnejših kul-vplivala tudi širša uporaba agro- turah, pri pšenici in koruzi, v tehničnih ukrepov za dvig hek- primerjavi s prejšnjimi leti, nam terskih donosov. kaže naslednja primerjava: pridelek hekt. donos Pridelek krompirja je bil v milij. ton v met. stotih skoraj za polovico večji kakor prejšnje leto in za 90 % večji kakor v desetletnem povprečju. V proizvodnji krompirja smo že. vsa zadnja leta presegli največji predvojni pridelek (leta 1934 — 1,82 milijona ton), lani pa smo ta največji predvojni pridelek presegli celo za 75 %. Hektarski donos pri krompirju je prvikrat presegel sto metrskih stotov (v Sloveniji se je povzpel celo na 165 metrskih stotov). Ta uspeh je zlasti pomemben, saj smo pred SKoraj se eniirai vcuji r prejšnje leto in hkrati za 52 % v°jno v najboljšem letu dosegla večji kakor v desetletnem po- Pri krompirju v državnem povprečju. Lani smo pridelali tudi vprečju komaj hektarski donos za 22 do 23% več pšenice kakor 70 met. stotov, sicer pa se je ta v doslej najboljših povojnih letih gibal med 40 do 60 met. stotov. (1948, 1949, 1953), presegli pa smo predvojno proizvodnjo pa smo za nekaj odstotkov tudi največji predvojni pridelek (1938), in to na*<* . ^esegb P", navzlic za 8 % manjši požeti po- Pes}> saj se ]e takrat pridelek pšenica: 1953 2,51 13,3 1954 1,38 7,5 1955 2,43 12,8 1956 1,60 9,9 1957 3,10 15,8 koruza: 1953 3,84 15,9 1954 3,00 12,2 1955 3,90 15,8 1956 3,-37 13,1 1957 5,56 21,5 Pridelek pšenice je bil lani celo na 31,7 m. st.) in v zadružnem sektorju na 22,1 metrskega stota, medtem ko je znašal hek- j tarski donos v privatnem sektor- 1 ju 15,2 met. stota. Tudi pridelek ostalih vrst žita se je močno dvignil, tako pridelek rži na 280 red Novim letom Je podjetje »Volan« prejelo še zadnjo pošiljko tisoč ton (prejšnje leto, 205 tisoč) ®10Pedov »Quickli«, ki jih pri nas po licenci tovarne NSU izdeluje in pridelek ječmena na «04.000 hi var ' ' Nemara nihče ne bi bil rad v koži šoferja, ki mu med vožnjo poči guma. Ce tedaj avtomobil samo zanese s ceste, so jo Šofer in potniki poceni odnesli. Za zaščito motornih vozil v takih primerih je industrijski tehnik Slavko Levičnlk iz Ljubljane izdelal posebno napravo, ki jo predstavljata dva kovinska pokrova, z vsake strani privarjena na kolesni obroč obeh prvih koles. Napravo so minulo jesen že preizkusili v mariborskem *TAM-«> predvčerajšnjim pa so poizkus ponovili v delavnicah podjetja »Slovenija ceste« v Ljubljani. Ce zdaj med vožnjo pri tako opremljenem vozilu poči guma, jo zadržita obroča skoraj v prvotni legi« tako da skoraj ni več nevarnosti, da bi vozilo odneslo s ceste. v, —-J- r t~ .. . , .nn „„„ Praktičnost te naprave menda najbolje označujejo besede »poskus- vršini. Dosegli smo namreč do- sladkorne pese gibal med 400.000 nega<< g0ferja., ki je med zadnjo preizkušnjo s svojim tovornja- slej največji povprečni hektarski in 900.000 tonami letno, lam pa; kom s gtirimi tonami tovora pri brzini več kakor 50 km na nro donos 15,8 metrskega stota, smo presegli že 2 milijona ton. ‘ Kakšne so še možnosti za na- Pred vojno je bil v najboljšem daljnje povečanje hektarskega letu dosežen hektarski donos 205 donosa, lahko približno ocenimo, met. stotov, lani pa se je po- če ugotovimo, da se je lani hek- vzpel na 245 met. stotov. S. tarski donos na državnih posestvih povzpel kar na 24,0 me- j ' trškega stota (v sami Hrvatski zapeljal na vrsto jeklenih nožev, zabetoniranih v tla: »Ko bi bilo vedno tako! Skoraj da nisem občutil, kdaj sem zapeljal na nože, ki so popolnoma razrezali prednjo gumo.« — Izdatki za takšne obroče so malenkostni, saj bi se tako opremljeni avtomobil podražil samo za nekako 15 tisoč dinarjev »rna »Tito« v Vogoščah pri Sarajevu. Podjetje »Volan« je raz »stavilo mopede po izložbah svoje prodajalne v Tavčarjevi ulici, zdaj spričo lične izdelave in nizke cene — prodajajo jih po ton (prejšnje leto 344.000 ton). Posebej velik je bil lani pri- ... delek koruze, ki je kar za_ 65 % '•940 dinarjev — vzbujajo med mimoidočimi precejšnjo pozornost presegel desetletno povprečje m je bil tudi večji kakor v katerem koli letu pred vojno in po njej. Doslej največji povojni pridelek koruze (1948) smo lani presegli za 1,48 milijona ton ali za 30 %, največji predvojni pri- Milijardo dinarjev za potrebe javnega prometa ▼ 14 največjih jugoslovanskih mestih Cez tri leta dovolj opeke? Z rekonstrukcijo slovenskih opekarn bomo do leta 1960 povečali proizvodnjo opeke za 94.6 milijonov opečnih enot — Zgradili bomo še dve opekarni S povečano gradbeno dejavnostjo predvsem na področju stanovanjske gradnje se večajo tudi potrebe po' gradbenem materialu. Tega še vedno primanjkuje, kar na eni strani hromi hitrejši razmah novih gradenj, na drugi strani pa povzroča različna nesorazmerja na tržišču z gradbenim materialom. Razumljivo je, da tako stanje neugodno vpliva tudi na ceno gradbenih storitev. odlične gline Izdelovala le kvalitetnejše opečne izdelke (klinker) z zmogljivostjo 10 milijonov opečnih enot letno. Za dograditev bodo potrebovali 210 milijonov dinarjev. Enako vsoto bodo porabili tudi za izgraditev opekarne v Ilirski Bistrici, ki bo krila potre- ... ... , .... ,. . be koprskega okraja, delno pa V petletnem perspektivnem hjarde 136 milijonov dinarjev. Reke zm0gijiv0st bo j^ — načrtu gospodarskega razvoja Sredstva bodo porabili za grad- ^ . inJ delek (1937) pa tudi za 220.000 LRS je predvideno,-da bomo v njo modernih Hoffmanovih peči I Sh ton, čeprav je bila takrat s ko- naslednjih letih v Sloveniji vlo- ali pa za obnovo že obstoječih, ,p° p® ,, ruzo posajena površina za 110.000 jili v razširitev in obnovo indu- nadalje za obnovo strojnega par- izdelkih Ljubljane naj bi zadosti- hektarov večja. Tudi pri koruzi strije gradbenega materiala 40 °/o ka,v ki je že zastarel in iztrošen, le ljubljanske opekarne, ki bodo Letos je za nabavo novih hkrati največja sredstva, ki jih je smo zabeležili doslej največji veg sredstev kot v minulem ob- ter za gradnjo novih umetnih su- pričele obnovitvena dela že v le- za potrebe javnega pro- dala skupnost za izboljšanje jav- povprečni hektarski donos 21,5 dobju, in sicer blizu 8 milijard di- šilnic Sedaj še vedno potrebuje- tošnjem letu in jih dokončale v ®eta v 14 naših mestih pred- nega prometa v mestih v zadnjih metrskega stota, pri tem v sami narjev. Računajo, da bi tako pro- mo povprečno 25 delavcev za iz- letu 1959, tako da bodo že v ^«enih milijardo dinarjev letih. Znašajo okrog 30 odstotkov Vojvodini 31,8 met. stota , izvodnjo povečali do leta 1961 za delavo milijon kosov opeke, med- letu 1959 proizvajale 26 milijonov ®'azen *ega ',odo skupnih predvidenih investicij v KROMPIR IN SLADKORNA !52 °/° v primerjavi z letom 1956. tem ko je potrebno za proizvod- namesto dosedanjih 13 milijonov ejšen del sredstev za ob- obdobju 1957 do 1961. PESA i Nekatera podjetja so že začela njo istega števila opeke v moder- opečnih enot. «ovo in razširjenje voznega V Beogradu, Zagrebu m Sa- % ^ da w dosegla predvideno nejših obratih le tri do pet de- v niestih dala tudi sama rajevu, kjer je najhujsi problem nosoip ne le za zeod- razširitev in obnovo svojih zmog- lavcev. Druga hiba so zastarele £e LETOS 10 MILIJONOV VEČ Podjetja, pa tudi ljudski od- prevoza potnikov, so nabavili maračtudi za loz- ^vosti, druga pa bodo začela z in iztrošene peči za žganje opeke, pnot kot t ani rt In republike. , največje število voziL Tako je cP’holi redko doaaia To njimi letos ali najkasneje v pri- saj potrebujemo za žganje tisoč OPEČNIH ENOT KOT L dobil Beograd 80 avtobusov in . ’ . j. . . , . Vinrfniem letu V ta namen sn že kosov oneke 300 kilogramov nre- ^ razvidno iz podatkov . av+0_Drikolic 34 trolejbusov je prišlo zlasti vidno do izraza hodnjem letu. V ta namen so že kosov opeke 300 kilogramov pre- skupna zmogljivost vseh slo-rifj^nja mestnih prometnih . vai„v’ Domača in tuia pri pridelku krompirja in slad- pripravila potrebne elaborate, na moga, drugje po svetu pa le 120 vej^h opekarn, ki bodo izvršile let tij Jugoslavije smo lansko .. ^ «■ j1ž_ dobaviti! korne pese: podlagi katerih bodo zaprosila za do 150 kg. Razen tega namerava obnovitvena dela, bo z dokončno leto ------ .nn novlh P°djnevt^bP^° SVaiev 25 pridelek hekt. donos kredite pri Jugoslovanski, mvesti- večina opekarn zgraditi tudi obnovo in razširitvijo proizvodnje 16 avtobusov, 12 tramvajev, .L,u t__ vmetstotih cijski banki. umetne sušilnice. Za sušenje gli- naraščala v primerjavi z 1. 1957 ne bodo izkoriščali vroče pline, takole; y letu 1958 za 10 6 mili. nabavili okrog 500 5 za kar smo potrošili okoli nvt0buse Pol milijarde. To so bila y Magrebu so uvozili 34 novih avtobusov, 10 tramvajev s priko-AtTT licami ln 6 trolejbusov. Dobili ^UlvnNlJ SE VEDNO KOVINA bodo še šest tramvajev in tudi BODOČNOSTI Sarajevo bo s 40 novimi tramvaji Med vsemi barvastimi kovl- precej izboljšalo mestni promet, aitii ^ kaže povsod na svetu po- Kako je pa z Ljubljano? Na , 0snja aluminija največji vzpon. Prometni zbornici LRS so nam , Mminij vedno znova proglašajo dejali, da za sedaj o tem še ni-kovino bodočnosti. Naša drža- majo podatkov. m 'ma vse pogoje, da se uvrsti največje proizvajzalce alu-tr(n'Ja v Evropi, saj ima vse po-. »ne surovine — boksit, premog •Heifeneno hi^roclektrično ener-» največje proizvajalce alu- še v začetku razvoja, seji-ar smo v *etu 1957 doto« ton, od tega 14.800 se -v Sloveniji. V zadnjih letih haiJe Proizvodnja aluminija gi-a takole (v tonah): pese: pridelek v milij. ton krompir: 1954 1,88 72 1955 2,26 86 1956 2,19 81 1957 3,22 113 sladkorna pesa: 1954 1,25 159 1955 1,38 198 1956 1,13 163 1957 2,02 245 LETOS 1136 MILIJONOV ki jih bodo izsesavali iz peči. ^ v letu 1959 za 79 6 milijona ZA REKONSTRUKCIJO Tako ne bodo le ekonomično iz- in v letu 1960 za g4 g miiij0na OPEKARN koriščali kalorije premoga, tem- opečnih enot flU za 152’ odstotkov. Ze lani so prejele nekatere V?v zaradl hitrejšega sušenja tudi Leta 19g7 so te opekarne proiz- slovenske opekarne za obnovo in vedle 62-1 milijona opečnih enot, razširitev proizvodnje 185 milijo- jih obratov in odpravili mrtvo nov dinarjev investicijskega kre- sezono- 130 milijonov opečnih enot. dita. Letos bodo za investicijske Predvidena je tudi gradnja Vsa obnovitvena dela bodo kredite zaprosila še nekatera dru- dveh novih opekarn. Opekarna v dokončana predvidoma v treh ga podjetja, in sicer v višini 1 mi- Obrovem bo zaradi tamkajšnje letih s tem bodo opekarne zadovoljile potrebam za nadaljnjih 5 let. Odstranjena bo predvidoma tudi potreba, da bi še nadalje uvažali opečne izdelke iz drugih republik, kar opeko močno podraži. In najvažnejše, s tem ko bo na trgu dovolj opečnih izdelkov,- bo zaradi medsebojne konkurence možno uravnovesiti ponudbo in povpraševanje na tržišču, to pa bo nujno vplivalo tudi na znižanje cene opečnih iz-delkov. M. G. vse opekarne v Sloveniji pa Jugoslavija 1.795 2.560 3.500 11.500 14.660 ca. 18.000 Slovenija 760 8.240 11.360 14.800 1939 1952 1954 I9ii5 1956 1957 Še mn0gtt bolj se bo povečala b„sa Proizvodnja aluminija, ko „ 710 ogradili črnogorski kombi-?‘uminija, ki bo že v prvi fazi tonaj?n za letno proizvodnjo 50.000 v Pri tovarni elpvl vem zgrajena še druga i c “tr°liza za letno proizvodnjo l5-M0jon aluminija. Naša proizvodnja aluminija Isamo v LOS 11.500ton 1939 955 H.6f>0 16 000 trn, 1795 to 1956 1957 RAZGOVOR Z NAMESTNICO JAVNEGA TOŽILCA LRS SONJO KUKOVEC Težavno je delo ljudi, ki uravnovešajo tehtnico pravice Vse kar je v zvezi s paragrafi, ali ustavitve Izvršitev sodne od- stvo je že obravnavalo primere, ZAJAMČENA JE ljudem’ nekako ni preveč pri ločbe ali odločbe upravnega or- ko je na primer okrajni zavod OBJEKTIVNOST PRI srcu, vendar se življenje včasih gana, če meni, da je bil prekršen za socialno zavarovanje izdal DISCIPLINSKIH POSTOPKIH obrne tako, da moraš z njihovo zakon. ^ Nov zakon o delovnih odno- pomočjo na pot iskanja pravice, TovariSica Sonja je razumela I sih le potegnil črto pod doseda- včasih pa mora tudi pravica s našo željo, hkrati pa nam je po- 1 njo prakso, ko je bilo vprašanje paragrafi poiskati tistega, ki bi vedala, da marsikdaj ludje še odpustov, disciplinskih kazni itd. hotel oškodovati skupnost. ne vedo, kje in kdaj jih lahko , < omejeno izključno na pristojnost Tovarišica Sonj a Kukovec, ščiti Javno tožilstvo. podjetij. Ta so izdajala prvo in namestnica javnega tožilca Slo- BILO BI SLABO, CE BI II J drugostopno odločbo, potem pa venije, je dobro seznanjena s ClOVEK PRAVICO DOBIL, . S- * delavec ni imel nobene možnosti potmi, ki se zde nepravniku če- STANOVANJE PA IZGUBIL 2» veC za pritožbo in marsikdo bo stokrat zapletena, ki pa pod vod- preprečiti ta nesmisel je moč lahko povedal, da so se posamez- stvom tistih, ki se na to razu- 5gle sedaji ko Javno tožilstvo nim delavcem, ki so se zamerili mejo, le peljejo do cilja - do ]ahko odloj, ali ustavi na primer v podjetju, lahko dogodile velike »žene z zavezanimi očmi i n tent' 0di0fbe o stanovanjih. Prej se krivice. nico v rokah« Tovarišica u- .g dogajalo tako, da so stranko »Sedaj tega ne bo več«, je de- kovec nam je ljubeznivo P ‘ " deložirali, še preden je le-ta lah- jala tovarišica Sonja Kukovec, gla z zanimivostmi iz bogat kQ dokazaja ^rjitev zakona. Ko ~Ce se bo delavec pritožil na od- prakse upravnega oddelka - imeia v roki končno odločbo ^ ločbo disciplinskega sodišča v nega tožilstva LRS, g vrhovnega sodišča, je bila »ro- ^ podjetju, bo to stvar kot drugo- osnovna naloga je varst o - Sada<< s preselitvami strank že ‘ stopno obravnavalo disciplinsko nitostl. Po 1952. letu, ko * izvedena in pravica je kaj malo sodišče pri občinskem ljudskem ljavili zakon o upra p , zalegja (e gtranka ni imela več odboru, kar že jamči precej več- da »o stranke lahko same vla- stanovanja_ jo objektivnost. Razen tega pa gale tožbo na Vrhovno sodišče, Ce nlč drugega) to je gotovo ima tudi Javno tožilstvo mož- je Javno tožilstvo ad 1 p sjino važno za nešteto ljudi, ki odi0jbo in Driznal nokoi- nost, vložiti zahtevek po varstvu vico, da vlaga Er*pn- v so se zara(li takih zadev obrnili nino gioveku D0 zak0nu do te zakonitosti bodisi v korist ali korist posameznika ln na škodo na Javno tožilstvo in dobili svojo ni ,mel prav’ice JavnQ t0ŽUstV0 škodo posameznika, če bi tudi skupnosti nove dolžnosti pa je Pravi<;o- se je pritožilo na republiški za- drugostopno sodišče kršilo zako- prinesel predvsem zakon o jav- TUDI KORISTI SKUPNOSTI vod in prav v takih primerih nitost Glede na to torej ne bo nem tožilstvu 1954 leta. MORAJO BITI ZAVAROVANE se je pokazalo, kako velikega po- več izigravanj, kakršna so se ^Ne tako učeno, bolj po do- Izmed raznih nalog, ki jih mena je povezava okrajnih jav- ^ko dogajala doslej.