3 nč.
61. številka.
Izdanje za sredo 29* aprila 1896.
(v Trstu, v torek zvečer dne 28. aprila 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat d« teden v žestili izdan j ih ob torkih, četrtkih in sobOtnh. Zjutranje izdatije izhaja oh H. uri zjutraj, rečemo jih ob 7. ari večer, — Obojno izdftnje ntune ; za Jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrije (. 1.50 z* tri mesen ,.„3— , , .4,a0 T.a pol leta . . „ S.— . , „ 9.— vse leto . . u 12,— . „ ,1*.— Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine se uprava no ozira.
Posamične številko se dobivajo v po. dajal nioah tobaka r lratn po a nvć., izven Trsta p« • nvč.
EDINOST
Oglati »e račune po tarifu v petita; z& naslove z debelini črkami se plačuje proitor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništvu nllen Caserma nt. 13. Vsako pismo mor* biti frankovano, ker alfrankovaua te ne iprej3majo. RokopiA ae ne vračajo.
«S> 1	--
Naročnino, reklamacije in oglase spre-joma upravniitvo ulica Molino pic-oolo hAt. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije so proate poštnin«.
GI
!'„ I'IKNmiM J* MM"
Narodna samouprava in sedanji sistem.
»Novice" so prinesle dne 17. aprila Članek, v katerem je bilo čitati, da ni umestno tisto večno upiranje Slovencev proti sedanjemu sistemu v Avstriji, češ, da je vse tisto pi-sarjenje o narodni avtonomiji le sanjarija, ki nima nobenega upanja do uresničenja, ker se ne opira na faktično obstoječe razmere.
Znani so sicer že naSi nazori o nujni in pred vsem drugim neizogibno potrebni spremembi sedanjega aistema v naši državi, a vendar hočemo nižje doli spregovoriti se par besed o tem predmetu. Tu pa dajemo mesta krepki besedi, ki jo je zastavil „Slov. Svet" v obrambo .sanjarije* — narodne samouprave. „Slov. Svet' je dokazal zopet, da le potom narodne avtonomije moremo priti Slovenci do one jednakopravnosti, kojo označujejo tudi „Novice" glavnim našim ciljem :
„.Novice" vidijo jedino pot jednakopravnosti v težanju, da se „faktično izvede člen XIX. avstr. osn. zakonov". Dobro, tudi mi, kot .teoretični" nacijonalui avtonomisti smo to točko vedno na prvem mestu zagovarjali. Kak 6 pa hočejo „Nov.", da se izvede ta člen ? Ali se hočejo omejiti samo na jezikovno ravnopravnost, kakor se to vrši izključno in do današnjega dne? In ali hočejo to na iežik skrčeno pravo zahtevati izključno pri po-litiiki gosposki in pri sedanjih organih deželnih avtonomij. Ta list je sam, marljivejše, nego drugi, razpravljal nepresežnetežave, katere dela deželna avtonomija gledč na jezikovno jednako-pravnost zlasti na 6 dežel razkosanim tostranskim Slovencem ; kako premagati te velikanske zapreke?
No, Člen XIX. ne zagotavlja jedino jezikovne jednakopravnosti, temveč tudi narodno, in narodno, kar je pravilno, na prvem mestu. Ta člen pa ue zagotavlja samo obstanka narodnosti in je-
PODLISTEK. T Izgled mladeničem.
Difficile est satiram non seribere.
Juvenal. I. 30.
Ivo Meglica so murekali nagajivci; nekateri pa cel6 .Kunstler-Žaui", dasi je bil Matevž in dasi se je pisal za Oblaka... Bilo pa je to še takrat, ko je študentoval po Dunaji ter v ljudski kuhinji moško med bruci sede predaval o paragrafih avstrijskega zakonika, utepenih si ravnokar v glavo, ali pa na vsa usta glasno sanjal o svojih najnovejših ljubavnih aferah ter refnriral iz dnevne kronike o pikantnih iu interesantnih škaudalčkih izia kulis dunajskih gledišč.
„Meglica" je imel namreč — kakor se je bahal sam — .velike zveze*1 z dramatičnimi umetniki in umetnicami. Često nam je kazal fotografije z avtogrami igralcev iu igralk ter nam zgovorno, gostobesedno, dvakrat, trikrat — če smo ga hoteli poslušati — tudi petkrat razkladal kdaj, kako in zakaj je dobil to ali ono sliko. Jedenkrat nam je kazal cel6 lep dar, ki ga je vsprejel baje v spomin od neke divne šanzonetke Dvofak iz .Jo-sipovega gledišča"... Vedel je za vsak zakulisni tepež, za vsako klofuto, katere so delile nežne ročice presmelim kavalirčkom, znal je za stanovanje vsake baletke ter imel napisane yse gaže, vse ljubimce in vse dohodke opernih pevk ali igralk bodisi iz katerega koli gledišča... Meglica je bil živ zapisnik vseh glediščnih skrivnostij. Ne-
zika, temveč tudi gojenje obojih. Kak6 pa naj se goji narodnost in jezik brez zunanje, j e d-notne organizacije? Ali tak6, kakor do« slej, da se jezik razvija na Koroškem drugače, na Stiiskem drugače in povsod drugače, in da se narodnost v svojem jedru v obče ne razvija po nobenem skupnem javnem organu!
Dežele imajo doslej svoje organe, cerkev ima svojo organizacijo, stanovi imajo ali zahtevajo svojo organizacijo; le avstrijski narodi kot taki nimajo nobene organizacije! Ali so narodi tako mogočni, da morejo obstajati, in se razvijati brez posebnih juristiških organov? Ali imajo narodi kot jednote ali relativne celote manj razlik in posebnostij, nego dežele, za katere se toliko potezajo privilegovani narodi ?
Ali je prav, da nima narod kot tak nobenega organa, ki bi določeval literaine izdelke Šolskim knjigam ? Ali je vse jedno, v kakem duhu se sestavljajo te knjige ? Ali je dovolj, da se nemški duh presaja v slovensko jezik ovo lupino? Ali se s tem ohranja in razvija indivi-duvalnost slovanskih narodnostij ?
Zakaj so postavili v naglašani člen XIX. narodnost in jezik, gojenje obeh ? Morda za parado, kot pleonazeni, o katerem ni vedelo zakonodavstvo, ali je bistven ali ne ? Ali niso bili dolgotrajni razgovori in spori ravno pri stilizaciji tega člena ?
Narodi, specijalno mali narodi, potrebujejo samostojnega juristiškega organa bolj nego veliki narodi, ki imajo itak obilico mogočnih kulturnih vezij. Avstrijski slovanski narodi, kolikor nimajo uiti relativne politiške samostalnosti, so za obstanek in razvoj svoje narodnosti in svojega jezika potrebni posebnega juristiškega organ«, ker drugače jih more omajati vsak politiski veter, ne le politiSki vihar, in tak organ jim je zagotovljen
kateri neverni Tomaži so sicer pravili, da dobiva j one fotografije le od svojega bratranca, frizerja v „Narodnem gledišči", da izve od tega večino onih skrivnostij in da je vzel oni lepi dar neki prelju-beznivi, a starikavi in bujni inaski na kostumnem balu „Lichtenthalških mlekaric" v neslavno razu* pitem etablismentu Tokes; — toda, saj vemo, kakšne zlobne trditve se rude iz zavisti radi tujih vspehov!
Jaz, ki sem le vesel tujih vspehov, Bem Meglici vedno vse in rad verjel, saj sem bil, pozna-joo.i globočino njegovega duha, občarjajočo silo njegovega sonnrnega glasu in velikanski vpliv njegovega pogleda, vedno uverjen, da pač drugače niti biti ne more.
