Poštnina plačana pri pošti 1310 Ribnica prof. Ivan Kordiš MUZEJ KOČEVJE V PRAVIH ROKAH Ljuba Turk-Sega PREMALO POZORNOSTI HORTIKULTURI VSE O PAPEŽ ‘PtX'Xeruja öitnek *Zimski vrt *Naročila za zaključene družbe po tel. 860-664* ♦ KRVOLOČNI NAPAD MEDVEDKE ♦ NOVI ZABOJNIKI ZA ODPADKE ♦ RAZPISI OBČINE RIBNICA ♦ POSLEDICE ZIME V GOZDOVIH STENI KUPONOM 10% POPUST PRI NAKUPU KOLES IN REZERVNIH DELOV Pomlad je prišla, zato je najprimernejši čas za nakup kolesa ali motorja. Servis in trgovina Pirker Janez se je izredno pripravila, saj vam nudi: Kolesa: ROG 15.000- 30.980 SIT ATALA 33.840 - 99.990 SIT SCOTT 63.720- 71.280 SIT UNIVEGA 69.360-132.480 SIT WHEELER 69.426 - 261.948 SIT ITEKSTP 30.980 SIT ......................: MATRIX 57.749 SIT CALYPS0..48.900 SOBNA KOLESA PO ŽELJI Na voljo tudi vsi rezervni deli za kolesa ter športni kolesarski copati in dresi SHIMANO SPD. Motorji TOMOS APN6S 135.276 SIT AVTOMATIC za izvoz v ZDA 118.037 SIT Servis nudi tudi vse rezervne dele za motorje TOMOS ter zajamčen pooblaščeni servis TOMOS. Za nakup nad 20.000 SIT vsak kupec prejeme kupon, s katerim sode!ju je v nagradnem žrebanju 10. maja na radiu UNIVOX. NAGRADA: GORSKO KOLO MTP -18 prestav. Del. čas: vsak dan od 12. - 19., sobota od 9. - 13. ure QUALITY) JANEZ PIRKER, Gorenjska c. 61, Ribnica, tel 860-345 n D n D tipip miJRfc. s» TT d.0.0. POOBLAŠČENI KONCESIONAR 61331 Dolenja vas, Obrtniška ul. 2 ZA OSEBNA IN TOVORNA Tfel.:061/864-518-lbl./Fax: 061/864-118___VOZILA RENAULT izpopolnjena naslednica priljubljene renaultove devetnjstice, Megane coupe pa je renaultov vrhunski športnik, namenjen vsem, ki jih navdušuje dinamična vožnja. ♦ VELIKA IZBIRA VOZIL RENAULT ♦ UGODNO: OMEJENA KOLIČINA VOZIL PO STARIH CENAH. ♦ VSI KUPCI NOVIH VOZIL SO UDELEŽENI V JUNIJSKEM ŽREBANJU ZA RENAULT 5 Rabljena vozila R5 CAMPUS 3v 91/6 63.000 km 8.200 DEM RS CAM plus Sv 92/2 47.000 km 8.500 DEM R19 CH. GTS 91 86.000 km 13.000 DEM R19 RT 1.4 Sv 93/3 53.000 km 17.500 DEM R21 BICORP 92/5 80.000 km 13.500 DEM R21 GTX2.0I 88/5 168.000 km 10.000 DEM OPEL VECTRA 1,6 GLS 4v 90/6 121.000 km 15.500 DEM OPEL VECTRA 1.8 GL 5v 91 104.000 km 16.850 DEM VW GOLF JXB 91/4 44.000 km 13.500 DEM VUGO 55 AX 88/6 75.000 km 2.900 DEM CITROEN AX 1.1 91/5 65 000 km 8.900 DEM BMW 316 86/8 8.900 DEM ♦ NAGRADA ZA ZAUPANJE: podaljšana garancijska doba za pri nas kupljena RENAULT vozila na 100.000 km ne glede na čas ob rednem vzdrževanju v servisu HAST OOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOO $ UVODNIK 9 Ko je imela minuli petek Qf Darinka Suljevič Ö nadaljevanje predavanja o človeški auri v Ö O Ö e o s s o o © Miklovi hiši, je bila dvorana skorajda premajhna za vse, ki so ji želeli prisluhniti. Poleg praktičnih vaj so bili vsi navzoči deležni tudi marsikatere preproste, a globoke resnice, ki jih vsak človek - pa če si to prizna ali ne - nosi v sebi. Vse več jih je sicer, ki te prapra... resnice odklanjajo, ne zavedajoč se, da jim ne more nihče ubežati. Nesporno dejstvo je, da je osnovna vrednota, cilj in smoter vsakega človeškega življenja spoznavanje in tudi udejanjanje samega sebe. To pa lahko dosežemo le, če se naučimo samega sebe iskreno ljubiti - se sprejeti z vsemi 0 svojimi napakami in se truditi, da bi vse 0 VROČA || grdo, kar nam v sebi ni všeč, izločili iz Ö ' sebe - za to obstaja mnogo preprostih načinov. V človeku mora obstajati le iskrena in močna želja, predvsem pa pozitivno 0 razmišljanje na vsakem koraku, pa ni nič 0 || na tem svetu nemogoče - za uresničitev || 0 naše želje si bo prizadevalo vse pozitivno, 0 0 0 0 0 O 0 0 0 Ö 0 0 O 0 0 0 0 O O S Ö 0 O 0 0 O 0 O 0 0 0 0 0 0 O 0 0 O 0 0 0 0 0 0 VSEBINA NOVE NOVIČKE ...........................5 Pomladno sonce je vzbudilo potrebo po druženju, združevanju, gradnji in adaptiranju. Nekateri so šele na sramežljivih začetkih, programih in idejnih načrtih, drugi pa so na ogled postavili svoje preteklo delo ... DOBRO JE VEDETI...........................6-7 Papežev obisk je za nekatere atrakcija, za druge nepotreben strošek, za tretje protokolarna obveznost. Kaj naj bi v resnici pomenil in kako praktično so doživeti njegovo prisotnost, razmišlja ribniški dekan. ČRNA KRONIKA..............................8-9 V tej rubriki je kot običajno popisana pestra paleta prekrškov in kaznivih dejanj, vse pa je s svojo krutostjo zasenčila kosmata mrcina... OBVESTILA..................................10 Dolga in muhasta zima je pokazala zobe tudi v gozdu, sadaj pa je prišel na svojo pojedino tudi lubadar. Le če boste ukrepali danes, morda ne bo še prepozno. TEMA.............-11 Komunalce opazimo takrat, ko s svojim slabim delom zmotijo naše običaje. Očitno so nepriljubljeni tudi takrat, ko se trudijo z dobrimi deli odpraviti naše slabe navade... 0 0 0 I VAŠ INTERVJU...................12-15 Za muzeje velja pravilo, da postanejo aktualni s patino starosti, kočevski muzej pa je kljub svoji mladosti med najdinamičnejšimi institucijami... 0 0 O 0 0 O 0 tudi vesolje. Vsi tisti pa, ki napajajo sebe in sebi podobne z negativno energijo (zloba, zavist, razna hudodelstva in nečednosti, karierizem in povzpetništvo, prevare vseh 0 0 0 O 0 0 0 PREDSTAVLJAMO VAM............15, 19 Rastline in njihovi plodovi opravljajo vse bolj pomembno kulturno, prehrambeno in tržno vlogo tudi na našem koncu... vrst...), se vse premalo zavedajo, da sama 0 RAZPISI, JAVNE DRAŽBE.4,16,17 0 narava - prej ali slej - poskrbi za vse g* Kako do denarja in kam z njim skozi razpise in dražbe 0 nas: na kakršen način pridobljeno je na g ribniške občine. 0 podoben način tudi izgubljeno, pa naj gre 0 H za karkoli. || 0 Vsi skupaj se trudimo, da bodo pozitivne g O misli postale del nas, predvsem pa si 0 2 zapomnimo staro resnico K. Blancharda:" || 0 MORDA JE VIDETI, DA POŠTENJAKI 0 0 PRIHAJAJO ZADNJI NA CILJ, TODA ONI 0 g TEKMUJEJO V DRUGAČNI DIRKI! " 2 g “““g 0000000000TOWÖ000000000 Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Stavek in fotografija: NOVE NOVICE Tisk: ADL d.o.o.. Po dločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Naročnina na 12 številk 1.800 SIT. Naslov uredništva: Gorenjska c. 7, Ribnica. Poslovni čas od 9.00 do 12.00. Tel. /fax 860-710 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: 50100-620-128 05 1114115-41068 OBČINSKI SVET OBČINE RIBNICA objavlja na podlagi 12. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Ribnica in na podlagi sklepa občinskega sveta občine Ribnica z dne 28. 3. 1996 RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODJETNIŠTVA V OBČINI RIBNICA V LETU 1. Skupen znesek razpisanega posojila iz sredstev občinskega proračuna in sredstev SKB banke d.d. PE Kočevje in Nove Ljubljanske banke d.d. Podružnica Kočevje znaša 40.000.000 SIT. 2. Namen posojil: - nakup, graditev, prenova in adaptacija poslovnih prostorov, - nakup opreme, - odpiranje novih delovnih mest, razširitev in posodobitev obstoječe proizvodnje in storitvenih kapacitet, - nakup, urejanje, opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov. 3. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni podjetniki, podjetja v zasebni ali mešani lastnini. Sedež obratovalnice in kraj investicije morata biti na območju občine Ribnica. Posojila so prednostno namenjena: - dejavnostim, ki so razvojno perspektivne, - deficitarnim dejavnostim, - dejavnostim, ki so izvozno usmerjene ali nadomeščajo uvoz, - dejavnostim, ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, - dejavnostim, ki bodo omogočale večje število novih delovnih mest za nedoločen čas, - dejavnostim, ki so ekološko primerne in energetsko varčne, - tistim kreditojemalcem, ki bodo kandidirali za pridobitev razpisanih sredstev iz naslova Sklada RS za razvoj malega gospodarstva. 4. Doba vračanja posojila je pet let. Posojila se dodeljujejo z obrestno mero R+9,0 %. Obrestna meraje določena na letnem 1996 nivoju in se spreminja v skladu z veljavnim sklepom bank o obrestnih merah. Višina posojila ne bo presegla 30% predračunske vrednosti. 5. Prošnja za posojilo mora vsebovati: - ime in priimek oziroma ime podjetja, - naslov obratovalnice ali podjetja, šifro dejavnosti, opis dejavnosti, - višino zaprošenega posojila, - opis in predračunsko vrednost investicije, - finančno konstrukcijo celotne investicije, - število zaposlenih pred in po zaključitvi investicije, - obrazec BON-1 in BON-2 6. Prošnji za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija: - priglasitveni list oziroma potrdilo o vpisu v sodni register, - dokazila glede namena posojila (predračun, račun, kupoprodajna pogodba, gradbeno dovoljenje,..), - investicijski program. 7. Rok za vložitev prošnje je 30 dni po objavi v časopisu Nove novice. Prošnje za posojilo z vsemi prilogami iz točke 5. in 6. sprejema občina Ribnica, Odbor za gospodarstvo, Ribnica, Gorenjska c. 3. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali 8. Sklep o dodelitvi sredstev bodo prosilci prejeli v 8 dneh po sprejemu. 9. Informacije in navodila za oddajo prošenj dobivajo prosilci na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, telefon 861-090 oz. 861-533. Predsednik Občinskega sveta Občine Ribnica mag. Andrej Mate Vse za opremo vašega doma: 0 predsobe, jedilnice, kuhinje, mladinske sobe, dneven sobe, spalnice, sedežne garniture 0 pisraniško pohištvo 0 zavese, narejene po meri Domači proizvodni program po najnižjih cenah in ostali programi po konkurenčnih cenah! Možnost nakupa na 6 obrokov.Nad 100.000 SIT 5% obresti. Novomeška 5, Kočevje, tel. 853-211 HONEY MOON MODIÄTIN TRGOVSKI CEMTER Movi Irg l, Movo mesfo Id. 068/324-222 in 323-169 Nudimo vam: • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice USTANOVLJENA TURISTIČNA ZVEZA KOČEVJA Pred začetkom turistične sezone je v marcu svoje turistično društvo dobila Sodražica, predseduje mu občinski svetnik Andrej Pogorelc. Pred kratkim pa so v Kočevju ustanovili občinsko turistično zvezo, ki ji predseduje Andrej Smole. TD z daljšo tradicijo pa že pripravljajo konkretne prireditve, med katerim ima dolgo tradicijo tudi prvomajski rekreativni spust po Kolpi v organizaciji TŠD Kostel. V Kočevju poleg tega društva delujejo še TD Kočevje, TD Kočevar in TD Dol, ki v okviru občine doslej niso koordinirale svoje dejavnosti. Prej bi se lahko govorilo o njihovem konkurenčnem odnosu glede na skupno izrabo občinski naravnih in kulturnih danosti ter pridobivanja javnih sredstev za financiranje posameznih projektov in kadrov. Zato je namen ustanovitve občinskega združenja v tem, da predstavniki društev foramlizirajo medsebojne odnose ter skupno nastopijo do lokalne skupnosti ter do krovne organizacije Turistične zveze Sovenije. Iz občinskega proračuna naj bi občinska turistična zveza dobila 2 milijona sredstev, ki jih bo porabila po lastni presoji za svoje delovanje ali delovanje društev. Občinska turistična zveza naj bi bila tudi tvoren člen nastajajoče Območne turistične zveze od Barja do Kolpe, skupaj z njo pa naj bi reševala tudi trenutne prostorske in kadrovske probleme. POTREBA PO OBNOVI PLANINSKEGA DOMA NA MESTNEM VRHU Planinskemu društvu Kočevje so v pristojnem občinskem uradu brezplačno pripravili lokacijsko dokumentacijo in idejno zasnovo dozidave in adaptacije Planinskega doma na Mestnem vrhu. To je konkreten prispevek občine k prizadevanju kočevskih planincev, da bi na tej priljubljeni in množično obiskani izletniški točki gostom in svojim članom ponudili dostojno oskrbo. Idejni projekt zajema tako prizidek s 100 m2 površine, s 40 sedeži in 30 ležišči kot obnovo sedanje koče s kuhinjo in sanitarijami, veliko pozornost pa posveča tudi ureditvi okolice koče, jase in Jelenovega studenca. Planinci imajo sedaj primerno podlago za pridobivanje lokaci- jskega in gradbenega dovoljenja, dobili pa bodo najbrž tudi polet za zbiranje sredstev ter udarniško delo. OBČINA BREZ BREZPOSELNIH Osilniška občina bo kot kaže edina v Sloveniji, ki ne bo poznala brezposelnosti. Vseh 15 na zavodu prijavljenih oseb (vseh zaposlenih je 78) nameravajo vključiti v projekt javnih del preko Komunale in zasebnega gradbenega podjetja. Dela jim vsaj letos ne bo manjkalo, saj v občini potekajo sanacijska dela na plazovih in vodotokih zaradi lanske ujme. Med Osilnico in Seli so se lotili gradnje kanalizacije, obnove pa je potrebna tudi čistilna naprava, saj zaradi neurejenih odplak grozi inšpekcijska odločba tamkajšnjemu obratu LIV-a. Letos pričakujejo v Osilnico 16,6% vse ocenjene škode vojne ujme, država pa naj bi deloma sofinancirala tudi kanalizacijo, tako da dela in invsticije ne bodo ogrozila sicer skromnega občinskega proračuna. KAKO LEGALIZIRATI UPOR? Aprila so se na skupnem srečanju zakupnikov kmetijskih površin na Kočevskem s tamkajšnjim županom in predstavniki strank dogovorili, da bodo šli v skupno akcijo za legalizacijo neplačevanja najemnin pristojnemu državnemu skladu. Po zakonu iz leta 1993 je državnih kar 80% vseh občinskih površin, zakupniki in predstavniki občine pa so izrazili skupno nezaupanje, da bi se plačane zakupnine na tak ali drugačen način vrnile na območje občine. SAROSELCI SE POVEZUJEJO Kočevski hotel Valentin je aprila gostil kočevske staroselce iz vse Slovenije ter predstavnike te razseljene skupnosti v tujini. Staroselci iz novomeškega društva ter kočevsko staroselsko društvo Peter Kozler so imenovali iniciativni odbor za ustanovitev združenja staroselcev, ki naj bi poleg skrbi za ohranjanje pomnikov tedanjih naselij in kulture pripravili tudi potrebne pogoje za tradicionalni zbor vseh stroselcev na Kočevskem. Ta se je doslej redno letno odvijal vsako prvo september-sko nedeljo v Celovcu, Kočevje pa bi z njim pridobilo tudi na turističnem področju. RIBNIŠKI VETERANI Svoje društvo so dobili tudi veterani vojne za Slovenijo v Ribnici. Ribniško združenje ob ustanovitvi šteje 112 članov, predseduje pa mu Peter Levstik. Generalni sekretar zveze je namen ustanovitve v letu 1993 obrazložil s potrebo po avtentični interpretaciji dogodkov in pomena deset dnevne vojne za samostojno Slovenijo, predstavniki občinskih oblasti v času osamosvojitve pa so poudarili pomen enotnosti pri osodnih odločitvah, ki pa žal občanom po kasnejših letih gospodarske krize niso izpolnile pričakovanj. KRST VRTCA RINGARAJA V dvorani Ideal se je 12. aprila, zbralo ogromno mladih po letih in po srcih, ki so na otroški prireditvi VRTEC RINGARAJA sodelovali kot