« mače nam povejte, v katerih ima Javno tožilstvo, ni na zad- nih tožilcev z okrajnimi organi Zelo malo smo napisali o po-stvareh se ljudje obračajo na njem mestu dolžnost, da varuje oblasti in organi družbenega sameznih dejavnostih ■ javnega vas « smo zaprosili tovarišico So- interese skupnosti, zaradi česar upravljanja, ki na take primere tožilstva, vendar nam že to pre- njo’ Kukovec ko je razložila, da ima Javno tožilstvo pravico, da opozarjajo javnega tožilca. Naj- cej pove o pomembnosti organa ima tožilstvo' pravico predlagati lahko že v rednem upravnem po- novejši čas in nov zakon o delov- in o važnih dolžnostih, ki jih razveljavitev odlokov ljudskih stopku vloži pritožbo zoper pr- nih odnosih pa je še zlasti po- imajo ljudje, ki pomagajo, da odborov in njihovih organov, ki vostopno odločbo, če je bil z njo skrbel za očuvanje pravic in za- tehtnica posamezniku in skupno- so izdani izven u»ravnega po- kršen zakon v korist posamezni- konitosti za našega delovnega sti pravilno odmeri pravico, stopkl tir pravico do odložitv. ka ln na Škodo skupnosti. Tožil- človeka. M. N. Tri šfevilke mesečnika »Delo in varnost« Mesečnik »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS, prinaša v zadnjih treh številkah vrsto pomerfibnih člankov s tega področja. Posebno pozornost zasluži prispevek »Nekateri problemi pri analitičnem ocenjevanju delovnih mest«, v katerem avtor prikazuje nujnost analitične ocene, ki je ena izmed preizkušenih uspešnih metod za ugotavljanje elementov dela po posameznih delovnih mestih, intenziteto ln odnose med njimi. Analitična ocena je metoda, ki je nastala iz potrebe po nadaljnji izpopolnitvi Industrijske organizacije dela, ki delavcem omogoča racionalnejšo Izrabo tehnike in mehanizacije. Avtor navaja tudi pomanjkljivosti okrog opisa in popisa delovnih mest, v praksi razne težnje, ki bi lahko speljale na napačno pot, in zato poudarja nujnost, da analitična ocena potek« jpvno pred vsem kolektivom ln ob njegovem sodelovanju ter ob pomoči sindikalnih podružnic. Analitična ocen« pa je tudi odkrila, da Je marsikje neutemeljena ln nerealna doslej izkazovana kvalifikacijska struktura delovnih mest, da so tudi nepotrebna delovna mesta in mesta, kjer ni zaposlitve za osem ur. V zvezi s tem »o ugotovili tudi nepravilno višino nekaterih tarifnih postavk. »Delo ln varnost« nadalje v članku »Tudi od vzdušja v tovarni so odvisni uspehi Izobraževanja« analizira ln opozarja na vplive okolice na človeka, v članku »Uporaba delovne študij« za racionalizacijo« govori, da je delovna študija najdragocenejši vir za racionalizacijo dela, ki Je zelo obsežno področje in odvisno od stalnih sprememb v razvoju tehnike. Omembe vredni so še prispevki »Ugotavljanje potreb po varnostni izobrazbi v podjetju«, »Organizacijska shema podjetja« in nekateri drugi. center v Portorožu I SREDSTVA ZA ZDRAVSTVO E BIH. i Til OBRESTMI j«) V Ljubljani so odprli zdravstveno razstavo, ki kaže, da smo uspeli znižati umrljivost in da uspešno zatiramo številne bolezni — Razstavo bodo prenesli v večje kraje ljubljanskega okraja Koper, 11. januarja. — Na včerajšnji seji okrajnega Sveta za pomorstvo so med drugim razpravljali tudi o problematiki pomorskega šolstva ob slovenski obali. Sedanja Srednja pomorska šola in Ribiška šola v Piranu sta tista edina možnost, kjer se strokovno vzgaja in izobražuje naš mladi pomorski in ribiški kader. Toda v sedanjih slabih prostorih kajpada obe šoli životarita in ne moreta popolno razviti svojega izobraževalnega dela, kar zelo resno ovira pravilno rast naših mladih pomorcev in ribičev. Popolnoma očitno je torej, da je treba dati tej važni šolskj in vzgojni panogi ustrezne pogoje. V soglasju z republiškimi forumi je sedaj okrajni Svet za pomorstvo dokončno sprejel odločitev o gradnji in ureditvi pomorskega šolskega centra, ki bo obsegal Srednjo pomorsko šolo z ladjedelniškim, navigacijskim in strojnim oddelkom ter posebej še Ribiško šolo kot edino tovrstno strokovno ustanovo v Jugoslaviji Po izbrani lokaciji bo novi pomorski šolski center zgrajen blizu ladjedelnice ob cesti med Portorožem in Piranom. Celotna investicija bo veljala okoli 193 milijonov din. K investiciji, ki je zelo nujna, bodo izdatno prispevala ribolovna podjetja in ribja predelovalna industrija. (ž) Ljubljana, 11. jan. — »Največ-ja sreča je zdravje!« S temi besedami je dr. Franta Mis danes odprl prvo zdravstveno razstavo ljubljanskega okraja v prostorih Magistrata. Uredila jo je okrajna higienska postaja, pri čemer je prevzela težino dela dr. Krakar-jeva, ki je z dokaj veščo roko uspela na razmeroma pičlo odmerjenem prostoru lepo prikazati dosedanje uspehe zdravstvene službe, predvsem preventivne skrbi za delovnega človeka, vključujoč navodila za zdravo življenje. To priznanje so v razgovoru izrazili tudi današnji prvi obiskovalci: predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia, sekretar Republiškega svet,a za zdravstvo dr. Tone Ravnikar, zastopniki CHZ, Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, RK in drugi. Vsem tem so veljale besede dr. Misa. ko je dejal, da se razmeroma velika sredstva, ki jih je dala skupnost za zdravstvo, najbolje rentirajo v zadovoljstvu, sreči in zdravju delovnih ljudi. Razstava to potrjuje. Na nazoren način prikazuje uspehe: zni- največje sovražnike zdravja, opozarja jih na navidezno drobne i pomanjkljivosti v našem življe-i nju, ki pa so vendarle čestokrat | vzrok raznih bolezni. Dr. Mis je dejal: »Živimo ob vznožju planin, blizu morja, ob i bistrih vodah, ne manjka nam j kruha in dela — zdravje pa kljub j temu ogrožajo nepravilne življenj-| ske navade, nizka higienska raven ! in zaostalost v nekaterih krajih. Razstavo, ki si jo bodo Ljubljančani ogledali v naslednjih štirih tednih, pomeni začetek sistematične zdravstvene prosvete med ljudmi. Urejena je tako, da jo bodo lahko prenesli v večje občine ljubljanskega okraja in jo dopolnili s tamkajšnjo zdravstveno problematiko. Še važnejše pa je, da opozarja tudi naša industrijska in obrtna podjetja na proizvodnjo najrazličnejših sanitar- Z včerajšnje otvoritve prve okrajne zdravstvene razstave S skupne seje na bežigrajski občini Na četrti skupni seji občinskega zbora ln zbora proizvajalcev ObLO Ljubljana-Bežigrad so odborniki soglasno sprejeli odlok o začasnem finansiranju občinskega ljudskega odbora Bežigrad, potem pa potrdili združitev Inštituta za elektroveze podjetju »Telekomunikacije« in spremenitev dosedanjega statusa Ljubljanskih mlekarn v status komunalnega podjetja. Sprejeli so še odlok o plačevanju pavšalne skočnine in vzdržnine za plemenske bike ter odlok o ustanovitvi obratne ambulante v Savljah, ob koncu seje pa so razpravljali še o raznih nepremičninskih zadevah. j žali smo umrljivost od 17.5 pro-i mile leta 1945 na 7.7 promile lani, smrtnpst za TBC v istem razdobju od 25.9 na 3.1 na 10.000 prebivalcev, smrtnost dojenčkov od 10.8 odstotkov na 3.5 itd. Vse to dokazuje, da več kot milijarda dinarjev, ki jo je dobil okraj za zdrav-' stvene potrebe v letih od 1945 do 1957, ni bila zaman potrošena. Prav toliko je stala tudi gradnja nove poliklinike. Razstava ne prikazuje samo doseženih uspehov. Na duhovit i in zanimiv način opozarja ljudi na Priprave za volitve v Črnučah Delo občinske organizacije SZDL v minulem letu so pred dnevi ocenili tudi na seji Sekretariata SZDL v Črnučah. Ugotovili so, da je spričo reorganizacije delo oživelo šele v drugi polovici leta, ko je občinska SZDL že krepko poprijela za delo ter uspeš-I no sodelovala ob vseh političnih dogodkih v tem času. Pred kon-j cem leta je SZDL Črnuče poskrbela tudi za organizacijo prazno-I vanja novoletne jelke ter v ta i namen zbrala za obdaritev šolskih otrok več kot četrt milijona dinar-j jev. V nadaljevanju seje so se člani j sekretariata pogoviril še o na-' stopih pred bližnjimi volitvami v ! Republiško in Zvezno ljudsko ; skupščino ter v zvezi s tem dolo-I čili poseben politični aktiv, ki bo poskrbel za pripravo na volitve. Izpolnjene in neizpolnjene želje Ribničanov Letos bodo v ribniški občini precej gradili. Začeli bodo gradnjo novega vodovoda, zgradili stavbo Zavoda za socialno zavarovanje, dvanajststano-vanjskl blok, gasilski dom in dozidali objekt za luščenje furnirja pri Gozdarskem podjetju »LIP Ribnica«. Razširili in modernizirali bodo tudi opekarno, v nove prostore pa se bo preselilo Kovinsko podjetje »Partizan«. V Ribnici sami bodo uredili tudi nekatere najslabše ceste. Ribničani sl nadalje tele, da bi člmprej začeli graditi tudi večje gostišče s prenočišči. Sedaj v Ribnici ni nobenega gostišča in če tujci, ki jih veliko pride v ta kraj, nimajo znancev, so primorani prenočiti po skednjih. Gostišče M moralo imeti vsaj 20 do 30 sob s približno 40 ležišči. Zal, za gradnjo tega gostišča za sedaj še ni sredstev. nih naprav, opremo lokaipv itd., v čemer naša proizvodnja še zaostaja za zdravstvenimi zahtevami. Ne samo odrasli, tudi mladina naj si ogleda razstavne prostore v Magistratu, da bo znala ceniti in upoštevati napore skupnosti za varstvo zdravja in da bo tudi sama pomagala doma, v šoli in v vsakem okolju čuvati zdravje, ki je najdražje otrokom in odraslim M. N. Društvo pravnikov proslavilo desetletnico obstoja Včeraj je bila v Ljubljani slavnostna seja predsedstva Društva pravnikov LRS v počastitev desetletnega obstoja. Poročilo dr. Grosmana ter izvajanja dr. Tominška in predstavnikov podružnic so poleg slavnostnega poudarka vsebovala tudi mnoge probleme in naloge Društva pravnikov v socialistični družbeni ureditvi. Slovenski pravniki so prispevali velik delež k našemu družbenemu razvoju in uveljavljanju socialističnega pravnega sistema. Predsednik društva dr. Tominšek je dobil za svoje požrtvovalno delo priznanje vseh navzočih. Najlepši baročni portal v Ljubljani na Starem trga Stara Ljubljana ne bo več betežna Zavod za ureditev »Stare Ljubljane« bo v letošnjem letu poskrbel za novo podobo najstarejšega dela mesta ste bo finansirala Uprava za ce' ste LRS, rušenje hiš med šeni' jakobskim mostom in KarlovsK cesto pa bo plačala občina Cen' ter, medtem ko bo za preselit®* stanovalcev iz hiš, ki jih bodo P°' rušili, poskrbel OLO Ljubija" • Zato je Zavod za ureditev Sta* re Ljubljane že pripravil nacr za gradnjo novih stanovanj, v Kf' tere bodo preselili stanovalce ki jih bodo rušili ter odsluženi zgradb na Mestnem in Star®" trgu. Zavod bo gradnjo teh novanj tudi nadzoroval in vor[ Izmed teh bo do prihodnjega P®' letja vseljivih nad 120 stanova™-V ožji Stari Ljubljani b° letošnje leto dokončali paS^ ob bivši Olupovi hiši, del prvež® Stara Ljubljana bo v letošnjem letu močno spremenila svojo podobo. Pretlakovali bodo Mestni, Stari in Gornji trg ter ceste Pod Trančo. Razen tega bodo površinsko utrdili tudi Salen-drovo in Križevniško ulico ter zvezno pot med Gosposko in Zoisovo cesto. Breg že tlakujejo, odstranili bodo stara zaklonišča in predvsem preuredili cesto, da bo možen po njej dvosmerni promet. Zato bodo uredili tudi ograjo ob ; Ljubljanici. Javna razsvetljava ] pa bo poskrbela, da bo v tem predelu mesta svetleje, kot je se-| daj. V zvezi z gradnjo tako imenovane dolenjske vpadnice, s katero bodo pričeli letošnje leto, bodo tudi potrebna precejšnja denarna sredstva. Gradnjo same ce- UBE2NISTVO SKOZI PRIZMO TOVARNE U\cMnižavjka oži anako-st? »Tovariš direktor, danes imamo dve odpovedi.« »Zakaj ?« »Spet isti primer,« pojasni personalni. »Obe delavki sta bili nagovorjeni od X. Y., ki je pred dvema mesecema odšla v podjetje...« »Torej tretji primer? Ali še tokrat zatisnemo oči?« »Mislim, da ne. Prosim vas, stopite v podjetje P. in se pogovorite z njimi.' Zgubljamo kvalificirane delavke. Primeri se bodo ponavljali.« »Naj bi torej pogledal zadevo skozi povečevalna očala?« »Da. V korist podjetju bo.« POGLED BREZ. OCAL »Anica, odpovej in pridi k nam.« »Lojzka, pusti tekstilno, pri nas boš več zaslužila.« V tem nagovarjanju je dovolj logike. Vsak posameznik ima pravico, da si izbere podjetje, kot mu najbolje istreza. Kakšno pravico pa ima kolektiv, da obvaruje svoje koristi? S kakšnim orožjem se lahko brani proti ubežništvu? Kaj lahko stori, kadar prihajajo ubežniki z odpovedmi, ki temeljijo na preprostem, jasnem gledanju na dinar? ZAMEGLEN POGLED »Slabo plačujejo delavce.« »Prav mu je. Ce bo tako delal, bo ostal kmalu sam.« »Cisto jasno je, da bodo šli ljudje tja, kjer bodo bolje zaslužili. Zakaj pa ne zboljšajo pogojev?!« Očitki na račun direktorja Razprave o slabem delavskem 'svetu, tarifni politiki, delovnih pogojih. Upravičeni? Poglejmo1 POGLED. KI NE NAJDE CILJA »Prosim, tovariši, kaj naj storim?« vprašuje direktor. »Podjetje smo, ki je v glavnem odvisno od kvalificiranih delavcev. Ce nam uhajajo, spravljamo v nevarnost svojo proizvodnjo. Vzgoja novega kvalificiranega delavca ni stvar enega meseca. Ali naj rušimo naše norme? Naj popustimo pri normah, da bi ljudje več zaslužili?« Na forumih z razumevanjem poslušajo. Povsod razumejo. Direktor pa se vrne v podjetje in nič se ni spremenilo. Personalni spet trka na vrata in sporoča: »Danes nova odpoved. Isti primer...« ZGUBLJENA ENAKOST Med osnovnimi plačami, urnimi mezdami v podjetjih, ne more biti uravnilovke. Značaj podjetja in dela zahtevata razlike. Toda gre za pozitivne razlike: več dela, težje delo -boljša plača. Ali je povsod tako? Ne. Ubežništvo — fluktu-acija - je pojav, ki to načelo zanika. Gre za načelo: manj dela, lažje delo — boljša plača. V čem je problem? Tarifni pravilniki ne morejo biti nekaj dokončnega, kar miruje ln se ne spreminja. Organi delavske zaščite izven podjetij bi norali stalno proučevati ln vsklajevati razlike, ki neupravičeno nastajajo med podjetji. Razlik :ni mogoče odpraviti, možno pa jih je zmanjšati in skrčiti. Delavci enakih strok in kvalifikacij morajo najti v gospodarskih organizacijah enake možnosti in pogoje. Uveljaviti Je treba načelo enakosti, ki temelji na pogojih dela, kjer so razlike utemeljene. Razlika, ki Je utemeljena samo z večjo gospodarsko močjo podjetja, ki daje enemu podjetju znatne prednosti pred drugim, Je ne le neutemeljena. ampak škodljiva V nlej so korenine ubežništva prehajanja delavcev iz podjetja v podjetje. IZENAČITI OSNOVNO POVPREČJE Ti zapiski se nanašajo na industrijo mesta Kranj. Osnovni ključ za razumevanje fluktuacije so podatki tarifnih pravilnikov. V našem primeru pokažejo, da ni skladnosti niti v podjetjih ene stroke, kaj šele v vsej industriji. Ne gre za skladnost, ki bi pomenila uravnilovko in popolno izenačevanje podjetij. Toda za neko realno sorazmerje gre. Do izraza mora priti pravilno načelo enakosti, enakih pogojev. Enakost pa v teh okoliščinah ne predstavlja uravnilovke, pač pa pravilnih razmerij ln razlik, ki so upravičene. V kranjski tekstilni industriji najdemo takle izračun povprečnih urnih plač: Tiskani-na 48,2^ dinarjev, Inteks 44,92. IBI 44,02, Zvezda 52,17, Pletenina Lesce 48,39, Spik 44,04. Razumljivo je, da so podjetja z nizkim povprečjem najbolj prizadeta. »Konkurenca* se ne pojavlja samo med podjetji iste stroke, pač pa jo povečujejo druge, tovarne, ki imajo še večja osnovna povprečja. Kje je torej rešitev? Delavski sveti nekaterih podjetij zahtevajo povečanje osnove in Izenačenje s podjetji, ki imajo večje povprečje osnovnih plač. Njihova zahteva je upravičena. Neupravičena sprostitev norm bi samo dezorganizirala proizvodnjo. Zato je treba take pobude sprejeti in jih podpreti. In ne samo to: bolje je treba spremljati tarifne postavke v industriji in razviti poglobljen študij na tem delikatnem področju. Potem ne bomo imeli opravka s sunkovitimi in naglimi tarifnimi spremembami. pač pa s postopnim in normalnim vsklalevanjem razmerij, ki moraio temeljiti na socialističnih predpisih nagrajevanja proizvajalcev. -dV