Se pred njegovim rojstvom so mu bile mile Muze. Porodil se je namreč v Rovtatskih Atenah, kjer izvirajo baje najčistejši studenčki pristno slovenske govorice. V onih Atenah si je vsrkal menda ves svoj pesniški vzlet in kremenito, gorjansko govorico. Po zaslugah kapelana Antona je prišel v ljubljanski „Collegium Aloisianum", kjer je na-tepal vsak drugi dan imenitni fižol, katerega naš kmet nazivlja „prepeličar*. To je trajalo štiri leta. Usoda pa je hotela, da je stanovala baš nasproti Mpgličinega okna lepa in koketna šivilja, Tončika Toporova. In Meglica se je zaljubil vanjo z vsako žilico! Dve leti je prenašal v srci skrito svojo tiho ljubav ; v šesti šoli pa jej je pisal 11 stranij dolgo, sila poetično pismo, v katerem je razkril oboževani Toporovi Tončki „vse svoje gorjć, ki
baš v čl. XIX. Kajti, ako se jim zagotavlja obstanek in razvoj narodnosti in jezika, morajo se jim podeliti tudi uslovja za ta obstanek in razvoj, in taka uslovja bi bila dana ravno z nacijonalnim juristiskim organom, ki bi tak<4 ščitil in razvijal to, kar je dostojno imena nacijonalne avtonomije.
Poslednja ne vključuje uničenja deželnih avtonomij, temveč t«m bi odvzela le to, kar spada k narodnosti in jeziku vsakega naroda. Seveda bi mogla prevzeti tudi zadače sedanje dež. avtonomije, ali neizogibno potrebno to ni, in tudi ko bi se gmotni ter nacijonalni interesi združevali v področju jednotnega nacijonalnega organa, bi sku-' šnja učila o potrebi združevanja več narodnostij jedne in iste dežele pa za gospodarske in druge kulturne interese. A razlika bi bila potem ta, da bi se družili ne radi nacijonalni h interesov, in prepirov v tem pogledu bi ne bilo več.
Čl. XIX se niti ne more pravilno vršiti, če se ne podeli vsakemu narodu nacijo-nalna avtonomija, in bi narodi varali sami sebe, ko bi se zadovoljili z manjšim zahtevanjem, nego je obseženo v zahtevi nacijonalne samouprave. ' Tudi bi v resnici le taka izvršba čl. XIX pripravljala pot zgodovinskemu drž. pravu Čehoslovanov in j drugih zgodovinskih narodov. Ako se Čehoslovani ! nadejajo doseči po drugi poti svoje drž. pravo, delajo proti načelu Palackega, proti interesom ostalih slovanskih narodov. A toliko potrebniše je, da se ostali slovanski mislitelji in politiki zavedajo obsežnega in pravega pomena Čl. XIX. ter dotične zahteve naglašajo pred vsem v drž. zboru. Drugače pojde prava narodna jednakopravnost rakom žvižgat, a slovanske male narode utegne popihati politiški vihar, pred katerim se t resa skupna Evropa in ga zavira le z naporom vseh svojih materijalnih sil in
razriva njegovo nesrečno src6 ter stiska mu grenke Bolze*. Zaklinjal jo je, naj ga i ona ljubi, sicer .mora umreti, ker brez nje mu ni živeti na tem kilavem sveti", — ter jej naznanil, da kani v bodoči noči za vselej uteči iz „fižola". Tako je tudi storil. Tončika pa je bila ginjena; verjela je rada njegovim prisegam, da jo takoj po 8. šoli po-zakoni, ter ga tudi ljubila. Meglici pa se je začelo goditi slabo. Sedaj niti .fižola" ni imel! Kmalu pa je našla njegova prebrisana glavica dve službi, ki Bta mu naklonili jelo in stanovanje. Pri .Zvezdi" je snažil vsako jutro črevlje trem natakaricam in in jim pisal jedilni list; zato je dobival v kuhinji svoj delež, da je bil sit za tri. V .jedilnikih" pa je uvel ženijalni Meglica prvi nekatere pristno slovenske izraze: n. pr. pedipujsekza .Spanferkel", golazen za Guylasch", itd. Druga njegova služba pa je bilo ministriranje v stolni cerkvi od 5. do
8. ure zjutraj ; za plačilo je stanoval v semenišču pri cerkovniku. Iu teko je cveta Megličina ljubav tako bujno, da je rabit, za absolviranje sedme in osme šole sama štiri leta. Meglica je bil pač te-tenieljit povsod, i v ljubezni, i v študijah, najbolj pa v s trganj i loncav v kuhinji „Pr« Zvezdi".. .. Tudi mature ni delal lahkomišljeno. Prvič je povsem odstopil. Ta skromna, ponižna duša J Drugič se je je polotil le polovice, polovice ni niti ogledal. Meglica je bil pač dobra ovca, ki ni domišljavo presojal svojih možganov močij! — V tretje pa je napravil maturo z desetimi „geniigendi".
(Dalje prihodnjič)
najvećih krvnih davkov. Nacijonalna avtonomija po takem ni sanjarija, kakor ni bil sanjar Palackv, iu ti, ki so mu sledili. Teorijo o nacijo-nalni avtonomije pa so spravili v javnost tisti politiki, ki so presodili vse druge možne sisteme ter kritično dokazali, da jedino pravo pot res kaže člen XIX., pa ne v pristranskem smislu, temveč T logičnetu in stvarnem smislu, kakoršen je obsežen v obliki nacijonalne avtonomije. Prava pot torej vede k neizogibni zahtevi nacijonalne samouprave iu kakoišne so razmere dandanes, tudi najnarav-niše rio izvršenja Češkega in vsakega drugega drž. zgodovinskega prava!'	(Konec prih.)
DOPISI.
Iz Trsta. — Iz krogov finančne straže. — (Iv. dop.)
Velecenjeni gosp. urednik ! Poznano mi je, da so predali Vašega velecenjVnega lista odprti vsacemu, ki resno in trezno misli, zato pa se nadejam, da daste nekoliko prostora tudi nastopnim vrsticam. Marsikdo se bode morda čudil, češ: kaj pa hočejo ti-le, „ta zeleni", kajti mi smo pri ljudstvu zelo malo priljubljeni ter ne uživamo one časti, kojo bi zaslužili po pravici v polni meri. Zakaj je tako, o tem hočem govoriti le na kratko. V prvi vrsti zato, ker je naše delovanje jedino le državi v prid, nikdar pa ne privatnim osebam. Drugič, ljudje ne poznajo naše trudopolne službe po skladiščih, solinah, carinskih in potrošarinskih mejah ; ne vedo, da se skoraj od vsacega finančnega narednika zahteva več zuanja, kakor pa od kakovega protežiranega uradnika. Finančni narednik mora imeti v prstu razne postave, recimo n. pr.: o izdelovanju in dačenju žganja, piva, sladkorja in miueraluega olja, potem postave o kole-koviui, hišarstvu, o poštnih prestopkih, o potroša-lini na vino, o duhanu, soli in smodniku ter konečno službene predpise, instrukcije in razne druge naredbe, dohajajoče nam od vBeh stranij, mnogokrat v pretirani množini.
