Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DALY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY .
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega^ delavstva.
^UMEjiL^ETO m. ^»Sle Copy 3c
CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) OCT. 4., 1920.
ŠT. 234 (NO.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
Wilson začel kampanjo za ligo.
^hington, 3. okt. - Danes predsednik Wilson podal svoj ga apel na narod, poživljajoč w , pri Predsedniških voli-y od<*ri ligo narodov.
svet SV<tJem apelu Pravi- da ves
*embr i ^ izid volitev v n°-pok lJ kot na znamenje, ki bo
%t.» kaj bi Prinesla bodoč-
tr£S0n, tudi Pravi, da so vse e> da bi člen 10. liginega
1 loV,l	llgincgcl
v voin Potegnil Ameriko Ii?iJ!° p°P°lnoma napačne. v paktu se ne nahaja ni-krati* ■ V na3menjši meri ta nrPrfvico kongresa z ozirom
dalj« w'?sitev v°jne, pravi na-J Wilson.
jem'S01! Uravnava v tem svo-nom iP 1 samo 2 desetim čle-je one Lnega pakf>a in kritizu-\ n "krivo tolmačijo lju-Wi] en mirovne pogodbe. pravi> da oni, ki so čevj SVoja življenja v prou-Politik Zgodovine> tradicije in tajilo ?aroda' ™orajo biti do v^,.1.Presenečeni nad neki jes J0 ifl nesramno drznostjo Hike do+Vedla nj'egove nasprot-iztiajti	da si /prizadevajo
^Ui" , vrste "amerikani-
|^tkiunima nikake P°dlage v
\ tmh tradicijah vlade. --
najden v pi^tts-
bi'*Skem hotelu;.
3-oktobra- - Da-
S W V * v nekem tukajš-r^a, v zaIotila nekega ,mo-Vej. 1 imel v svoji sobi s dinamitom in prižigal-\ da 7U?> ki je baje pri-^ <w .e clan raznih redikal-Jote^^eij.
Je bil pripeljan v Jvii: .r'^jski postaji, je baje » na W',ejte- 'kaj smo naprave in a11 Streetu; drugič bo
ft ^etIr"ZnejŠe- To je bil
. H* f^attca je Florian Ze-l> S>r* 29 let. Preje je %}, S[V Brooklynu, 470 Cle-
Nemiri v Rusiji?
KOLIKO RESNICE JE V POROČILIH, JE SEVEDA PROBLEMOTIČNO.

Ni--	!
*	da J'e z njego-
1 '30 mnvrio
J Povz'J°.morda prišla na J/ O, 0e,teljem eksplozije eetu' in da se bodo v s -'ie v J^šile nadaljne are-
nek se je

det je odgovoren ji.';%ec v> kateremu sc '^2ovaiZdel sumljiv, ko ga K ) Cin„. na vlaku, ki je vo ^^btoM ati- Sledil mu je Hi poJ. hotel, potem pa
■A^jj —
^ i^Kl SOCIJALISTI jJHETJO INTER-^CIJONALO.
'n» 3 — ^^.oktohra. _ Ekse-
str lta^janske socija-^ ll? _ Hnke je danes zju-
!' ;iVr,?°Vi Proti 5 odločil, ^ Wdrži Principov tre-1»' ' Sltevske internacijo-
ei'0	--
• V \ShU Albert Vargo, na
ave' se je včeraj ^	' ko je padel v
0* tS^v", VOde v 'kuhinji svo-
je 17. okto-koncert v Sloven-X V !Jnem Domu v New-fi %% v ^Prodaji se dobijo
>	, ^Varni Sever in Na
>	. . .toJ^Clair ave.
% | diV 1dl,e 5- oktobra se
,dV fH^tek t0Lrlja S- N-
si ^ društev so vab-vdeleže te seje.
London, 2. okt. — Rueterje-va brsojavka iz Helsingforsa, ki je datirana v petek, poroča o induslrijalnih nemirih v sovjetski Rusiji, in da se je tudi v armadi započelo gibanje, ki deluje zi sklep miru
Izja/lja se, da sta bila v nemirih v tovarnah ubita dva komisarja. Poročila pravijo, da so prizadete skoro vse tovarne v Petrogradu in da je namen gibanje prevrnitev sovjetske vlade . Zatrjuje se, da se med četami na zapadni fronti vršijo velika xborovanja, na katerih se zahteva sklep miru. Izjavlja se, da je bilo 12 delegatov, ki so bili poslani v Petrograd, da zahtevajo mir, ustreljenih. I§to poročilo pravi, da v vladnih krogih v Moskvi vlada velika pobitost.
£odanj, 2. okt. — "National Tidende" poroča iz Helsingforsa, da se v Rusiji z veliko naglico širi stavkovno gibanje, ki je dovedlo do številnih resnih nemirov po raznih delih dežele. Isto poročilo pravi, da potniki iz Rusije potrjujejo vesti, da so se na petrograj-skih ulicah vršili nemiri, v katerih je bilo od drhali pobitih več sovjetskih komisarjev.
Potniki se izjavljajo, da se širijo "govorice, da je btt xiCnjen tudi vojni minister Leon Tro-cki in da je general Budenij postavljen pred vojno sodišče.
V Petrogradu se je baje vršilo veliko ljudsko borovanje, na katerem se je sprejelo resolucije za sklep miru z vsem svetom.
"Poljaki zmagujejo.
Varšava, 2. oktobra. — .U-radno naznanite generalnega štaba pravi, da so poljske čete v okolici Grodna dosegle reko Uls na polpoti med Grodnom in Vilno.
Med 20. in 30? septembrom so Poljaki zajeli 25.000 ruskih vojakov in zaplenili .1000 tepov.
Varšava, 3. oktobra. — Predsednik Pilsudski, ki se nahaja na severni fronti, je osebno naznanil popolen poraz 16 ruskih divizij.
Zajeti so štabi tretje, četrte, enoindvajsete, enoištiridesete.— petinpetdesete in sedeminpetde-sete divizije. Število vseh ujetnikov se sedaj računa okroglo na 42.000.
Berlin mora plačati -zahteva Francija.
Pariz, 2. okt. — Senator Henry Berenger zahteva, da se Nemčijo prisili, da izpolni vse določbe mirovne pogodbe do najmanjše pike . V tem smislu je na7 pisal več člankov v listu "Paris Midi".
Navzlic velikega optimizma finančnega ministra Francois Marsala, pa je jasno, da so francoske finance v slabem položaju.
Nobene evlogije nad povečano produkcijo ali upanje, da bo običajni budget pokril stroške, ni morejo spremeniti dejstva, da posebni budget, ki znaša okrog 21,000.000.000 frankov za 1920, ne more pokriti s tekočimi dohodki. Preteklo leto je Francija bila v stanu poravnati svoje izdatke z denarjem, ki ga je dobila ' z iprodajo ameriških ar-madnih zalog, katere je dobila na kredit in jih prodajala za gotov denar in pa s pomočjo posojila zmage.
Mirovna pogodba določa, da mora Nemčija pokriti stroške popravil in penzij v opustošenih pokrajinah. Nemčija pa pravi, da tega ne more napraviti, ako ne dobi velikih količin surovin itd., za katere pa ne more plačati, ne zailpa ji pa nihče. Medtem psi. mora Nsmčija plačevati račun za penzij e in popravila. T« se pravi, -da mora Francija to leto, in ako se nekaj ne na pravi, še vee let, ^potrošiti 21,' 000.000.000 frankov preko njenih dohodkov.
Ako 3'kuša temu ugovarjati Lloyd George, češ, da Nemčija na more plačati, odgovarja tudi Francija: "Anglija je podpisala pogodbo. Ali Anglija ne bo držala svoje besede? Ako Nemčija ne more plačati v gotovini, pa naj plača na kak drug način." In to je ono, kar dokazuje senator Berenger. Danes navaja odstavke iz 19. paragrafa versailiske pogodbe, ki določajo, dii ako Nemčija ne more plačati v denarju ,se odškodnino lahko sprejme v obliki lastnine, udobnosti, trgovskih prilik in koncesij v ali. izven nemškega ozemlja."
Potovanje med starim krajem in
Ameriko.
\
Jugoslovanski oddelek Ameriškega Rudečegaj Križa je ne-
KAJ JE Z IMOVINAMI PRI ALIEN PROPERTY CUSTODIAN?
—	Christ Schwartz in Peter Wagner sta imele neprilike z avtomobilom na Lakeside ave. in E. 23. St. Ustavila sta in gledala, kaj je narobe. Končno sta se odločila, da popeljeta avtomobil v bližnji garaž za popravila. Toda stroj ni hotel delovati. Okrog se je zbralo več ljudi in eden se je ponudil, da bo skušal zaobrniti "crank". Pri tem pa ga je avtomobil podrl na tla. Neznanec se je razhudil, trdeč, da je Wagner to nalašč napravil. Letel je po stranski ulici ter se vrnil s sekiro ter napadel Wagnera in Schwartza.
Shwartz ima prebito črepinjo in bo najbrže umrl.
—	Sodnik Day je v soboto odločil, da bo Charles Cross, ki je umoril grocerista Bernsteina, umrl na električnem stolu dne 20. ja*nuarja prihodnjega leta. Danes se prične obravnava proti Jos. Kudelka, .710 Hill St., ki je obtožsn uboja Jos. Kun dr a v noči. 30. junija. Državni pravd-
—	Lawrence Brooker je bil
ustreljen, ko je skušal orčlpati neko stanovenje. Mislilo se je naprej, da je to slučaj umora, toda aretiranec ima dokaz za roparske namene ustreljenega v tem, da je bil za časa, ko je bil ubit bos, medtem ko so se čevlji in klobuk nahajali pod, oknom, skozi katero je skušal udreti v stanovanje.