V Mostah višja gimnazija in štiri osemletke Pred dnevi je Svet za prosveto občine Ljubljana Moste na svoji drugi seji ustanovil posebno komisijo za šolstvo, ki bo reševala vsa vprašanja v zvezi s šolsko reformo - ter sklenil, naj bi v prihodnje v občini Imeli višjo gimnazijo ter štiri osemletke (dve popolni osemletki v ožjem občinskem območju ter dve nepopolni osemletki v Jaršah in Hrušici). Ze v letošnjem letu naj bi začeli tudi z izdelavo Investicijskega programa za gradnjo nove osemletke ter otroškega vrtca na Kodeljevem. Z občnega zbora sindikalnega sveta ške občine Ljubljana, 11. jan. — Danes dopoldne je bil v dvorani ObLO Vič zbor občinskega sindikalnega sveta. Po poročilu so delegati razpravljali o na- i ševanja jajca (privatni prodajalci so jih pred tednom prodajali od 22 do 24 ! dinarjev, zdaj od 20 do 22 dinarjev; družbeni sektor jih ima po 18 (Argentinska jajca »Perutnine« Ptuj) in 22 dinarjev). V zadnjem tednu pa so privatni prodajalci podražili za 20 dinarjev pri kilogramu domačo svinjsko mast (zdaj 400 din kg) ln svežo slanino I (zdaj 420 din). Solato so prodajalci družbenega sektorja prodajali po 70 din kg. Moto-i vilec je bil od 180 do 200 din kg. radič od 120 do 200 din kg, špinača od 120 do 140 din, medtem ko so na stojnicah družbenega sektorja od zelenjave imeli samo cvetačo po 60 din kg. Krompir je bil od 12 do 14 din kg, glavnato zelje od 15 do 20 din kg ter kislo zelje in kisla repica po 30 do 38 din oz. 40 din kilogram. Žive kokoši in piščance so Imeli po 350 do 700 din, žive zajce od 250 do 300 din komad, zaklano perutnino pa po 400 do 450 din kg. V Ribarnici so včeraj prodajali girice (100 din), sipice (280 din), muzgavca (150 din) in slane sardele po 200 din kg. NESREČA NE POČIVA S je padel 65-letn.i posestnik Alojz ^ K0 pret iz Griž 4 ln sl zlomil leV° odfl v ramenskem sklepu. Avto je P .j 80-letno upokojenko Marijo Jer„ za-Obrlz 17. Ima zlom desne roke * f) pestju. Pretres možgan Je d° avtomobilski nesreči 33-letni Takšne in tudi daljše vrste srečujemo skoraj vsak dan zlasti pa ob sobotah pred ljubljanskimi zimskimi kopališči. Njih zmogljivost je tako majhna - nekako 200.000 kopalcev letno - da moraš priti že mnogo prej, preden jih odpro, kajti zamudniki pogosto zvedo: ' »Za danes je že razprodano!« logah, ki Jih čakajo. Sklenili se. da bodo priredili v sindikalnih podružnicah seminarje. S pomočjo Občinskega sindikalnega sveta bodo uredili premijske pravilnike ln poskušali rešiti vprašanje ekonomske vzgoje mlajših delavcev. Razen tega bodo priredili tudi seminar za predsednike In tajnike sindikalnih podružnic, ki naj bi se Jih udeležila tudi vodstva podjetij. Na teh seminarjih bodo razpravljali o nalogah in odgovornosti članov sindikatov. Povezali se bodo tudi s športnim društvom Svoboda, poskušali bodo urediti pereče vajensko vprašanje In povečati počitniško skupnost od 600 do 1200 članov, ob zaključku so Izvolili nov odbor ln delegate za okrajno sindikalno konferenco. Jajca so se pocenila Na vseh ljubljanskih živilskih trgih so na včerajšnji glavni tržni dan navzlic dežju in slabemu vremenu organi Tržne inšpekcije našteli za ta letni čas rekordno število (832) prodajalcev obeh »Nedolžni« vlomilec na zatožni klopi _ prodajnih sektorjev. Tako js tudi ra-=g zumljivo, da 1e bil včerajšnji trg na = splošno dobro zaIo*»n saj je manjkalo pravzaprav le labolk. V primerjavi z minulim tednom so cene v glavnem ostale nespremenjene. Vendar so se spričo slabega povpra- Pred nekaj dnevi se je pred senatom Okrožnega sodišča v Ljubljani zagovarjal že star znanec tuje' lastnine Franc Kramberger, ki je sedaj že četrtič sedel na zatožni klopi zaradi kaznivih dejanj. Čeprav so mu sodniki dosedaj odmerili že precejšnjo mero -poboljševalnih okolnostl«. pa se do 'daj še ni spametoval. Obtožnica ga Je dolžila petin vlom-nlh tatvin v Pragerskem, Dobovi, Lenartu v Slovenskih goricah, Kamniku ln Pulju. Samo v delikatesi -Kočna-v Kamniku, Je iz ročne blagajne odnesel 56 tisoč dinarjev, pa tudi ostali vlomi niso bili nič manj uspešni I - vsaj za njega. Obtoženi Kramberger te vzltr številnemu dokaznemu gradivu in neizpodbitnim dokazom vse svoje vlomne tatvine kategorično zanikal ln nastopal pred sodiščem kot skralno pošten dr-»avljan. Prav zanimivo pa Je njegovo potovanje po vsej republiki z izgovorom. 3a je iskal slutbo. Zdaj le bil v Mariboru, naslednji dan spet v Varaždinu, pa spet v Zagrebu ln spet v Kamniku, kar Je Javni tožilec imenoval »čudovito pohajkovanje po vsej Sloveni.11«. tivjiivi iuui icasj, ko mu j lec dokazal, da tak^m zlatniki so nikoli obstoiall. nadstropja te hiše pa preuredi v pisarno. Stanovanja v zgrado Mestni trg 14 (Pod Trančo 2) bo* do asanirali — zlasti zgradili vse potrebne sanitarije, prostore pritličju in prvem nadstropju P bo dobilo podjetje »Jugotehnika • Razen tega bo Zavod za ure' ditev Stare Ljubljane Preur?5L hišo na Mestnem trgu 19 za stinsko zbornico LRS in Turisti' no zvezo LRS, hišo Mestni trg * pa za okrajno Obrtno zbornic-i Zgradba na Mestnem trgu 5 P dobila zlatarsko-graversko dela nico, na Cankarjevem nabrezl št. 17 bo gostilna, na Starem tr® št. 3 restavracija in hotel, na Ve nikovem trgu 2 pa buffet. ih Da ne bi na novo adaptira11 hiš še nadalje zamakala voda, priteka z Gradu, bo Zavod raz tega poskrbel tudi za dokonc zavarovanje grajskega poboCJ • sen** janez i^ocniKar iz Zlco P** dah. Marijo Zevnikovo iz LJu Ln s« Za garažami 12, Je podrl avto, je peljala s kolesom. Ima pretres 1 K£r gan In poškodovani levo roko * tve možicu in levo nogo v kolenu. Z 1 -g0. Je padla Neža Sedel,lak, 39-le«119 »jU spodinja i* Šmartnega 14 pri pr| In si zlomila desno nogo v kolk«- ra. padcu Je dobil pretres možgan no na glavi 30-letni delavec “‘pri Rozman iz 2al 6 prt Kamniku-(re9 I avtomobilski nezgodi Je dobil PILtU1 možgan, zlom desne roke v z„Sev«Cl In rano na glavi dr. Igor O*®/ 51- 55-ittni žlvtnozdravnik iz Vrhnt* ^rju letnemu prevozniku Francu „,0-Iz Logatca 5 Je padel hlod z a7witc° bila in mu zlomil desno in levo nogo v skočnem skiePu‘ 1 Ob aretaciji so organi ri® pn obtožencu preco^njo vsoto ln pravcato serijo vlomilskega “ sekač, pilo, dva vltriha. klešče, J izbijač itd., za kar le trdil ila 'fL vpra' boval za popravljanje kolesa. N® . Sanje Javnega tožilca, kje )e doo pri nar. ki so ga ob aietaclit na- , <\C njem. le odgovoril, da te P1'0," /išjj kakšne -trankovsko-nnpoleonove ^ nllce*. Obtoženec le vztrajal prj • gff trditvi tudi tedaj, ko mu le laVJ!’ h Zal nobene ni poznal, niti tl' katere Je kupil ukradeno koloi,ntnilce' ste. kateri Je prodal omenjene z* ^ | Ob koncu razprave pa je sodnikom delal, da ni naprav s 70 pletilko, kot bi jih hoteli levo pod- pentelj in snemamo na obeh stra-plesti. Nitka teče zadaj za penUja- neh, zmeraj na lice dela, po opisu mi 4. vrsta: (rumena) 3 nepodple- hrbtnega dela. tene pentlje, spet predenemo na Kapuco pletemo posebej. Plesti drugo pletilko, sedaj teče nit spre- začnemo na hrbtnem delu v vzor- daj, 1 .desna penUja. 5. in 6. vrsta cu štev. 3. Nasnujemo 90 pentelj, pletemo kot 1. In 2. vrsto (bela) 7. pletemo 14 cm višine, nato dodamo In 8. vrsta (modra) pletemo kot 3. porazgubljeno pentelj in začneta 4. vrsto, samo da sedaj vzorec mo plesti barvasti rob v vzorcu šte-prestavimo, (desna pentlja je v sre- viOka 2. Napletemo 22 vret opisanega dtini treh nepodpletenih pentelj), vzorca, nato pa 14 vrst samih des-9 vrsta: vzorec ponavljati od 1. vr- nih pentelj z belo volno, kar na-ste rahlo končamo. Posebej nasnujemo Vzorec štev 3: Ostale dele jopi- 76 pentelj dolgo progo, pletemo v ce in kapuco pletemo v polpatent- vzorcu štev. 2., 22 vrst vzorca in nem vzorcu 1. vrsta: (lice dela) 1 14 vrst same desne pentlje z belo desna pentlja, 1 pentljo nepodplete- volno in vse narahlo končamo. Po-no predenemo na drugo plettko, nit tem napletemo še eno progo. Dele naj ostane kot ovoj na pletilki, 2. na narobni strani sešijemo, progi vrsta: (narobna stran) ovoj z ne- prišijemo na sprednja dela Jopice, podpleteno pentljo podpletemo des- prav tako na narobni strani, nato no 1 leva pentlja. prišijemo k jopici še kapuco. Rob ’ Hrbtni del Jopice: Nasnujemo 90 kapuce in robove prednjikov (14 pentelj in pletemo v vzorcu štev. 3. vrst) zapognemo in narahlo priSi-PKv 17 cm višine snemamo za ra- jemo. Nato prišijemo še 4 biserne elan. Na obeh straneh lice dela sne- gumbe, v razdalji kot kaže slUca, mamo 35 krat po 1 pentljo, ostalih skvačkamo verižico, iz katere obli-20 pentelj snemamo vse naenkrat kujemo osmico, Jo priitrdimo na eno za vratni izrez. stran, na drugo P« z njo zapenja- prednji del: zanj nasnujemo 40 mo gumb. J- A. Ha pi&sne. phiKedOve. Kaj svetujejo modni ustvar-jalci za letošnjo plesno obleko? j Vse mogoče najdemo med njiho-viitti nasveti, ko prebiramo razne tuje modne revije. Vendar ni nujno, da se pri izbiranju zai plesno obleko suženjsko držimo takega kroja, ki nam ga servira kaka. tuj a revija. Izbrale bomo neko srednjo pot, in sicer tako ______________________ _ obleko, tak model, ki bo najbolj čenih brkih, a že me je razločno j ustrezal našemu lastnemu okusu in nadvse vljudno ogovorila: in postavi »Oprostite, ali ste tako prijazni, pa me peljete preko ceste?« Te besede me niso le presenetile, temveč prav ganile, saj sem prav v tem trenutku šele občutil, kako nemočen je osamljen otrok pred tolikšnim prometnim vrvežem. Ob pogledu na mimovozeče tovornjake, bicikle, trolejbuse in druge avtomobile se mi je zahotelo, da Caie^°sJreJ' z dobrim, okusnim ruskim terl pripravimo čaj ln v kateri čaj ser- bi tako dragoceno bitje najraje Občiitu. Prava umetnost. CaJ Je zelo vlramo, moramo pomivati poseb ' izgubi me<* pripravljanjem rad jo uporabljati samo v ta namen. “bSutlji. m8oUbLsv°3° plemenito naravno aro- 1 ki Sa ne pripravimo v posodah, bomo JJ®menJene samo za čaj. Kako |||m| ‘no Pripravili okusen ruski čaj 7 'J" Posodil, fia^ hranimo 'v dobro zaprtih §j ceianT iz Pocinjene pločevine, por- = shraniL stekIa ali emajla. Ne imejmo = če ni »ne®a v lesenih predalih, zlasti {= rnorarrf87*1 v 8tanlol papir. Čuvati ga = tuiim, 0 Pred vročino, soncem in pred riavzamVon^avam1, ker se J1*1 zelo rad emaliw' Za kuhanje pa potrebujemo: kuham *onec ustrezne velikosti za ®U l? i® v°de, majhen čajnik, lončen lana P°rcelana, velik čajnik iz porce-*Vonrt vrel° vodo, primerne prešite skico i> 28 pokrivanje čajnikov (glej brno i’,. ce|3ilo za čaj, leseno ali sre-tudi ,r“co za mešanje čaja in seveda Porcelanaste skodelice. viramo, moramo pomivati posebej in y narofju prenesel onstran te deroče reke. Podal sem ji roko L. B. Najprej nekaj o blagu, ki pride v poštev za plesno toaleto. Najbolj primerni so: brokat, taft, žamet (letos zelo priljubljen), muslin, čipka, tyl itd. K temu samo še to: vsako blago (kakor tudi vsak kroj) ni primerno za vsako postavo! Močnejše ženske barve za obleko največja umetnost, ki jo ženske nasplošno slabo obvladamo. Tako naj n. pr. močnejše ženske izbirajo temnejša ne preveč pisana blaga, bolj sloke si lahko privoščijo svetle vzorce itd. Zdaj pa o obleki sami nekaj besed. Pri tem se bomo držali le glavnih smernic za kroj plesne obleke, vse ostalo prepuščamo vašemu okusu. Dolga obleka letos ni posebno moderna. Zasenčila jo je kratka, dekoltirana obleka, ki je primerna tudi za plesne prireditve. Vzlic temu pa naj povemo o dolgi obleki to, da je letos krojena ali prav ozko s široko nabrano' polo oziroma vlečko ali pentljo zadaj ali pa je krojena široko z nabranim krilom v pasu. Večkrat opazimo pri dolgi obleki naj ne izbirajo tyla, muslina in po- Obleka iz olivnozelenega tafta je kombinacijo dveh materialov, in dobnega tankega blaga. Pr.avtako, dekoltirana, ima tričetrtinske ro- to atlasa in tyla, žameta in težke če ne še bolj delikatna kot kvali- kave. Obleka je izdelana iz modre teta, je pri izbiri blaga barva, težke svile. Rokavice so bele Mislim, da je posrečena izbira barve. V deželi, kjer ima konfekcija že dolgoletno tradicijo svile, brokata in žameta in podobno. Kaj pa kratka obleka? Ta je letos silno preprosta, običajno dekoltirana, brez rokavov ali pa s tričetrtinskimi ozkimi rokavi, po životu tesno oprijeta, nabrana v pasu, včasih spredaj prekrižana ali balonasto zaključena. Ce boste imele ob1-',-o po- , Ko ■njo, - mn ,°t a v loncu zavre, nalijemo potem 5n! tajnik, da se le-ta segreje. Ustrp,’Y0(?0 odlijemo in stresemo vanj grama „ količino čaja (približno pol Vrein ,,Jla osebo) ter ga polijemo z Jeni no tajnik nato pokrijemo, če-Pustir?„ Poveznemo prešit zvonec ln ^ešam^ s *t' Pet minut. Nato čaj po-hlrnamU z leseno ali srebrno žlico. Ce rabllnm_ma^hneSa čajnika, lahko upo-• Doir^?i,zato tudi porcelanast lonček VeUkl Medtem napolnimo tudi tako rvvLvli z vrel° vodo ter Sa prav *•!»> .i Tmo z zvoncem. V pogrete ''ko i>T« w vlijemo najprel neko-6e ne3a Ca*a' nat° Pa dolijemo virarrm ..V0 P° okusu. Sladkor ser-viram£ ,„J!osebnl Posodi. K čaju ser-Mekr. f, ° sladko tolčeno smetano, dober' J"mon°v sok, limonine kožice, zine m. ali okrogle limonine re-Peclvo s ”? ? Postavimo razno čajno "'m LS'11 a11 Pa ržen kruh s čaj-“lasiom, marmelado in med. !«moP£?rt™na);.da nl dobro, če pu- = iemo na pa ga samo preli* § Sa Drt>vx u z vr°lo vodo Prvo = Na Češkoslovaškem je silno razširjena industrijska izdelava oblek, pri čemer so nekatere stvari vredne posnemanja, imajo pa tudi še težave »Dobro, toda če si želite nekaj posebnega, česa ne dobite v konfekciji?- »Izbira je tolikšna, da dobim vsaj približno to, kar želim — če pa ne morem utešiti kakšne posebne izbirčnosti, je tu vsekakor ugodna cena, ki mi to izbirčnost odtehta. Dejansko je tako, izbira je velika, cene V IZDELAVI OTROŠKIH OBLEK za konfekcijo pa so ugodne. Ce pogledamo JE INDUSTRIJA POVSEM IZPODRINILA cene tekstilnega blaga ki ni poceni, potem drrtnt^TVO moramo priznati, da konfekcijski izdelki niso pretirano dragi. Krilca, obleke za de-Ustavimo se najprej v trgovini z otro- klice, deške obleke, plašči itd., stanejo to- .. . ško konfekcijo. Na pragu zime so tovarne ijko ali le za malenkost več, kot bi stalo izgubljanja časa in čakanja pn krojačih ln 0]jiin0 založile trgovske police. Izdelki so samo blago za dotične izdelke. lepi, okusni, za razne starosti otrok in za Na vprašanje, kako da je v konfekciji razne potrebe: za šolo, šport, dom in za izdelava obleke od 5 do 10 krat cenejša, priložnosti, ki terjajo, da so tudi otroci k0t (e bi jo izdelovala šivilja, so odgovo- boljše in lepše oblečeni. rili, da, jim to omogoča izredno velika pro- Kramljam z mamico, ki se ne more od- izvodnja teh izdelkov na tekočem traku, v letih po prvi svetovni vojni na veliko ločiti, kakšen plašček naj izbere šestletni razen tega pa na primer v otroški konfek- izvažali na primer izgotovljene moške ob- hčerki. Skupaj izbirava in presojava in ker cjjj marsikaj ne zaračunajo niti ne tovar- leke celo v Ameriko. • je zgovorna zvem marsikaj. niške cene za izdelavo, temveč pokrijejo »Da bi kupovali blago in dajali otroške to izgubo z tnalo višjo ceno, pri določenih obleke v delo-'šivilji — kje neki. Tega ven- luksuznih konfekcijskih izdelkih. V zadnjih letih smo sem in tja objavljali v naših časopisih članke, ki naj bi podprli težnje naših delovnih ljudi, v reševanju enega izmed dokaj zapletenih vprašanj življenske ravni: Kako bi se brez šiviljah dobro in poceni oblekli. Nič čudnega torej, če me je to vprašanje zanimalo tudi na Češkoslovaškem, v deželi, kjer ima konfekcijska industrija stare tradicije, saj je znano, da so od tu ,..... ** vuuo. rrvu = malo Prfn^stirahlra’ dru*o Pa Pre- = »k^en S r1?0 naJ ,e’ da Je čaj g "• če je zelo vroč! Posodo, v ka- s KRATEK RESUME: NEKATERE STVARI SO ODLIČNE — NE MANJKA PA TUDI PROBLEMOV dar nihče ne dela.