Uradnik toži — to se ve, — popolnoma pravično —, da ne uiore izhajati se svojim plačilom. Kaj pa naj počnemo mi, ki moramo dajati vse svoje duševne iu fizične moči, to pa le za malo iu skromno plačilce, s kojiin moramo preživljati sebe in marsikateri tudi svojo družino!? Vsaki državni služabnik je dandanes bolje plačan, kakor pa mi, ki pripadamo k uajiiiteligentnejemu moštvu v Avstriji obstoječih straž in podrejenih služb, j Vsaki podvoruik, iztirjevalec davkov itd., ima ' razne doklade iu dijete, da zamore izhajati po človeško, le doklade finačne straže so tako pičle in pozne, da z njimi se misliti ni na poboljšanje življenja. Na vsacili pet let službe, v jedni in isti sarži, dobiva namreč paznik celili 5 nčM viši paznik 8 nč., preglednik pa 10 nč. dnevne priklade, katero izgubi, kadar je povišan ter mora zopet celih dobrih pet let služiti, predno dobi jedno drugo kviukveualno doklado. Nikakor ne pretiravam, ako rečem, da je finačnih narednikov, ki služijo že po petnajst let, toda dosedaj še niso dobili nikakove de- ! name doklade. Ker pa dan danes vlada velika draginja po monarhiji, največ pa v mestih, zato se pa ni čuditi, da mi težko izhajamo, kajti ob brigi za želodec moramo varovati tudi svoj ugled: biti vedno čedno in čisto oblečeni in ne delati dolgov pod nikakim pogojem. Zato pa mislim, da mi nikdone vzame za zlo, ako se obračam v imenu svojih tovarišev do naših velezaslužnih gosp. državnih po- j slancev ter jih prosim, da, če so pripomogli urad nikom do boljega položenja, ne pozabijo tudi nas, posebno sedaj, ko se čuje o raznih spremembah naših postav in predpisov.
Naše skromne prošnje pa so :
Preosuova treh kvinkveualnih priklad. Za vsacih pet let službe, brez razlike šarže, po 60 gld. na leto, če tudi je med tem nastopilo kako povišanje.
Ob času premeščenja popolno poravnanje tro-škov, ne pa, kakor je sedaj, ko dobi neoženjen mož le tretjino, oženjeni pa komaj desetino od onega zneska, kojega je faktično potrošil na svojemu potovanju.
Povišanje priklad za prenočevanje od 40 ne. na 80 nč., brez razlike čina. Mislim, da bode vsakdo vedel, da se s 40 nč. težko dobi pošteno
prenočišče, ako nočeš ležati na kaki stelji, v društvu raznovrstnih štiri- in večnogatih zveri, žuželk in mrČesov.
Pomnoženje poverjeništev in oddelkov finančne straže, kajti le na ta način bo nam malo olajšana trudopolna služba in tudi napredovali bodemo ložje poprej, kakor pa sedaj, ko je višanje, posebno pri nekojih, zelo počasno.
Znižanje službenih let od 40 na 30. Redek je oni, ki v naši službi dovrši 40 leto in dobi po izstopu vso pokojnino. Navadno mora mož v pokoj po 25 letih svoje službe in dobi penzijo, za kojo velja v polni meri oni nemški pregovor, ki pravi: ,zum Leben zu wenig, zum Sterben zu viel". In konečno nima mož, za svojo žrtvovano mladost in zdravje, niti toliko, da bi se zamogel pošteno preživljati.
To so naše nepretirane želje, koje, tako mislim, bodo upoštevali tudi naši spoštovani gosp. državni poslanci ter so dobrohotno spomnili na one siromake, za koje se nikdo ne briga — na finančno stražo.
Sicer imam še marsikaj na srcu, posebno glede fiuančne straže tržaške; no, ker mi ne dopuščata sedaj čas in prostor, pa spregovorim o tem kedaj v prihodnje.	Alpha.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 28. april« 189«.
Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o volilni preosnovi, in sicer o § 2. Večina govornikov se je izjavila za direktne volitve, ininisterski predsednik grof Badeni pa seje izjavil proti direktnim voli tvan. Sicer pa je rekel, da vlada pritrdi tudi direktnim volitvam tam, kjer se za to izrečejo deželni zbori. Ta poslednja izjava kaže, da opozicija Ba-denijeva proti direktnim volitvam ni toliko stvarne narave, ampak izvira očevidno iz ozirov na lastne rojake iz Galicije. Sedanji zastopniki naroda poljskega se ničesar ne boje bolj, nego pa direktnih volitev in ti si mislijo: uvedite direktne volitve, kjer hočete, samo da jih ne dobimo pri nas. O tem pa, kolik je pritisk galiških zastopnikov proti direktnim volitvam, priča pač izjava grofa Bade- j nija, da smatra določilo v vladni predlogi o načinu volitev kakor bistveno in da zahteva, da se isto vsprejme nespremenjeno. Zatem je govoril še generalni govornik „zaM, grof Dzieduszycki, na kar se je razprava pretrgala.
Sijajno zadoščenje! Njegovo Veličanstvo je vsprejelo včeraj dra. Luegerja v avdijenciji, Njegovo Veličanstvo je zatrdilo, da je popolnoma prepričano o poštenosti, o nadarjenosti in o zvestobi dra. Luegerja! To je najbolji odgovor vse onim, ki so sramotili tega moža kakor nasilnega demagoga, poul škega agitatorja in brezvestnega krifiača. Tako spričevalo, izrečeno s prestola doli, je pač najsijajneje zadoščenje dr. Luegerja.
Pokorč se Najviši želji, izvirajoči iz skrbi cesarjeve za skorajšnje ustanovljenje normalnih razmer v avtonomni upravi mesta dunajskega, izjavil je dr. Lueger takoj po avdijenciji, da se odpoveduje županstvu. Ali način, kakor je prišlo do tega, znači popolno moralno zmago krščansko socijalne stranke nad nje nasprotniki. Zmagam na volišču pridružila se je še sijajneja zmaga: vseobče pripoznanje.
In khkor posnemamo iz dunajskih poročil, se tudi nemški liberalci ni malo ne varajo gledč na dalekosežno važnost tega dogodka. Vest o avdijenciji dra. Luegerja, tako pravijo poročila, je napravila na nemško levico uprav bolesten ntis. Levica si ne zatiska oči pred dejstvom, da se je vlada umaknila. Sedaj pravijo celo, da bi bilo umestneje. da bi bila vlada že prvikrat pritrdila izvolitvi dra. Luegerja, nego da je istega spravila sedaj v dotiko s krono. No, tudi mi menimo, da si nemški liberalci se svojim hujskanjem proti dru. Luegerju ne le niso zboljšali položenja, ampak še poslabšali so si je. j Stvar je jasna : Lueger sicer za sedaj ne bode i župan, ali v mestni palači bode vsejedno vladal j Lueger jev duh. Razlika — in sicer na škodo liberalcev — bila bi le ta. da Lneger-župan bi bil kolikor toliko vezan na razne obzire, dočim bode
imel tudi odslej svobodno roko za svobodno borbo proti lažiliberalizmu in zlasti — kar je za sed^j glavno — proti nečuvenim zahtevam Madjarov. Po vsem tem je torej jasno, da taktika liberalce? ni mogla biti neokretneja nego je bila.
Bes si ne moremo kaj, da ne bi se tudi tn spomnili modrosti našega vladarja, ki je primerno posegel vmes ter lepo popravil, kar so zamotali in pokvarili drugi. — Omenjeno bodi še, da je po splošni sodbi nastal le provizorij na županskem stolu dunajskem, kajti gotovo je, da se bodoči župan umakne dru. Luegerju, čim bodo razmere dopuščale njega potrjenje.
Nemški liberalci pa naj se le jeze. saj so se smejali devolj dolgo, ko so jokali drugi radi njih.
Iz c. in kr. vojske. Povodom običajnega poviševanja s prvem majnikom povišanih je 13 generalov v maršalske poročnike, 39 polkovnikov V generale, viceadmiral E b e r a n v admirala. Mimo tega je imenovalo Nj. Vel. nadvojvodo Petra Fer-diuanda nadporočnikom.