Še en slučaj, ki je precej podoben prvemu, se je pripetil zgodaj danes zjutraj. Buchard Lynon, 3518 E. 91st St. je danes okrog 2. ure zjutraj slišal v kuhinji nekak ropot. Vstal je, vzel revolver in šel pogledat. Ko pride v kuhinjo, vidi nekega moškega, ko-leze skozi okno. Lynon je ustrelil in ropar je padel s krogljo v prsih. Dospela je policija in prepeljala roparja v bolnišnico, kjer je umrl na operacijski mizi.
—	Prvi registracijski dan 30. septembra, se je registriralo zelo malo ljudi, za kar je bilo v prvi vrsti odgovorno deževno vreme. Prihodnji registracijski dnevi so 7., 15. in 16. oktober. Pomnite, da ako se ne registri rate, vam ni mogoče voliti.
—	Vinska trgatev Slovenskih lovcev se je prav imenitno ob-
davno izdal javnosti širša navodila za one osebe, ki želijo dobiti v Amerikjo svojce iz starega kraja. Vsled mnogih vprašanj za natančnejše informacije, se je isti potrudil dobiti na kompetentnem mestu najbolj primeren formular zaprisežene izjave (affidavit), ki naj služi za ta namen. Ta formular je bil odobren od State Depart-menta.
Pošiljajoč interesentom po dva iztisa tega formular j a, jim je dal ob enem sledeča navodila, ki so obče važnosti tudi za one, ki rabijo kako drugo formo za svoj affidavit:
"Izpolnite oba formularja in podpišite ju pred javnim notarjem, potem dajte potrditi notarjev podpis od County Clerk-a v svoji County Court. Na to pošljite oba affidavits dotični-ku v starem kraju, ki naj dobi potni list od svoje domače oblasti in vporabi en affidavit za to, da dobi od ameriškega konzula potrdilo (vise) na tem potnem listu. Drugi affidavit naj drži pri sebi, da ga izkaže ob svojem prihodu priseljeniškim Oblastim.
Kar se tiče slične zaprisežene izjave v sloven|čini, ki naj jo potrdi jugoslovanski konzulat in ki naj olajša strankam, da dobijo potni list od svoje domače oblasti, nam Jugoslovanski konzulat naznanja, da ni tak affidavit neobhodno potreben' in da zadostuje običajno pismo, iz katerega naj bo razvidno, da povabljata dotičnika sem v A-meriko. Jugoslovanske oblasti ne dovoljujejo odhoda cftrok pod 16. letom brez spremstva.
Oni pa, ki imajo sorodnike v ozemlju pod italijansko »okupacijo, morajo izpolniti tak italijanski affidavit, ki mora biti potrjen od italijanskega konzulata. Ta affidavit, ki ga imenujejo "Atto di Richiamo", more se dobivati od italijanskega konzulata, od Foreign Depart-menta kake banke, od mnogih šifkarttašnic in notarjev.
Opozarjamo, da se mora do-, tičnik v starem kraju pravilno predstaviti OSEBNO ameriškemu konzulu za vise'. Ameriški konzulat v Jugoslaviji je v Belgradu; rano v jeseni pa bo otvorjen nov konzulat tudi v Zagrebu. Olji v okupiranem ozemlju naj se obrnejo na a-meriški konzulat v Trstu.
Ameriški »konzulat ne daje — dokler ni tpotrjen— viseja onim, ki so bili za časa vojne vojaki v bivši avstro-ogrski vojski. (ii. Navodila jugoslovanske vlade, glede potnega lista.)
Kakor posnemamo iz staro-krajskih listov je jugoslovansko ministerstvo za notranje stvari z dopisom od 2. julija 1920 st. 986 objavilo, da je za potovanje v Ameriko treba izpolniti nastopne formalnosti: Osebe, ki žele iti v Ameriko, morajo imeti potni list, na katerem mora biti njihova slika in pečat občine, ki jim dovoljuje pot u A-meriko, (Na enem potnem listu se morajo navesti oče, mati, mož in žena, otroci moškega spola pod 16 leti, ženskega spola pod 21 leti.) Zaradi vidiranja potnega lista morajo stranke o-sebno priti v ameriški konzulat, razen otrok, ki so mlajši od 16. oziroma 21 let, ki so navedeni
Alien Property Custodian je v izdal splošne informacije o načinu, kako morajo postopati, ljudje, ki imajo pravno pravico do imovine v oksrbi Oskrbnika Tu-
N	,
jega Imetja, v svrho izplačila teh imovin.
Kakor je Jugoslovanski Odsek Ameriškega Rudečega Križa svoječasno naznanil, imajo vsi sedanji jugoslovanski državljani in podaniki pravico, da vložijo prošnjo in zahtevajo izplačilo zaplenjenega denarja oziroma imovine. Nimajo pa te pravice podaniki onih dežel, s katerimi so se Združene države vojskovale, namreč Nemčije, Avstrije in Ogrske, ako ne živijo v Združenih Državah. Radi tega imajo pravico zahtevati izročitev svoje - imovine vsi oni vpravičenci, ki .morejo dokazati svoje jugoslovansko držav-Nadaljevanje na strani 4.
PACIFIZEM V NEMČIJI
Berlin, Nemčija. — 'Ko se je tej univerzi, ki nikakor ni naj-
pred kratkim v eni največjih dvoran berlinske univerze vršilo predavanje Max Deriona o
bolj reakcij onarna izmed nemških vzgojevalni zavodov, je izmed 96 delegatov v dijaškem
pacifizmu, kateremu je sledila j koncilu 60 nacijonalistov, 10 so-razprava o istem predmetu odjcijalistov, 6. militaristov, 3 kle-strani profesorja Nicolaja, ie| rikalcev, 10 nepolitičnih, 6 raz-
nesla. Vdeležba je bila velika v istem potnem listu s -starši.
nik bo zahteval smrtno obsodbo, in zabava ravno taka.
[Razen tega morajo imeti osebe,
ki potujejo v Ameriko, tudi spri čevalo policijske oblasti o svojem obnašanju. Moški morajo imeti tudi spričevalo policije o svojem službovanju u vojski za časa vojne, to je ali so služili v avstro-ogrski vojski. Osebe, ki prihajajo na ameriški konzulat zaradi vidiranja lista, morajo imeti s seboj še eno sliko, ki jo konzulat po izvršeni deklaraciji zadrži v svojem arhivu. Taksa za vizum je dva dolarja, (Opomba jug. oddelka. A. R. K.: Ta taksa je bila od 1. julija t. g. zvišana od $2 na $10 ravnotako kakor taksa za ameriški pas-port.), ki se pa lahko plača v dinarjih po dnevnem kurzu in sicer za vsak potni list. Vizum si morajo stranke nabaviti v oni državi iz katere putujejo. Stranke si morajo nabaviti vizum vseh držav, skozi katere potujejo do svojega cilja.
V zvezi s tem poroča zagrebški "Trgovinski List" od 25. julija:
"Zagrebška Trgovska in Obrtna Komora javlja, da pristojbina za potne liste za Ameriko znaša K 1>,000, dočim je pristojbina za konzularni visum povišana od 2 na 10 dolarjev. Ker ameriški konzulat v Belgradu strogo zahteva, da morajo stranke osebno pfiti po vizum, in je ta zahteva jako neugodna in spojena z velikimi stroški, je komora storila primerne korake, da se v tem pogledu nudijo one olajšave, kakor pri ostalih konzulatih." (iii. Pristojbina za vizum.) Jugoslovansko ministerstvo za finance je odločilo, da vsa ^poslaništva, konzulati in misije v inozemstvo, kakor tudi ostale pristojne oblasti v Jugoslaviji zahtevajo od tujih državljanov za vizum (vise') potnega lista takso inv istem novcu, kakršno takso in v kakem novcu jo zahtevajo tuje oblasti v Jugoslaviji. Tuja poslaništva, konzulati im misije v Jugoslaviji zahtevajo za vizum sledeče .pristojbine: Češkoslovaško paslaništvo 21
dinarjev. Poljsko poslaništvo— 8 dinarjev Grško poslaništvo—50 dinarjev Italijansko poslaništvo — 30 dinarjev.
Rumunsko poslaništvo — 10 dinarjev.
Francoski konzulat — 10 frankov
Švicarski konzulat (samo za prehod — 5 švic. frankov. Madjarska delegacija — 31 dinarjev. Belgijske poslaništvo
frankov. Združene Države — 10 dolarjev
bila dvorana nabito polna. Profesor Nicolai je v Nemčiji vsled, svojega pacifizma ravno tako dobro nan kot je Hindenburg vsled svojega militarima, in njegovega govora so z enako napetostjo pričakovali njegovi pristaši kot nasprotniki.
Predavanje je bilo prirerejo od> "Deut3cher Pazifisticher Studentenbund", organizacije dijaKOV pacifističnega prepričanja vseh nemških univerz. Število teh organizacij po raznih vseučiliščnih mestih Nemčije je presenetljivo, dasiravno jih ni tako zelo veliko in tudi niso priljubljene med večino ljudstva.
V teh organizacijah se zbrani razni intelektualci raznih razredov, deloma profesionalci, deloma delavci, toda važno je že to, da so se organizirali, in da morejo obstojati.