igralci ali le kot gledalci in poslušalci. Prireditev so pripravili 2-7 letni otroci z vzgojiteljicami, v bogatem programu, ki je trajal debelo uro in več, so otroci vsem prisotnim pokazali, kaj vse so se doslej naučili v vrtcu. Zaplesali, zaigrali in zapeli so mnoge znane in novejše pesmice ter prikazali tudi nemško narodno pravljico. Vrtec je s to prireditvijo prestal tudi neke vrste krst, saj je prvič nastopil pod svojim - sicer še neuradno - novim nazivom VRTEC RINGARAJA, o izbiri katerega smo pisali v prejšnjih Novicah. Ravnateljica vrtca Ringaraja z gostjo, ravnateljico grosuplejskega vrtca. POLITIK, PESNIK IN BOKSAR Drugo polovico aprila ribniška galerija Miklova hiša gosti razstavo slik Izidorja Rejca, znanega politika in gospodarstvenika. Navzoči na otvoritvi so lahko prisluhnili tudi njegovim pesmim, s tem pa paleta njegovih talentov še ni izčrpana. Rejc je tudi dober poznavalec kakovostnih vin in ljubitelj boksa, športa njegove mladosti. V politiko je vstopil kot minister za industrijo v Peterletovi vladi, danes pa je poslanec v državnem zboru. TT □0 K i i Idejni projekt adaptacije planinskega doma. m m TT m K mim Maks IPAVEC RAZMIŠLJANJA IN NAPOTKI OB Ob bližnjem obisku najsvetejšega med svetimi -samega papeža Janeza Pavla II - mest Ljubljane, Postojne in Maribora, se je ob sicer nesporni edinstvenosti tega dogodka v vsej slovenski krščanski zgovovini razvila po medijih burna polemika o smiselnosti, predvsem pa o financiranju papeževega obiska pri nas. Ribniškega dekana g. Maksa Ipavca smo povprašali o vseh aktualnih temah, vezanih na papežev obisk pri nas. * Po vsej Sloveniji tako na državnem nivoju kot v okviru Cerkve pospešeno potekajo priprave na papežev obisk 17 maja. Kakšno državniško in kakšno versko vlogo ima papež v svetu in še posebej pri nas? Prav gotovo bo obisk papeža Janeza Pavla II. od 17. do 19. maja izjemen in nepozaben dogodek v 1250- letni krščanski zgodovini slovenskega naroda. Ob srečanju s papežem potekajo priprave na državnem nivoju in v okviru Cerkve na Slovenskem. Ker je bil papež povabljen tako z državne kot s cerkvene strani, je znamenje velike togosti in ozkotirnega mišljenja, ko dokaj veliko število ljudi v našem narodu negativno razlaga papežev obisk in ga povezuje zgolj z velikimi stroški. Prepričan sem, da kljub nekaterim izgredom vendarle veliko Slovencev in Slovenk z veseljem pričakuje papeža Janeza Pavla, ki je prvi priznal našo slovensko državo. Njegov pogum in njegova ljubezen do slovenskega naroda je nagnila ostale evropske države, da so nas postopoma priznale kot državotvorni narod. Samo naša gostoljubni sprejem "župnika sveta", kar zagotovo lahko rečemo sedan- jemu papežu, bo pravo znamenje naše hvaležnosti za njegovo požrtvovalnost pri nastajanju naše države. Papež ima predvsem versko poslanstvo, ker je naslednik apostola Petra in vidni namestnik Jezusa Kristusa na zemlji. Na svojem romanju po slovenski deželi nas bo z močjo besede (govoril bo v našem blagozvočnem materinem jeziku) in z nesebično ljubeznijo spodbujal k pristni veri, medsebojnemu sožitju in tako potrebni miroljubnosti. * Kakšno bo osnovno sporočilo njegovega obiska? Osnovno sporočilo papeževega obiska je strnjeno v geslu: "Oče, potrdi nas v veri!". Krščanska vera pa ni nekaj abstraktnega, ampak posega na vsa področja človeškega življenja. Sedanji papež je pravi prerok in kritik sedanjega časa, je eden redkih, ki si upa povedati resnico mogočnežem tega sveta in jih upozarjati, da so odgovorni tudi za druge, zlasti za revne in zapostavljene. Sedanji papež stoji kakor steber zoper vse ideologije, ki ne spoštujejo človeškega dostojanstva. Je mož globokega duhovnega življenja in izredne duhovne širine, mož modrosti in zagovornik človekovih pravic, posebno pravic zapostavljenih in revnih ljudi. Takega preroka potrebuje naš narod, ki doživlja v času demokracije veliko socialnih krivic. To vidimo predvsem v vsakdanjem življenju delavcev v tovarnah in podjetjih, kjer se nadrejeni izživljajo in čestokrat egoistično izkoriščajo delavčeve energije. Papež, ki je med drugo svetovno vojno sotrpel s svojimi rojaki-delavci v tovarni, pozna bolečine ponižanih in razžaljenih. V okrožnici "Evangelij življenja " je lansko leto (1995) zapisal: "Cerkev čuti dolžnost, da z nespremenjenim pogumom da glas tistim, ki nimajo glasu. Njen klic je vedno evangelijski klic v obrambo ubogih sveta, ki so ogroženi, prezirani in zatirani v svojih človeških pravicah." * Kako se na njegov obisk duhovno pripravljate duhovniki in kako naj se nanj pripravljajo farani? Duhovniki smo z zakramentom mašniškega posvečenja še posebej povezani s škofi in papežem, ki posreduje mašnemu bogoslužju ter nas zbira v eno družino bratov in sestra Jezusove Cerkve. Duhovniki ribniške dekanije imamo vsak mesec posebno srečanje, ko se pogovarjamo o najbolj aktualnih in perečih problemih v naših župnijah. To leto je v znamenju papeževega obiska in večinoma naše pogovore usmerjamo v ta zgodovinski dogodek. Vse priprave na papežev obisk potekajo v povezanosti z vsemi farani vsake župnije. Največ informacij dobijo verniki v verskih časopisih in revijah, precej obvestil pa je zapisanih tudi v posameznih župnijskih glasilih. V cerkvi redno molimo za papežev obisk in njegovo zdravje, ki je bolj krhko zlasti od atentata, ki ga je papež doživel pred cerkvijo sv. Petra v Rimu. Vzgojitelji in duhovniki vedno poudarjamo nezamenljivo vlogo zdrave družine, ki je pogoj za zdravo družbo in cerkev. Govorimo pozitivno in spodbudno o papežu v domači družini. Otroci in mladi naj pri svojih starših zvedo, da je papež naš prijatelj, dobrotnik in branitelj temeljnih človekovih pravic. Včasih imam občutek, da se Slovenci v odločilnih trenutkih naše zgodovine PAPEŽEVEM OBISKU V SLOVENIJI 18. maja (na svoj rojstni dan!) bo dopoldne ob 9. uri sv. maša in osrednje slovensko srečanje s papežem na hipodromu v Ljubljana-Stožice. V soboto popoldne ob 16.30 se bo papež v Postojni na letališču srečal z mladino. V J nedeljo, 19. maja dopoldne ob 10. uri [ bo papež imel sv. mašo v Mariboru na travniku pri letališču. Popoldne ob 18.15 se bo papež z letalom vrnil v Rim. premalo povezujemo. Škoda, da se nismo že v začetku odločili, da bi vsi Slovenci sprejeli papeža le na enem kraju, v slovenski metropoli - v Ljubljani. Npr. na Hrvaškem se je lani zbralo pri papeževi maši na hipodromu v Zagrebu en milijon in dvesto tisoč ljudi. Tedaj je papež nagovoril vse Hrvate, naj še naprej složno delajo v blagoslov vse države in Cerkve. Slovenci, ki se rajši delimo kakor množimo, pa smo izbrali kar tri mesta za srečanje s papežem. Upam, da nas bo papež vseeno jasno nagovoril, da moramo složno delati za malo državo, ki ji brez našega prizadevanja za edinost preti uničenje in propad. Kot župnik in dekan želim, da bi nam ta papežev obisk pomagal na poti do zdrave demokracije, da ne bi bilo več izkoriščanja človeka po človeku. S svojim vsakdanjim poštenim delom v službi ali doma, s prizadevanjem za čim lepše medčloveške odnose ter s pristno molitvijo, ki je povezana z življenjem, se bomo najlepše pripravili na papežev obisk. Nič nam ne bo koristila zgolj zunanja priprava in vsa tehnična organiziranost, če se v našem srcu ne bo nič spremenilo. Po papeževem obisku bomo hitro ugotovili, ali je prišlo do kakšnega duhovnega procesa v narodu, ali pa je vse ostalo pri zgolj fasadnem (pozunanjenem) krščanstvu. * Ali bo obisk katere od svetih maš za farne iz našega obmbočja potekal organizirano? Kakšna so osnovna navodila obiskovalcem, katere ome-jiteve bodo zaradi varnosti in množičnosti morali upoštevati? Komu bi spričo navedenih okoliščin obisk maše priporočili oz. odsvetovali? Vsa srečanja s papežem, ki bo prišel k nam 17. maja, bodo organizirana. V petek, 17. maja zvečer ob 20. 