Bolgarski knez Ferdinand odpotuje jutri iz Pariza v Berolin. Ob tej priliki zabeležiti nam je jako značilno dejstvo, da je turški sultau san zahvalil predsednika republike francoske na častnem vsprejemu, ki ga je priredila fraucezka vlada knezu Ferdinandu.
Različne veati.
Tomaž Thaler t- Zatisuil je torej svoje oči po dolgi in mučni bolezui in v 68. letu svoje dobe mož, ki je celih 42 let služil svojemu svetemu poklicu. Prva služba pokojnemu župniku Thaleijn e bila v Borštu in potem v Ospu; pozneje je služboval kakor duhovni pomočnik pri sv. Ivanu in kakor kapelan v Skednju. Na to je bil župe-npra-vitelj pri sv. Antonu novem in pri sv. Ivanu, dokler ni bil v letu 1869 imenovan župnikom v Bojanu. V Rojanu je torej služboval celih 27 let.
Pokojnik je bil zvest prijatelj našemu listu in nam je šel izdatno na roko v naši borbi proti nezdravi uredbi okoličanskih šol. To so vedeli nafii nasprotniki in zato so proganjali pok, Thalerja z vso svojo strupeno jezo. Zloglasni .Oittndino« je tako drzno kral Thalerju dobro ime, da je bil pokojnik sklenil nastopiti pot pravde, a je pozneje odstopil od te nakane, ker je vedel, da se v Trstu o sedanjih razmerah ne da ničesar opraviti proti časnikarskim rokovnjačem. Kdo bi se poleg britkosti, ki jih mora uživati od strani takih kri-vičnikov, izpostavljal še zasmehu ?
V	poslednjih časih jel je močno hirati in slutil je sam, da so mu šteti življenja dnevi. Sedaj ga je rešila smrt vsega telesnega trpljenja in proganjanja brezsrčnih ljudij. Večna pravica n^j mu podeli večno plačilo! — Pogreb bode, kakor že oznanjono, jutri ob 10. uri predpoludne.
Luka Jeran f. Minolo soboto zvečer umrl je v Ljubljani po dolgem bolehanja uzoren duhovnik in rodoljub, stolni kanonik ljubljanske škofije, monsignor Luka Jeran. Pokojnik se je porodil dnč 16. oktobra 1818.1. v Javorjah na Gorenjskem, v duhovnika je I * i 1 posvečen 1. 1845. Mlad kapelan šel je za misijonarja v Afriko (leta 1853.), toda afričansko podnebje nakopalo mu je hudo bolezen, vsled če*ar se je moral vrniti v svojo domovino. Kmalu pa se je odpravil v drugič v Afriko, a zopet je obolel in moral se je vrniti. Leta 1869. bil je imenovan papeževim komornikoin in mon-signorom in tedaj je bil premeščen v stolno cerkev Ljubljansko, 1882. leta pa je bil imenovan kanonikom.
V	pokojniku ni zgubila samo Cerkev vestnega dušnega pastirja, ampak za njim plače ves narod slovenski, kajti uiousignor Jeran bil je jeden onih duhovnikov, ki znajo kazati svoje rodoljubje, svojo narodnost pred — svetom. Bogu, kar je Božjega, a narodu, kar je narodovega ! Po tem geslu ravnal so je blagopokojni k. Mnogo zaslug si je pridobil Luka Jeran za našo književnost. Ko je bil prevzel nepozabni dr. Karol Bleiweis uredništvo .Novic", bil tru je Jeran vrl sotrudnik. Sodeloval je tudi pri drugih siovenskih listih ter napisal mnogo literarnih, političkih in teologiških člankov, zložil tudi veliko število pesuij, cerkvenih in poletniških. — Največih '/aslug pa si je stekel pokojnik z neumornim nabiranjem prispevkov za učečo se mladež.
In s tem si je postavil najčastueji spomenik. Blažen mu bodi spomin 1
Krst vojnega parnika „Budapeit". Včeraj vršila se je ob najkrasnejšem vremenu v zalivu pri sv. Roku slavnost visokega pomena za vso našo državo, slavnost krsta novega orjaškega vojnega parnika, ki bode nosil po Najvišiji volji Nj. Velič. našega cesarja in kralja ime prestolnice ogerske: „Budapest". 8 tem orjakom pridobila je naša močna c. ^iu kr. mornarnica novega silnega sina, kojemu bode naloga v resnobnih časih braniti naše obrežje pred navalom sovraga.
Ta slavnost bila je tor^j eminentno patrijo-tiškega pomena in vendar se naši čč. čitatelji ne bi smeli čuditi, ako v našem listu ne bi čitali — niti besedice o isti. To pa radi tega ne, ker so uas c. kr. oblasti prezrle ob tem važnem dogodku in ker smo mi od svoje straui preskromni, da bi »ts vsiljevali tam, kjer nas morda ne — marajo. Ker pa se v svojem lojalnem čutstvovanju veselimo vsakega koraka do utrjeuja naše vojne sile, ncj moremo drugače, nego da po tukajšnjih listih posnamemo na kratko, kak6 se je vršil krst vojnega paruika »Budapest".
Vreme bilo je, kakor že omenjeno, prekrasno, morje gladko, liki ogromno zrcalo. Ni se torej čuditi, da je sleherni, kdorkoli je le mogel, hitel, da prisostvuje slavnosti, ki sicer Tržačanom ni nova ki pa vendar napravlja neizbriseu utis za slehernega gledalca. Že ob 7. mi zjutraj vrvelo je občinstvo na paruike, pripravljene na prevažanje povabljenih iu nepovabljenih gostov. Parniki so odplovili točno on naznanjeni uri proti sv. Koku. Tam pa ob obrežju in po bližnih holmcih je kar vrvelo radovednega ljudstva. Ob 9. uri dospeli so na lice mesta: kuma novemu parniku, zastopnica Nj. c. iu kr. Visokosti uadvojvodinje Valerije, grohuja Mana fcuecbeuy-Audr&say, c. kr. namestuik vitez iiiuaidiui, župan dr. Pitten, okrajni glavar baron tSchaffeuhauer-NejrSjJpodpredseduik poslanske zbornice vitez ADrahainovicz, deželni predsednik kranjski baron Heiu iu mnogo druge gospode, to je zastopniki civilnih iu vojaških oblastuij. Členi ogerske deputacije iz Budimpešte, katerih imena uma že naveli v našem listu, došli so k slavnosti v bogatili opravah ogerskih maguatov. Poveljnik inornarnice, admiral baron JSterueck pa je bi nekoliko obolel, zatorej ga je zastopal pri slavnosti viceadmiral baron iS p a u n. — Slavnost je pričela ob tii/a un s tem, da je župnik c. in kr. luoruaruiue aisgr. Pavel Ureduicek blagoslovil ludijo z asistenco dveh duhovnikov. Paruik „Buaapest", pripravljen, da zdrči v morje, razobesil je ua jarboli častuo zastavo, katero mu je podarilo mesto Buduupeštausko. Po končanem blago-slovljeuju je nagovoril viceadmiral baron Spaun ogeisko deputacijo patrijotiskim govorom, v katerem je naglasa! važnost treuotKa, v kojem pridobi slavaa c. iu kr. mornarnica novo orjaško orožje, sad domače inteligencije i u domačega truda. Naglasi! je tudi visoki pomen dejstva, da bode nosila nova ladija ime ogerske prestolnice ter je sledujic zalivali! v imenu c. in kr. mornarnice deputacijo, pniiiievso ua lice mesta k slavuosti. — Visi zupau Budimpeštanski nag.asi! je patrijo-ti&kim duuom nadahnjenim oUgovoroin radost Ogersite na takem odlikovauju, ki mora krepiti lojalnost ogerske dežele in nje udanoat do kroue. Svoj govor je zaključil s trikratnim „Eljen* na Nj. Veličanstvo, ogerskega kralja. — Viceadmiral Spauu je /.ateui naprosil kumico, da naj blagovoljno izvrši krst; ona je odgovorila naglašujč, da bodi luieuu uovemu parniku že v dober ponivn dejstvo, ker se glasi po prestolnici naroda, ki baš letos slavi tisocletuico obstanka svoje države. — Krst se je vršil, kakor obično ; odstranili so zatem zaduje podpore, ki so vzdržavale orjaka na kop-uem ni „Bavlapdst" je zdrsnil s prva počasi m potem vedno hitreje proti morju. Daleč tam v zalivu ustavil se je, rahlo se zibaje v svojem elementu. tiodba je svirala cesarsko pesem, topovi eskadre so zagromeli, ljudstvo je navdušeno klicalo.