Predno je profesor Nicolai- o-brnil na se pozornost sveta vsled svojega pacifizma in še bolj vsled svojega bega v zrakoplovu iz kampe, kjer je bil interniran je obstojala v Berlinu mala organizacija, imenovana "Frieden-sgesellschalt." Bila je aktivna kakih 20 lel pred voj^o, to«u 3t-bila zatrta kakor hitro se je pričela vojna. Nato so člani razpuščene organizacije organizirali novo organizacijo pod i-menom 'Bund Neues Vaterland'. Bilo je po posredovanju tega Bunda, da se je leta 1915 med zavezniki in Nemčijo v Hagu organiziralo neuradna mirovna ipogajanja. Nizozemska je delovala pri teh pogajanjih kot po-sledovalka in bila . bi morda u-spešna, ako ne bile Nemčija in Avstrija ravno v istem času dosegle več vojaških uspehov. Zato se je javno mnenje centralnih vlasti obrnilo proti delu pa-
nim mišljenjem .pripadajočih delegatov in 8 judov. Judje so izvolili svoje posebne delegate za protekcijo judovskih interesov proti proti-semitskim napadom. Na tehnologičnem inštitutu v Karlsruhe, ki je središče proti-semitskega gibanja, bi bil tak korak za samobrambo popolnoma nemogoč.
Več obeta za bodočnost politično razpredeljenje srednješolske mladine. Sicer je organizacija "Deutsche Nationale Jugens-bund", ki ima na svojem programu vojaško vežbanje, še ved no v večini, toda jako močna postaja tudi nasprotna organizacija, ki ima na svojem programu nemilitaristične športe in iprotialkoholično propagando.
Na omenjenem predavanju je Berlin prvikrat zopet videl profesorja Nicolaja izza njegove odslovitve. Lekcija dr. Deriona, v kateri je skušal dokazati z diagrami bialogično bazo za pacifistično mišljenje, se je bila že zaključila, toda navzlic temu profesor Nicolai pa še vedno ni mogel izposlovati zaslišanja. Zaman so njegovi pristaši apelirali na čut .tnleraacftJji_^Y«bode med dijaki. Grupa višjih častnikov, štejoč 50. do 60, je držala dvorano v grozi za več kot pol ure. Bilo ga ni nikakega* imefia, ki ga bi profesor med tem časom ne bil slišal. Končno, ko je ta grupa "pravih Nemcev," kot so se nazivaljali, odšla iz dvorane, je profesor načel s svojo razpravo.
Izjavil je, da je dobil od ravnatelja univerze, dr. Meyerja, posebno dovoljenje, da govori ob tej priliki in je apeliral na dijake za več vzdržnosti. Suh in velik, oblečen v dolgo ponoš-njeno suknjo, z visokim, trdim
cifistične organizacije, ki je bi- ovratnikom, katerega so skoro
la takoj prihodnje leto zatrta. Zopet so bili člani organizacije prisiljeni reorganizirati svojo fronto in prekrstiti svojo organizacijo, ki je dobila ime "Centrale fuer Voelkerrecht."
Po nemški revoluciji v letu 1918, sta se zopet oživeli "Fried-ensgesellschat" in <pa "Bivnd Neues Vaterland." Prva organizacija se je v prvi vrsti bavi-la z zunanjimi zadevami Nemčije, druga pa z notranjo rekonstrukcijo na isti podlagi kot angleška organizacija "Union for Democratic Control" ali "Fabi-janska družba". Te dve pacifistični organizaciji sedaj vodita v Nemčiji skupno kampanjo z nemško organizacijo za ligo narodov, ki je bolj diplomatična v svojih namerah in v svoji aktivnosti in morda manje posve-
čisto pokrivali dolgi lasje, z orlovskim nosom in' sanjajočimi očmi, gledajočimi skozi profesorska očala, je iprofesor Nicolai izgledal kot tipični nemški profesor.
"Kultura se mora razvijati le v miru," je izjavil profesor Nicolai med silnim aplavzom. "Celo uspeh v vojni ne pospešuje kulturnega napredka. Življenje gre naprej tudi tekom vojne, in ako ne zadostimo njegovim kulturnim zahtevam, gremo nazaj. Cestokrat se varamo o važnosti naših ciljev, in verujemo, da se visoke cilje da doseči z nizkimi sredstvi. To se morda da opravičiti sedaj v nekoliki meri pri vzgoji otrok, toda nikakega u-pravičenja za to naziranje ni za odrasle. Boj je del življenja, in popust,boja pomeni izgubo živ-
čena idealom miru. Bilo je na Ijenja v nekoliki meri, toda so poziv teh pacifističnih organiza- ljudje, ki se prepričani, da naj-
cij, da so se dijaki pacifističnega mišljenja po vseh nemških vseučiliščih začeli organizirati pod isto zastavo.
V očigled dejstva, da so nemška vseučilišča v sedanjem času središče strastnega nacinaliz-ma in militarizma, je to pacifi-stino gibanje kot kaplja mrzle vode na vroče železo. Kako malo dijakov izmed 131.000, ki študirajo na nemških univerzah in tehnologičnih inštitutih, je progresivnega ali pacifi-— 10 fstičnega mišljenja, se razvidi v nekoliki meri s proučitvijo položaja na berlinski univerzi. Na
boljše orožje za boj so ideje . . .
"Bili so univerzrtni dijaki, ki so v prvi vrsti zahtevali uporabo takega orožja. Malo razlike tvori, katera stranka je v moči, ako so vse pripravljene vršiti svoje bitke na polju idej. Dijaki morajo preskrbeti tako izučenih ljudi. Narod mora zopet enkrat priti do prepričanja, da je vseučilišče studenec idej in sedanja generacija dijakov si mora prizadevati upravičiti to prepričanje."
To je bil splošni ton profesorjevega govora. Opozicija se je
Nadaljevanje na strani 4.
STRAN 2.
"Enakopravnost'9
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Busaineg Place of the Corporation. 1	' 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia sra
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) OCT. 4., 1920.
<«$1^104
"ENAKOPItAVN-UST"
OCTOBER, 4th, 1920_
BOLNO GOSPODARSTVO ITALIJE
Vsi se še dobro spominjamo, s kakim navdušenjem je skoro vse italjansko časopisje pozdravilo padec Nitti-jev, ki da je bil vse premehak, popustljiv, da bi z močno roko ustvaril mir in red v notranjosti države in pridobil ugled na zunaj, ki so ga neprestane stavke in brezglava politika gospodov Tittonija in Scialoje močno zrušila. Ime "Giolitti" ni pomenilo le politične nove orijen-tacije, bilo je vse več; rešitev Italije iz težke notranje in zunanje krize, čudežna moč, ki uredi vse; obupne notranje razmere, ozdravljenje bolnih financ, rešitev jadranskega vprašanja v smislu najintransikentnejših slojev itd. Železna pest in kačja zvitost, ki da bo kmalu z opet odločujoč faktor evropske politike.
Toda po tem političnem navdušenju je prišel še večji politični "maček". Giolitti ne le da ni izpolnil svojih obljub, s katerimi je bil vrgel Nittija; državna voz se je pod njegovim krmilom pogreznil še nižje. O zunanji politiki, razun par brezpomembnih fraz, je stari lisjak doslej dosledno molčal in se Skrival za vse možne izgovore, da se mu le ni bilo treba dotakniti — ognja. Ne samo to: pod njegovim predsedstvom je Italija podpisala ponižujoči sporazum z Albanci, ki je za italijansko zunanjo politiko — drugi Kobarid! Njegova "železna pest" po dvomesečnem vladanju doslej še ni Mogla preprečiti stavk in krvavih nemirov, ki se ponavljajo dan za dnem, posebno med kmeti in orožništvom. Kaj pa je z njegovo finančno politikoma "drakoničnimi" odredbami proti oderuštvu.in z zaplembo vojnih dobičkov, ki naj bi dvignile gospodarsko moč Italije in napolnile prazne državne blagajne?
Pred kratkim je državni podtajnik za prehrano So-leri pojasnil zbornici prehrambeni položaj Italije. Letina je slaba in žetev znaša komaj 40 milijonov (srednja žetev bi znašala 48 milijonov stotov), tako, da če se odbije množina potrebna za setev in za preživljenje produ-centov, ostane komaj 12 milijonov stotov na razpolago
Italije. Odkod naj vzamejo milijarde potrebne za nakup]telj, po imenu Josip Macchero-žita: tega Soleri niti omenil ni in se je rajši izgubil v modroslovju o splošnem gospodarskem in prehrambenem položaju — Evrope!
Toda, oglasil se je drugi mož, priznani strokovnjak na polju narodnega gospodarstva: senator Luigi Einau-di, ki je v "Corriere aella Sera" z dne 3. avgusta v uvodniku pod naslovom "Slepilna finančna politika" brezobzirno razkrinkal to slepomišenje Giolittijeve vlade. Ta mož pravi med drugim: "Resnica je, da gospodarska in finančna politika v sedanjem trenutku omahuje med dvema politič. ekstremoma: boječnostjo in šarlatanstvom — oba vse graje vredna. Politična boječnost v manjšanju stroškov; politično šarlatanstvo, ki naj vzbuja vero, da so predložena in spravljena na varno vsa čudežna sredstva, pripravna za neposredno obnovo financ. Kaj se storilo v dveh meecih, odkar je sedanji kabinet na vladi da zmanjša primanjkljaj 14 milijard? Nič; nasprotno je vodja vlade ponovno povdarjal težkoče glede zmanjšanja stroškov in potrebo po pomoči navih dohodkov. Kar pomenja, da sloni program vlade v dopuščanju, da ta strahoviti primankljaj traje dalje!