15 se bo papež srečal v ljubljanski stolnici z duhovniki, redovniki in redovnicami. V soboto, Naj bo tukaj omenjenih še nekaj nujnih navodil za udeležbo pri srečanjih s papežem: 1. Potovanja na srečanje s papežem bodo organizirana z vlaki in avtobusi. Kdor bo potoval z osebnim avtom, bo moral od parkirišča napraviti daljšo pot. Iz Ljubljane so nam sporočili, da bo od Kočevja preko Ribnice v Ljubljano tedaj vozil tudi potniški vlak. Kraj in uro odhoda bomo še dodatno sporočili. 2. Nihče ne bo mogel na prireditveni prostor brez vstopnice. Kdor je plačal za vožnjo in poseben paket 1500 SIT, bo koncem aprila ali v začetku maja že dobil vstopnico. V naši župniji se vas je doslej prijavilo in plačalo že 480 faranov. Kdor bi se še odločil za srečanje s papežem, naj vsaj do 26. aprila sporoči ali določenemu članu župnijskega sveta ali naravnost v župnišče. 3. na tem romanju ne bomo smeli imeti svojih dežnikov, nožev, steklenic, pločevink ali alkoholnih pijač. Na prireditvenem prostoru ne bomo smeli imeti zložljivih kovinskih ali lesenih stolov, nahrbtnikov ali potovalk. Na srečanja s papežem naj ne bi potovali hudo bolni, onemogli ter otroci do 10. leta starosti. 4. S prispevkom 1500 SIT bo vsak udeleženec plačal prevoz, malico, stolček iz kartona, dežni plašč, ki bo v paketu, posebno knjižico z vsemi besedili in programom ter poseben spominek. Darja D. Hafnar Dragi bralci Novic iz Ribniško-Kočevskega konca! Z ljubeznijo in veseljem pojdimo vsaj na eno srečanje s papežem. Prvič v zgodovini imamo to priložnost. Papež se že uči slovenskega jezika, da bo imel vsa srečanja in .sv. mašo v slovenskem jeziku! Prisrčno se zahvaljujem uredništvu 'Novih novic", da so mi omogočili ta zapis ob papeževem obisku. Uredništvu in vsem bralcem in bralkam želim, da bi nam tudi obisk slovanskega papeža pomagal, da bi se še bolj zbližali in znali ceniti vsakega človeka, tudi tistega, ki ima drugačno prepričanje ali nazor kot mi. Maks Ipavec, župnik in dekan ČRNA KRONIKA št. 116 RAZBIL GOLFA 29. marca je voznika M.Š. iz Ribnice v bližini Ložin zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno s ceste, tako da je popolnoma poškodoval svojega golfa. Nastalo je za 800.000 tolarjev škode, voznika in sopotnika pa so zaradi lažjih poškodb oskrbeli v kočevskem zdravstvenem domu. ZALOTENA MED PISANJEM PO ZIDU 30. marca so kočevski policisti zalotili dva mladoletnika med pisanjem grafitov po poslopju kočevskega Doma telesne kulture. Pri sebi sta imela kar tri spraye, ki sojih zasegli proti potrdilu, mladoletnika pa kazensko ovadili zaardi poškodovanja tuje stvari. RAZGRAJAČA UMIRIL NA LASTNO PEST 30. marca so ribniški policisti obravnavali pretep, v katerem je Č.A. udaril L.G.. Ugotovili so, da se je L.G. pred tem neprimerno vedel, polijal goste in razbijal kozarce. Zoper oba je bil podan predlog sodniku za prekrške. POD KLJUČ DO IZTREZNITVE 31. marca so zaradi neupoštevanja prepovedi nadaljnje vožnje kočevski policisti pridržali do iztreznitve S.Ž. iz Kočevja. Za volanom so ga pijanega zalotili drugič v isti noči, takšen ukrep pa je bil potreben tudi zato, ker zakonodaja policistom ne omogoča, da bi nadaljnjo vožnjo preprečili z odvzemom ključev vozila. GROZIL Z BAJONETOM 31. marca so policisti v Ribnici posredovali pri R.R., ki je pred hišo grozil z vojaškim bajonetom. Nevarno hladno orožje so mu odvzeli in prekršek prijavili pristojnemu sodniku. ODPELJAL PSA ČUVAJA 31. marca so policisti v Kočevju dobili sporočilo iz Klinje vasi o vdoru v ogrado za ovce. Zanimivo pa je to, da lastniki niso pogrešili drobnice, pač pa 3 leta starega psa čuvaja z verige. Neznani storilec seje odpeljal z avtom, za katerim seje izgubila vsaka sled. PRI ISKANJU VLOMILCA POTREBNA POMOČ 1. aprila so kriminalisti ribniške policijske postaje obravnavali vlom v osnovno šolo Sušje. Neznani storilec je prišel v notranjost objekta skozi okno in odnesel 14.000 tolarjev ter devizno hranilno knjižico. Policisti naprošajo vse občane, ki so v času od 29. marca do 1. aprila opazili karkoli sumljivega v okolici šole, da obvestijo policijsko postajo v Ribnici. NESREČA PRI DELU 2. aprila se je delavec L.A. v popoldanski izmeni na Inlesu poškodoval na štiristranem skobelnem stroju. Ranil si je prstanec na levi roki do prvega členka. Po zdravniško oskrbo so ga odpeljali na ljubljanski kliničnicenter. ODNESEL AVTORADIO 3. aprila je lastnik yuga, parkiranega pred Namo, pogrešil avtoradio. Vlom se je zgodil med 22. in 23. uro, za storilcem pa še poizvedujejo. POTEKEL MU JE VIZUM 3. aprila je policijska postaja obravnavala postopek s tujcem S.F., ki se je zadrževal na območju Ribnice po poteku veljavnosti vizuma. Takoj je bil odpeljan k sodniku za prekrške, ki mu je izdal ukrep odstranitve iz države za dobo pol leta. Državljana ZRJ so odpeljali na mejo z Madžarsko. KOLESAR ŽRTEV GOTENIŠKE CESTE 8. aprila dopoldne je ljubljanski kolesar T.A. postal žrtev nevarno luknjaste ceste med Gotenico in Kočevsko Reko. Zapeljal je v eno od udarnih jam in pri padcu utrpel pretres možganov ter odrgnine po telesu. Opeljali so ga v ljubljanski klinični center, policisti pa bodo usrezno ukrepali proti vzdrževalcu ceste. RAČUNALNIKE VRNILI V ŠOLO 9. aprila so kočevski kriminalisti uspešno raziskali vlom v srednjo šolo. Nepovabljeni gost si je pot v šolo nasilno utrl skozi okno, iz računalniške učilnice pa odnesel dva računalnika v vrednosti 360.000 tolarjev ter 5 računalniških mišk. Mladoletnega storilca so izsledili in ga kazensko ovadili na državno tožilstvo. OKRADEL ROMA 10. aprila je H.M ribniškim policistom prijavil krajo starega železa. Rom B.R. naj bi ga oškodoval za 15.000 tolarjev, policistom pa je dogodek prijavil le v vednost in ni zahteval nadaljnjega pregona. PRILOŽNOST DELA TATU 11. aprila je občan podal na policijsko postajo v Kočevju kazensko prijavo o tatvini avtoradia in kasete za orodje. Oboje mu je izginilo izza avta oz. odprte garaže, storilca pa so kriminalisti kmalu odkrili in ga ovadili tožilstvu. POSEDOVALI MARIHUANO? 