Te podatke smo posneli — kakor že rečeno — iz tukajšnjih listov, ker nam ni bila dana prilika osebno prisostvovati opisani slavnosti. Mero-dajui krogi namreč niso smatrali za potrebno povabiti naše uredništvo k poriujenju ladije „Bu-dapest" v morje. Ne vemo, ua kom leži krivda v lein oziru,. da se o taki priliki prezira glavno
glasilo primorskih Slovencev. Kon-statujemo le to dejstvo, ki je značilno za razmere, v katerih živimo Slovenci v Trstu. Menimo, da naš list zasluži o takih prilikah od avstrijskih državnih oblasti saj toliko ozira in upoštevanja, kakor čifutski list „Piccolo", ki je bil gotovo povabljen in ki nas gotovo ne prekaša v avstrijskem mišljenjul
Slavne oblasti naj bodo uverjene, da iz nas ne govori žaljeno samoljubje te ali one osebe, ali morda cel6 domišljavost in slavohlepje, ampak do teh opazk nas je prisililo uverjetije, da preziranje slovenskih glasil ob takih prilikah znači zajedno tudi preziranje onih, ki čitajo ta glasila, a ti oni so — večina prebivalstva te pokrajine.
Za rezerviete. Letos bodo pozvani k orožnim vajam (manevrom) vojaki-rezervisti, ki so bili vno-vačeni v letih 1887., 1889. in 1891, ter vojaki dopolnilne rezerve, ki »o bili odpuščeni v letih 1887., 1889., 1891., in 1893., potem rezervisti, ki niso bili lani pri orožnih vajah in slednjič jednoletni prostovoljci, ki so v rezervi ter imajo služiti še izpod 7 let, toda ki se morajo udeležiti večegn števila orožnih vaj, nego bi bilo ono, ki pripada na število let, kolikor jih imajo še služiti.
I. Vojaško veteransko druitvo za Trst in okolico bode imelo v nedeljo, dne 3. maja t. 1. ob 3. uri pop. svoj XVI. redni občni zbor v dvorani društva „Austria". Istega dne ob 8. uri zjutraj bode sv. maša v cerkvi pri sv. Antonu novem za pokoj duš onih tovarišev, ki so umrli tekom minolega leta. Te službe božje udeleži se društvo z godbo in zastavo, Društveniki snidejo naj se eb 7. nri zjutraj na dvorišču velike vojašnice. Toliko k službi božji, kolikor k občnemu zboru vabi odbor gg. častne člene, prijatelje društva in dru« štvenike.
Na dnevnem redu občnega zbora bodo te-le točke :
1.	Poročilo predsednikovo;
2.	poročilo blagajnikovo ;
3.	poročilo načelnika pregledovalnega odseka;
4.	dogovor in glasovanje gledč absolutorija;
5.	predlog predsedništva gledč dodatkov k društvenim pravilom v §§. 4- 10. in 12.
6.	morebitni predlogi članov, ako so bili dotični predlogi v smislu §. 35. društvenih pravil uloženi pravočasno.
Za akademijo »Trž. Sokola1' bodo sedeži na razprodajo v petek, dne 1. maja od 5. do 10. ure zvečer, v soboto dne 2. maja od 3. do 8. zvečer in v nedeljo dne 3. maja (na dan akademije) od 11. ure predp, do 1 pop., vselej v telovadnici sTržaškega Sokola" (na vogalu ulice Araalia in Farneto). Z ozirom na okolnost, da je zanimanje slovenskega občinstva za to akademijo jako živo, soditi je, da bodo sedeži, kolikor jih je še na razpoloženje, razprodani v kratkem. Zatorej naj se blagovoljno požuri dotična gospdda, ki želi imeti sedežev, da ne bi ostala — brez sedeža. Sedeži stanejo: v I. vrsti po 50 nč., v II. po 30 nč. in v III. vrsti po 20 nč.
Še spremembe v voznem redu južne železnice.
Prometno ravnateljstvo južne železnice objavlja novo vrsto sprememb v voznem redu, ki stopijo v veljavo 1. majtiika t. 1. Izmed teh sprememb navajamo tu samo dotične, ki se dustajajo našega mesta. — Ekspiesni vlak Ostende- Trst, ki odhaja z Dunaja vsak torek bode odhajal odhajal od tam tudi v naprej vsak torek ob 7. uri 30 m., toda imel bode v Nabrežini zvezo z direktnim brzovlakom Benetke - Rim. — Med Ljubljano in Št. Petrom vozila bodeta dva nova osobna vlaka. Jeden bode odhajal iz Št. Petra v Ljubljano ob 6.30 predp. drugi pa bode odhajal iz Ljubljane v Št. Peter ob 7 35 pop. — Mešani vlak med Miirzznschlagom in Trstom bode na nekaterih delih črte vozil nekoliko hitreje ; iz Trsta prične odhaiati ta vlak že dne 3 0. aprila ob 10. uri zvečer.
Zabavni vlaki v Kormin. Počenši dne 3. maja do 11. oktobra t. 1. vozil bode vsako nedeljo in vsak praznik zabavni vlak iz Trsta v Kormin in nazaj. Iz Trsta bode odhajal ta vlak ob 2. uri popoludne, dohajal v Kormin ob 4.39, odhajal od tam ob 9.15 in dohajal v Trst ob 12 7 zvečer. Pripomniti pa je: 1.) da za ta vlak ne bode znižane vožnje za otroke ; 2.) število voznih listkov bode omejeno na toliko, kolikor bode pro-
stora v vlaku ; 3.) prtljage ta vlak ne bode vspre-jemal (dovoljena je seveda prtljaga, ki se nosi v roki) iu -i.) vozni listki bodo veljavni jedino le za zabavni vlak in za oni dan, katerega so bili kupljeni. Torej ni možno »porabiti s takimi voznimi listki drugih vlakov, niti proti doplačilu.
V izjasnenje in uterjenje.