« ^Tir- NASVETU Zmeraj, kadar pride človek v tujo de-_ želo, naleti' na stvari, ki ga presenetijo. V = svojem bistvu korffekcija na Ceškoslovaš-1 kem ni presenetljiva stvar. Silno razširje-g nost prodaje že izgotovljenih oblek, ki jo g opazimo že na prvi pogled, je moč uteme-ti, dasnv)emo Wobase. se rado pripe- I Ijiti s tem, da to zanje ni nova, mlada Prebodemo^^fu1 obiek°. klobaso I zvrst industrije. Kar se pa tiče problema-?im°. če na vin™ '1°. P_r??re' g tičnosti, je dokaj razumljivo in logično, da g se je v teku let moška in otroška konfek-== cija povzpela na višino in da je z eno be-= sedo odlična, konfekcija ženskih oblek pa se — to bodo kaj lahko razumele tako 1 mlade kot starejše bralke - še zmeraj bije 'g z določenimi težavami, zlasti v tekmi in g s spogledovanjem z moda. vlllco najprej nataknemo v klobaso ^a' Potem P8 Jo zabodemo se bo izcedi £ nje P°Pl1 mašeobo' k' * sjasoma posivi: razpni-Pko ki ,„Pr.ero!tao 8 čopičem ali kr-*i>«t £rtt"ta£am° v Splrlt- Dežnik mmm Oddelek v veliki konfekcijski tovarni v Prostjejevu Se nekaj bi omenili pri otroški konfekciji. Inštitut, ki pripravlja modele, ima poseben oddelek za otroško garderobo in po • okusnih izdelkih, ki jih vidimo v trgovini, iim lahko verjamemo, da je za otroke laže prilagoditi obleke modi, kot pa za odrasle ki terjajo glede tega več odstopov od klasičnih linij. Zelo pametno je tudi to, d8 tovarne, ki izdelujejo otroško konfekcijo računajo s tem, da otroci hitro rastejo in se razvijajo ter so vse obleke za otroke prilagojene temu, da jih mati doma z majhnim trudom podaljša in razširi, za morebitne »nezgode« pa je vsaki obleki priložena tudi krpa blaga ln nekaj rezervnih gumbov. Vse to je seveda pripomoglo da je cenejša industrijska izdelava domala povsem izpodrinila obrtništvo iz tega sektorja. M. N. Obleko iz čiste svile krasi vrtnica kot zaključek koničastega izreza na hrbtu. Kitajski brokat j« primeren za plesno obleko. Na sliki vidite, kakšna je obleka ' iz takega materiala. polnoma dekoltirano in brez rokavov, morate imeti dolge črne ali bele rokavice. V obratnem primeru pa, če ima obleka rokave, rokavice niso potrebne. Glede nakita velja, da se nosi letos zlasti obleka je lahko tudi ozka v pasu, samo malo nabrana, da se spodaj ogrliGa, kratka in dolga iz perl, svetlikajoči obeski na verižicah in podobni uhani. Razen rokavic in nakita je letos pogosten okras na večerni plesni obleki tudi pas ali cvetlica. C TELESNA KULTURA SEJA KOMISIJE ZA TELESNO KULTURO PRI TZVRSNEM SVETU LRS Šolam prvenstveno vlogo v boju za množičnost telesne kulture naše mladine — Finančna sredstva je treba zbirati in razdeljevati prek svetov za telesno kulturo NE NA ČRNEM, MARVEČ NA STAREM VRHU ZOPET ŠTEFE »Va vseh področjih družbenega dogajanja razen pri telesni kulturi smo v primeri s stanjem pred vojno dosegli velik napredek, le-ta pa je v primeri z dejavnostjo na ppdročju telesne kulture dokaj pičel, pičel zlasti ob dejstvu, da je velik del prebivalstva sedaj zaposlen v industriji.« S to ugotovitvijo je začel današnjo sejo Komi-«ije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS njen predsednik, tovariš Milko Goršft. okraja prejela najmanj sredstev, čeprav so potrebe na njunih področjih morda največje. Tako je n. pr. Svet koprskega okraja prejel lani vsega Tovariš Goršlč Je v svojem nadaljnjem izvajanju o načelnih vprašanjih v naši telesni kulturi, ki jim je bila namenjena ta razprava, poudaril, da nam mora biti telesna vzgoja del borbe lesna vzgoja tudi preventivna zdravstvena zaščita. Kot predsednik Sveta Lnajmanjšim narodnim dohodkom v za šolstvo je navedel nekaj primerov siovenjH< nrelel le en mllilon Svet n daniti EnloVa mladino OlUVCiUJl, piCJCl iC CII IIUUJOU, OVCfc o zdravstvenem stanju šolske mladine, ki vsekakor ni zadovoljivo, saj je v za dvig družbenega standarda, hkrati nekaterih šolah popolnoma zdravih le pa je izrazil obžalovanje, da je treba znova in znova dokazovati, da je te- 7 % učencev oziroma dijakov. Spričo niso izkoriščene vse možnosti za boljši TEKMOVANJE SMUČARK V GRINDE5L.WALDU Jugoslovanke v mešani štafeti Start vrh nad Škofjo Loko, 11. Januarja. — Sele ob 15.30 so se začele na Starem vrhu nad Škofjo Loko zadnje pregledne tekme naših alpskih smučarjev, ki se bodo končale jutri in po katerih bo sestavljena naša alpska reprezentanca za Badgastein. Na Starem vrhu Je prek noči zapadlo 25 centimetrov snega na 40 cm debelo - _ - - podlago In le prizadevnosti vseh 16 skupaj okrog 12 milijonov dinarjev, in tekmovalcev se Je zahvaliti, da Je je seveda ob tej pomoči telesna kul- zvezni trener Marjan Magušar lahko tura v tem okraju dosegla v preteklem | strasiral 1700 m dolgo progo za vele- : letu pomemben napredek, pa je Svet slalom, z višinsko razliko 400 m in novomeškega okraja, torej okraja z 43 vraticami. Startali so vsi kandidati za Badgastein razen Muleja, ki si še ni popolnoma pozdravil noge. Tudi med ■ tekmovanjem je snežilo, tekmovalce i| pa je ovirala še gosta megla. Verjet- § no bi na današnjem tekmovanju dosegla najboljša rezultata Dornik in Janc. če ne bi padla tik pred ciljem. Vzlic temu sta se dobro plasirala. Re-sod primanjkuje kadra za telesno- zultati današnjega tekmovanja so na-vzgojni pouk in da za tega kažejo prav slednji: mladi učitelji najmanj zanimanja. j Stefe (Ljubelj) 1:40,9, Ilija (Enotn). & „ 4 . 1:43,6, M. Lukane (Ljub.) 1:44,0, Dor- Sejo je Komisija za telesno kulturo (Ljub) 1:44,0, Janko Krmelj (Ljub.) = pri Izvršnem svetu končala s sklepom, 1:44,1, Stanko Klinar (Jes.) 1:44,2, Kri- § žaj (Ljub.) 1:46,0, Janc (Enot.) 1:47,6, 5 Markulin (Rade Končar) 1:48,0, Priimo- = Žič (Ljub.) 1:494. | Jutri bosta še dve tekmi, prav ta- | ko v veleslalomu. = murskosoboškega okraja pa še manj. Iz poročil je bilo tudi razvidno, da telesnovzgojni pouk na šolah, da je še precej večjih prostorov, kot n. pr. bivši kulturni domovi in prostori v zadrugah, neizkoriščenih, da vsepov- da je treba množičnost izvajati pred- tega se je tovariš Goršič zavzel za to, da bi naše telesnokulturne organiza-i cije posvetile čim več pozornosti gra-[ ditvi in urejevanju tako imenovanih ' rekreacijskih naprav, ki vrh vsega niti | niso drage, in za take oblike telesno-vzgojnega udejstvovanja, ki so pristopne množicam. Ko je zastavil vprašanje, kakšno telnsno vzgojo bomo. predvsem podpirali, je predlagal, da Grindelwaldll .Jan. - Na med- »^»"dan^Sta V3 K« X- Xn£«£^2^.^“ krat 5 km in smuk. V štafeti Je srna- vati različne pogoje in zanimanje, ki DDCmsK1 sveu- ** gala ekupa C SR v 6asu 1:10,49 pred vlada med ljudstvom tega ali onega Vzhodno Nemčijo 1:12,27, Poljsko 1:14,6 kraja za določene zvrsti telesne kulta Italijo 1:16,40. ture. Izven konkurence je tekmovala Predsednik Komisije je pred sploš- Jesenice 11 1an — Stan* sta kombinirana Jugoslovansko-češkoslo- no razpravo, v kateri so predsedniki n* umetnem drsališču nori Mpčaklin Boksarska zveza Jugoslavije je skli- = vaška štafeta, kdi je dosegla čas 1:14,52. okrajnih svetov za telesno kulturo po- pomerili možtvi Jesenicta KAC iz cala sestanek predstavnikov trinajstih = ir v,, Kina ™ ------ pomenu moštva' jeseruc in KAC iz naJboyšlh jugoslovanskih boksarskih | klubov. Sestanek bo v ponedeljek v s Beogradu. Na ta posvet je bil povab- = gcwčič, Trebušak, Brun," Krirta^ Uen kot trinajsti tudi predstavnik bok- Tumžek, BoniB ta NBiko Čebulj, Kil- sarslceSa kluba ZTAK Maribor, nar, Valentar, Tišler to Dolinar. Doma® ao bili gostom sicer enakovredni v polju, medtsm ko so pred golom mm Samo zavrtite gumb in stroj vam opere perilo, prihranjen vam je vsak trud. • • To je pralni stroj znamke »MIMO« KAC porazil »Jesenice« Mn Teo Hochreitner. PRVI START — PRVA ZMAGA Sailer spet kot nekdaj Wengen, 11. Jan..— Daneg so je za- v boju za množičnost naše telesne kulture glavno orožje šole, vzlic temu, da se bore z obilico vsakovrstnih težav. »Prav zato,« je poudaril tovariš Goršič, »potrebujejo šole (vključno s _ ___ strokovnimi ln vajeniškimi) veliko po- ™potaoima zataJUk moč, da bodo že zdaj odigrale vodilno Posvet boksarjev DVA TAKA STROJA SMO NAMENILI ZA NASE § NAROČNIKE Zdaj je še čas, da se naročite, če hočete biti izžrebani za eno § izmed bogatih nagrad. Celo v Wengenu (SvSca) tradicionalno vlogo, ki jo Imajo v telesni kulturi tekmovanje v alpskem smučanju. V naše mladine. Težišče dela ta prizade-smuku na 2800 m dolgi progi s 760 m vanj bodo vsekakor morale prevzeti vilinske razlike je zmagal ol&npijskl občine ob podpori okrajnih svetov za zmagovalec Toni SaiRer v času 2:25,2. telesno kulturo in drugih svetov pri Le tri desetinke sekunde Slaba je bil okrajnih ljudskih odborih. Ameriičan Buaf We-mer. Nadaljnji Iz poročil predsednikov okrajnih plasma: Willy Forrer (Švica) 2:26,4, svetov za telesno kulturo (o katerih un™ Zimmprman fAvstnliial 2:27.3. bomo še Dodrobnele Doročall). 1e bilo Pa jardov v času 9.17,7. Doslej je Otroci rušijo rekorde Sydney, U. Jan. — Petnajstletna John Ccnrads, brat 13-letne svetovne rekorderke lise Conrads, Je danes do- Šport po svetu dahar In Sestrični, kajti FIS mu Je spet vorikah. Lani Je izenačil svetovDi rev vrnila amaterski status. Prawda je tu- kord na 100 yardov - 9,3 ln Prawda — Avstrijec ali Američan? ... . _ . . Svetovnega prvaka v alpskem smu- prijateljih, ko je premagal Sailer ja, ze, ki je dosegla nov svetovni r čanju iz leta 1954, Avstrijca Christiana P°‘e“ ko Je, »e-ta P^el s tremi lovor- 40,2. Drugi je bil v tej anketi ollmP« — . _ ... _ „ lairirvtl vrAnni 4 rm P n tr rlllA n H r. .. Mn OAn »m nvtntniml L L- * dl mnogo pridobil pri svojih ameriških štafeti 4 X 110 yardov abilenske Egon Zimmerman (Avstnifla) 2:27,3, bomo Se podrobneje poročali), je bilo »v jamuv v uasu jjgw jo canju iz leta 1954, Avstrijca Christiana ™ Bruno Alberti (Italilal 2 27 9 Avstrii- med drugim razvidno, da je bilo raz- lmel svetovni rekord Američan Geor- Prawdo so proglasili skoraj istočasno ve“cA Cortine v ZDA. Od te- zmagovalec na 800 m in svetovni jj MŽSteS,’teljeva™! ,sredstev med Svete zelo freon 9:12,2, Conrads Je hkrati 12- kot olimpijska Irvaka Italijana Coloja S* Časa dalje se je Prawda temeljito der na 880 yardov Tom Courtney,^u HinteS^sosa pSŠS 10. , neihakomernota da sta zlasti Sveta enač‘1 svetonvt rekord na 800 m. Re- in Norvežana Erlksona za profesionalca. « i P? °l,mPiJski zmagovalec v meWW ta 14. mesto. murskosoboškega ta novomeškega rf.. 15-Ietnega dečka Je že včeraj na Prawda Je našel zatočišče v zimsko- * kladiva Cunnollv predtekmovanju prvenstva Novega športnih središčih ZDA vendar je svet DoseCi ameriško državljanstvo mu ne Južnega Wallesa napovedal njegov nanj popolnoma pozabi. Lani pa se je bi, bil° težko, saj Je medtem poročil fnon/u< rn.ikn.^ •• « . hAarlrn hnoraiaoa farmario it Tovoca trener Talbot. Prawda pojavil na tekmovanjih Kan- NOGOMET Reprezentanti na Pokljuki Pokljuka, 11. Jan. - V okvira pri- sarajevskega Železničarja ter Mujič iz prav za svetovno nogometno prvenstvo Veleža. Verjetno nista prišla zaradi so se danes v »Sportbotelu« na Po- zamude vlaka iz Sarajeva, kljuki zbrali naši najboljši nogome- taši, ki se bodo deset dni pripravljali Čeprav so nogometaši prispeli v TURNIR V BEVERWIJKU Naši se dobro drže Beverwijk, 11. jan. — Po cimge® kolu mednarodnega šahovskega niir j a v Beverwijku si delijo Pry° , - , . - sto v prvii mojstrski skupinai Mata , ker hočejo, pa čeprav ilč st£hlberg ln Baumester 1,5 to Mg > v reprezentanci, zagoto- Reiultati n kola: Pirc : Baumestf hčerko bogatega farmarja iz TeKasa, Ko se je pojavil preteklo jesen v Kitz-bfihlu, je povedal Avstrijcem, da želi nastopiti na svetovnem prvenstvu kot član avstrijske reprezentance. Prawdi-no vrnitev v Avstriji niso sprejeli navdušenjem, zadnje mesto viti mladini. Kar oddahnili so še, ko se je preteklo sobodo in nedeljo v Adel-bodenu slabše plasiral in si ni zagotovil mesta v reprezentanci. Američani pomlajujejo teniško reprezentanco V finalnem spopadu za Davisov pokal, ki se je končal z rezultatom 3:2 remi, Pilnik : Sheltinga 1:0, Euwe• rerm Stahlberg remi. Milič : Donner re» 0'Kelly : Matanovič remi, Fud1er Wade 1:0, Kostič : Van Get remi, ja : Ditilel 1:0, Lazarevič : Sinka "• Rodsant : BačiiČ 1:0. rC V III. kolu sta Matanovič ta rv remizirala. Stahlberg Je remiziral Miličem. Fuderer pa v drugi skupj^ - Špancem Torancm. Kostič J ■ . . _ . — ~ * ”—o — —— — -——— IVA i5C JC IVUUvdl /. IC^UllutUlll r _ _. - X rti* pod vodstvom zveznega kapetana Ale- Lesce s Tauern expressom že popol- za Avstralijo je v ameriškem moštvu magal Nizozemca Sneidersa, Božic f ksandra Tirnamca in zveznega trener- dne, so morali nekaj ur čakati, da bi dobro igral *mladi MacKay. V ZDA je prekinil. Lazarevičeva je pren ja ing. Slavka Mikloševiča. V vodstvu uredili cesto do Pokljuke, kjer je prek imajo še nekaj takih igralcev, zato gala Bačičevo. priprav sta se sekretar komisije za noči in danes dopoldne zapadlo precej je kapetan ameriškega moštva za Da-pripravo državne reprezentance Sergej snega. Tako so naši reprezentantje visov pokal Bill Talbert sklenil, da bo-zdravnik reprezentance dr. prišli na Pokljuko šele popoldne. Za- do letos igrali v ameriški teniški repre-* X radi tega popoldanski trening od- zentanci le mladi igralci, kot Mike Hogome^taš^ev so prispeli na padel s programa priprav. Redne pri- Green, Holenberg in I\IacKay, ki se iSfiZan5 S?J°Ser°^ Prave Pa se bodo začele jutri z jutra- vsako leto dolgo časa zadržujejo v Av-ter brata Miloš in Milorad Milutinovič, njo gimnastiko, nakar bodo nogome- straliji. V rezervi pa bosta mladinca * ???1f I* °Y}^„ln L tašl dve uri na smuCeh* Popoldne si Buccholz (17 let) in Crawford (19 let). Ln«? * £Oj!c J[‘ bodo nogometaši spet pripeli smuči, Talbert ne more več računati na eS in '5?! * zvečer Pa bo strokovno predavanje in staro gardo. Vic Seixas je sporočil, da 5 SiJakovič1 (^Beo- razprava. Takšen bo prbližno vsak- mu posli ne dovoljujejo več treninga. graa-H). v Zagrebu bi se morala vod- danji spored_ priprav izbranih nogo- Flam bo zapustil tekmovalni tenis, Sa- OBVESTILO »Partizan«, Narodni dom Prir.edi(j-ponedeljek, dne-13. jan. ob 19. un ni letni občni zbor, v telovadnici rodni dom. Stvu reprezentance Javiti le PaSlč la metašev na Pokljuki. Mariborski smučarji vendar na snegu Pripravljeni za meiež v Badgastetnu Negotovost med evropskimi favoriti — Američani »turistično« samozavestni Letošnja svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah bo po udeležbi vsekakor najštevilnejše. Za zdaj Je prijavljeno 200 tekmovalcev lz 25 držav, ln sicer lz Anglije, Bolgarije CSR, Nemčije, Turčije, Franclje, Grčije, Islanda, Italije, Japonske, Jugoslavije, Kanade, Liechtensteina, Nizozemske, Norveške, Poljske, Finske Švedske, Švice, Španije, SZ, Madžarske, ZDa ln seveda tudi