12. aprila opoldne so kočevski policisti v okolici osnovne šole opravili osebni telesni pregled in našli 2,2 g snovi, za katero sumijo, da gre za marihuano. Če bo strokovna analiza njihov sum potrdila, bodo zoper oba podali predlog sodniku za prekršeke. Istega dne v nočnem času so pri dveh občanih zasegli dve ročno zviti cigareti, ki so ju zaradi suma, da gre za prepovedano mamilo, poslali na podoben pregled. PRETEPLI SO JU ROMI 13. aprila sta se na policijsko postajo v Kočevju zatekla dva občana, ki so ju v Željnah pretepli Romi. Napotili so ju v zdravstveni dom, za storilci pa še poizvedujejo. APRILSKI SNEG PRESENETIL VOZNIKE 14. aprila se je na zasneženem cestišču v Žlebiču voznik osebnega avtomobila V.S. zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje vozišča s prednjim delom vozila zaletel v zadnji del vozila, kije stalo ob cesti inje imelo vključene vse štiri smerne kazalce zaradi vozila, ki je pred njim zapeljalo s ceste. Na vozilih je nsatalo za 50.000 tolarjev škode, povzročitelja pa so predlagali sodniku za prekrške. Aprilski sneg je istega dne terjal v Žlebiču še eno prometno nesrečo. Voznik osebnega avtomobila K. A. je vozil po magistralni cesti proti Ljubljani, na mokrem in zasneženem vozišču pa ga je začelo zanašati tako, daje zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, koje iz nasprotne strani pripeljal voznik tovornega vozila O.P.. Kljub umikanju nesreče ni mogel preprečiti, po 30 m vožnje po bankini pa se je prevrnil na levi bok na levi vozni pas. Telesno poškodovanih ni bilo, zaradi odstranjevanja posledic nesreče pa je bil več ur moten promet. MLADOLETNIKI SO Sl "SPOSODILr VOZILO 15. aprila je občan iz Kočevja prijavil tatvino vozila. Policisti so prijeli mladoletne storilce, sicer pogoste storilce kaznivih dejanj, in jih kazensko ovadili. PRIJET PO TIRALICI 15. aprila so policisti policijske postaje v Grospuljem prijeli H.V., ki so ga že dlje časa iskali ribiški policisti. Grosupeljski kolegi so ga kazensko ovadili in privedli k preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek. ZASEGU AVTOMAT IN BAJONET 16. aprila so policisti ribniške policijske postaje pri rednem delu občanu P.l. zasegli avtomatsko puško ruske izdelave ŠPAG1N ter bajonet vojaške puške M 48. Zoper nelegalnega lastnika je bil napisan predlog sodniku za prekrške, orožje pa so poslali v za hrambo pristojno ustanovo. MEJAŠKI SPORI 17. aprila so bili policisti pozvani v Goričo vas, kjer sta se Š. J. in S.M. sprla zaradi meje. Ugotovili so. da sta se že večkrat sprla, tokrat pa soju predlagali sodniku za prekrške. 17. aprila je občan L.F. ovadil na ribiško policijko postajo K.J. iz Prigorice, ki naj bi mu lani in letos posekal 8 smrek na gozdni parceli v Grčaricah. Policisti so ugotovili, da gre za mejni spor, zato sta bila oba napotena na civilno pravdno tožbo. GROŽNJA Z BOMBO NI DOSEGLA NAMENA 17. aprila je neznanec sporočil na obveščevalno-komunikacijski center, daje na srednji šoli bomba. Policisti med preiskavo prostorov šole niso izpraznili, ker so upravičeno sumili, da gre za lažno prijavo pred bližajočo se konferenco. Našli niso seveda ničesar sumljivega, za prijaviteljem pa še poizvedujejo. V MALEM LOGU POD CESTO 17. aprila je voznika R. I. zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v Malem Logu zaneslo v ovinku na zaščitno ograjo. Vozilo je dvignilo tako. da se je po vožnji na dveh kolesih prevrnilo v dolino pod cesto in obstalo na strehi. Voznik je bil laže telesno poškodovan. ŽAGO RAZMAJALA MINA IZ MAŠČEVANJA? !7. aprila je na uredništvo Novih novic poklical občan iz Brega pri Ribnici, daje pod njegovo staro žago nekdo aktiviral mino, ki je močno razmajala temelje. Obiskali smo Riglerjevo domačijo, kjer je bilo na temeljih sicer precej razmajane žage res mogoče opaziti znake razdejanja. Lastnik je podrt zid med nosilci pripisal mini. ki naj bi jo nekdo podtaknil iz maščevanja, ribniški policisti pa so bili pri večernem ogledu prizorišča drugačnega mnenja. Ugotovili so, da se je zid ob opornem stebru zrušil zaradi dotrajanosti, pok pa. ki naj bi ga slišal prijavitelj, bi bilo mogoče pripisati hrupu ob rušenju zidu. KRUTI NAPAD MEDVEDKE 17. aprila je na velik medijski odmev naletela novica, da je prejšnji večer medvedka z mladiči napadla domačina iz Zlatega repa Stanislava Grudna in ga hudo poškodovala po obrazu. Novinarji so obiskali tako kraj dogodka kot domače in klinični center, kjer so se v večurni operaciji borili za življenje sicer 70- letne žrtve podivjane zverine. Njen ugriz je bil namreč tako močan, da je zdrobil čeljustno kost ter hudo poškodoval nos, oko in uho, šapa pa ga je oplazila po prsih. Policisti so bili o napadu medvedke na občana med 20 10 in 20.30 uro obveščeni malo po polnoči. Ugotovili so, da seje vračal domov iz avtobusne postaje v Dolnjih Podpoljanah proti domačiji, 350 m pred domačo hišo pa ga je na lokalni cesti napadla medvedka. Udarec gaje prevrnil petnajst metrov v dolino s potokom, kjer gaje ponovno napadla in poškodovala po obrazu oz. glavi. Po napadu je medvedka z dvema mladičema odšal v smeri vasi Maršiči oz. Sv. Gregor, poškodovani pa seje sam zvlekel iz doline nazaj na cesto ter proti domu, kjer gaje na dvorišču našla žena, kije poskrbela za nadaljnjo pomoč. O dogodku so bili obveščeni predstavniki LD Velike Poljane, LD Velike Lašče in LZ Slovenije, seveda pa je nesrečni dogodek sam po sebi opozoril na medvedjo nevarnost na tem sicer redko naseljenem področju med Laščami in Ribnico. PREDSTAVLJAMO VODJE POLICIJKIH OKOLIŠEV V prejšnji številki Novih novic smo pisali o reorganizaciji na policijskih postajah, po katerih so začeli opravljati preventivne varnostne naloge vodje policijskih okolišev. Ker bodo imeli pogoste stike z občani v svojih okoliših in ker je ena njihovih glavnih nalog povečevati zaupanje javnosti v delo policistov, je umestno, da jih javnosti predstavimo v sliki in besedi. Vodja policijskega okoliša Kočevje-mesto je 35- letni Miloš Špoljar. Po rodu je Gorenjec z znanega slovenskega bisera:-Bleda, v Kočevje pa je prišel službovat po končanem šolanju leta 1980; Vse svoje službeno obdobje se je kot policist in kot vodja mestnega varnostnega okoliša ukvarjal s podobno problematiko, kot je v novem opisu del in nalog. V Kočevju je pognal tudi korenine,; saj si je v bližnji Klinji vasi postavil stanovanjsko hišo. Vodja policijskega okoliša Rudnik-Šalka vas, KS Ivan Omerza, Stara Cerkev, Struge je 35- letni Bojan Lešnjak. V policiji je od leta 1979, v Kočevje pa je tedaj prišel iz rojstne Trate pri Škofji Loki. Kot policist in vodja dosedanjega varnostnega okoliša v podobnem obsegu si je nabral veliko izkušenj in dobro pozna problematiko primestnih naselij in vasi. Tudi on je Svojo poklicno in zasebno prihodnost "zasidral" v kočevski prostor. Vodja policijskega okoliša Kočevska Reka, Kostel, Poljanska dolina in Osilnica je prav tako 35-letni Željko Bistrovič, ki v Kočevju opravlja policijsko službo od leta 1985. Je domačin iz Mlake, od odprtja nekdaj zaprtega območja pa je poklicno zadolžen za varnost prebivalstva na tamkajšnjem področju. Po obsegu je to eden največjih policijskih okolišev, zahtevno delo pa ga čaka tudi zaradi dolgega obmejnega območja. Vodja policijskega okoliša, ki obsega Velike Poljane, Sv. Gregor, Sodražico, Loški Potok in Drago, je 40-letni Dušan Njcžič. Na ribniški policijski postaji službuje od samega začetka policijske kariere pred 15. leti, pred novo delovno dolžnostjo pa je bil vodja varnostnega območja, ki je obsegal celotno področje razen novonastale občine Loški Potok. Upa, da ga bodo Dragarji in Potočani z razumevanjem sprejeli njegovo predvsem preventivno ter svetovalno vlogo na