(Dalje)
To so moji dokazi, in če je hotel biti g. L. res nepristranski, bi bil moral navesti take, ka-keršni so, ter še le pobovivši jih z boljšimi nadaljevati svoje vojskovanje z bomkavci in za edino »upravičenost* „neoboroženega" doveršnika v pomenu v prihodnosti doveršenega djanja. Jaz sicer, to prav pravi, nisem nasprotnik rabljenju doveršnika v izražanje bodočnosti in sem „se stilističnega stališča* celo priporočal, „kjer se da rajši rabiti kratki, lepogjasni sedanjik (aorist), kaker pa ne vedno prijetni prihodnjik*, ali to le, kjer se da, ne da bi jasnost izražanja terpela, in zaradi spremembe. Pravi pomen sedanjika doveršnih glagolov je namreč zaznamenjevanje doveršenega djanja ne gledč na čas, torej zlasti djanja, ki more nastopiti v vsakem času; prav zato sem imenoval v Cv. VII. 2. sedanjik doveršnih glagolov aorist, ker je po pomenu v resnici to, kar gnomski aorist v gerSčini, in to ne samo pri nas, temuč, kaker berem, tudi v ostalih slavenskih jezikih; prim. srb.: „Neko se za list sakrije, a nekoga nemože ni dub da pokrije" (Vuk, Posl.) Gen. 2, 24. mesto, ki služi gospodu L. za zgled, poslovenjeno: „Zaradi tega zapusti človek očeta in mater in se pridruži svoji ženi in postaneta dva v enem mesu" — bi pomenilo torej samo na sebi to, kar nemško: „D e s h a 1 b v e r I a s s t d o r Mensch Vater undMutterundgesellt sich seinem W e i b e zu und sie w e r d e n iwei in einem Fleische". In to bi mogla biti le opazka pisateljeva (Mozesova) pristavljena pred njo navedenim Adamovim besedam, kaker je to mesto v resnici razlagal Kaljvin. Katoliški tolmači pa pravijo, da je dotične besede govoril Adam v preroškem duhu, ali Bog po njem, o prihodnosti, na kar očitno kaže gerški in latiuski prevod, in gosp. Lamurski pač tudi ue misli drugači. Dalmatin je prevel: „Zatu bo ta mož svojega očeta inu svojo mater zapustil iuu se bo k' svoji ženi per-družil inu bota enu mesu". Podobno tudi naši poznejši prelagavci vse do dr. Lampeta. In to naj ne bo prav? Nadalje naj mi »rerokovanje tega, kar še le bo, s tistimi besedami izražamo kaker opazko o tem, kar se vedno in vsak čas ponavlja? Kes bi se s tem nek&ko čudovito bližali stari hebrejščini, ki pozna le pretf-kli in prihodnji čas, sedanjega ne; ali pa ne bi tako prav lehkoniišljeno razdirali naše jako lepo in logično razvite konju-gacije? ali ne bi s tem občutljivo oškodili svoje vboge slovenščine P Vidite čislani gosp. Laraurskij, to je kar nas sili, da se tolikanj poganjamo za svojo tudi „prastari n o*, nekedaj občesla-venski dovevšni bodočnik (futurum exaetum) in ne bi radi, da bi nam ga popolnoma izpodrin-li goriški in tržaški pisatelji se surogatom, brezčasnim doveršnikom, češ, ker ga oni več nimajo in mnogi drugi Sloveui zdaj tudi ue1).
(Konec prihodnjič.)
3) Tu jc vse lepo in bo tudi pravilno, verujem, da se nahaja to sem tor tja po rasnih rokopisih in knjigah, ki so jih napisali razni možje v toni ali onem slovanskem pleinoai v dneh, zdavna ininolih, — priznavam tudi prav rad, da je slišal vse prečistiti g. pisatelj v krtkom kraji na Dolenjskem, (čeprav ini.je zagotovil poštovani moj prijatelj Ivan lvanović Bavdak iz Cermošulc, izvrsten znavec našega jezika, da taino sploh ni živa duša teh razlili ne pozna), kar sem povie prepričan, da no bi mogel on trditi stvari, katere ni ali sam slišal, ali sam bral, — v vseh drugih slovniških stvareh soglašam ž njim brez obenega upora, — a v U-tom za njim hoditi no inogo. Mi Slovenci smo le šibek nurodee, le sker-čeni ostatek nekedanjega velikoga plemeua, ki se je razpros-. tiralo od Pad«, na Luškem do Dunaja vode na Ogerskom, in granice jezikovnega našega ozemlja keroc »e tujim t nasiljem iu domačim razdorom od leta do leta. Tega radi ne boino mogli saini nikedar imeti svetovne književnosti. Narodu, neimajočsmu krepke književnosti, odornva pa sosed leho za lehoj. Ako nečtituo torej, da nas žalijo germanska ali pa romanska povodenj, bližujmo se razborito iu oprezno občoBlovaiiMkemu knjižnjemu jeziku. Tenkih teli razlik o gnoinskem aoristu in futurum eiactumu, za katere se tako
i živo ogreva prečastiti gosp. pisatelj, nima pa nima več prav nobeno slovansko pleme. Ljubomorno čuvajmo le-to, kar imamo v svojem jeziku še občeslovanskega, kar na« veže e drugimi slovanskimi plemeni. Zaman je obujati mertvccn v novo živenje. Naše slovenščine ne uklepnjiuo ni v ojnice greške, ni v jarem latinski. Ona je svobodne slovansčint svobodna hči in domačoj se čuti le v kotu dragih svojih sestric.
Dovenncga glagola v pomeni sedanjosti si ne mogo se misliti ne, in temu dosledno nt pojmim, ne čutim in ne slišim prav uobene razlike med pridem in med bom prišel, čel, da je pridem gnomski aorist, bom prišel pa futurum ezactnm. V „komerčesko kofejno" g. A. Š., Tolminca, zahajajo dan ua dan razni gospodje iz vseh pojedinih predelov slovenske naie domovine. Poprašal sem Brežana, Mandrijarja, Berkina, Kraaevca, Vipavca, Poljca, Brica. Gorjana. Tolminca, Benečana, Korošca, Štajerca, Zagorca in celd Pivčana iu Dolenca, ne čuje li kake razlike me4 pridem in med bom prišel, a vsak ini je odgovoril, da ne čuti, da ne vidi in da ne sliši prav nobene razlike, pa mi je in eno in drugo prevedel po nemški : ich uerde kommen, po italijanski pa: io verrb. Tak6 je tudi prav Naša slovenščina ima namreč samo dva prava bodočnika, rekše:
a)	doveršni bodočnik (z doveršnikom bez pomočnika biti) na pr. dam, kupim, stopim, padem, dvignem, zakurim i. t. d., in
b)	uedoveršni bodočnik z nedoveršnikom in poinožni-kom bitu ae pr. bum dajal, bum kupoval, bOm stopal, bćm padal, b<)m dvigal, bom kuril itd., ali kakor govore Se na pr. Zagorci: bom davati, bom delati, budete speči, to smo čineći itd
O davno bodočem času, zloženem pomočjo predlogov: tvdar, k tem, pridno itd. na pr. kedar dodelam, pojdem domu itd., ni mi tu govoriti, ker ne sodi v navzočno pravdanje, kakor ne sodi sem ni davno minoli čas.
Ker doreršnik nima sedanjosti in ker izraza toere mie po naravi svojej bodočnost, ne potrebuje on v izražanje le te bodočnosti prav nikdar pomoinika biti. V tem mojem prepričanji podpirajo me tudi naši jezikoslovci in izlaati vsi slovničarji vseh druzih slovanskih jezikov pa našega naroda (vsaj na v^toku, jugu in zapadu) in vseh druzih slovanskih narodov (izitnši lažiško-serbski odraslek) živa govorica.
Svojih p. n. gg. čitateljev nis*m hotel nadlegovati do seda dosadnimi slovniškimi pravilami; — ko sta me spravila pa v tesneč isborna dva jezikoslovca, nadejam se, da mi oni oproste, ker sem upotrebil v zaščičcnje svoje tudi jaa tako orožje.