Po tej jedki kritiki Giolittijeve finančne politike se je Einandi (ki je mimogrede povedano, vseučiliški profesor na turinski višji trgovski šoli in uživa tudi v ostali Marellij Evropi velik ugled) lotil vseh odredb, zakonov in načrtov za sanacijo financ, ki jih je zadnje čase zbornica skoro enoglasno sprejela in prihaja do zaključka, da vse te odredbe niti od daleč ne morejo pokriti primanjkljaja 14 milijard, da vzbujajo v deželi na eni strani silno zmešnjavo, ogorčenje in škodo pj-i industrijalnih in trgovskih podjetjih, na drugi strani pa slepljiva upanja v ljudstvu, da draginja poneha, da se gospodarske in prehrambene razmere zboljšajo in kar je še takih lepih reči. "Vspeh" te politike vidijo vsi: konsolidirano posojilo po 5% je padlo v najkrajšem času na 75 lir, lira sterlina se je dvignila na 70 lir. Vse prodaja državne papirje pod ceno v strahu, da bo vrednost še bolj padala. Imovitih slojev se je prijelo razuzdano uživanje in zapravljanje, ker pravijo: "Boljše danes, nego jutri, ko ti država lahko vse zapleni, kar imaš."
Medtem se je cirkulacija papirnatega denarja pomnožila za eno milijardo; cene se dvigajo, draginja narašča in izhoda od nikoder,	,
Kje so Giollittijeve obljube in odkod rešitev? fe^
ni. Vsi trije so šli v ul. Carlo Ghega. Trgovina je bila še vedno zaprta in gospodar se je odločil, da se nasilno odpre. Zlomili so žabice in šli noter. Našli so vse v redu. Ko so prišli do postelje, so videli, da je bila prazna. Razgledovali so povsod po trgovini, povsod vse v redu. Ko so pa prišli blizu stranišča, ki je v desnem kotu trgovine, so pa vsi trije prestrašeno obstali. Na tleh je ležal ves v krvi Marelli — mrtev! Na vratu je imel veliko rano, grlo mu je bilo prerezano na levi strani in luknja je bila velika kot srednja pest. Tudi drugod po telesu je imel nekoliko ran, toda tista na grlu je bila najstrašnejša. G. Veraniju je bila prva skrb, da pogleda po predalih in po policah, ali ne kaj manjka. Vse je bilo v redu, le iz neke škatle je zmanjkalo nekoliko ženskih nogavic. Ravno tako ni bila tudi blagajnica ni dotaknje-na. Šli so k postelji nesrečnega
'na pomoč, držeč otroka Slučajno je bil njen soprog ; bližini ter je takoj P*
ki jih je imela zabeležiti tržaška1 mnikarica V tej svoji novi0' kronika v zadnjih meseah po- lici na ves glas dreti in^ leg umora bankirja Davmzo v ul. della Borsa, ki mora Mti či-tatelju tudi še živo v spominu.
Do nagega so ga sl«kli. —
Štilridesetletni Rajmund Picot, stanujoč v ulici A. Vespici št. 8 je bil napaden prejšnjo noč ob 2 popolnoči od treh zlikov-cev v ul. del Ficco. Z grožnjami so ga prisilili, da si je pustil preiskati žepe. Picct je v strahu zatrjeval, da nina niti stotinke pri sebi, kakor je bilo — žal za tatove — tud: res. Napadalci niso hoteli zapustiti praznih rok žrtve. S sild so ga popolnoma slekli in ga povrhu še natepli. Urnih korak>v so jo nato hudobneži pobrisal s Picotovo obleko in perilom Revček je začel klicati na pomoč. Njegovo klicanje je zbudilo ljudi v bližnjih poslopjih, rekate-ri so radovedno pogleda vili sko zi okna. Usmiljena ženica je— videč Picotovo zadrego -4 vrgla
a. Začudili so se, ko so par hlač skozi okno, tak&.da je
Iz tržaškega življenja.
(Dalje) Tako se je tudi zgodilo, družina je prišla iri vsi trije, g. Verani, njegova žena in hčerka, so šli v cerkev. Ko pa so bili pri vratih, se je g. Verani ločil od njiju in v cerkev ste šli le žena in hčerka, dočim je šel oče v kavarno. Po maši ste Ker j šli obe žensko s tramvajem do-
aprovizacijski centrali za ostale sloje prebivalstva, pa znaša potrebščina poslednjega preko 42 milijonov j mov, a g. Verani se je napotil stotov žita, mora Italija nakupiti v inozemstvu nad 30 sPet Proti trgovini. Bilo je že milijonov stotov, da se more sploh preživiti dp prihodnje letine! Da tvori to dejstvo eden najtežjih problemov za italijanske finance, je izven dvoma, če se pomisli mfeia, da j« šel njegov uradnik na sedanje stanje valute in na izčrpano gospodarsko moč že h kosilu. Šel je torej domov.
okoli 11. ure, a trgovina je bila še vedno zaprta in Marellija ni bilo nikjer. Tedaj je g. Verani
Ali Marellija ni bilo. Tedaj je začelo iti g. Vofanimu po glavi. Vzel je s seboj svojega delavca Franca Padovana in skupaj sta šla, da gresta iskat Marellija. Pogledala sta naprej v ul. Ghega in tam je bilo zaprto, kakor poprej. Radi tega sta sklenila, da pojdeta v gostilno "Al Caval-lino" v ul. Valdirivo št. 18. Gospodar je namreč vedel, da zahaja Marelli često to gostilno. Toda Marellija ni bilo in gostilničar mu ni vedel povedati nič drugega,- kot da je Marelli bi pri njeih v soboto zvečer, popil eno pivo na nogah in šel hitro proč. Tedaj se je napotil g. Verani s svojim delavcem zopet k trgovini. V ul. Valdirivo se jima je pridružil neki Marellij ev prija-
videli, da so bile nanji sledi dveh človeških teles. Ženske nogavice pa, ki niso bile na svojem mestu, so našli skrite pod dežnim plaščem rajnkega Marellija. To so po priliki gotova dejstva o tem strašnem zločinu. Toda dogodek nudi tudi zelo plodno polje za domišljijo in ugibanje. Tako bi n. pr. okolnost, da je bilo, poznati na postelji, da ste ležali dve osebi, dala misliti, da je imel rajnki tisto noč v svoji družbi kako žensko. Tedaj bi bil žrtev te ženske, ki se je kateregakoli neznanega vzroka maščevala na tako strahovit način nad svojim lastnim ljubav-nikom. Ravno tako bi svedočile ženske nogavice ,ki niso bile na svojem mestu, da gre za čin ka-
vsaj za silo pokril svojo nagoto. Napotil se je na to k re-darni oblasti ter naznanil do--godek. Par ur kasneje se je tudi res posrečilo redarjem prijeti tri fantaline, katerih osebni popis se je strinjal z ovadbo. Pri njih so tudi našli Picoiove čevlje in hlače. Ti ptički so: Peter Devič, 23 let star, stanujoč v Bošketu št. 8. Josip Ba-hanovič, 22 let star iz ul, deUe Mura št, 7, ter 201etru Josip Go-rič iz ul. Crosada št. 6. Pridržali so jih v zaporu.
Čudna kopelj. V pritličju hiše št. 12 v ulici Cavainia stanuje z ženo in otrokom v malein stanovanju dimnikar Alojzij Ži-bordi. Pod tlakom kuhinje je napravljena jama, v kateri se
družbi občinskih redarjev nelija in P&dovana, in sta tako rešena iz neiprijetne nje mati in otrok brez telej poškodeb. Redarja sta s ' javila svojim predstojnikih Mi s svoje strani obžaluj^, neprijetni dogodek gospe <u. karice ter se veselimo, da sf nevarna kopelj končala no. Ker pa se — kot smo
nili — vkljub opetovamm
nikarjevim zahtevani ta H. ni bila popravila, bi skoro v voščili tako kopelj odgo\ mu faktorju!	......
Sl#
Odločna gospodinja.
nja Adela Hild, 46 let sta1* je predstavila včeraj P°? na rešilni postaji ter ipr«3' se ji obveže še precej veli na nad očesom. Med oW ^ njem je pripovedovala:
nes pri obedu je moja S nja rekla, da je juha P^ Jaz pa sem bila nasPf psi mnenja, ker mislim, J znam kuhati — saj to 3 poklic toliko let že. GosP^ ta moj nazor ni bil P°seogti volji — in prepir je P g vedno resnejši in resnejs1^ čno me je močno udarih . nad oko ..." — Po peraciji obvezani a se J s, zahvalila ter šla nazaj gospodinji. Večerje i»el bo presolila.
MARSHALL FARM BVl1' Vzhodno od Clevela^8
0
ke ženske. Toda ljudje trdijo, i stekajo vse cevi hišnih stranišč.
da je bil rajnki resen človek, ki da se ni ud&jal razuzdanemu življenju z ženskami, dočim drugi zopet trdijo, da so ga videvali često v' zadnjem času z neko mlado punco. Ali tu nastane vprašanje, ali se more predpostaviti fizično mogočnost, da bi bil ta cin storjen od kake ženske. Z druge 'strani pa je izključen* vsak pomislek na roparski napad in umor, kajti tudi pri Marellij u samem so našli ves denar. Roparski napad bi bil dopustljiv le v tem slučaju, da so bili roparji moteni in da so morali zbežati praznih rok. Na to misel bi napeljevala tudi "trditev delavca Padovana, ki je šel v nedeljo ob 8. uri mimo trgovine in ki zatrjuje, da takrat gotovo še ni bila zaprta z žabico. Na vsak način je to eden
5 krav. 2 konja. s,elfleC'
Jama je bila slabo pokrita s šti-ricglato kumnaro ploščo. Žibor-dij je neštetokrat zahteval." nai hišni upravitel poskrbi; L ■ vo in bermetično zamj plošče. Zahteva je b. uspešna in poprava se ;. r šala od dne do dne. Ta nemarnost bi bila imela skoraj za posledico dve žrtvi. Dimnikarje-va žena je včeraj zibala v naročju komaj nekaj mesecev starega otroka. Hodila je po kuhinji gori in doli ter veselo pe-vala uspavanko: "aja — tuja-ja". Kar naenkrat — plosk! Plošča se je pod težo žene premaknila in žena je padla z otrokom vred' v par metrov globoko in umazano jamo. K sreči jama ni bila polna^ Smrdljiva in negnjusna masa ji je segala do prsi. Po prvem strahu in pre-
od najbolj tajinstvenih umorov, senečenju se je za'čela gospa di-
40 »krov. dobra hiša z cementen pod v hlevu, mo. 5 krav. 2 konja. s<- a, koši. pšenica, oves. »°r or0djc" pir1, seno, vsi pridelki m •
$6,600: $4000 v eotovini. v „
33 akrov, c]->bra hiša. £5.000, nolovfco v eo^p 51 akrov. dobra hisa.
ravli<f . v ,-otovin1' ■IS* -i"
krava' fi pras''
■ V., -oio .. ir""°'> sen*'
3* llooo
in krompirja. $5.000 .z to vini.