njihovem področju. Vodja policijskega okoliša Ribnica in Dolenja vasje 38-letni Jure Košir, ki si jc svoje 16-letnc policijske izkušnje nabral na ribniški policijski postaji. Na naše vprašanje, če jc mogoče v sorodu s slavnim smučarskim soimenjakom, je Odgovoril z nasmeškom. Na pretežno terensko delo v Ribnico in Dolenjo vas z bližnjo okolico bo še naprej prihajal z Brega pri Kočevju. AKTUALNO SNEGOLOM IN ŽLEDOLOM V __ V LETOŠNJI ZIMI - POSLEDICE IN SANACIJA št. 116 j ZAVOD ZA M GOZDOVE 4| SLOVENIJE N ^ 4) ) Območna enota KOČEVJE Ocena gozdarjev iz Zavoda za gozdove Slovenije OE Kočevje je, da sta sneg in žled porušila cca 8.500 m3 lesa iglavcev na celotnem območju od Velikih Lašč do Kolpske doline. Prizadeti so predvsem mlajši sestoji v t.i. fazi drogovnjaka, od drevesnih vrst je prizadeta v glavnem smreka. Poškodbe se pojavljajo razpršeno po nižinskem delu od nadmorske višine 200 - 500 m. Lomilo je vitko drevje -oddelke, katere so bili v sečnji zadnja leta ter polnilni sloj v neredčenih sestojih. Polomljeni so predvsem nasadi smreke, katere se je v preteklosti preveč pospeševalo (npr. predel Sahna in Mozlja). Tabela: Pregled ocenjene površine in količine (m3) snegožledoloma po posameznih predelih: Lašče 970 ha 1.200 m3 Dobrepolje 110 ha 2.200 m3 Vrbovec 100 ha 650 m3 Grintovec 360 ha 1.090 m3 Stojna 190 ha 100 m3 Obora Stari log 100 ha 70 m3 Zeljne-Laze 160 ha 740 m3 Mozelj 70 ha 1.300 m3 Poljanska dolina 10 ha 100 m3 Koč. Reka sp. del 85 ha 800 m3 Kolpska dolina 20 ha 300 m3 Skupna ocena 2.175 ha 8.550 m3 Polovica polomljenega drevja je v zasebnem sektorju (cca 3.800 m3), ostalo pa v državnih gozdovih, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (cca 4.750 m3). V februarju, marcu in tudi v aprilu so bile težave s sanacijo, ker je bilo veliko snega ter pod njim zasneženi in primrznjeni polomljeni vrhovi smrek. Zavod za gozdove Slovenije je pretežni del polomljenega drevja označil za posek ter izvajalcem ali lastnikom izdal odločbe. Po odredbi (Uradni list RS, št. 12, z dne 29.02.1996) o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1996 bi morala biti sanacija izvedena najkasneje do 31. marca 1996, vendar zaradi vremenskih razmer to ni bilo izvedljivo. Gozdarski inšpektor je v mesecu marcu na vlogo Zavoda za gozdove Slovenije OE Kočevje izdal odločbo o novem skrajnem roku izvedbe varstvenih del 30. aprilu 1996, za celotno območje razen za Poljansko in Kolpsko dolino. V teh dolinah so nižje nadmorske višine, prej se otopli, lubadar zgoraj roji in je potrebno nemudoma izvesti dokončne sanacije. Na Območni enoti Kočevje v slovenskem merilu ni bilo hujših škod, zaradi relativno majhne količine polomljenih dreves. Kjer je lomilo manjše skupine, je škoda večja in bo potrebno spopolniti s posamičnimi sadikami listavcev ter jih individualno zaščitit pred objedanjem divjadi. Izvajalski podjetji ( GG Kočevje, Snežnik Kočevska reka) sta do konca meseca marca izvršili eno četrtino sanacije. V zasebnih gozdovih ZGS (Zavod za gozdove Slovenije) označi drevje za posek in izda lastnikom odločbo o poseku. Po pravočasno zaklučeni sanaciji (rok je na odločbi) ZGS prevzame izvršena dela in lastniku gozda prizna del nadstreškov po odredbi o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije ( Uradni list RS, št. 58, z dne 30.09.1994), kateri nastanejo za izvedbo varstvenih ukrepov. Lastnikom gozda, katerim sta žled in sneg polomila drevje, svetujemo, da čimprej sanirajo polomljeno drevje iglavcev, veje zložijo v kupe z debelejšimi konci vej navznoter, obelijo panje in Sortimente takoj odpeljejo iz gozda v predelavo ali pa jih obelijo. Nevarnost prenamnožitve je zelo velika, saj so drevesa oslabljena zaradi suš v preteklih letih. Podlubniki ne poznajo parcelnih meja, zato so skrb vseh - tudi lastnikov katerih parcel mejijo na poškodovane sestoje, saj podlubniki lahko preletijo na drevesa v drugih parcelah in povzročijo sušenje dreves v večjih ali manjših žariščih. Izvajanje sanitarne sečnje, zatiralnih ukrepov ter ureditev sečišč je za vse lastnike zakonsko obvezno, neizvajanje pa je sankcionirano. Zavod ne sme več določati drevja za redni posek pri lastnikih, ki še niso opravili sanitarne sečnje iglavcev in določenih zatiralnih ukrepov ter uredili sečišč. Gozdarski inšpektor tem lastnikom lahko ustavi redno sečnjo. Po skrajnem roku bo individualno reševal zapoznele sanacije. Vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Mirko Perušek, dipl. ing. gozd. STORITVENO PODJETJE Ž^jrofesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, delavnice Reška 25fnovil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis in prodaja varilne tehnike in ostale opreme • servis in prodaja vseh vrts kompresorjev - zagotovljeni rezen/ni deli • prodaja lesno obdelovalnih strojev • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • prodaja bencinskih in diesel agregatov za proizvodnjo električne energije Delovni čas od 8. do 15. ure. VROČA TEMA št. 114 Komunalni odpadki ODPOR PROTI NOVIM ZABOJNIKOM NAJMOČNEJŠI V HROVAČI Ribniško komunalno podjetje Komunala se je v začetku aprila lotilo obsežne akcije seznanjanja krajanov južnega dela Ribniške doline z uvajanjem novega kontejnerskega sistema odvoza komunalnih odpadkov. Na dobro obiskanih zborih vaščanov je direktor Jože Zakrajšek prisotnim večinoma uspešno razlagal potrebo po drugačnem zbiranju odpadkov, kot je bila v navadi zadnja leta, ko so vaščani svoje odpadke vozili v nekaj odprtih kontejnerjev na robu naselja, za to pa jim ni bilo potrebno plačevati nobenih pristojbin. Zataknilo se je le v Hrovači, kjer so vaščani skorajda složno pritegnili tistim, ki so komunalce izbrali za dežurne krivce za vse, kar je v zadnjem času Ribnico pripeljalo v tako slab ekonomski položaj. Pameten človek z minimalno ekološko zavestjo bi težko oporekal prizadevanju komunalcev, da zbiranje in odvoz odpadkov začnejo urejevati na bolj civiliziran način, ki seje konec koncev uveljavil že povsod v neposredni okolici: Laščah, Kočevju, Dobrepolju itd. Gre za uvajanje zaprtih, 700-1200 1 zabojnikov na kolesih, ki jih v povprečju koristi 5 gospodinjstev in se nahajajo na javnih površinah, da so enkrat tedensko enostavno dosegljivi za izpraznjenje v kamion. Vanje bi zaenkrat gospodinjstva odlagala vse običajne odpadke, hkrati pa so tudi zasnova za kasnejše dodajanje kontejnerjev za sortiranje odpadkov (npr. steklo, papir, plastiko..). Takšen način ločenega zbiranja zahtevajo vsa urejena komunalna odlagališča v svetu in bodo sčasoma tudi pri nas, zato bo ukinjeno tudi zbiranje odpadkov v odprtih kontejnerjih in sedanji način individualnih posod za smeti, ki ne omogoča sortiranja in je skrajno zamuden. Kolektivno zbiranje odpadkov je tako postalo sporno predvsem zato, ker je bodoče koristnike udarilo po žepu in ■MMKHK - ' Zabojniki 5001. 