lz Avstrije. Mariborski smučarji že nekaj dni marljivo trenirajo na pohorskih smučiščih. Najvztrajnejši smučarji so na Idealnih terenih okoli Ribniške koče, nekateri trenirajo na Glažuti, pa tudi smučišča okoli nove vzpenjače so še j kar zasedena. Pred dnevi sta treni- j rala pri zgornji postaji Pohorske vzpe- , njače tudi znana mariborska alpska j Belgija je odpovedala svoj« sode- njem Bvetovnem prvenstvu v Arleuxu smučarja Dušan Šober ta Sevčnikar. I lovanje, toda rok za prijave še ni po- na Norveškem. Snežne razmere seveda še niso takšne, tekel in organizatorji pričakujejo še Trenutno v Badgastelnu še ni no-da bi bili treningi redni ta načrtni, prijavi Argentine ln Cila. Na ta način benega tekmovalca. Trenirajo vsak v vendar pa so smučarji le na snegu. i bo na letošnjem svetovnem prvenstvu svoji državi ali v Švici, kjer so letos M. M. I sodelovalo kar 7 držav več, kot na zad- najboljše snežne razmere, ta preizkušajo svoje moči na mednarodnih tekmovanjih. Imena zastopnikov posameznih držav pa so slej ko prej znana. Kot kaže. so se najprej odločili za Izbor Svojih reprezentantov Skandinavci, ki so po treningih na domačih terenih in ne da bi se udeležili vsaj enega mednarodnega tekmovanja, poslali v Bad- fasteta spisek svojih zastopnikov, vedi so se odločili za Blancka, Olsso-na, Stenmarcka, Fotmejerja in Pauls-sona, medtem ko bodo Finsko zastopali Hakktaen, Kalpala, Lehtelo ln Mannlnen. Srednjeevropejci so precej previdnejši ali pa tudi v večji negotovosti, tako da se za svoje reprezentante še niso odločili. Italijani na primer pridno trenirajo v Cortlnl, in vse kar Je moč zvedeti Je daljša Usta kandidatov, med •ji.'; ' vitt ln Rlchardson pa sta prav tako preveč zaposlena, da bi redno trenirala, Sulliwanova trofeja 195? za Bobby Morrova Amaterska atletska unija ZDA je podelila olimpijskemu zmagovalcu Bobbyju Morrotvu najvišje priznanje, tako imenovano Sullivanovo trofejo. Za Morrowa Je glasovalo 218 od 586 športnih izvedencev ZDA. Dvaindvajsetletni plavolasi sprin-ter iz Texasa pa počiva na svojih lo- Tečaj za smučarske učitelje in voditelje Smučarska zveza Slovenije razpisuje tečaj za smučarske učitelje in vaditelje, ki bo od 5. do 15. februarja v Kranjski gori v Domu Janeza Porente. Kandidati naj pošljejo prijave na Smučarsko zvezo Slovenije do 25. januarja, potem pa bodo dobili pismena obvestila o sprejemu. Prijave morajo potrditi društva. Kandidati bodo sprejeti šele po opravljeni preizkušnji pred začetkom tečaja. Kljub letom Je Švicar Georgcs Schneider ^ vedno med prvimi celil ta viotto. Prva mesta med moški- T slalomu ml so že pred tekmovanje prepustili Avstrijcem, zato pa toliko bolj raču- reklame nastanili v Saint Moritzu. Po-najo na uspehe v ženski konkurenci, dobno je tudi z Japoncema Kijom Zlasti še na preizkušeno tekmovalko igayo ta Masaru Sonobeom, ki že dalj Carlo Marchelli, ki bo po vsej verjet- easa trenirata v Zermattu v Švici, ta nosti prišla v Badgastein v družbi Ve- danes alt Jutri pričakujeta trenerja re Shenone, Jole Poloni, Pie Riva in Tadose Katahona, ki je že na poti v KUPIMO blok tovornega avtomobila »ŠKODA« 1 ton, 6 cil., typ 706 Ponudbe pošljite Upravi za ceste LRS — Tehnična sekpija Novo mesto. 98 Lise Zecchlnl. Nemci so skromno pri javili Imena svojih zastopnikov v mo- Evropo. TOVARNA SLADKORJA in Špirita CRVENKA — APV razpisuje natečaj za’ izdelavo predloga pravilnik8 o premijah za leto 1958 Predlog mora temeljiti veljavnih predpisih o delitv^ dohodka v letu 1958 in na n3' čelu, da se premirajo tista de* lovna mesta, ki po svojem delu lahko zlasti povečajo: g®' spodarnost, rentabilnost proizvodnost podjetja. Predlog pravilnika m0fh vsebovati: število delovn1^ mest, ki se premirajo, njih® naziv, kvantitativne in kva»' tativne pogoje za vsako delov' no mesto (osnovo za premir®' nje), način formiranja sre1fl' stev za premije in njihov_ razdelitev, pristojnost v oC® njevanju o doseženih pogoD1 za premiranje, vodenje eV.h dence o premiranih delovni mestih in podobno. Organi upravljanja bo«, najboljše predloge nagradi > in sicer: prva nagrada druga nagrada tretja nagrada Pravico sodelovanja pr> "Z tečaju imajo vse pravne in žične osebe v FLRJ. . ti Predloge je treba P . ^ sekretariatu podjetja najP zneje do 28. februarja 195 zapečateni kuverti z oznaf »Pravilnik za premiranje*1- ^ llllll««111 200.000 100.000 a;" 50.000 na' škl konkurenci: Obermiiller, Hacher, Want»f»r Wnffnf»rhfrtf#»r Clann#»r Frank Badgastelnu prijavila kompletno ekipo (V. *r. Fran« _ g mošklh ln 4 jenske, toda po svoji , stari navadi nobenih imen. « Kolikor so Srednjeevropejci skromni ta previdni, toliko so Amerikancl Avstrijci imajo tokrat mimo naj-nepreračunljlvi ln svojega 22-letnega boljših alpskih smučarjev še prednost Buda Wernerja že kar vnaprej pro- domačih terenov ln delujejo docela sa-glašajo za zmagovalca v vsaj eni izmed mozavestno, kakor da imajo medalje moštalh disciplin. Seveda si pri tem ni za prva mesta že v žepu. Njihovi prvi nihče na jasnem ali gre za resnejšo trije moški zastopniki bodo Sailer, prognozo ali samo za turistično pro- Molterer in Rieder, medtem ko bo za pagando, kajti ameriški turizem bi rad ostale reprezentante padla odločitev obogatel tudi na račun smučarskega med Hinterseerjem, Pravdo, Zimmer-prvenstva v Badgastelnu. Toda . j sa- mannom, Schranzom, Leitnerjem. Obe-mo na Buda Wemerja, prav toliko raignerjem. Markom in Hilbrandom. Amerikancl polagajo tudi na svojo pr- Tudi ženske reprezantantke so v Av-vaklnjo Nonie Foley, za katero trdijo, striji za zdaj samo šele tri, ln sicer da se bo lz Badgastelna brez dvoma Lotte Blattl, Hilde Hofher in Putzi vrnila s svetovnim prvenstvom za ame- Frandl. za četrto mesto v reprezentan- riškl smučarski šport. Precej skromnejši so Kanadčani, ki so prišli v Ev- ri pa se potegujejo Tea Hoehleltner, Kathi Horl, Lise Mlttermayer ln Her- i ropo že pred dnevi ta se brei vsakršne linde Beutlhauser. »ROG« tovarna Wrs v Liubljani TRUBARJEVA 72 sprejme za takojšen nastop STROJNEGA TEHNIKA za delo v konstrukcijskem biroju in večje število NEKVALIFICIRANIH MOŠKIH za priučitev delu v oddelkih za izdelavo koles Interesenti naj se osebno zglasijo v upravi podjetja na Trubarjevi cesti 72 minili S DNEVNE NOVICE Čestitke Mladoporočencema Rlnicl Ude, -plomlrani pravnici, in Metodu Marinčku, sodniku, iskreno čestitamo in -------------------------------------želimo vso srečo. Iskreno In prisrčno čestitamo na-Drugl večer sodobne glasbe * deli šemu dobremu in skrbnemu možii NAROČILNICA ZDRAVNIŠKO DEŽURNO rijo vsaj do 15. t. m., da bodo dobili Drugi večer soaoDne giasDe z aeii semu aoorernu ui Podnicnni cnV?B0 ZA NUJNE OBISKE na tudi oni že prvo številko. Naslov upra- Paula Hindemitha, Id ga prireja Col- atu in staremu atu Tonetu Aliču k roupisam bolnikovem DOMU OD 20,—7. URE ve: Ljubljana Gosposka 12. legium musicum, bo jutri, v ponede- njegovi 60-letnici In kličemo še na ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZ- Ali se kdaj spomnite na Vaše ljek v Filharmoniji. Spored obsega so- mnoga leta. — zena Tončka, hčerka kraj NIKIH VES DAN: zdravje? Osleite si zdravstveno' raz- nate za klarinet in klavir, za harfo ter Anica, sinova Marjan in Zvone, zet i __1t Ti.. _ 3 1 .1 vn n vv' 4 i fiA m — m m V, 4 a i" I a n 4 n T Ao t ot* X T Vi 11 ulica pošta Zdravstveni dom cfntfr- stavo, ld je odprta vsak dan od osmih za violino in klavir, zborovske pesmi Tone, snahi Marica in Ička ter vnuč- . »T Inhllnnski dnevnik«. In D rosim, - aom Ll N1EK- zjutraj do osmih zvečer na Magi- in glasbo za komorni orkester. Vstop- ki Mirjam, Tonček ter Matjažek. naročam -Ljudsko pravico«, »LjUDljansKi anevum v *. tel. 21^5°6niv od^otaos™'zdravnika **ratu^ Dvorana je kurjena. Sindiikal- nice v Filharmoniji po 50, za Študente Miicata telefon LMM-200 ne podružnice, delovni kolektivi, šole! po 20 din. ®Sravstveni dom BEŽIGRAD- Prijavite pravočasno svoj obisk Od 12. do 17. jan. dr. Naglas Mar- zdravstvene razstave, da Vam bo za- jan, Lavričeva 5/a, telefon 31-286. gotovi j eno strokovno vodstvo. DRAMA H^5^otncstL 30-800. Študentke in študentje, udeležite Nedelja, 12. jan. ob 15: Benavente- GLEDALIŠČA »J ou-ouv. _ , '?ystveiii dom VIC: se fluorografiranja pljuč in besežira- Od 11. do 17. jan. dr. Grapar Stane, nja od 8. d c 23. januarja 195« v dvo-Kogejeva 5, telefon 23-372, v nje- rani Univerzitetnega odbora ZSJ na fovt odsotnosti; klicati telefon 21- Miklošičevi 5a. Oglejte si razpored na "J8' oglasnih deskah svojih dekanatov. Nedeljska dežurna služba v am- Udeležba je za vse redne slušatelje , lariti Mirje, Rimska cesta 31, te- obvezna. letan 21-737 od 8—14. Veterinarska fakulteta beograjske f?v*tveni tlom SISKA: univerze naproša vse tiste, ki dajejo l"*- in 13. januarja: dr. Rozalija Jen- štipendije, da do 20. januarja 1958 poš-Koie, Černetova S, tel. 22-881 in ljejo sekretariatu fakultete - Bulevar 22-831. jla 18 poročilo o študentih imenova- »aravstveni dom MOSTE: ne fakultete, ki jih štipendirajo, kakor eM ------ Ja ]an. (dnevni in nočni): dr. Pe- tudi en izvod pogodbe o štipendiji v . pu-oj—, Ma. in 19. dom Moste smislu čl. 31 osnovnega zakona o šti- Nedela, ^utterfiy ^i a u*~ 5, telefon. 31-359. V pendijah. - fll1ni jasotnosti zdravnika kličite LM Komisija za štipendije Sekretaria- 30^300. “ ----- VESTI IZ KRANJA PROGRAM PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA da ml }o začnete z prečrtajte). redno pošiljati (neustrezno N6podSeije, ^SartbonverfV»Cudovite Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi Znižane cena. (Vstopnice so že v pustolovičine«. Komedija v treh oziroma jo bom plačal po inkasantu. prodaji.) dejanjih. ’ ob 19.30: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. (Vstop- --------------------- - _ , nice so že v prodaji.) red: »Nežna pesem« in »Džipsi« amer. Datum KINO »STORŽIČ: ob 9. UM dvojni spo- ______________ _ red: »Nežna pesem« in »Džipsi« amer. ob 20: Dengen »Minuto pred dva- barvni film, ob 14 nemško-j ugoslov. najsto«. Izven in za podeželje, film »Dekleta in fantje«. Ob 16, 18 in (Predstava v Eksperimentalnem 20 »Mihail Strogov«, franc.-j ugoslov. gledališču v Križankah. Vstopnice barvni cinemascope film. so že v prodaji.) OPERA »TRIGLAV«: ameriški barvni film »Nežna pesem«. Predstavi ob 16.30 pod pl« želje. Zaradi bolezni v ansamblu Je za SVOBODA«: nem.-jugosl. barvni film »Dekleta in fantje«. Predstave ob 15, 17 in 19. »NAKLO«: japonski film »Legend« Odrežite ln nam pošljite ^■ Jan.: dr. Stamač Milena, Grab- fa svetujeT^užb^em^istifFNRJ ^"eda^^^s^^DMlneF^ob °?5 ° Ugetsu«. Predstavi ob 16 ln 19. tovUSeva 18, telefon 30-738. V odsot- štev. 1 58 razpisala natečaj za štipen- ena PucclaUevaoi«1 Javnika kličite tel. LM cUje tehnične pomoči OZN za leto ra „Madam| Butterfly« z vilmo Bu- Vesti Z JeSStliC tli bkOllCC M. jan.: dr. Kurbus-Verk Janja, Elektrotehniško društvo LRS vabi krajnikom ^^VekoslavomV Jankom Zdravstveni dom Krkova ul. 5 ,tel. vse svoje člane na debatni večer, ki S°1'V V ^-359. V odsotnosti zdravnika kil- bo dne 15. januarja 1958 ob 18. uri v ® ® ' . T &te telefon LM 30-300 Domu elektrogospodarstva, Ljubljana, MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA “• 3an.: dr. Debevec Rado, Zdrav- Hajdrihova ul. :. Obravnavala se bo Gledališka pasaža stveni dom Moste, Krekova ul. 6, tema: O zastarelosti in pomanjklji- Nedelja, 12. jan. ob 15. Ceh' KOZMETIČNI INSTITUT KINO »VIC« 17• jan.: dr. Bartol-Zavrl Ivana, češta" št' 19 - kletni prostori. Prosimo dom Moste, Krekova eianstvo zanesljive in točne udeležbe. -------------------------- auimouvra ».-.j.^» posluje avstveni dom RUDNIK: po najnovejših francoskih metodah od S; v,eU:konja Valentin, Ambulanta ^ januarja dalje v Medvedovi ul. 8 .cesta 3’ telefon 20*16,7v.v (dvorišče) za paciente obeh spolov, “dsotaosti zdravnika klicati' telefon Rezervaciie na tel. 21-233. LM 20-500. V soboto dežurna služba KezerVa J 2e od 18. ure dalje. KmH. PREDBVBNJB slti«netiJsklra zadrugam ln kmetijam oreanizarilnm! ic nhlavi Državne Zdravniška dežurna od 10. jan. do 17. jan. dr. Tancar Avgust, Gosposvetska cesta. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 12. Jan. ob 15: M. Sirola: »Skok, Cmok in Bistrook«. Za šolsko mladino Podnarta in okolice; ob 19: M. Sirola: »Skok, Cmok in Bistrook«. Gostovanje v Podnartu; ob 19.30: J, Lutovvski: »Dežurna služba«. Gostuje dramska sekcija DPD »Svoboda« Javornik. GlNEM AMERIŠKI BARVNI A FILM da ji; ob 20: Evreinov: »Komedija o sreči«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 12, jan. ob 14.30: H. Fitz: »Srebrna lilija«, pravljična igra 3 godbo in plesom. Popoldanska KINO predstava. Izven; »BLED«: francoski barvni film ob 17: H. Fitz: »Srebrna lilija«, »veliki manevri«. Predstave ob 14, 16, pravljična igra z godbo in plesom, ig in 20. Ob 10 matineja. Popoldanska predstava. Izven; Z BLEDA ob 20: F. Hadžič: »Vsi smo samo ljudje«, komedija. Večerna predstava. Izven. Za obiskovalce, ki pri zadnji po- VEST1 IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: ameriški barval kavbojski film »Hiša skrivnosti«. »SVOBODA«: amer. barvni film zai i orSanizaci,jam! K objavi Državne Na Republiškem svetu Zveze sin- __ _ ‘Mižbe Slovenije glede prodaje obraz- dikatov za Slovenijo bo v torek, 14. ja- poldsnski uprizoritvi »Srebrna lilija« r;v za zaključni račun gospodarskih nuarja 1958 predaval tovariš Miha Ma- dobili več vstopnic, bodo te re- FSanizaeij za leto 1957 bo Založba rinko o »Osnovnih problemih v razvo- zervirane do nedelje do 11. ure. Pred- »Samo ena zelja«. xKmečka knjiga« v sporazumu z Dr- ju komune«. Predavanje bo^ ob 20. uri prodaja vstopnic v Mestnem domu, VESTI založbo'siovenije prevzela r&z- v sejni dvorani Doma sindikatov na rezerviranje telefon 32-7ai,i®v, obrazcev za kmetijske organi- Miklošičevi cesti 26. Vabljeni sindikal- FK„PFRIMPNTA, GLEDALIŠČE kmetijske zadruge. Navedene ni odborniki! E K S P E RI MK N TA Lj< O G LI: DA L1 h L. t Zg®anizacije bodo prejele obrazce pri Geografsko društvo Slovenije bo v Ljubljana Križanke r^Žni hranilnlri in nnsniilnici. kier SLOV LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE imaiM“u hranilnici in posojilnici, kjer sredo 15. jan. 1958 ob 20. uri v balkon- Nedelja, 12. jan^ ob ^ Nedelja, 12. jan. ob 10: Alejandro Ca- aio svoj žiro račun. skl predavalnici Univerze nadaljevalo »Minuto pred dvanajsto«, izven. .Drevesa umirajo stoje«. Ne Zavod za dJneševanle eospodinj- predavanja dr. Vladimira Kokoleta o v treh delani*. Go- -------------------------------------- - - stva okraja^LiubUana r^ZDis^ie pono- geografskih in drugih vtisih s potova-*^stedkje\eč“?