87% akrov. neobdelan^ farma z dobro hišo. Y9* pom za seno. Cena to vin i. ali $5.500 z Zelo -poceni in dobra fa}17 0,
100 akrov. z dobn«11 , vino. pridelki in orodiexn. f 12.500 z $7.000 v	\f (i
93 akrov. lepa P<>? . UI. , zemlja, živina pridelki »» ^i). J na $10.000 z $6,000 v ft° iiu 123 akrov lepa hisa. » v v»-za krm ob tlakovani ces^
i ■ a ko"1 h
glav živine, 3 sejalci, u	1
koši, mnogo pridelkov, $13.500 z $7,500 gotovi«c> ^ ^
MARSHAL
419 CITIZENS B
Skušnj
jave Tomaža Krmežljavčka.
Takrat pa se je zaslišal na hodniku osoren glas, ki se ga je trgovčeva žena tako ustrašila, da je skoro omedlela, Tomaž pa je popolnoma pozabil na svoje katoliško prepričanje in je začel klet), kakor zasačen cigan, da v Drenovem nima pa že prav nobene sreče.
In klel je zdaj tiho, zdaj glasno vso pot do pošte, in še potem, ko se je vozil z železnico in ves čas, dokler ni prišel domov in ga jeBcltežar vprašal, kako se je imel v Drenovem.
"Oh, nebeško sem se imel. Boj je poslal nad Sodomo in Gomoro ogenj in žveplo, jaz pa želim, da bi Bekebub nad Drenovo prinesel tristo .požrešnih fajmo-štrov, da bi spustili na ta kraj, kar je pri njih še največ vredno. Tako sem vesel, oče, da sem spet doma, da ga bomo danes pili, dokler bomo mogli 'usta odpirati !"	/
Morda ni Tomaž še nikoli tako rad dajal za pijačo, kakor na večer svojega povrata v Ljubljano, saj so mu pa tudi Boltežar, Luka Magarac in Kozoglav vedeli povedati mnogo novic, zlasti o Nataliji in o njenih čestilcih, in ga končno presenetili z naznanilom, da se" pri gospodarski centrali pripravljajo važne osebne premembe.
"Tipkarica Filipina se omoži," je pa-avil Kozoglav. "Precej premožnega trgovca vzame nekje na deželi je — velik klerikalec . .. "
"Aha — mu je že pomagala, da je centralo dobro ogoljufal," si je mislil Tomaž in je bil prav zadovoljen da se iznebi ljubosumne Marijine device.
"In blagajnik pride kot ravnatelj k neki banki," je dalje priiioviedoval Kozoglav, "in nastopi svojo služ-
bo z novim letom."
"Pasja dlaka — —, če je pa to res, Kozoglav, potem dobiš od mene dva para starih čevljev, saj vidim, da je na tvojih čevljih samo še ventilacija dobra. Strela božja, kakor pravijo Drenovci, ki jih naj tristo fajmoštrov zasuje, če je to res, potem postanem jaz blagajnik."
Tomaž je dajal za vino toliko časa, da nobeden njegovih gostov ni mogel več ust odpreti.
"Pijte," je vpil, ''le pijte, saj ga morda zadnjikrat letos pijemo, zakaj če naj postanem blagajnik, moram biti previden."
Kozoglavovo poročilo je bilo resnično. Ko se je Tomaž naslednji dan oglasil v uradu, so mu resničnost potrdili in čestital je tipkarici Filipini in blagajniku s tako presrčnimi besedami, da sta oba ginjena kar jokala.
"Ce me sreča ni popolnoma zapustila, postanem blagajnik in odškodovan bom za svoje šestmesečno pregnanstvo v Drenovem. Tomaž — bodi kVotak kakor golob in zvit kakor kača in priden kakor mravlja.
Niti minute ni odlašal Tomaž z izvršitvijo storjenega sklepa. Delal je marljivo, bil krotak in postrež-ljiv z vsemi, hodil k maši, k spovedi in k obhajilu in ostajal zvečer doma. Posledica tega se je pokazala v prvi načelstveni seji: Tomaž je bi! imenovan za blagajnika, katero službo je imel nastopiti z novim letom.
VIII.
, Na jesen je šel Tomaž na svojo zadnjo revizijo. Pred odhodom je še praznoval svoj rojstni dan s tako slovestn'Ostjo, da je njegov nominelni oče Boltežar Kr-mežljavček rabil celih oseminštirideset ur, predno se je treznil. Vzrok slovesnosti tega praznovanja je bil, da je Tomaž dosegel svojo polnoletnost in mu je Boltežar izročil originale vseh pisem, kar jih je zapustila Neža Krmežljavka ter obenem razodel Tomažu, da leži pri sodniji zanj hranilirlčiia knjižica s prvotno vlo-
go tisoč goldinarjev in z vsemi, tekom let naraslimi obrestmi. Boltežar je pri ti priliki Tomažu tudi vse povedal, kar je vedel o razmerju svoje ranjke žene z različnimi .duhovniki in zlasti z župnikom Štebalarjem, in Tomaž je v zahvalo obljubil," da bo ipošteno skrbel za moža, ki mu je dal ime in mu bil prav za prav čisto dober oče.
Po izvršenem slavju je Tomaž odpotoval v Blatno Ligojno, kamor je bil poslan na revizijo posojilnice in konsuma'. Blatna Ligojna je slovela daleč naokoli kot prava klerikalna trdnjava, v kateri je z močno roko in s podporo dveh kaplanov vladal duhovski svetnik in tehant Valentin Cefuta.
Tomaž je potreboval dober teden, predno se je orijentiral v Blatni Ligojni toliko, da je vedel, kako se mu je obnašati in s kakimi ljudmi ima opraviti. Uspeh tega opazovanja in študiranja je siporočil Kozo-glavu z naslednjem pismom:
"Blatna Ligojna je premožen klerikalen kraj, kjer lahko spoznaš, da je novodobno krščanstvo steklenica, na kateri je mnogo obetajoča etiketa, v kateri pa nič ni. Krščanstvo velja tu za plašč, pod katerim lahko počenjaš kar hočeš.
Tehant Valentin Cefuta je potujoč vulkan, pred katerim se vse trese, skrivaj pa-šušljajo, da se najbolj drži svetopisemskega nauka: "pusti male k meni," ki ga pa seveda tolmači popolnoma samostojno.
Župan nima nič govoriti, orožniki pa se vedno menjavajo, ker jih župnik neprestano ovaja. Menda neče, da bi kateri toliko časa ostal tu, da bi mogel kaj izvedeti.
Prvi kaplan, gospod Fronc, je melanholik. Vsake družbe se izogiba. Ženske ga ne marajo, ker pri spovedi nič pikantnega ne izprašuje, tehant ga ne mara, ker nič ne agitira in moški ga tudi ne marajo ker niso njegove pridige aktuvalne. V Blatni Ligojni se tožarijo zaradi vsake malenkosti, ta kaplan na pravi, da je slab kristjan, kdo toži zardi žaljenja časti, kajti Kristus je učil, da je razžaljivcem z veseljen^ odpu-
ščati. Nekateri pravijo že, da je kaplan 1 ralec.	^
Drugi kaplan, gospod Matjok, je veS jgl> Pravijo, da je jako inteligenten, meinda, ker ^ enkrat dva meseca na Studencu; tudf je,z^rJtti kaj sveta, bil je namreč že na Dunaju, v . Lipniku. Mož je jako temperamenten ima živo srebro v sebi — in .'tem se z pobratil.	_ _ j0ji
Nadučitelj, ki je ob enem občinski in V ^jL tajnik, je vnet klerikalec, njegova polcivn1 je <v bi rada bila velika dama. Meni je stano^^iF zanq v šoli in zadovoljen sem, ker je v čedno in okroglo dekle, sestra gospe naduhi ^ v ^ Dalje sta tu ,še dva imenitnika: profiW ^ sumu, ki je precej gluh, kar je zanj jako K ^ p, vsaj svoje vesti ne sliši, in pa organist, '^j hant prav pred kratkim spodil iz službe pijanosti, s katerim iz previdnosti nič ne^olol
Kak teden po tem pismu je prejel Tomaža novo poročilo:	j	,
"Kaplan Matjok je ptič, da malo ^^ojj sanec je prve vrste. Zdaj skrbi, da bi de^ jgltJ-j z nezakonskimi otroci — a bavi se sam0 v sosednih fara — a kadar bp umrl, ga b°.ka ju Mohorjeve družbe popisali kot sveti11 ^ že bratovščino v konsumu in si preganja-'1 i0 ir jačo. Prodajalec je bahač. Ko je bil lT1 se je začel hvaliti: Ce bi bil jaz šel k vOJ^,^ tovo postal general, če bi bil stopil v iC'u . -bi bil postal škof; če bi bil postal drevo, t vsa druga drevesa . . . Tedaj parni je	,
in rekel sem mu: Če bi pa bili postali ^pl^ smrdeli do oblakov. Tedaj pa se je tWei ^ i tjok tako smejati, da se je komaj vztfr^^ gvi objel me je in mi ponudil bratovščino. 1 0 ^ _ tem kar se je dalo in kaplan se ga je ta je neprestano vpil: Zivio posilstvo in	,gjj
(Pal.ie prihodnjič-)
i', t-
OCTOBER, 4th, 1920.