Tako pravi na priklad :
Ni kolaj 6 reč v: „Ruskaja gramatika perrago vo-zrasta* (Sanktpeterburg 1860.) na strani 86.: „Vremja na-stojaščee (sedanje) bjvaat toljko (sam6) v tieh glagolah, kotorje iraiejut vremja buduičee nesovcrsennoe: ja budu igra,', ja budu hodii-, v njih vremja nastujašče : ja igraju, ja hožu. No eali (ako) v glagoli« eat buduščec sovoršennoe vremja, ja poigraj u, ja zahozu, on nastojaščago vremeni ne iinieet". —
Dr. Avgust Bolta v: „Lehrgang der russischen Sprache« (Krater Theil. Berlin 1871) na 153. strani: „Die vollendeten verben bezeichnen die geschehene handlung. Sie haben natiirlich kein praesens, sondet-n nar ein praeteritum im sinne des parfait defini, und eiu futurum, das sich der prae-sensform (-f praefli. oder -f- nu) bemiichtigt hat:
zakida« wirklich (anfangen) zu weilen (— kinuć fiir kid-nuć (eiiimal wcrfen):
prit. Zakidal ich warf wirklich; oder kinul warf ein mal, auch zakinul warf wirklich einmal ;
futurum: zakidaju ich werde wirklicli werfen; oder kinu w«rde einmal, auch zakinu werde wirklich einmal werfenu.
Ferdinand Schulz v: „Theoretisch-praktiche Auleitung zur Eriernung der bohmischen spracha" (Prag. 1884) na 138. strani: „Die zukunft ist im bohmischen der bilduug nacli eiue dreifache: a) die einfache: sednu ich wurde mich aeteen, dam ich werde geben, b) die zusainmengesetzte: napisu icli werde aufschreiben, zaplatiin ich werde bezahlen, and c) die umschriebene: budu piti ich werde trinken, budu cestovati ich irerde reisen."
Pietro Bud man i v: „Grammatic.a della lingua serbo-croata1- (Vienna 1867) na 67. strani. „Osservereino pero, aebbene il siguificato degP imperfettivi possa essere dato in italiano con sufftciente esatezza, ci£> non e mai de' perfcttivi; per preva deremo, ch>: il prezente di qualunque rerlto italiano deve essere in ielavo tradotto col presente d' un tcbo imperfettioo e non tnai d'mm perfettieo, p. c. io salto — ja sk: iceiu e non skočim. K in ulTetto sarebbe assurdo il dire, che uu azione la quale si considera come compiuta, si compie attualmonte.
Anton Janežicv: „Slovenska slovnica" (V Celovcu 1864. leta) na 206. strani: „Doveršni glagoli nam služijo v preteklosti in prihodnjosti, za pravo sedanjost nam rabijo le nedoveršniki".
Fran Levstik v: „Dic slovenische Sprache nach ihren redcthcilen" (Lnibach 1806.) na 115. strani: „Die zukunft wird entweder duroh die gegeimart dor vollendungs-zeitvvGrter gebildet, oder man verbindet das hilfszeitwort bodeni u. s. w. mit dom II. mittehvorte der thatigen ver-gangenheit eines dauorzeitvvortcs", na 116. strani pa: „ein iaiiuror uuterschied zvvischen der zukunft uud der vorzukunft bestebt eigentlich nioht", pa ne pozabimo, da je bil slavni ta pisatelj sam Dolenec;
Andrej M a rusi c v: „Sveti veliki teden" (Gorica j87l. leta) na VII. strani pripomenka: „Drugič mi je so-danjik glagolov „doveršmkoV vselo prihodnjik. Tore ne — „bom obernil", amtak „obernem" mi jo pravi prihodnjik; in tako pišem ne le „pojdem" namesti „boin šol", temuč tudi pridem, izidem, popeljem, pripeljem, prestavim, zver-nem itd." ;
Josip Sumanv: „Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni (v Ljubljani 1881. leta) na 164. stran-: „Prihodnji čas se znači a) s sedanjikom dovršnih glagolov", kder omenja i to: „Da ne znači vsak dovršili glagol v so-danjiku prihodnosti, ima se nemškemu vplivu pripisati", itd na 165. strani pa: „Predprihodnjega času noslovenščina ttejma; —
Viktor Bežek v: „Ljubljanski Zvon" (v Ljubljani 1891. leta) na 810, strani: „Nu skrajnem vzhodu in zapadu veže se glagol „bodem" samo z nedovrsoiki, a zdi so mi, da je to ostanek praetarega pravila slovanskega in dokaz, da je bila raba dovršnikov kot prihodnjikov tudi po Slovenskom bolj razširjena" — na 371. strani: „Nemčevalni rabi dovrSnikov e pravem sedanjiku iskati je i izvora i sre~ diiča na Gorenjskem, i>reko katerega tudi dan danes ta pekiara ne seza daUča, — na 585. strani : „Ker je raba sedanjikov dovršnih glagolov s futurnim pomenom prastara in ima še v današnji slovenščini krepke sledove iu kur se bom s pftrt. pret. akt. II, dovršnikov upira duhu slovenščine mislim, da ni neumesten predlog, naj pisatelji podpirajo in razširjajo rabo dovršuikov v prihodnjiškein zmislu", na H83. in 684. strani pa; „Slovenščina s« ujttma z grščino, latinščin«, nemščino i eziroiu na pravi Bedanjik popolnoma, h» ker znaci torej pravi sjdanjik trajajoče ali ponavljajoče se dejanje, izruža ga slovenščina s tistimi svojimi glagoli, ki izražajo trajajoče ali ponavljajoče se dejanje ; to pa so trpežuiki ali durativniki in opetovalniki ali iterativniki, torej v obče nedovršniki. Ni torej inarota ali muhavost slovanščine, ali slovanskih slovničarjev, temveč neizogibna doslednost, wa-htera je logika, d« »e daeriniki izključujejo od porabe o pravem sedan/iku*.
Slovnićnih praril bode menda zadosti. Vso druge slovanske slovnice, kar koli sem jih videl, učtS prav enako. In vsi razni ti možj«, ki so t« slovnice spisali, kakor tudi njih učitelji: Dubrovski, Kopitar, Miklošič, Vostokov, Bodjanakij, Sraziijuvskij, Daničič, Kurelac in drugi jezikoslovni mogotci, imeli so tudi slovansko uho in znali so slovanske jezika do
jedra. Na podstavi teh naukov, nadejam se. prepričali so se n. n. gg. čitatelji o resničnosti mojih trditev, da izraža namreč veskolik alovanski svet.
_ a) minolost: ponavljavnim (gepflogenheitszeitwort), ne-doveršnim in doveršnim glagolom, vsele pa v spremstva po-možnika biti, na pr. spomladi smo paSevali Črede ovac, kopali v vinogradih in obrezali trte;
b)	»edanjo.it: nedoveršnikom, na pr. kosci kose, poljka polj6 pšenico;
c)	bodočnost pa :
«) ali doverftnikom brez poinožnika biti. na 2r. zaradi tega oster* (zapusti) človek otca tvojega in mater svoje in se pridntši svojej ženi (quamobrem relinqurt homo etc. — PercK* P uomo laseierii »uo padre e sua tnadre etc. — De-rohalben tvird der menseh verlasaen etc.)
P) ali pa nedoveršnikom s pomožnikom biti, izjemoma tudi z glagoloma imeti in hoteti, na pr. predno projde leto, imate sinu imeti, — Ljubljana če biti vedno srednica mojih dežel, — jutri bomo pisali, drevi bomo večeijali, itd. in da je vsako drugačno upotrebljavanje divnega naiega glagola sploh zoperno duhu slovanšliue.
Pogledom na izračenja slovanskih jezikoslovcev, zgore imenovanih in pogledom na živo govorico ogromne večine slovanske družine, ne mogn se spremisliti v tej stvari in ob to ni odstopiti a ni za pičice tonjo ne od vseslovanskih teh resnic, dasi imam vse spoštovanje pred naukom prečastitega goap. pisatelja.
Najnovejše vesti*
Dunaj 28. Klub nemške levice posvetoval se ie o novem položenju, nastavšem vsled vprašanja glede župana dunajskega. Vsi govorniki so grajali vlado, da je ista svojim postopanjem v tej stvari napravila pravo zmešnjavo v javnem menenju ter temeljito omajala zaupanje v stalnost in doslednost vlade. Klub pa se je vendar zjedinil v tem, da ne mara iz tega izvajati nasledkov gledž svojega stališča nasproti volilni preosnovi, ker je že zdavna sklenil privoliti volilno preosnovo ter ostane vtem obziru zvest svojim politiškim nazorom, ne gledš na to, kako je soditi poslednji korak vlade.