^ nja po Poljskem (Varšava in Lodz) Saj lo23 Pl6tenje; 2. nadaljevalni te- Prirodoslovno društvo v Ljubljani tečaj Pletenje; 3. tečaj za narodno vabi na poljudnoznanstveno predava- raenje. Začetek tečajev bo v pone- nje doc. dr. Vita Lavriča: Plodnost in --------------------- ... .. - ^ek dne 13 januarja t. 1. Tečaji neplodnost v zakonu. — Predavanje, Nedelja, 12. jan. ob 11: V. Cinybulk-Z Večerni in trajajo 8 tednov Učni- spremljano z diapozitivi, bo v torek 14. Dežman: »Igračke na cestah«. s“ 800 din se vplača ob vpisu. Vpit- januarja ob 20. uri v prirodoslovni pre- ob 15: ,F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. niiM?e 1)0 v ponedeljek, dne 13. Ja- davalnicl na Univerzi, vzhod z Gospo- ROČNE LUTKE 6ol?n?, Od 17. do 18. ure v Vajenski ske ulice. Resljeva c. 36 j, Veselova ul. 2/n. Urbanistično društvo vabi na pre- Nedeljaj 12- jan. ob 17: W. Karsch- Sel« , “Sodobna pisarna« bo pri- davanje univ. prof. ing. Ivana Cucka j peng0v: »Težave Peteršiljčkov* 8» kratkem Izhajati. Interesenti, ki »Fotogrametrija v službi urbanizma«, niso poslali naročilnice, naj to sto- ki bo v torek, dne 14. t. m. ob 19.30 v dvorani Nebotičnika, Kidričeva ul. 5 -pritličje. Predavanje bo spremljano s Bkioptičniml slikami. Jugoslovansko društvo za medna- Monodrama v treh dejanjitfi. Gostovanje eksperimentalne repertoarne skupine Drame SNG. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 dopoldanski Ne-abonma in mame«. RADIO LJUBLJANA Spored za nedeljo, 12. januarja Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 18.3«, deljski izven; ob 15.30: Alejandro Casona; »Drevesa umirajo stoje«. Nedeljski popoldanski abonma ln izven KINO »UNION«: japonski film »Sedem Samurajev«. »METROPOL«: madžarski fiillm »Vrtinec«. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO »ROGAŠKA SLATINA*: ameriški fltm »Na Apaški meja* MARIBORSKE VESTI • ■ Umrl je naš zvesti JOŽEF HUŠ V pilliuuilj JU UJ1C11 naoitvuij d u.vv—I.VV r*, „co t j. fis Trbovelj vanja: prof. dr Ivan Tomšič, Ljud- pozdrav — 7.15 Reklame — 7.30 Radud- Ponedeljek, 13. jan. 1958 lokama u.a bo v rx>nedeljek. 1». januarja ska revolucija in identtičnost Jug osla- skl koledar in prireditve dneVa — 7.36 bor-« Trg Revolucije 3. U . . _ Jiifl__ ■■.....j 9______1____ H IT r,A nnknilni MnommKllI O AA Cnnr+_ rodno pravo, sekcija za LRS, priredi 22.00, 22.55 v prihodnjih dheh naslednja preda- 6.00—7.00 Domač nedeljski jutranji DE2URNA LEKARNA Nedelja, 12. Jan. 1958 lekarna »Center« ,')3osposka ul. 12: »SEDEČI BIK« Brez tednika. Predstave ob 1$, 17, 19 ln 81. Prodaja vstopnic od »—11 in od 14 dalje. KINO »UNION«: amer. barvni film KINO »SLOGA«: amer. barvni film cinemascope »Gospod -Roberts«. »Divja leta«. Tednik: F. N. št. 2. Brez tednika. Predstave ob 15, 17.30 Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 14. iz Janezove mriižke vežilce na Zalah. Žalujoči ostali vije s stalilča mednarodnega prava — Majhni zabavni ansambli — 8.00 Šport- ^^9 „lm v torek 14 t. m. dr. Lavo Čermelj, na reportaža — 8.15 To in ono za vas »UNION«: Ameriški barv. clnem. film Problem* nadzračnega prostora - v - 8.45 Mladinska radijska igra — Pol- »Doji"«; ,?Tasilja"- ,xV, sredo 15. t. m. dr. Stanko Peterin, de Suhadolčan: Smjaček z belo nogo »PARTIZAN«: ameriški barvni film AmnesDijska klavzula v italijanski — 9.2S Kar radi poslušate — 10.00 Se »Bitka na klancu«. Ugasnilo 1». živllenie naše ljube mlirovnl 'pogodbi — v četrtek, 16. pomnite tovariši... Tine Rihtaršič: »UDARNIK«: jugoslovanski film »Svo-^trice J t. m Predavanja M jim bo sledila Na Mošenjski planini - 10.30 Pokaži, jega telesa gospodar«. . sv a Kiimj e v«iakr\irrnt nft 18. v k»1 znaš! fiavna oddala v dvorani ct nv vARnnNO GLEDALIŠČE ELE PEGAN KONCERTI klame — 13.30 Ža našo vas — 14.00 IZ PTUJA 10.30 matineja istega filrfia. Prodaja vstopnic od 9—11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: nemški £ilm »Strup v zoološkem ___________ _ . vrtu«. Predstavi ob 10, 15 in 17. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 »LITOSTROJ«: ameriški barvni film in 21. Ob 10 je matineja istega »Ura obračuna«. Predstave ob 15, filma. I 18 ln 20, in 20. Ob 10 Je matineja amer. barvnega filma »Divja leta«. KINO »KOMUNA«: amer. barvni cir nemascope film »Gospod Roberts«. diskusija, bodo vsakokrat ob 18. v kaj znaš! (javna oddaja v dvorani SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE zbomličnl dvorani Univerze. Vabljeni! Mestnega gledališča v Ljubljani) — Nedelja, 12. jan. ob 15: Bidoveo: »BaJ- 12.00 Zavrtimo ruleto zabavnih melo- jja o slavčku«. Izven, dij — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Za našo vas — 14.00 — — ““ Glasbena šola t Mostah Priredi v NaiU pos^alo^^titoj^in P^drav- okrajno GLEDALIŠČE PTUJ Žalujoče družine: Pegan, 12 Ln' 1956 ob doba na krasu — 16.30 Glasbeni mo- Nedelja, 12. jan. ob 11: O. \VUchner: v mali dvora^ sS zaik - 17.30 Radijska Igra - Hana N »^Jtirček Peter ln kralj Briljan- re]c^9®re*1 drage pokojnice bo T to-ton^-Januarja 1958 ob 15.30 iz An- K I N 0 »TRIGLAV« Ameriški barvni film v® mrliške vežice na Zalali. r . . Bolaffio, Jurjevič ^Jubljana. ll. januarja 1958 10. uri. dopoldne v mali dvorani Slovenske filharmonij«. Vabljenll Nenadoma nam Je umri naj mož, o*e, dodelt, brat ta »trto FRANJO ZALOKAR bivši poslovodja SHELL, nameščene« Slovenlja-avto T pokoja Na zadnjli poti ga bomo spremili v ponedeljek, M. jamarja 1958 ob 15.30 iz Nikolajeve mrJiSlce vežice na Zalah. Ljubljana, Celje, Podsreda, TrilC, 11. januarja 1SM. Žalujoči: žena Ema, sinovi: Dušan, Bojan, Zdenko, Ib nečak. Slavko z družinami ter družine: Kranjec, Klobasa, Zalokar in ostalo sorodstvo. Rothe: Med nebom in zemljo — Režija: Tugomir Tory — V glav. vlogah: Duša Počkajeva in Stane Sever — 18.20 Zabavni lntermezzo z orkestrom Franka Chacksftelda — 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — Skladbe Davorina Jenka — 19.00 Z ar tin«. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru - predstava za osn. šolo. Ob 14: O. Wtlchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru - Izven. Ob 20: K. Cašule: »Veja v vetru«. Abonma ln izven. »Trobente opoldne« Tednik. V glavni vlogi Ray Mllland. Helena Carter ln Forest Tucker. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. Ob 10 matineja sovjetskega barvnega filma »Sadko« po enotni ceni 20 din. bavna glasba, vmes reklame — 19.S0 ponedeljek, 13. Jan. ob 10; O. WUch- RadJjskiii dnevnik — 20.00 Malo od tu ln malo od tam — 21.00 Bela Bartok: Balet »Leseni princ« — 22.16 Plesna glasba n. PROGRAM 10.30 Nedeljski simfonični koncert — 11.30—12.00 Lahka glasba 1S.10 Orkestralni spored — 14.00 ljubljanska kronika in obvestila — 14.15 Zabavne melodide — 15.00 Napo- signal«. ______ ved časa, poročila ln vremenska na- |7 MURSKE SOBOTE poved — 1S.10—16.00 Slavni solisti vam pojo ln Igrajo — 16.16—16.45 Prenos \ KINO # zadnje tretjine hokejske tekme za dr- »PARK«: angleški barvni žavno prvenstvo Jesenice—-Ljubijaha »Abdulah Veliki1«. Predstave ob 10 do-(prenoe z Jesenic). poldne, ob 13, 17.30 in 20. zieueijen., A.J- jan. ner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Zaključena predstava za osnovno šolo Videm pri Ptuju. Ob 12: O. W(lchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. zaključena predstava za osnovno šolo Markovci niže Ptuja. KINO »PTUJ«: amer. barvni film »Dimni KINO »SISKA« , Italijanska film »Deset ljubavnih pesmi« V glavni vlogi Jacques Semas, Bru-nella Bovo in Franca Tamantini. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja Vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes in jutri. Ob 10 matineja ameiiškega barvnega film »Zaigrajmo in zapojmo«. Enotna cena 10 din. m°droslve oči so me dolgo gledale, po-^ Pa so ji zadrgetale ustnice: ... vse razumem,« je odgovorila. hjt0i . s.ar ne razumete, sem ji odvrnil in po-nes . “alje. Potem ko sem naročil, naj ml pri-Blari .v Pisarno vse rokopise, zlasti pa črno Hrn ^ ln kartoteko na Rothovi pisalni mizi, nl-irnel v tej hiši več kaj iskati. °m^j sem stopil na ulico, že so me obkolili P°ročevalci: »Oj, šef, ali je kaj za nas?« »Ar sem kratko odgovoril, koga sumite?« zdaj še nikogar. Zdi se, da se je zgodil *fezei^* vPe^^en z^°^in>'“ sem jim odgovoril in 6. poglavje 5rn b sem se ustavil v Harlemu. Okorni dvoin i sta' za točilno mizo, mi je natočil *em ž8anje, ki sem ga na dušek izpil. Potem mi Pcl3al dalje. Razmisliti je treba, ugibati, Pa m- • po m°žganih, razmisliti... V ušesih letavni brnel° nekaj kot glasba norcev, spre-moBni me nekai grozljivega, zato nisem m°gel razmišljati. ske SCIT1 kdaj pa kdaj slišal glas policija ne,I>os*a^: »Pozor, pozor! Iščemo mo-plaxv v klobuku s širokimi krajci, s karirastim n0,Jm in majhno usnjeno torbo. Pred pol-Ni,so ga v‘deli na kraju zločina.« Človoi,^ se ne budite, sem se prepričeval, tega eka ne boste našli... stilni n 7 Br°oklynu sem se ustavil pred go-nokni ^ ^ 8em klobaso z gorčico in popil Vopti, arcev piva. Iz prodajalne tobaka na gaiu sem telefoniral v pisarno: »Tu Kelly, Je ka.i novega?« ^Nič,« je odgovorila Mac. »Ali ste našli **00l>ega angela’?* FRANK HARPER Newyorške UJIA OŽM 11 DETEKTIVSKI ROMAN Ali ,pol- »Nisem,« sem počasi odgovoril. Ne še...« Potem sem se peljal dalje in razmišljal. Mrtev, prav kot je pač mrtev vsak človek, je iežal Roth na divanu, ko sem ob pol enih ponoči odhajal iz hiše. Prisegel bi, da-Je bil mrtev. Pa so ga vendarle našli na Napoleonovem prostoru, njegov obraz je bil ves marogast in iznakažen od udarcev, belkast pepel pa je dal slutiti, da je v tisti sobi sedel človek, ki je kadil cigaro»Corona Skušal sem obnoviti vse, kar se je zgodilo ob treh po polnoči. Moški s »Corono« je prišel v hišo, verjetno si je odprl s ključem, ki mu ga je bil dal Roth. Najbrž je bil prepričan, da Roth spi, in ga je začel tolči. Potem ga je zadavil ln ga spravil na prestol, najbrž zato, da bi se mu posmehoval in mu nazadnje položil še krono na glavo, nato je zbežal v prepričanju, da je on ubil Rotha. Nenadoma sem se znašel pred velikanskim kolesom, železniškimi progami in gugalnicami iia Coney Islandu. S strelišč so odmevali streli, pri vrtiljakih je rezko hreščala godba, pred šotori pa so ljudje s hreščečim glasom vabili goste Zlezel sem iz avtomobila. Metal sem žogice, šest žogic sem lahko vrgel, za petindvajse* centov v živega človeka. Poprej sem se zgražal ob pogledu na to barbarsko igro, zdaj pa sem zagnal žogice drgo za drugo naravnost in z vso gilo. Ves sem se predal tej zabavi v podzavestni želji, da ne bi mislil na svoj zločin, ki sem ga izvršil povsem mirno in premišljeno z občutkom, da delim pravico. In ta zločin me je začel vznemirjati. Tisti trenutek sem se nečesa »pomnil: škatla z začetnicami F. R. Kaj pa če je tisti človek s cigaro - mi je šinilo skozi možgane — iskal prav to škatlo, ki je bila ob pol enih na pisalni mizi? Kaj je bilo v tej škatli, ki je bila pravzaprav podobna majhnemu kovčku? Potem ko sem popil več vrčkov piva, ki sem mu dolival žganje, sem se odpeljal dalje. Tisti uhan, sem razmišljal, ki mu moj prijatelj Tight pripisuje tolikšen pomen, je prav gotovo izgubila ženska. Nemara je ta ženska vzela kovček . Zavil sem s Coney Islanda, zavozil počez skozi veliko mesto, se ustavljal skoraj pred sleherno gostilno in povsod popil vsej po eno žganje. Ob pol sedmih zvečer sem sedel v okrepčevalnici na Broadwayu. Spet sem pil whisky in pregledoval naslove v večerni izdaji listov, Se nikoli poprej nisem bral tako senzacionalnih naslovov: »Umor Rotha povzročil preplah na borzi« je sporočalo »Dnevno zrcalo«. — »Skrivnostni uboj« so pisale »Novice«. — »Lov na morilca se je začel« je napovedoval »Svet«. Kar pomnim, še noben umor ni povzročil toliko razburjenja in nemira. 1. poglavje Nad množico nebotičnikov je štrlel visoko pod nebo stolp RCA, antena najvišje radijske oddajne postaje na svetu. Na tisoče ljudi se je gnetlo ob vhodu. Tam zraven je bil tudi prostran studio. Dvigala so bila polna obiskovalcev, ki so prihajali gledat posamezne oddaje. V nadstropju, kjer je bil studio, sem stopil iz dvigala in’ šel v veliko dvorano, ki je bila vsa v steklu. Ponudil se mi je prekrasen pogled na New York, ki se je kopal v lučeh najrazličnejših barv. Sredi dvorane je sedela za pisalno mizo ženska v obleki zlate barve. »Kaj bi i?adi videli gospod?« me je vprašala. »Oddajo Kim April,« sem odgovoril. »Zares mi je žal, to je direktna oddaja.« »Kako pravite?« nisem razumel. »To je posneta serija,« mi je pojasnila. Skozi okna steklene dvorane sem se ozrl prt ulicah, ki so bile šestdeset nadstropij globoko: Centralni park, Hudson in Washingtonov most. Ves New York je bil pred menoj kot na dlani. Milijoni luči... Skušal sem se zbrati, da bi razumel pomen besed, ki sem jih pravkar slišal. Kim torej med dvanajsto eno polnoči ni stala pred televizijsko kamero, vselej sem jo gledal le s filmskega traku. To pomeni, da bi lahko bila v Rothovi hiši prav takrat, ko se je zgodil zločin. Hkrati bi to lahko pomenilo, da je bil zares njen tisti krik, ki mi je takrat udaril v ušesa, da sem še zgrozil. Vsega me je prevzela slutnja strašne nevarnosti. Nevarnosti zame in zanjo... »Dobro... Prosim vas, dajte mi naslov Kim April,« sem spregovoril, dama v zlati obleki pa se jo nasmehnila: »Zal mi je, gospod, toda naslova ne smem dati nikomur.« IkAAi* Uprava Znamka za M din »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana Petkovškovo nabrežje 25 Poštni predal 42 Odrežite ln nam pošljite časopisno podjetje »GORENJSKI TISK« KRANJ sprejme takoj i 2 strojnika za knjigotisk Plača po tarifnem pravilniku. Eventualna voznina povrnjena, Poizve se v upravi podjetja. _______________________95 A A ift Jk Fakultetni svet Kmetijske fakultete v Beogradu — Zemunu razpisuje NATEČAJ za IV. tečaj podiplomskega študija specializacije iz fitopatologije oziroma entomologije V tečaj bodo sprejeti diplomirani inženirji agronomije in gozdarstva kakor tudi diplomirani biologi in kemiki pri-rodoslovno-matematične fakultete. Tečaji se bodo začeli 15. februarja 1958 in bodo trajali dva semestra. Potrebno je znanje enega tujega jezika. Prijave pošljite sekretariatu fakultete do dne 25. januarja 1958. Podrobna pojasnila daje katedra za zaščito rastlin. 252 Zdravstveni dom Kidričevo razpisuje mesto ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku ter Se posebni dodatki. Družinsko stanovanje s centralno kurjavo zagotovljeno. .. .■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal jetji DROBNI OGLASI ZARADI SELITVE ugodno prodam veliko sobno kredenco furnir orehova korenina, lepa. Ogled od ponedeljka dalje vsak dan v popoldanskih urah. Rožna dolina, Cesta X štev. Sl. TRGOVSKI POTNIKI, ki že potujejo Po Hrvatski, Srbiji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, dobijo zaslužek na dobro ldočem kovinskem artiklu. Po dogovoru, Avbelj Franc, Piran, Savudriska 25. ITALIJANSKO KOLO. novo ali malo rabljeno, kupdm. Naslov v ogl. odd. UGODNO PRODAM 17 ml parketa z ornamentiko lin borduro, primeren za boljšo dnevno sobo oziroma salon. Parket Je nov. Cena ugodna. Dr. Polh, Rožna dolina c. XVI/14, poleg gostilne .Mesec«. »MERCEDES«, odlično ohranjen, proda študent. Ogled v popoldanskih urah vsak dan razen srede. Naslov v ogl. odd. More, Maksim ima loša lena Donka grlo Ja boleše ■fiiiinrnnismpnniniiiiiiimtiiiiiimHsiiHniiiiiNiiiiirnnfliiiTOinjiitmiimiiiiiiiiiiiiiiimHiKfflii SPREJMEMO MOJSTRE ln visokokvalificirane avtomehanike. Interesenti naj se javijo na upravi Električne cestne železnice v Ljubljani, Celovška 164. SPREJMEMO; strojne ln elektrotehnike, stenodaktllografe, strojepiske, finančne ln materialne knjigovodje s popolno srednjo Solo ln nekaj prakse. Ponudbe ooslatl pod Slfro -515-. VISOKOKVALIFICIRANEGA OPTIKA in kvalificiranega galvanlzerja takoj sprejmemo. Nastop službe ln plača po dogovoru. Mehanik« — Kraljevo, Leninova «6. DVA MESARSKA POMOČNIKA ln črevarja, vojaščine prosta, sprejme takoj v službo — Mesarsko podjetje »ROG«, Trbovlje. T 9 ELEKTROMONTER PEČEK, Kočevska Reka, ugodno prodam motorno kolo »Viktorija« 200 cm, ali zamč-njam za žensko ali moško kolo (moped). 