"ENAKOPRAVNOST"
stran 8.
DENAR V JUGOSLAVIJO
Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno od. prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo
PAROBIiODNE LISTKE . na vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim
Potnikom
POTOVALNE LISTINE
kot vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi _.„ , ,	JAVNE NOTARSKE
uosie vseh vrst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovoljenja za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Preiemamo aenar na
HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja.
Nemeth State Bank
John Nemeth pr.a.
10 E. 22nd St.	New York, N. Y.
slovanska
delavska
Združ
PODPORNA ZVEZA
«na s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-\	RANA 22. APR. 1919.
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru-
Štv* *	f
V1> »ma nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.
grozdje!!
MOŠT!!
^njenemu občinstvu naznanjamo, da bomo stiskali
GROZDJE
5
K sicer v splošno znanem prostoru pri Jos. Birk, sedaj R., Božeglav.
hočete imeti dobro kapljico, zglasite se na
. 6006 ST. CLAIR AVENUE
dodajali bomo tudi grozdje, za one, ki hočejo stiskati sami.
Prank Somrak & John Smrke
v i Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-eclanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 ^ , ;v°° in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne s01mške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 Vrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko s^mo za smrtnino brez bolnice Podpore.
Celo bolniško podporo plačuj« za dobo 6 mesecov in
°\jco iste za. nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
let	lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—16
do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. d. p. z. posluje po National Fraternal Congress estvici,
^voje obveznosti plačuje redno n točno, čla ^T°Va društva se ustanavljajo z osem ali več novimi m v starosti od 18—55 let.
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-C' v katerem pristopi.
5 S. D. p. z. ima krajevna društva po vseh naprednih Selbinah v Zdr. državah in Canadi.
Po' P° nase^binah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za Jasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika U »a tajnika.
■ ^rostor, preds.
6l20 St. Clair Ave. Cleveland, O.
gadje gnezdo.
Povest iz dni trpljenja in nad.
Soisal Vladimir Levstik
"Hudo je v mestu, mama; rajši bom hlapec pri Joži."
"Ali se nočeš učiti?" je vpraševala Kastelka.
"O pač! Le toži se mi po naši hiši, po gozdu in njivah, po vsem . . . Zjutraj bi kar umrl, ko pogledam skozi okno in ne vidim Sevškega hriba."
"Študiraj; hrib in hiša ne u-ideta. Ko zdelaš gimnazijo, se pomeniva, če boš priden tačas." Pri sebi je dodala: "Dveh gadov ne spraviš pod eno streho; razen če mi ostane moči, da postavim še Janezu dom ..."
Svetlo se je ozrla po dolini, kakor bi izbirala pripraven kraj.
Zdaj je dovolj zemlje za dva gospodarja; Kastelčevo je izmed najlepših veleposestev v dolini. Joža je' letos gotov, Tone ipiše doktorsko nalogo, Janez matu-rira; ž njim se dolgo nista menila o bodočnosti. Vdova čaka počitnic radovedne je ko prejšnje čase.
"Kaj poreče gadje seme?" se vprašuje.	• .,)i>iS&
Zadnje dni imajo dekle križev pot s pripravljanjem fantovske sobe.
"Pomivaš, Jera? Si zofo obrisal, Micon? Polona, kje so za-stori, da te tristo kosmatih!"
Polona je še pri hiši. Gospa ji takrat ni rekla ostati, ali greš-niea se je potulila in1 sama ni šla; ob nedeljah se igrajo dekle ž njenim črvičkom, in Šimen ga ujčka, on že ve zakaj.
Nazadnje pridejo mati pogledat, ali je vse na mestu: knjižna polica, usnjata zofa, s katero je iznenadila Jožo po maturi, tri postelje, slovenska zastava nad Janezovim zglavjem in zemljevid slovenskih dežel, ki ga je sam narisal. Par let že rije gad po zgodovini; kadar govori o Gubcu in Gospisveti, mu tli oko.
"Ali si je premislil? Bo zato še rajši kmetoval?" ugiblje stara.
Nemir jo draži zadnje dni: tolika j čeh čaj o vsi o vojni, zdi se, kakor bi nekdo brusil nož v daljavi. Toda 'Kastelka stresa rame: ne bo je vojne, da bi jih vrag vse skupaj! Prvič, ker niso padli«na glavo; in zlasti, ker bi Tonč in Joža morala iti— Ne boste!
Kolesel stoji zaprežen, mla dim gospodom naproti; vdova komandira po dvorišču, v desni palico, levo uprto v močni bok Jernej ec se preklada na kozlu Takrat — kolesa za ovinkom vrisk razpara julijsko soparico jasen in prešeren, da Kastelka zdajci'nastavi uho: tako vriska le Joža, še on ne vsak dan
In že so tukaj: Galjotov brek s klopicami, na njih študentje z Gajlotovo Jelo in Zino; sosed je dal hčeri v Ljubljano, da ne bi zaostal za vdovo. Sam go spodar je kočijaž; ligec in pra-ma obstaneta kakor vkopana fant za fantom skače na tla: dekleti skrivata rdečico pod svetlima klobukoma.
"Pripeljal sem gade z beleu škama vred; kakor najdeno, tako naloženo!" se muza Galjot in prebira vajeti. "Nu, zbogom vsi skupaj, saj vem, da se vidimo drevi."
Pa goni dalje.
Kastelka podaja sinovom ro ko; lizanje tu ni v navadi. Po 'strani meri Jožo in Janeza; pr j vi rad hodi z Jelo, tega je Zinka I sladko pogledala; modri Tone (ženskih ne mara. Najmajši, rdeč do ušes, ji umakne oko; rad bi se ozrl za vozom, če bi se smelo.
■i "To diši po zaroti," misli Kara stelka, in glasno ponavlja vsem trem: "Pozdravljeni, gadje, — »j pozdravljeni! Vsako leto večji, fA vsako pot močnejši; kakor .tri-
Hje hrastje, kakor tri gore Naj šume hrastje po svoje,
in zalivala, zdaj vedo sami, kaj obrode; ona hoče le gledati, kakor strmi zemlja v klas n&d seboj. In gorko se ji dela od čuv-stva kako se pne most iz minulosti v bodočnost: eden konec je zasidran v njenem životu, drugi v mladem krilu sosedovih deklet.
Popoldansko solnce sije skozi bele zavese v veliki izbi; miza je belo pogrnjena, posoda odne-šena, staro vino diši iz brušenih kelihov, ki jih naliva gospa le najbolj častitim ljudem. Gadje gledajo resno, zakaj trenotja, cadar mati ž njimi vino pije in beseduje, so svečana; in razgovor se vrti o načrtih.
Zdaj boš gospodaril, Joža," pravi Kastelka prvorojencu. — Toda za peč ne sedem, dokler ne pokažeš, kaj znaš; videti hočem, ali si moje krvi."
Kakor veste, mati. Vaše je vse, napravili ste grunt in mene. Ako Bog da, se izkažem pred, vami, samo —" "Ženitev, kaj?" mu vdova pre striže besedo. "Z Jelo se meniš, mari ne?"
"Končala je gospodinjsko šo-o," se ogne sin. "Ce vam je prav, bi letos . . ."
"K letu osorej je zadosti; videti moram, komu dam ključe iz rok."
Joža bi šel najrajši jutri k poroki, toda materi je prezgodaj ; gad povesi glavo in molči.
"Ne boj se, branila ne bom," povzame vdova mehkeje. "Le časa je treba in premiselka: zakon ni vodnjak, da bi skočil vanj na vrat na nos. In ti, Tone?"
Tone se nasmehne. On ima svoje knjige, ima kateder, ki čaka nanj; njegova njiva je
širja od materinih, pšenica, ki naravnost v solnčni pramen pred
tvorjeno kulturo vrhu nevednih,-zaničevanih stotisočev; pravi Slovenec je s ponosem kmet in kmet ostane, dokler hoče živeti. Čas kliče ipionirjev, ki pofieso v zadnjo siromašno krčo, zakaj nihče ne iztrebi naroda, ki bo segal, trdo zaraščen v svoji zem lji, z duhom do, najvišjih zvezd!
To je oporoka vseh naših vodnikov in mučenikov: česar ni zmogel puntarski meč, naj vzame bodočnost z orožjem luči, ki reže spone kakor vosek in melje ječe v solnčni prah. To nalogo si voli Kastelčev Janez.
Vdova posluša in strmi: teman oreh tare najmlajši gad ter lušči jedro, ki ga je ona vedno zraven mislila, odkar gara in kolne po svojem gruntu. Le povedati si ga ni tftegnila; eh, njena sakramentska, s prstjo zalepljena babja glava! — Nosnice ji drgečejo, solza, ena sama, polzi po rjavem licu; neviden blisk gre od matere do sina. Janez je komaj utihnil; v sivem očesu mu vihra kakor trobojnica v pomladnji burji. Iztegnila bi mu roko, stisnila ga na prsi; ali Kastelka se ne dotakne tistih, ki jih ljubi.