7001,9001 cirvkane Izvedbe spollesrtrsklin pokrovon» In nožnim odpiranjem. Zaboju ite 120 .1601,2401 cinkane izvedbe. Pokrov je lahko kovinski ali iz poliestra v več barvah zs lofteno zbiranje odpadkov. ker je dregnilo v tradicionalno vaško mentaliteto, da se vsak briga le za red pred lastnim pragom. Komunalci so namreč po odloku, sprejetem lani decembra na ribniškem občisnkem svetu, začeli od marca zaračunavati 70% smetarino tudi vaščanom, ki jim je doslej kontejnerski odvoz subvencionirala občina predvsem z namenom, da se prepreči odlaganje na divjih odlagališčih. Razlog za odpor Hrovače je v bistvu v tem, da se za vaščane kljub pristojbini ni nič spremenilo, še vedno jim zaudarja iz smetišča na Mali gori, za nameček pa jim bo občina preko komunale vsilila še kontejnerje le pred nekaterimi hišami, da bodo kazili izgled in motili njihov mir, hkrati pa jim jih bo še zaračunala. Ko pa bo odvažanje po novem utečeno, bodo morali plačevati še 100 % smetarino tako kot mestna gospodinjstva, zato pravzaprav ni čudno, da so imeli komunalci pri predstavitvi svojih vizij res težko delo. Po zagotovilih direktorja komunale Zakrajška so v Goriči vasi, Nemški vasi. Prigorici, Dolenji vasi in Rakitnici vendarle uspeli uskladiti okrog 60 lokacij zabojnikov z okrog 620 koristniki, 8 zabojnikov za Hrovačo pa bo v skrajni fazi po občinskem odloku pač postavljenih tja, kjer so sedaj odprti kontejnerji, ki bodo odstranjeni. Pripombe na javno predstavitev osnutka programa novega načina odvoza komunalnih odpadkov so na Komunali zbirali do 15. aprila, usklajen program pa bodo dali v presojo občinskemu svetu. Ta bo sprejel ustrezen odlok, Komunala pa že zbira ponudbe za nakup zabojnikov in novega vozila, tako da naj bi se na opisanem področju odpadke zbiralo po novem že od letošnjega novembra. V drugi fazi bodo prišla na vrsto naselja in vasi na zahodnem delu Ribnice, tako da bo v naslednjem letu občina pripravljena na civilizirano zbiranje odpadkov, ki bo ustezalo standardom urejenega komunalnega odlagališča - kjerkoli že bo. Stane Hafnr prof. Ivan Kordiš MUZEJ V DOBRIH ROKAH Muzej Kočevje je edina muzejska ustanova od Ljubljanskega Barja do Kolpe. Čeprav ni bil nikoli niti kadrovsko niti finančno tako močan, da bi tudi strokovno zmogel obdelati to ogromno področje, pa se ves čas svojega obstoja trudi ohraniti in celo razširiti svojo dejavnost. Hkrati je tudi najmanjši muzej v Sloveniji, saj ima le dva zaposlena in kljub nekaterim prizadevanjem, da bi zaposlili vsaj še enega strokovnega delavca, se do danes na tem področju ni nič spremenilo. Se pa zato nenehno spreminja oz. dograjuje, tako v strokovnem kot tudi zgolj materialnem področju: poleg številnih muzejskih dejavnosti poteka hkrati v stavbi Seškovega doma, kjer se muzej nahaja, intenzivna obnova in prenova.S prof. Ivanom Kordišem, direktorjem Muzeja Kočevja, smo se pogovarjali o aktualni problematiki muzejstva pri nas, pa seveda tudi o čisto navadnih, človeških zadevah, ki so še kako pomembne in tako ali drugače vplivajo tudi na poslovno uspešnost slehernega človeka. * Praktično že od rojstva živiš v Kočevju. - Ivan: Otroštvo sem s starši preživel v Konci vasi pri Kočevju. Leta 1974 smo se z družino preselili v Kočevje, prav v času, ko sem začel s šolanjem na kočevski gimnaziji, ki mi sama po sebi ni delala posebnih težav, mi je pa vzbudila ljubezen do zgodovine. Prav zato sem se tudi kasneje vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer sem lahko svojo ljubezen do nje še izpopolnil. Po končanem študiju (pod B sem doštudiral tudi nemščino), sem se vrnil v rodno Kočevje, kjer sem se že takoj zaposlil v muzeju kot pripravnik. Malo me je nazaj v Kočevje potegnila obveznost, saj sem bil štipendist občine Kočevje, malo pa tudi želja, da bi s svo- :: ■ . m a—HHI -■ R jim znanjem koristil rodnemu mestu. * Že od začetka pa si bil samemu sebi (kot pripravnik) tudi mentor... - Ivan: Prav v letu 1984, ko sem se zaposlil, je svoje delovno mesto zapuščala takrat edina zaposlena v muzeju kustosinja arheologinja ga Margareta Hirsback-Merhar. Tako da sem se moral praktično že od samega začetka na svojem delovnem mestu znajti sam. Kot pripravnik sem se znašel v situaciji, ko sem moral sam voditi posle, o katerih sem le slutil, kako potekajo.Pri uvajanju v delo mi je pomagal mentor g. Matija Žgajnar iz Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, vendar zaradi oddaljenosti ni prav pogosto zahajal v Kočevje. Vse delo je tako slonelo na moji lastni iznajdljivosti. * Kmalu po prihodu na prvo delavno mesto si organiziral kar odmevno razstavo... - Ivan: Svojo prvo razstavo OSVOBODITEV KOČEVSKE maja 1985 sem pripravi v počastitev osvoboditve mesta Kočevje. Razstava je doživela kar lepo udeležbo in bila deležna tudi dokaj dobrih kritik. S pomočjo zunanjih sodelavcev smo v drugi polovici 80-ih in v začetku 90-ih let predstavili javnosti nekdanjo podobo Kočevske. Tako so bili v obliki občasnih razstav na ogled oblačilna kultura Kostela ob Kolpi, razvoj noše in izgubljena kulturna dediščina nemškega prebivalstva s Kočevske, pregled razvoja šolstva, izgradnja in prenova Sokolskega (Seškovega) doma v Kočevju... V tistem času smo začeli sodelovati tudi s priznanimi strokovnjaki, kot npr. z Marijo Makarovič, dr. Mario Kun-degra iz Gradca... * Eno tvojih zagotovo zelo pomembnih prizadevanj je vezanih na obnovo ne le muzejskih, ampak vseh prostorov Seškovega ( SOKOLSKEGA) doma. - Ivan: Že leta 1988 smo začeli s pospešeno aktivnostjo za obnovo Seškovega (Sokolskega) doma, ki je bil tega leta tudi razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik. Z obnovo muzejskih prostorov smo začeli šele leta 1992. V prvi fazi obnove je bilo za opravljanje redne muzejske dejavnosti obnovljenih skupaj 114 m2 netto površine, sama obnova pa je potekala po konservatorskih smernicah Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Sam sem bil na začetku popolnoma brez izkušenj na področju priprave in vodenja investicij, zato mi so mi bili v veliko pomoč nasveti g. Milana Kneza in g. Staneta Mrviča iz Ljubljane. * Leta 1993 so nastopile težave pri financiranju obnove. - Ivan: Ob 50 - letnici Kočevskega zbora smo nadaljevali z obnovo osrednje dvorane, kjer je potekalo zgodovinsko zasedanje, in spremljajočih prostorov. Obnovljenih je bilo 580 m2 površin, izvedla pa so se, tako kot v prvi fazi, gradbena, obrtniška in instalacijska dela. Za potrebe muzeja so bili obnovljeni prostori v izmeri 130 m2, za občasne razstave pa lahko koristimo še avlo, sejno sobo in veliko dvorano (358 m2). Tega leta je dejansko prišlo do težav pri zagotavljanju finančnih sredstev za pokrivanje stroškov investicije. Zaradi nesolidnosti izvajalca pa oder žal še vedno ni obnovljen po tehničnih normativih, ki bi nastopajočim zagotavljali varnost. * Obnovitvena dela so dejansko zastala vse dotlej, dokler niste rešili finančne plati rekonstrukcije... - Ivan: Šele februarja 1995 po tožbi GPG Grosuplje so bile končno poravnane vse finančne obveznosti do izvajalca obnovitvenih del v letu 1993, katere so poravnali Ministrstvo za kulturo in Občina Kočevje. Vrednost vseh del II. faze obnove z zamudnimi obrestmi je tako narastla na 41 milijonov tolarjev. * Obnova poteka zdaj brez večjih problemov? - Ivan: Zaradi naštetih težav tretje faze obnove nismo mogli nadaljevati v letu 1994. Poleg tega upravni organ ni več dovolil izvajanje del na priglasitev, ampak je zahteval gradbeno dovoljenje. Naročiti smo morali izdelavo kompletne