118 MLAJŠO SAMOSTOJNO GOSPODINJO, pošteno ln pridno, sprejme manjša družina. Pleteršnikova 32/1. 101 KURIRJA ali KURIRKO Išče Jugoslovanska avtorska agencija, Ljubljana, Titova'21/1. 102 SPREJMEM SLU2BO zastopnika tovarne barv In lakov ali kemičnih proizvodov. Nastop službe takoj. Ponudbe na upravo pod »Zastopnik«. 106 POSLOVODJA barvne-kemične stroke želi spremeniti službo s takojšnjim nastopom. Ponudbe na upravo lista pod »Strokovnjak«. 106 TRGOVSKO PODJETJE »EMONA«, Ljubljana, sprejme takoj 2 honorarna delavca za trgovino špecerijske stroke. Zglasi rti se na naslov: Trg. pod. »EMONA«, Ljubljana, Borštnikov trg 3. 119 KNJIGOVODKINJO, veščo administrativnih poelov, sprejme v službo takoj Dijaški dom ln vrtec v Tr-žUiču. Stanovanje ln hrana v domu. 107 ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE a kabinetom ln vsemi pritiklinami v Volosko ul. Nova cesta št. 24 pri Opatiji za dvosobno v Kopru, Izoli ali bližnji okolici. Ponudbe Je poslati na Podružnico LP Koper Ko 2 NOVINAR »Ljubljanskega dnevnika« Išče sobo za eno leto po možnosM v centru. Ponudbe na ogl. odd. pod »Eno leto«. POŠTENEGA NAJDITELJA prosim, da odda proti, nagradi denarnico z dokumenti ln slikami, ki so bile Izgubljene 24. decembra na avtobusu Rudnik ali tramvaj Zale, na naslov v dokumentih. ZAMENJAM novo, trisobno konfort-no stanovanje v centru Celja za stanovanje v Ljubljani. Cenjene ponudbe pošljite na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod šifro »Zamenjava 1998«. 500-R RUDARSKI TEHNIK z nekaj let prakse želi zaposlitev. Ponudbe pošljite na ogl. odd. »LP« pod šifro »Rudarski tehnik« 501-Z ZLATARSKI POMOČNIK, mlajši, želi zaposlitev v svoji stroki. Ponudbe na ogl. odd. pod »Zlatarska stroka«. 502-Z NAMESCENKO s popolno srednjo šolo, veščo administrativnega dela, sprejmemo. Ponudbe pošljite na ogl. odd. pod »Administracija«. 503-Z STROJEPISKO, absolventko administrativne šole, sprejemamo. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod »Strojepiska«. 504-Z ELEKTROTEHNIK, mlajši, z nekaj let prakse, se želi zaposlit* v Ljubljani. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na ogl. odd. pod »Elektrotehnik«. 505-Z NAMEŠČENEC z nižjo Izobrazbo želi zaposlitve. Ponudbe pod šifro »Nameščenec« na »LP«. 506-Z STROJEPISKO, absolventko administrativne šole sprejmemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »LP« pod »Dogovor«. 507-Z NAMESCENKA z nižjo šolsko Izobrazbo želi zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »LP« pod »Takoj«. 508-Z LEKARNIŠKA LABORANTKA išče službo v svoji stroki. Ponudbe na ogl. odd. pod šifro »Lekarna«. 509-Z BOLNIČARKA želi zaposlitev kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. pod L »Bolničarka«, Š10-Z RAZPIS Na podlagi Odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti pasji steklini (Uradni list LRS 13/47) razpisuje ObLO LJUBLJANA-CENTER obvezno zaščitno cepi proti pasji stek enje psov Cepljenje bo za lastnike psov od črke A do L dne 19. januarja 1958 in za lastnike psov od črke M do 2 pa dne 26. januarja 1958 od 8. do 13. ure na dvorišču »-SNAGE« v Povšetovi ulici. Kdor pa želi oddati psa konjaču v pokončanje, ga lahko ob tej priliki odda. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Center 115__________________________________________________________ Oglašujta v našem listu! iiiniHnHHiHMHiiii[iiHiiiiiiiiiniiiiiumiiniU!iiiiii:i!iniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiinmmmniii PREKLIC Zaradi ukradenih naročilnic s firmo podjetja in z žigom preklicujemo vse naročilnice, ki so bile predane trgovski mreži brez pooblastila prinašalca, s katerim je pooblaščen, da kupuje blago za podjetje. Prosimo trgovsko mrežo, da takoj prijavi Ljudski milici osebe, ki bi predložile naročilnico za material brez posebnega pooblastila podjetja. AVTOBUSNI PROMET MARIBOR .innnmminiiininiiiiini;Hiiiniiuiii:;!:i:umiiuiiiiuiiiHiii!iinnHiiiuiiiiiii(n!iiHi»i!!iiHi Vse naše poslovne prijatelje obveščamo, da sta se pod* Strojno podjetje Škofja Loka in »MOTOR«, Škofja Loka s 1. januarjem 1958 združili ln bosta dalje poslovali pod skupnim naslovom: »MOTOR« električni in hladilni stroji, gasilska oprema ŠKOFJA LOKA Telefoni: 240, 254, 255, 317 in 828 Poštni predal: 22 — Brzojav: MOTOR — ŠKOFJA LOKA Tekoči račun: NB Kranj 611-T-372 Po združitvi podjetij bomo obdržali skupni proizvodni program obeh podjetij. — Za dosedanje sodelovanje se vse« poslovnim prijateljem zahvaljujemo in priporočamol 85 Zaradi velikega povpraševanja in pomembnosti za vsakega delovnega človeka je založba »GOSPODARSKEGA VESTNIKA« v Ljubljani sklenila, da izda v posebni brošuri ZAKON 0 DELOVNIH ODNOSIH z uvodom Brošura bo izšla v kratkem ln se bo prodajala po vsakomur dostopni ceni. Naročila sprejema uprava »Gospodarskega vestnika« v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, poštni predal 235. 93 Avtopodjetje »SLAVNIK« Koper 11 s u J e delovna mesta za šest šoferjev D-E kategorije ■a avtobusni promet Plača po tarifnem pravilniku. — Prijave dostaviti tajništvu podjetja najkasneje do 20. januarja 1958. Ko 8 = : § s = t 1 3 = 9 —' ■ ' — ■ I i 3 ! Komisija za uslužbenske zadeve ObLO TR2IC razpisuje na osnovi 164. čl. zakona o javnih uslužbencih, Uradni list FLRJ št. 53-664/57, naslednja delovna mesta v oddelku za splošne zadeve: PRAVNEGA REFERENTA Pogoj: pravna fakulteta ali višja strokovna izobrazba DVA REFERENTA ZA PROSVETO IN KULTURO TER ŠOLSTVO Pogoj: srednja strokovna izobrazba v oddelku za finance REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNO RAZMERJE Pogoj: pravna fakulteta ali višja strokovna izobrazba DVA REFERENTA ZA PRORAČUN Pogoj: srednja strokovna izobrazba TRI FINANČNE INŠPEKTORJE Pogoj: ekonomska ali pravna fakulteta ali srednja strokovna izobrazba v oddelku za gospodarstvo * REFERENTA ZA DELO Pogoj: srednja strokovna izobrazba DVA INŠPEKTORJA DELA (honorarno). Pogoj: srednja tehniška šola TRI ADMINISTRATIVNE MOČI Pogoj: dve leti administrativne šole ali administrativni tečaj Nastop službe je možen takoj. Pravilno kolkovane prošnje je treba dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Tržič do 1. februarja 1958. Plača po predpisih zakona o javnih uslužbencih, ostali pogoji po dogovoru. Upravni odbor ' Zavoda za rehabilitacijo invalidov — Zdravilišče Laško S 'C. V B razpisuj« mesto medicinske sestre Plača po uredbi. Pogoji: dokončana šola za medicinske sestre, opravljen strokovni izpit ter'večletna bolnišniška praksa. — Pismene ponudbe pošljite na ravnateljstvo zavoda. 100 PAPIRNICA VEVČE V E V C E — p. Ljubljana-Poljc razpisuje delovno mesto planerja v pripravi dela POGOJI: strojni inženir ali strojni tehnik s prakso v pripravi dela. Pismene ali ustne ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in z dokazili o strokovni izobrazbi naj.reflektanti naslovijo na tajništvo podjetja do vključno 15. februarja 1958. Natančnejše informacije o nastopu dela in pogojih za namestitev prav tam. 109 flllillllillllllilllllllllfflinillllllllllllllllllllllllllllllllllM ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA razpisuje naslednji delovni mesti: ZDRAVSTVENEGA STATISTIČARJA IN ADMINISTRATORJA POGOJI: ad 1. popolna srednja šola; ad 2. administrativna šola ali večletna praksa z obvladanjem upravno-tehničnih personalnih poslov. Plača po predpisih, dopolnilna plača po pravilniku o plačah ZD Radovljica. Nastop službe takoj. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom je treba dostaviti na Zdravstveni dom — uprava Radovljica. 93 llll!l!!l!!!llllllll!l>l!llll!l!l!lll!ll!!llllllllllilllllllll!!lll!l!lllllll!!ll!ll!llilll!!l!l!lllllllllll!!lllllllllll!!!l!lllll!!!!!lllllll!!!l!lllllll!llll!lllll|llllllliiimnuiillll mm ..... IIIIIIIIIIIIUI*111®* Uprava cest 0L0 Ljubljana VILHARJEVA CESTA 14 sprejme v službo takoj ali po dogovoru: dve knjigovodji (knjlgovodklnjl) s srednjo ekonomsko šolo dva kvalificirana avtomehanika orodnega ključavničarja kvalificiranega strojnika-buldožerlsta Za vse moške samsko stanovanje na razpolago. Pismene ali ustne ponudbe na Upravo cest, v Ljubljani, Vilharjeva 14. \ 91 RAZPIS Po členu 10 Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ št. 13/57) razpisuje INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA prvo Javno licitacijo za oddajo gradbenih ln obrtniških del za 10-stanovanjski blok na Vrhniki, na »Klisu« Predračunska vrednost za gradbena in obrtniška dela znaša 32,878.339 dinarjev. Rok za popolno dovršitev vseh del je 30. december 1958. Licitacija bo dne 6. februarja 1958 ob 8. uri v prostoru Industrije usnja Vrhnika, Tržaška cesta 31. Varščino 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po členu 15 in 16 zgoraj citiranega pravilnika. Ponudbi predložite priloge po razpisnih pogojih v skladu s členom 17 Pravilnika. Ponudbe bomo sprejemali na dan licitacije dne 6. februarja 1958 ob 8. uri v Industriji usnja Vrhnika. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 12. januarja 1958 dalje vsak dan od 7. do 12. ure v Industriji usnja Vrhnika. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 4932 din v gotovini. Investitor: INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA 94 Na podlagi 116. člena Statuta občine Litija razpisuje Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Litija delovno mesto tajnika Občinskega ljudskega odbora Litija POGOJI: pravna fakulteta ali popolna srednja šola in ■ let prakse v upravni službi. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Družinsko ali sam-*ko stanovanje na razpolago v novih blokih v Litiji. Prošnje z opišem dosedanjega dela je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Litija do 25. januarja 1958. 97 A. A. A. A. A A A A A A.* Na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34/55) razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora VIDEMrKRŠKO mesto direktorja Tovarne čokolade In likerjev »IMPERIAL« Videm-Krško 9*goji: 1. inženir živilsko-kemične stroke s 3-letno prakso na vodilnem položaju ali — 2. tehnik živilske ali kemične stroke s 5-letno prakso na vodilnem položaju ali — 3. ekonomist ali komercialist s 5-letno prakso na vodilnem položaju ali — 4. uslužbenec z nepopolno srednjo šolo in 10-letno Prakso na vodilnih položajih. . Pravilno kolkovane prošnje s potrebnimi dokazili o kva-"fikaciji in dosedanji službi ter kratkim življenjepisom jjtošljite na naslov: »Občinski ljudski odbor Videm-Krško, Komisija za razpis mest direktorjev-« najkasneje do 25. januarja 1958. 90 f'AXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^X\NXXX>XXXXXVX\^^v^VO Na podlagi 142. člena zakona o delovnih razmerjih razpisuje upravni odbor Trgovskega podjetja »KMETIJSKI PRIDELKI« Ljubljana, Celovška cesta 50 ' iledeči delovni mesti za: VODJO KOMERCIALNEGA ODDELKA Pogoji: komercialist z najmanj 10-letno prakso, od tega B let prakse v stroki sadja in zelenjava. SEKRETARJA PODJETJA POGOJI: zaželena pravna fakulteta oziroma večletna praksa Ponudbe pošljite najkasneje do 20. januarja 1958 na naslov: THovsko podjetje »KMETIJSKI PRIDELKI« — Ljubljana, Celovška cesta 50 LJUDSKI ODBOR MESTA ZAGREBA SVET ZA ŠOLSTVO IN PROSVETO razpisuje javni, splošni, anonimni NATEČAJ za izdelavo idejnega projekta Gradbenega šolskega centra ZAGREB Pravico do sodelovanja imajo vse strokovne organiza-Cljc »n vsi državljani FLRJ. NAGRADE NATEČAJA SO: PRVA NAGRADA 800.000 DIN DRUGA NAGRADA 600.000 DIN TRETJA NAGRADA 500.000 DIN Četrta nagrada 400.000 din PETA NAGRADA 300.000 DIN Šesta nagrada 250.000 din SEDMA NAGRADA 150.000 DIN Vsa dela, katera bodo ustrezala pogojem razpisa, a niso ,®fratena, bodo dobila odškodnino v znesku od 20.000 do 30.000 dinarjev. 15 j^sota’ Predvidena za nagrade, bo podeljena, če prispe del, katera ustrezajo pogojem razpisa, la k za Predajo del je 3 mesece (do 12. aprila 1958) do *>• ure v Sekretariatu za prosveto in kulturo Ljudskega cJTa mesta Zagreb, Račkog št. 8/1, soba št. 8. nnisu u<^e'e?ence natečaja, kateri pošljejo svoja dela po posti velja datum in ura poštnega žiga z obveznim tele-s atskim obvestilom o predaji dela na pošti. Ocenjevalna komisija je imenovana s posebno odločbo, in 1?r.^dl°Ke se lahko dvignejo pri Sekretariatu za prosveto soh xYUro Ljudskega odbora mesta Zagreb, Račkoga 8/1, Ta 3 ^ vsak dan od 9. do 13. ure za ceno 1000din. bodQS"-‘ k°. vrn1rna ucJoležercem natečaja za dela, katera Zaradi razširitve poslovanja podjetja razpisuje Upravni odbor trgovskega podjetja IMPORT »CHEMO« EXP0RT Ljubljana, Maistrova ulica 10 naslednja delovna mesta za: tajnico podjetja z dokončano srednjo šolo in s 5-letno prakso v korespondenci referenta za uvoz z izpopolnjenimi pogoji za delo v zunanji trgovini korespondenta z znanjem tujih jezikov šefa nabave z dokončano srednjo šolo in s 5-letno prakso v stroki pomožnega kalkulanta z dokončano srednjo šolo in s 3-letno prakso v komerciali dva trgovska pomočnika tri administrativne moči z nižjo strokovno šolo štiri delavce Pismene ponudbe z navedbo osebnih podatkov in dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podjetja do 19. t. m. — Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. 124 Gostinsko podjetje »DOM NA JEZERSKEM« Zgornje Jezersko razpisuje delovna mesta za: šefa recepcije (ženska moč) s petletno prakso in z obveznim znanjem nemščine ter po možnosti še enega tujega jezika kvalificirano natakarico s triletno prakso in z znanjem nemškega jezika. Po možnosti mlajša moč kvalificirano kuharico ■ petletno prakso v večjem gostinskem podjetju Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. — Pismene ponudbe pošljite tukajšnji upravi podjetja po pošti ali * osebnim obiskom. V ponudbi kratko navedite dosedanja službovanja. 128 ustrezala pogojem natečaja. Z 109 KERAMICNO-KEMICNA INDUSTRIJA KAMNIK razpisuje delovna mesta zal obratovodjo za obrat »KERAMIKA«, KAMNIK Prednost imajo keramiki, kemični ali strojni tehniki vodjo nabave Prednost imajo ekonomisti s srednjo ekonomsko Solo ali 06ebe, verzirane v tem poslovanju vodjo prodaje Prednost Imajo ekonomisti s srednjo ekonomsko Solo ali osebe, verzirane v tem poslovanju Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. .Jismene ponudbe Je treba poslati tukajšnji upravi podjetja po poSti ali z osebnim obiskom. Tovarna kovinske embalaže »SATURNUS« LJUBLJANA — OB ŽELEZNICI 10 razpisuje delovna mesta za: FAKTURISTA — absolvent srednje ekonomske Sole TRI POMOŽNE KNJIGOVODJE za mezdno knjigovodstvo STENODAKTILOGRAFKO VEC ORODNIH IN STROJNIH KLJUCAVNlCAR-SKLADISCNIKA za skladišče pločevine Interesenti naj pošljejo Upravi podjetja pismene ponudbe s kratkim življenjepisom z navedbo podatkov o strokovni izobrazbi in dosedanji praksi. Nastop je možen takoj, plače po tarifnem pravilniku. 