Joža in Tone molčita. Oba vesta, da je zavzel mlajši prvA mesto v materinem srcu, toda ne zavidata mu, gorko se jima streže pogled ž njegovim; zakaj gad ostane gad.
"In Zina?" podreza gospa, da razbije mehko tr enot je.
"Zina?" Janez ni več zardel; trdo in resno reče svetopisemske besede: "Le Ono je potrebno, mati; vse drugo pride samo.'
"To je moj gadji strup!" Kako mladosten je namah Kastel-kin glas! Smehljaj ponosa ji presiplje črte, ko dvigne čašo
cunard linija
LADJA "AQU-ITANI A"
odplove 12. oktobra
do HAMBURGA in DANZIG via ANGLIJO
Tretji razred HAIvlBURG ........... $125.00
" DANZIG...............$135.00
In poleg še $5.00 vojnega davka. Zglasite se pri najbližjemu zastopniku CUNARD LINIJE.
Sjl p]
p
i lil
cunard Črta
LADJA "P A NNONIA"
odplove 30. oktobra
proti DUBROVNIKU in TRSTU.
II
O
0 ©
Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka.
Oglasite se pri najbližjemu zastopniku Čunard O parobrodne črte.
jo hoče sejati, žlahtnejša. Če seboj: mu ostane doma le postelja v fantovski sobi pa prostor za bratovo mizo, kadar pride počivat, za drugo se ne meni. Ka-stelčevina mu je dala dovolj, ko ga je izšolaM; zdaj poj de vračat vsemu narodu z obrestmi, reševat slovensko zemljo in nje živi plod, kakor je mati rešila grudo svojih sinov.
Zadovoljno posluša gospa in v njenem trdem pogledu se krešejo luči dekliške sanjarije. Čudno ji prihaja; zaklela bi radi epšega, pa ji ne gre z jezika. In gadje gledajo mokroto v ma-;erinih očeh.
Toda že se je utrnil mehki hip za staro granitno krinko; zdaj se obrača k Janezu, s trdo roko ga trese za rame:
"Pa Benjamin? V časih si hotel kmetovati; kam se obrneš zdaj? Nu, zini besedo!
Janez molči v zadregi; ustnice se premikajo, govoriti ne more.
'V lemenat? Zina bo jokala Pravijo, da se kaniš ti tudi ženiti?" ga draži vdova in vrta vanj z očmi. "Tedaj grunt?"
Janez odkima; in zdajci ji pogleda naravnost v obraz. Čemu ga draži z Zino, ko sam nič ne ve? Prijatelja sta in enih misli; včasih si pišeta kaj, ali ne o ljubezni. Rdeč je do ušes, zakaj srce poje drugo pesem. Nato preskoči: grunt? Jezik se mu razveže, pogled zaiskri.
Premislil si je; ne kmet, učitelj hoče postati. Ali ga pošlje mati dve leti na univerzo, dve leti na potovanje, da vidi narode, kako orjejo njivo duha? Kadar se vrne, bo učitelj kje v pozabljeni vasi; mesiti hoče bodočnost od mladih nog ter vzgajati novo, še neznano pokolenje. Velika vojna se bliža, ki stehta sodbo na peščice: ali nam bo vsem dobro potem, ali huje kdo kdaj. Pa tudi če ne zagrmi, je vseeno. Mi nočemo poginiti, živeti hočemo, nalašč! In kaza lec življenja kaže kvišku, k luči; le tam je bodočnost, le tam svoboda. Na dan z zakopanimi talenti: naš človek mora stopiti enakovreden v kolo razsvetljenih, in ker nas je malo, naj bo
|	CUNARD LINE
Ml«
1	LADJA " S A X O N I A "
■ta	'
I	Odplove 30. oktobra ■j«
H	NARAVNOST DO HAMBURGA

m
1
"Bog živi gadje pleme!"
In čaše zavzene skrivnostni, kakor da steklo ni steklo^ vino ne vino in ljudje ne ljudje; kakor dda poje prastara zemlja pod temelji hiše svojo visoko, svetotajno pesem.
(Dalje prihodnjič)
Hiša. naprodaj!
Z sedmimi lepimi sobami in kopališčem. Pritličje pocT celo hišo z vso perilno pripravo, combination Furnace, izdelane podstrešje, in škril-nata streha, garage za eno mašino, in velik lot v bližini ljudske šole kakor tudi višje šole, cerkve in katoliške šole, ter v lepi in mirni okolici, cena želo nizka; proda se glede odhoda iz Clevelanda. Oglasite se na 695 East 109 cesti, ali telefonajte na Bell Telefon Eddy 1359 J.
in
Uš «}■
=1=
Tretji razred $125.00 in $5.00 vojnega davka.
Zglasite se pri najbližnjemu zastopniku CUNARD LINIJE.
iiBSMBaan
Zelo važno za slovenske trgovce!

I vsak najponižnejši deležen pre-
8 ne bo jim klestila veja; sok' novljenja, da postavimo svojo grude je v njih kakor v pšenici vojsko v uma svetli boj. ,Proč| na polju. Mati jih je okopala z gospodo, ki se zabava-s po-
Vsak trgovec želi vstreči svojim odjemalcem in naši slovenski trgovci se v tem posebno odlikujejo, in vedno postrežejo rojakom najboljše.
Toda ali ipa veste kaj najbolj razveseli in zadovolji odjemalca vašega ? Odgovor!
Stenski koledar
podarjen mu za NOVO LETO. Zatorej, slovenski trgovci, zadnji čas je, da pustite vaše naročilo za koledarje v naši tiskarni. Imamo namreč zelo veliko zalogo nadvse krasnih vzorcev. Oglejte in naročite si jih sedaj, ko je zbirka popolna.
VSI, KI ŽELITE KOLEDARJE PRAVOČASNO, SE ZGLASITE DO SREDE DNE
6« OKTOBRA
našem uradu, 6418 St. Clair
ave,, ali ako vam čas ne do->. pušča, pokličite Princeton 551 in obiskani boste na dom.
Slov. Delavski Dom v Coilinwood, O.
IZVRŠBVALNI ODBOR:
Predsednik: — JOHN IVANČIČ, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDIČ, 12.76 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN. PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANČIČ, FRANK FEN-, DE, JOHN BOHINC, PAUL ČESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.
llllllillMiiniinPlilliilliilllliililiSP^^^i^^
n
H
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"

LOKALNE NOVICE
•— V Cleveland je prišel po
truplo svoje žene J. J. Rothwell iz Albany, N. Y., Njegova žena, ki ga je zapustila pred enim letom, da se posveti gledališki kari j eri, je v soboto v hotelu Pennsylvania zavžila strup. V hotelu je bila registrirana pod imenom Mrs. Gordon. Šele po njeni smrti se je pronašlo, njeno pravo ime. Bila je plesalka in pevka ter je igrala tudi v efevelandskih gledališčih. V njeni sobi so našli številna pisma moža, v katerih po "je prosil, da se vrne k njemu. Policija je našla tudi brzojavko od moža v istem smislu in pa vozni listek do Albany. Njen mož si je prizadeval najti jo, odkar je zapustila, ona pa se je ves čas skrivala pred njim. Toda zadnje čase se je naveličala gledališkega življenja, in se odločila vrniti k možu. Pisala mu je in povedala, kje da je. V soboto zvečer je imala govoriti z možem po telefonu na dolgo razdaljo. Ko se je zvečer vrnila v hotel, je v prašala upravitelja, če jo je nekdo poklical po telefonu. Povedano ji je bilo, da jo je nekdo klical ravno pred 10 minutami. Rekla ni nič. Šla je v svojo sobo. Cez rjekaj minut se zasliši od tamkaj krik. Našli so jo na tleh v nezavesti, in na poti v bolnišnico je že umrla. Včeraj zgodaj zjutraj je mož zppet poklical iz Albamy po telefonu na dolgo razdaljo. Povedali so mu o smrti njegove žena.
— Popravek. V sobotni številki je bilo poročano, da pokoj-
ni Jos. Hosta zapušča ženo in več otrok, kar ne odgovarja resnici. Zapušča le očeta in ma-£er ter 4 brate in 3 sestre.
—	Dva bandita Sta napadla policista Viljema Brinkmana, 3639 W. 39. St., ko se.je vrtičal domov. On pa je imel v žepu revolver in je ustrelil proti njima kar iz žepa. Napadalca sta zbežala v avtomobilu.
—	Farniersko-delavska stranka je poslala na demokratično in republikansko stranko v Cle-velandu poziv, če so njeni kandidat je za kongres pripravljeni posamezno ali skupno debatirati s kandidati republikanske in demokratske stranke. Republikanci in demokratje povabila seveda najbrže ne bodo sprejeli.
—	Enotedensko prizadevanje zdravnikov v Glenville bolnišnici, da rešijo življenje 2Jletne Alme Wilke, 1517 Grovewood ave., ki se je zastrupila vsled slabega zdravja, so se izjalovila. Včeraj je umrla.
KAJ JE Z IMOVINAMI PRI ALIEN PROPERTY CUSTODIAN?
(Nadaljevanj* s 1. strani) ljanstvo, pa naj živijo v Jugoslaviji ali drugje.
Ali Alien Propert Custodian ne povrne imovine nikakemu državljanu te ali one prijateljske države, ako ta država ne dovoli istih vzajemnih pravic ameriškim državljanom . Radi tega, predno Allien Property Custodian povrne imovino vpraviče-nim, mora jugoslovanska vlada onim jugoslovanskim državlja-podpisati reciprocitetno pogodbo z ameriško vlado.
1
o
Q
o
Veselo naznanilo!