tehnične dokumentacije za obnovo celotnega južnega trakta stavbe Šeškovega (Sokolskega) doma.Na koncu se je zataknilo še pri pridobitvi soglasja lastnika stavbe, to je Občine Kočevje. Tako od januarja 1995 tudi nismo mogli koristiti že nakazanih sredstev Ministrstva za kulturo za nadaljevanje obnove. Kot vse kaže, bo potrebno soglasje v kratkem le izdano, zato v roku dveh mesecev načrtujemo nadaljevanje v letu 1993 prekinjene obnove muzejskih prostorov. Predvidena je sanacija in adaptacija prostorov v pritličju, I, nad, in podstrešju. Dela naj bi bila končana najpozneje do leta 1998. S tem se bodo bistveno izboljšali pogoji za delo uprave, hranjenje gradiva (depoji, knjižnica) in prezentacijo gradiva (stalne razstave). V načrtu imamo zamenjavo lesene stropne konstrukcije v I. nadstropju in na podstrešju z novo armirano-betonsko ploščo, prav tako načrtujemo zamenjavo obstoječih oken in vrat, nove bodo vse električne in strojne instalacije, na obstoječe omrežje bodo nameščeni protivlomni in protipožarni senzorji. V vseh razstavnih prostorih bodo montirane kamere za video nadzor omenjenih prostorov, tokovne širine za reflektorje in "šine" za obešanje slik. Dograjen bo tudi sistem internega ozvočenja, tako da bodo večje skupine nemoteno spremljale kustosovo razlago ne glede na to, v katerem prostoru se bo kdo nahajal. * Kakšen program dela Muzeja Kočevje pa je sicer predviden v letu 1996? - Ivan: V tem letu bo Muzej Kočevje nadaljeval z utečenim delom na področju notranjega muzejskega dela: zbiranje in pridobivanje gradiva, odkupi, inventarizacija, dokumentacija gradiva, restavriranje in konserviranje gradiva, prezentacija gradiva v obliki občasnih razstav. Te so namenjene najširši kočevski javnosti, da bi čim bolj poglobljeno začela razmišljati o lastni kulturni dediščini, njenem pomenu in varovanju. Ob razstavah je muzej razvil številne oblike dela z obiskovalci muzeja (organizirana vodstava, strokovna predavanja, dejavnosti ob razstavah za predšolske in šolske skupine,vzgojnio raziskovalne programe, praktično delo v muzeju za dijake in študente), nadaljevali bomo s pripravami posebnih radijskih oddaj s tematiko iz lokalne zgodovine Kočevske, manjših občasnih razstav v vitrini Name... Vse to pa muzej obvladuje s številčno zelo majhno delovno ekipo: samo dvema strokovnima delavcema. * Katere so bile v zadnjem času najbolj odmevne in najbolj obiskane razstave in kaj načrtujete v bližnji prihodnosti? - Ivan: Uspešno je bil izpeljana potujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje V svetu lutk: Poskus otroškega muzeja (3115 obiskovalcev), ob kateri smo pripravili vrsto lutkovnih predstav, abonmajev, delavnic, seminar za vzgojiteljice... Zagotovo je ena odmevnejših razstava Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, katero si je ogledalo 3875 obiskovalcev tako iz Slovenije kot tujine. Zelo zanimiva in velikega obiska je deležna tudi iztekajoča se lastna občasna razstava Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja, ki bo junija gostovala v Ljubljani, julija pa v Radovljici. Prav tako pa potekajo priprave na postavitev stalne razstave risb Božidarja Jakca, ki jih je umetnik podaril Kočevju že daljnega leta 1987. Skupaj z zunanjimi strokovnimi sodelavci bomo v novembru pripravili razstavo ob 100-letnici izgradnje elektrarne in vodarne v Kočevju. Predvsem se bo muzej še naprej trudil, da bi postal oz. ostal kvaliteten in sodoben muzej, ki se bo uveljavil kot osrednja muzejska ustanova od Barja do Kolpe * Ti ob vsem inevstitorskem, gradbenem in strokovnem muzejskem delu sploh ostaja kaj časa za zasebno življenje? - Ivan: Zelo sem navezan na svojo družino. Vsi člani - žena Anuška in sinova drugošolec Matej in prvošolec Peter - prebijemo veliko časa skupaj. Radi kolesarimo, hodimo na dolge sprehode, pa tudi v hribe in gore. Z ženo se trudiva svoj naraščaj navajati na kulturne prireditve, od vsega pa najraje hodimo skupaj na izlete, tako na Kolpo kot po vsej Sloveniji, seveda predvsem na manj obljudena mesta. Radi imamo svoj mir, kjer se res lahko posvetimo drug drugemu... Darja D. Hafnar AVTOHiSA 0RIM)f jut vA/ '\Asf vAj vi.v ifflliii • uHii <^1. fVockjc vodi, reisrvnih delov in servis 6RIM-X d.e.e. ÜÜBUAK5KA C, 47, KOČEVJE 1*14 041/®$ 1-447,855-387 Eox: 041/854-594 Del, tofs »d pen. d» p»t. od 8.00 de 17.30, sobota od 9.00 ck> 12.00 6RIM-X d.a.a. KOMSl^MACIJSKO SKlADi$ČE IN VE1EPR00AJ4, CI10YIKS 492, UB3UAWA Tel.: 051/152*18-28 Pel, im odpoo. db yet. »d 8.00 de 17,00 # l*iOr-«IÄir d.oo.JrsbnjB Obrtnlik« I*. Tet.; W»4i82f> »seas g HERBY CO d.&o. Hubljana C. y metini iog i, te!.: 0«t; 1257-116 v »L'V/VJLT PARKS 1 d.o.o. Ljubljana Gasilsl« 22, lel.: 061,'1317-290 Oi^ICK« MCBITA irOSSIKeA OPEL CORSA 1.21 OPEL ASTRA 'J.4i OPEL VECTRA 1.6i OPEL OMEGA 2.01 OPEL TIGRA I.4i OPEL CAUBRjS 2.Ö3 OPEL FEQMTERA2.0i od 17,900 DEM od 23.800 DEM od 32,870 DEM od 40.937 DEM od 30.572 DEM od 53,853 DEM od 47.016 DEM 13 S im 1.0. NO«fA VOZ II« A TATA 2.0 D OD 16.990 DEM XKABK.JCMA VOZI1.A «m A8C«>!A J.« LS ....................... X.8S ....-........ 7. tOO.DjKM arm A*tiu !.*o.»KjKAVAit ............ i.aa it.soobkm r.. .. L.01 .18.803 DEM OPEL Olf&U i.Q KARAVA» .................. VVt ...*..... 17.S00DKM OPEL OUSOA a.0 CD 14V (kfinu) ......... L.04 MkMttOKM OPEL OMBftA S.O 3ev(kllm«)................. L.«5 ......... 4O.EO0EXEM MARÜTI 800 DX CITY STAR, 10.990 DEM DAIHATSÜ FEROZA EL II, I. 95 28.900 DEM OSTAiaH, RUBU«!KWIA VI3ZI1.A AIFA&OMZO 331,3 ................:,•**........ L.&S , s*i&A&QivnK» xe*Taa» (*.iUa&;< : • ------LS9 , AUTABjOMBO 7t% l.ei»•...* um - AWm lOO *3 „4,•»»,,,:<->*.. ................ um > mm am* ut im.................................u.m. FÖHD l«0»l>E0 IMCtX..........................L:m . mm Mamm ut aüx tktw........................um. mm 3.$ i &v otji um 'kHm«).... um. wom mzmr 1.8 mik-.-.......... um. vom XOCOMTIS IW Um . FOKD tmOSLT 1.8 V EXPRESS................... 1-S2 . FIAT two '2.0 L e. jklincMi, uanje'. wm. r&MMA i.<ä .........-......... FIAT rmWA L« FIAT rp-AIFRA. I .€ S .C. «OC .... FIAT CS.ÖMA 2.0 [k.Unta| ......... W GOU* -JXX*........v............- W PASSAT l.S ««.><.«..„..,«.,...4..«; wpas&ati sa>..................... W PAJS8AJ '2.0 CL VARIANT ......... W PÄSSAl 2,0 CL VARIANT ........... ÄlÄAULf- 5 CAMPUS................. WtmWLT-.} CAMPUS .......... n^rAüieT-^ rvm .................... JUSNALflT-lt eaA«WüOK..„<..4..4.,4.: ÄINAUIT- 3s CHAMLATjF CITUOKK A3E..^4..;..,. Ć1TRIHS» XiS HAHMONJR » tkaaat». CltÄde« XM 3,0^ ............ 8Ä?8AÄ¥ IpJtiWWC-Sr SXI 4WÖ LEGMT 2v2 *Wtt ,.,.».,.4«: mmmv c.xßACY s^ai 4*0 , ^PiODA PATORIT 135 IJ* ........... ŠKODA FOSatAN 13B L XARA.VAX . IaAOAÄTUA i.7 .......................-............. USI4 . MAZDAIOE3 I . . um . im... . i,.m.. um, : L.P1 . L.01 . L.Ö1 . . L.05-. L.84 .. c LiPS . um.. , um... ...... 4.rco UtM ... ).«.iX3 OEM ... 1.8.005 OtiA .. . . sa. m DEM ... 33,303 DEM ...7,300 DEM ... 7.t*4X5DEM ... 12.üm m*A ... l2.«O^DEM .. 17. »CO DEM . 10,000 DEM . 53,SCO DEM . 10.500 DEM 30.700 DEM 4D.50Ö DEM . 41.2CODm .... 45COS>£M . 7:300I>EM ... 12.51X3 DEM .... 34.0(30 DEM -------------PONUDBA TEDW 1 PONUDBA TEDNA i