93 Splošno gradbeno podjetje »Stavbar«, Medvode prisilna uprava razpisuje mesto računovodje(kin e) Za navedeno delovno mesto je potrebna srednja strokovna izobrazba (dokončana srednja ekonomska šola) z najmanj 5 let prakse na tem delovnem mestu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Prijave se sprejemajo do 20. januarja 1958 99 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MARIBOR razpisuje 11 pri novo ustanovljenem Zavodu za investicije Maribor 1 na osnovi 58. sklepa 2. seje Zbora proizvajalcev Okrajnega 1 ljudskega odbora Maribor sledeča 1 službena mesta | direktorja POGOJI: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z večletno prakso na vodilnih mestih gradbene operative 5 tehničnih referentov iz gradbene stroke POGOJI: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z večletno prakso v gradbeni operativi n tehničnega referenta iz elektrostrojne stroke 1 POGOJI: inženir ali tehnik z večletno prakso pri vodo- J vodnih in elektroinstalacijskih, centralnih kurjavah in slično | računovodje POGOJI: nekaj let prakse kot samostojni knjigovodja j | administratorja POGOJI: praksa v administraciji z znanjem stroje- j pisja in manipulacije z računskimi stroji 1 Plača po tarifnem pravilniku zavoda. Pravilno kolkovane 1 ■ prošnje s priloženim osebnim in strokovnim življenjepisom, || M dokazili o šolski izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah vlo- ji 1 žite pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor do 30. ja- g | nuarja 1958. 1 Ul 1 ........................................................... RAZPIS Komisija za uslužbenska vprašanja Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje na podlagi 33. člena Zakona o javnih uslužbencih mesto šefa okrajnega gradbenega inšpektorata POGOJI: gradbeni inženir ali inženir arhitekt z državnim strokovnim izpitom in najmanj 10-letno gradbeno prakso ter s pooblastilom za odgovornega vodjo za izvajanje gradbenih objektov in del. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z osebnim in g strokovnim življenjepisom, vložite v uradu tajnika — Mačkova ulica 1, soba št. 13. Rok za vlaganje prošenj poteče 13 dni po objavi razpisa v Glasniku OLO Ljubljana. 108 »HIDR0METE0R« industrija prccizne mehanike, BEOGRAD, Zemunska 4 razpisuje NATEČAJ za: tehničnega direktorja podjetja POGOJI: medioinska ali elektrotehnična fakulteta s 5-letno prakso, zaželene so izkušnje v kooperaciji s tujimi tvrdkami več strojnih in elektroinženirjev in tehnikov POGOJI: strojna ali elektrotehnična fakulteta ali srednja tehnična šola s primerno prakso. V poštev pridejo tudi začetniki Plača po tarifnem pravilniku podjetja Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na zgornji naslov najkasneje do 30. januarja 1958. Vse informacije daje sekretariat podjetja — telefon 37-894. 248 Komunalna banka Gorica NOVA GORICA razpisuje naslednja delovna mesta za: pomočnika direktorja banke sekretarja banke šefa oddelka za kreditne posle šefa oddelka za bančno-tehnične posle šefa knjigovodstva šefa blagajne in likvidature referente za kredite, družbeno evidenco, sklade in druge bančne posle Pri podružnici v Idriji: direktorja podružnice pomočnika direktorja podružnice POGOJI: v poštev pridejo kandidati z dokončano ekonomsko ali pravno fakulteto in kandidati s srednjo strokovno izobrazbo. Prednost imajo kandidati z ustrezno prakso. — Osnovna in položajna plača po predpisih o plačah bančnih uslužbencev. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudb« naslovite na upravo banke do vključno 31. januarja 1958. KOMUNALNA BANKA GORICA 110 m- „ k8!8 ,n tl,k* Cam»piano ialo*nlSkc pod|etje »Ljudska pravica*. Ljubljana. Kopitarjeva ulice fl, telefon 39 181 - Notranjepolitična gospodarska rubrike Nazorjeva 12 M tel 20-507 in 22-821 - Kultu telef Kopitarjeva 8 ril. tel S1-S57 - Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22 491 in 22-492 - Naročnlnski oddelek Petkov»kovo nabrežje 25, telefon 22 494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 00 31-358 - Poslovalnica na Titovi cesti 15 telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 600 din — Tekoči račun 60-KB-0-Z-13B3 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Mike stiska z vso močjo: kači zmanjkuje zraka, njen odpor pa popušča Z golimi rokami nad deset metrov 'dolgo kačo 400 KILOMETROV KNJIŽNIH POLIC ZACELI SO Z ENAJSTIMI ZABOJI KNJIG, ZDAJ PA HRANI KNJIŽNICA V WASHINGTONU MILIJONE ZVEZKOV .' Celo kadar govorimo o 400 kilometrov dolgi poti, imamo predstavo, da bomo za takšno razdaljo potrebovali precej časa, kadar pa ta številka predstavlja dolžino polic in predalov v knjižnici, dobi še posebno veljavo. To je eden izmed podatkov o kongresni knjižnici v Washingto-nu, ki zavzema veliko prostora Čeprav knjižnica spominja na labirint, se v njej niti tujec ne izgubi. V knjižnici zaposleno osebje — stalno dela okoli 2400 ljudi — govori skupno 60 jezikov. © Anakonde, velike kače, živijo v močvirnem porečju juž- • noameriške Amaconke. Trup največjih med njimi je V • sredini prav tako debel kot srednje drevesno deblo, nji-© hove glave pa so po velikosti enake konjskim. Grozljiv • pogled na tako velikanko in njena izredna požrešnost sta • še posebej navdihnila že tako bujno domišljijo južno- • ameriških pragozdnih prebivalcev, ki so pred leti s svo- • jimi govoricami, da je petdeset metrov dolga anakonda • požrla vse prebivalstvo neke vasi, prepričali brazilsko © javnost o obstoju tako dolgih kač in je armada poslala ® na zasledovanje kačjega požeruha četo oboroženih vo- • jakov. Uspeha sicer ni bilo. ugotovili pa so, da je nekaj • kač res požrlo troje otrok, ki so se kopali v rečnem • rokavu. Mike Tsalikis, grški priseljenec, ki živi na Floridi, se je specializiral za lov na anakonde. Možakar dela brez orožja in brez pasti, le z rokami. Četrturni boj z velikanko je zares dramatičen prizor. Kitajska znanstvena akademija Kitajska akademija znanosti Ima 68 znanstveno raziskovalnih inštitutov, ki proučujejo vse od atomske energije do ekologije rib. Ti znanstveni inštituti, ki jih je pred petimi leti bilo le 31, so doslej proučili vse antibiotike in pomagali industriji pri proizvodnji umetne svile iz odpadkov pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa ter Iz drugih cenenih surovin. Inštituti so precej pripomogli tudi k proizvodnji alg za človeško prehrano, nekateri pa so proučevali rudna ležišča in gozdove na področju reke Hejlung-kjang. Pred petimi leti je delalo v kitajskih inštitutih 1300 ljudi, zdaj je zaposlenih že 5500 znanstvenikov in drugih nameščencev. Tatovi v krojačnici Skozi vmesno steno so vdrli vlomilci v delavnico rimskega krojača Angela Litrica in odnesli za tri milijone lir blaga. Obleke, ki jo je ta delavnica izdelala za Hruščeva, niso mogli ukrasti, ker jo je mojster malo poprej poslal v Moskvo. Na lov se odpravi Mike ob zori, ponavadi se pelje v indijanskem čolnu iz drevesnega debla. V določeni razdalji mu sledijo štirje pomočniki. Mike je imel precej težav, preden je preproste Indijance pripravil do tega, da so sprejeli ponudbo za lov na anakondo, ki je ena glavnih junakinj v zgodbicah pragozdnega prebivalstva ob Amaconki. Lovec s Floride dela sam. Ve, da se kače najraje držijo podrtih debel, ki jih delno obseva jutranje sonce, delno pa se namakajo v vodi. Proti vetru se Mike približuje rečnemu rokavu, previdno odstranjuje velike drevesne liste, da bi bilo čim manj šuma, ves čas se skrbno skriva v senci. Potem Mike nenadoma napade. Kača ga opazi poslednji trenutek, zato se skuša rešiti s tem, da zdrkne z .debla v vodo. Mike plane za njo in podvodni boj kače velikanke z golorokim lovcem se začne. Kača sprva grize — njen ugriz lahko povzroči infekcijo, strupen pa ni — nato se ovije okoli svojega sovražnika, da bi ga zadušila. Mike oklene prste obeh rok okoli kačjega vratu in trdno stisne. Na pol ujeta žival tako izgubi oporo in se ne more več zravnati. Boj traja deset minut, včasih tudi četrt ure, navsezadnje pa kača le onemore. Potem jo Mike Tsalikis zvleče na breg, kjer mu priskočijo na pomoč štirje pomočniki, ki spravijo najpogosteje deset, včasih pa tudi dvanajst metrov dolgo anakondo v že pripravljeno svileno vrečo. Kača je ujeta, živalski vrt nekje na zemeljski obli bo dobil novo veliko predstavnico rodu plazilcev, Mike pa bo spravil lep zaslužek. S smrtno nevarnim lovom — nekoč bi mu pri kaki kači le lahko spodletelo in bi posebno močna anakonda lahko njega tako stisnila, da bi mu zmanjkalo zraka in bi se v vodi onesvestil — si je Mike prislužil lep dom in prijetno življenje na Floridi. ter hrani v svojih zbirkah nad ; čelo tujec, ki ga" zanese' pot v 10 milijonov knjig in brošur, mi- knjižnico z najbolj oddaljene lijone rokopisov, ki vsebujejo po- i točke zemeljske krogle, lahko i datke o ameriški zgodovini in; njihovo pomočjo najde vse tisto, kulturi, tisoče vezanih letnikov; kar bi rad prebral, ameriških dnevnikov, pa tudi gramofonske posnetke glasbe, pesmi, ' pro£e ,itd-. . Živa bitja z morskega dno Knjižnico so ustanovili leta j 1800. Vse gradivo, ki ga je imela j Ladja, ki je pravzaprav ocea-ustanova takrat na razpolago, so nografski laboratorij argentinske 12 Anglije v enajstih mornarice in se je po trimesečni gr*v rr* ga stoletja pa je imela kniižnica * zanima z določenega področja, pa ; žičnemu letu. Znanstveniki so na naj se to tiče zemljevidov, glasbe, ladji med plovbo, izdelovali ocea-jezikov ali naravoslovja in ma- , nografske zemljevide južnega tematike ter drugih ved. Samo i Atlantskega oceana. Med drugim* E K™3 VStU'ie Sk°raj ; aparati so imeli na krovu tudi milijon knjig in zvezkov v rano- ■ *PT,a1i,_ ti Ronom gih jezikih o vseh doslej znanih,™^’ je segala d0J,dr. pravnih sistemih. | globoko. Razpravo je vodil l ® V oddelku za slepe so knjige 1 Popovič’ ki Pred kratkim dejM tiskane z Braillovo pisavo, za ti- na tiskovni konferenci, da s mat« ste, ki ne znajo brati, pa je uprava 1 za najpomembnejšo ugotovitev knjižnice pripravila na gramofonske plošče posneta dela iz proze in poezije. Drobne ZANIMIVOSTI tiste podatke, ki so jih zbrali o radioaktivnem okuženju morske vode v velikih globinah. naskoku se presenečena anakonda potopi Kamere za snemanje umetnih satelitov KRIŽANKA Vodoiavno: 1. brodar, 7. trošenje, 8. obtesan kos lesa, 9. površinska mera, 11. dalmatinsko žensko ime, 12. kazalni zaimek, 13. španski spolnile, 14. boginja plodnosti starih Rimljanov, 16. začetnici priimka in imena francoskega romanopisca, 17. Italijansko mesto (Izvirno), 19. bebec, 21. starorimska preddverje. Navpično: l, oseba, ki skrbi za izboljšavo delovnega postopka, 2. začetek abecede, 3. prostor okoli hiše, 4. Jugoslovanska reka, 5. španski pisatelj (1809—192«), 8. plazilci, ki žive v AfrtM, Avstraliji in Indiji, 10. službeno poročilo, 15. pravec, 18. arabski žrebci, 20. vzklik. 1 2 3 A 5 G 7 <5 9 10 11 j 12 13 14 13 1 da so številni posamezniki javljajo prostovoljci, ki pravijo, pjsaj{ osebno predsedniku Eisen-da bi bili radi prvi potniki na hoiverju in obrambnemu ministru. Mesec, Venero, Mars ali na kate- Ponudili so se za prostovoljce t) rokoli zvezdo v neskončnem ve- prvi raketi, ki bo potovala na soljstvu. j Mesec ali na Mars. Med prijavlje- Veleposlaništva raznih dežel, nimi prostovoljci so večinoma predvsem Sovjetske zveze, morajo študentje in študentke, ne manj-zadnje čase kar naprej odgovar- ka pa tudi profesorjev, učiteljev, jati na številne ponudbe, ki jih šoferjev, veteranov iz druge sve-pošiljajo mladi ljudje iz malone tovne vojne, inženirjev, vojakov vseh evropskih in tudi številnih in častnikov, drugih dežel. j Zanimiva je pismena ponudba, Neki pariški kuhar je zapisal ki so jo naslovili kandidati za v svoji ponudbi, da bi rad potoval vsemirski polet na notranjega mina Mars predvsem zaradi tega, nistra Združenih držav. »Skupina da bi morda odkril tam gori treh ali šettih fantov je priprav-kakšno rastlino, iz katere bi pri- Ijena sesti v prvo raketo, ki bi pravil •»marsovsko prikuho« ali se napotila v vesoljstvo,« je rekaj podobnega. Nekaj prostovolj- ' čeno v ponudbi, šele tik ob koncu cev se je prijavilo tudi že pri nas,' pa so kandidati povedali, da pre-predvsem pa se javljajo ljudje v\ *tajajo dolgoletno ali celo do-Sovjetski zvezi in v Združenih ' smrtno ječo v neki ameriški kaz- nilnici. — Kandidatov za popotnike po vesolju je torej na pretek, le veljavnih »voznih listkov« še nihče ne more izdajati... 50 LET HOLLYWOODA Pred kratkim so v Hollywoo-du proslavili 50-letnico prve predstave v krajevnem kinematografu. Pred pol stoletja so na strehi neke kitajske pralnice pokazali film »Grof Monte Cristo«, ki Je trajal štirinajst minut. OSRAMOČENI PRVAKI Ztne ameriških oficirjev, let so v Zahodni Nemčiji, so proslavile nenavadno zmago. V streljanju z vojaško puško so premagale svoje može. Tekmovalo je sedem parov, ženske so dosegle 1893. možki pa 1755 krogov. Zenska uspeh je tem večji, ker so ti oficirji divizijski prvaki v streljanju z vojaško puško. POSLEDICE REKLAME Neki ameriški trgovec s rabljenimi avtomobili je obljubil po deset dolarjev popusta za vsakega otroka, ki ga starši pripeljejo s seboj v trgovino. Dan po objavi te reklame je prišel v poslovalnico oče z desetimi otroki, izbral star avto, ki je stal sto dolarjev, sedel za krmilo in se odpeljal, ne da bi kaj plačal. FILMSKA KRIZA V ZDA Lani so imele hollywoodske filmske družbe najmanj dohodkov, odkar obstoji zvočni film. V mnogih amertšksh filmskih podjetjih Je zavladal preplah, v New Yorku je 8 1. januarjem 52 agentov filmske reklame brez dela. Lani so v ZDA zaprli 1200 filmskih dvoran. POTAPLJAČ — ŽRTEV SRČNE KAPI Športni potapljač Klaus Wis-sel iz MUnchena Je umrl med potapljanjem v Rdečem morju kjer Je sodeloval v odpravi podmorskega raziskovalca Hansa Hassa. Nekaj metrov pod morsko gladino ga Je zadela kap. Wissel je bil prvi Hassov pomočnik in Je veljal za enega najboljših nemških potapljačev. »LJUDJE IN ŽIVALI« V založbi geografske literature v Moskvi je izšla v ruskem prevodu in v nakladi 75.000 izvodov Hagenbeckova knjiga »Ljudje in živali«. Ko sta bila sovjetska državnik8 Hruščev in Bulganin lansko 1®*° na obisku na Finskem, sta oblju* bila finskemu predsedniku Kakko' nenu par čistokrvnih ruskih kopJ-Za Novo leto sta izpolnila oblju' bo. Na sliki: ruski spremljevalec z enim izmed podarjenih konj RAK IN KAJENJE V okviru kampanje proti kajenju kot povzročitelju raka na pljučih Je zatrdil britanski zastopnik ministrstva za narodno zdravje, da kajanje lahko zmanjša nevarnost raka na pljučih, takoj pa Je s prižgano cigareto med prsti dodal, da pač ni. nikoli prepozno, če čl<>" vek sklene, da se bo odvadil kaditi. Predvsem zasilno bivališče skušajo perzijske oblasti fimprej zagotoviti ljudem, ki so izgubili streho nad glavo pri hudem potresu zadnje dni prejšnjega meseca. Prebivalstvu so na prizadetih krajih priskočile na pomoč vojaške enote »Rečem vam, naravnost ne jetno je, kako prijetno se po*-" v svojem novem vozilu!« KAPITANSKA CEPIČA Francoski komediograf Trls t Bernard je bil na počitnicah Cannesu. Prijatelji so ga videi' kapitanski čepici, kakršne P°; „ vadi nosijo lastniki jaht. Tn f Bernard je prihajal iz Casina, je igral na ruleti. • je »Prekrasno kapo imate«, M rekel eden izmed prijateljev■ -Oh, ali res?« je skromno " govoril Bernard. »Kupil sem * za denar, ki sem ga priigral na ^ leti.-" Takoj zatem pa je sj onim, ki sem ga izgubil, P>* lahko kupil jahto...«