Budimpešta 28. Danes je bil dvoboj ministra barona Fejervaryja z urednikom Korgalyjem. Poslednji dobil je izdaten udarec s sabljo po glavi.
Javna zalivala..
Gospodom Čehom, bivajočim v Trstu, kateri so blagovolili darovati „Slovanski Čitalnici v Trstu" prekrasno in umetno narodno sliko „Kde domov muj", izreka podpisani odbor najsrčnejo zahvalo za to veledušno in dragoceno darilo, kakor tudi za njihovo dosedanje res bratsko požrtvovalnost in vspešno delovanje v korist .Slovanske čitalnice".
Darovano sliko je podpisani odbor vsprejel z veliko radostjo v nov dokaz bratske vezi mej Cehi in Slovenci in v poroštvo za nadaljno delovanje bratov Čehov v korist „Slev. Čitalnice".
V Trstu dne 15. aprila 1896.
Za odbor „Slovanske Čitatnice"
Dr. Josip Abram,
t. č. tajnik.
Dr. Matej Pretner,
t. č. predsednik.
Trgovlnak« bvaiojavke fln veatl.
Budimnslta. Pšenica za jnHon 6,86—6.87 Pšoninu spomlad 1896 6 —do 6.68. Oves za spomlad 6.55—6.60 RS za spomlad 6.55 6.57 Koruza z» juli-avgust 4 14—4 15
-	.— inaj-j..... 1896 3.94 — 8.96
PSoniot. nova od kil. t. fi-90-7'05 od 79 kil. f 7* -7,10., od SO kil. f. 7.05-7.15 od 81.kil. f. 7-10
-	7 20, od kil. for. —.--._ in«W„ 5'80--.—
proso 6 15—6 50.
Pšenica : Omejono povpraševanje. Prodaja 10000 mt. st. Trg nespremenjen. Oves zelo rastoči, veliki izvoz. —
Tudi rž za Nemčijo mnogo povpraševano, jaka stalna. _
Vreme: lopo.
Praga. Noratiniraui sladkor for. 16.0o, oktober-december 14.87.
Praga. Contrlfugal novi, po.Uavljiio v Trst s carino vr«d odpošiljate* preeoj f. 34'25—34.50 Coneaise 36.25—36.50 Četvorni :t7 25—37.50. V glavah (no.lil.) 38*75
Havro. Kutu SantoH goo<1 nvorH^o za npril 81*_, za
avgust 79.50.
Hambur?. Santo* iruod »»«r»un /.» maj 6B.75 za september 64.— za deoombor 60. —.
Dunnjatasi bovxa 28. aprila i ^«6.
včeraj	dane«
Državni dol^ v papirju . . 101.10	101.15
„ , v srebru . . . 10M0	101 10
Avntrijhka renta v zini o , , . 122.30	1U2 45
„ v kronah , , 101.—	101. —
Kreditne akcij«....... 356 80	854 40
London JOLst. ... . . 12110	!'J010
Napoleoni........9.54'/, 9.5S*],
20 mark ...... 11.76	11.75
100 italj, lir . .... 43 90	43 95
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Državna ieleznioa. (Postaja pri bv. Andreju) Od dni 8. januvarja 1896. ODHOD:
6.80 predp, v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 „ v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.80 „ v Herpelje (in iz Herpelj) v pulj, Divačo, Beljak, Dunaj. Lokalna vlaka ob praznikih: 2.20 popo!. v Divačo
DOHOD: 9.50 predp. iz Pulja, Rovinja. 11.15 ,, iz Herpelj, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, liovinja, Dunaja, Beljaka, Ljubljane.
Lokalna vlaka ob praznikih:
9.35 popol. iz Divačo.
6) Jošna ieleznlca (Postaja ^-žne železnice.) * Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zvezn z Reko. 8.25 w brzovlak ? Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— « omnibuB v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono 9.56 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.10 popel. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Peito, Reko —Gorice
in Korminom. 8,10 „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežino. 5 .40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak iz Milana. Benetk, Vidma, Nabrežine; -____z Dupsj a zveza z Reko._
Podpisana naznanja da se je s 1. majem t. I. preseli se svojo delavnico 2en8kih Oblek iz ulice Chiozza Št. 14 v ulico ChiOZZa št. I. III. nads. vrata Št. 15. Priporoča se nadaljnji naklonjenosti slavnega slovanskega občinstva v Trstu in okolici. Nadejajo se obilnih naročil beleži spoštovanjem.
Antonija Nehrony.
Čevljarski učenec,
ki je že nekoliko izurjen v Čevljarski stroki, vsprejme se takoj. Oglasiti seje pri Jot. Kolb u, Via Sette Fontane hšt. 2.
S
Najnovejši pneumatični bicikli prodajejo so po nizkin cenah pri dobroznani in pešteni domaČi tvrdki:
jakob Štrukelj - trst
Caterma štev. 16 uhod piaziit della Caserma.
(nmtproti tvl/H rajatnki).
Največ* zaloga koles v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo. Zaloga koles: „Courir", „Humber" in „Adler". Jamči so za vsako prodano kolo. Kolesa so lepa, lahka, močna in trpežna. Na aahtevanje pošlje se cenik. V zalogi se nahajajo vsakovrstno priprave tifioče se kolen, kakor: zvonci, svetilke, zračno tla-čilke, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrhni kav-čugi vsake mere itd. (Pri naročhi vrhnega kavčuga zadostuje dolgost kolesa skosl sredo v centimetrih in kakovost kavčuga.)

Krasne nzorce zasebnim odjemalcem zastonj iti franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor i, kakorSnih ni Še bilo, za krojače nefrankovano.
Sukno za oprave.
feruvlon in Itoaklnff za pveč. duhovščino, sukuo po predpisu za oprave c. kr. uradnikov, tudi eu veterane, gasilce, telovadce, livreje, sukno za biljarde in za iyratne mite, jireviačila »a vozove, loden ta nioikr in za ienake, mukno ta ienak«, sttkno, ki se moro prati, oyrnJaee zrn popotovanje od 4—14 gld. itd.
Zares vredno, jo Sten o, trajno, ttir-fn volneno snlcno a ne cene krpe, ki so komaj vredne krojaškega dela, priporoča
Ivan Stikarovsky
prnn (Središče avstrijsko industrijo s suknotn) Dl IIU skladišča pot niHJana goldinarjev.
I FŽ | ' >
^ >fn?!iu7 novo rastlinje za krmo!
Lathyrus silveatrls Wagnerl CWugnerjev plošnjati gozdni grah).
Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih Bnovij 1
Vspeva tudi na najpustejšlh vrstih tal, oelo na p sku, grušči, itd. itd.
Najveća redi Ina v rednost
je 25 - 807. proteina (detelja ima le 18-5"/«) Vstrajen — upira se vsaki suši. tjSlp Brošura zastonj
Polygonum sachalinense (Sachalinov koren). Vspeva povsodi vstrajno, tudi na vlažnih, ilovih, in močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v sebi 18.97*/, proteina.
Internationale SaatstelleLand«irtlisnhaftliehe Oeflell-Buliuft mit besehriiukter Haftung.
Klrohelm u. Teck, Wiirttemberg.
Glavni zastopnik 7.a Trst, Primorje. Istro in Dalmacijo Jakob pok, C. Pristen, Trst.

R lehterj ev
L t NI M EN T S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarn« Dolenc v Trstu.