To niso nobene igrače. Ostati čez zimo brez pijače. Ta "suhi" so pustili vsaj en trošt

Da prešamo lahko mo,št. Grozdje je lepo zrelo Prešam in prodajam na debelo.
Kupiš lahko en sod ali sto Pri meni mošta dovolj bo. Komur za mošt ni še sila Vzamem tudi naročila Čisto robo garantiram In pri ceni ne odiram. Vsak prejel bo vse ob časi, Če kaj rdbiš, se oglasi.
PRI
LOUIS KNAUS
3916 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Kakor doznava Ameriški Ru-deči Križ, se je diplomat, akcija v tem pogledu zapričela že pred kakimi štirimi meseci, in ni dvo ma, da bo to vprašanje kmalu ugodno rešeno. Ko se to zgodi, tedaj, bo stvar vsakega vpravi-čenca, da dokaže svoje državljanstvo. Ameriška vlada zahteva, da zunanje države izdaje-jo taka spričevala potom kake centralne oblasti, ki naj sestavi edinstveni formular v to svrho. 'Kakor smo obveščeni, je bila tudi jugoslovanska vlada o tem obveščena.
Da se to zahtevo razume, treba pomisliti, da v zmislu St. Germainske mirovne pogodbe i-majo rešidenti Jugoslavije tuje narodnosti pravico, da tekom dveh let po ratifikaciji miru optirajo za državljanstvo kake sedaj še neprijateljske države, v katerem slučaju bi se morali tekom nadaljnih dvanajst mesecev izseliti v zemljo, katere državljanstvo so sprejeli. Tako sedanji rešidenti Jugoslavije nimajo še pravice zahtevati povrnitev svoje imovine od Allien Property Custodian, in radi tega je potrebno, da vpravičenci predložijo dokaz o svojem jugoslovanskem državljanstvu.
Po sklepu zgoraj omenjene reciprocitetne pogodbe, postopanje za iztirjanje imovine bili bi sledeči:
Vpravičeneč oziroma, ako je isti umrl, njegovi pravnj nasledniki morajo predložiti uradu Alien Property Custodian poleg dokaza o svojem državljanstvu prijavo svoje tirjatve (notice of claim) na zapriseženi tiskov-vini v duplikatu, kakor tudi proš njo za izplačilo (application-for allowance). Vsa potrebna dokazila treba priložiti v dokumentarni formi. Dokumenti, izgotovljeni v "inozemstvu, 'morajo biti potrjeni od ameriškega konzula, in dokumenti v tujem jeziku morajo biti sprem-ljeni od potrjenega angleškega prevoda. V prijavi tirjatve (notice of claim) mora vpravičeneč natančno navesti, kaj zahteva.
Kdor hoče izdati polnomoč kaki drugi osebi ali organizaciji, da postopa v tej stvari v njegovem imenu, more to storiti. Na zahtevo more - dobiti potrebne formular je take polnomoči — (power of. attorney) od Alien Property Custodian naravnost formation Service, 1107 Broad-ali potom Foreign Language In-way, New York City.
Način opolnomočenja bo gotovo najbolj pripravljen način za one, ki se nahajajo v starem kraju.
Alien Property Custodian želi rešiti vse te tirjatve potom konzularnih zastopnikov dotič-ne države. Radi tega more vpra vičenec izdati polnomoč tudi direktno na jugoslovanski konzulat.
Ker v večini slučajev teh jugoslovanskih imovin gre za zapuščine oziroma posmrtnine s strani podpornih organizacij, bi bilo umestno, da bi te organizacije že seijlaj stopile v dotiko z jugoslovanskimi kanzulati in ob enem obvestile vpravičence v starem kraju.
Jugoslovanski odsek Foreign Language Information Service, Ameriškega Rudečega Križa je na razpolago za vse nadaljne informacije v tej zadevi.
im ©isi m is* ® isi mm
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam vsem prijateljem in znancem, da sem prevzel od znanega rojako Frank Kpvačiča
RESTAVRACIJO
in prodajalno
MEHKIH PIJAČ
Se priporočam vsem Slovencem v obilen obsk.
(Nadaljevanje iz 1. strani pojavila nepričakovano, toda ne toliko od "pravih Nemcev" ki so se medtem vrnili v dvorano, kot socijalistov in komunistov, ki so zahtevali premembe sedanjega sistema, ki daje monopol nad idejami eni izvoljeni skupini.
SPREJEM V DRUŠTVO "SLOVENIJA" je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembru. $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00.
UPRAVNI ODBOR:
Frank Špelko, predsednik,— 3504 St. Clair Ave.
Louis Tomišč, podpredsednik, 3017 St. Clair Ave.
Josip Grame, tajnik, — 1395 E, 43rd St.
Frank Kočevar, računski tajnik — 1425 E. 39th St.
John Eortuna, blagajnik, — 1401 E. 47th Str.
FRANK DEZMAN, 1336 E. 55th St.
234—39
MBB2S&&BHBMEBBB&
GROZDJE!
MARTIN ULMAN
631 East 113th St.
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v C.levelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
Slovenska grocerija
Eddy 3734—J
234—39
PRIPOROČILO
Prevzel sem dobro poznaijo
SLADŠClCARNO
na 16000 Waterloo Rd. vogal 160. St.
Vedno najboljše' cigfare, cigarete in vsakovrsten tobak; tudi krepilne mehke pijače. Rojakom se toplo priporočam za domačo, postrežbo. '
Frank Dolšak
16000 Waterloo Rd. uiiiiiiiiiiieiiiiiiihiiii
V naši trgovini dobite vedno dobro in sveže blago po zmernih cenah, ter prijazno postrežbo.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
Se vam priporoča
Anton Ostanek
6626 ST. CLAIR AVE.
RAD BI ZVEDEL
za Josipa Spendal, doma iz Brezovce pri Mirni. V Ameriki biva okoli 20 let. V Clevelandu se je nahajal pred 5. leti. On je kamnosek in za njegov naslov želi zvedeti njegov nečak Anton Spendal., ki mu ima sporočati več važnih stvari iz stare domovine. Če kdo ve za njegov naslov, ali če sam čita ta' oglas, se prosi da sporoči Antonu Spendal, 1138 E. GOtli St.
We
American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravfjene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in dpuge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu .družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
OPREMLJENA SOBA za dva
fanta se odda v najem. Zglasite se v upravništvu Enakopravnosti.	232-34
SOBA SE ODDA ZA ENEGA FANTA NA 1191 E. C0TH ST.
233—34
CHARLES BOITZ, krojač
Zastopnik moderne krojaške družbe.
6729 Bonna Ave. Cleveland, O.
Oddaljeni rojaki se lahko o-brnejo name pismenim potom, in jih obiščem.
insBBBMBBSiBaaaaiHssasiiiaBaj n
s	■
l O. S. Princeton 245
Eell Rosedale 6353-W. |
JOS. VOVK
1123 Addison Rd. ■ AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE.
se priporočam.
ilaEeBBSK^SKBBBSSSBBBS^Bg^B
						
lil	ill!!!		p i iillli!!!	11!	illlilillillllLi!	m
PRIJAZNO OBVESTILO.
Vsem našim odjemalcem in drugim novim priseljencem v Gollinwoodu želimo naznaniti, da imamo najboljšo zalogo mok za pecivo. Tukaj navajamo le nekaj cen, ki trajajo samo 14 dni:
GOLDEN GLOW.....$7.40
BIG 5 .............$7.00
ARISTOS..........$7.75
Naša trgovina je dobro preskrb^ Ijena z raznimi grocerijskimi potrebščinami ter z najboljšim svežim in suhim mesom.
Ciljen & Mavsar
15805 WATERLOO RD.
pozor!
Vsem tistim, ki nameravajo kupiti grozdje naznan jam, da se zglasite pri meni kajti preskrbim vam ga lahko kolikor hočete.
Imam tudi več sto izvrstnih sodov od žganja.
ČAS JE TU! KUPITE!
A. W. EMMERICH
16205 St. Clair Ave.
Wood 58
MMUiHiBaimea
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE«
CLEVELAND, OHIO.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zalo&a ur in zlatnine.
Wm.
Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.
Ustavite se pri tej uri /o ■t« na pravem proatoru
SLOVENSKO DEKLE dobi
službo v zobozdravniškem
du. Oglasiti se je na 5393 St. Clair Ave.
TRGOVINA NAPRODAJ!
Trgovina s pohištvom se P1^ da. Obstoja že več let in i mnogo prometa. Ker ne gospodar sam zmagovat^ vseg» dela se je namenil prodati. K ® bi hotel kupi lahko ' tudi ^ skupno s trgovino.	4
Slovenca.
RAD BI DOBIL PRILETN°
žensko, ki ne more več
č delati v
tovarni, da bi pazila na 3 do sle otroke v starosti od 8 do ^ let med časom, ko sera J<"z tovarni. Plača po dogov«^, Katero veseli naj se zg^j 1079 E. 67th St.
Hiše naprodaj-
Hiša 6 sob, vse moderno nrej '
«1 400.
cena samo ?4,200, gotovine ^
Hiša 8 sob za dve družini, vs>e dobnosti, cena $6.300 gotovine ^ Hiša, G sob, furnez, kopališč ^ •lik lot in garaž, cena $5.000, vine $800.	0
Hiša, 10 sob, vse moderno 11 — furnezi, kopališča, gotovine P° govoru.
Oglasite se hitro na 15813 WATERLOO Vogal 160. ceste P«
Krall & Stakicb
"MIK summertime wig rf be here and with lttbjU^, of a vacation trm- ,.re_it aro you goins? ?be Lakoa ifl the mecca lor . ticular and experienced* -elers on business and l"cVjpo trips, The D. & C. Steam«* embody all the«"" ties o f .peed, safety a"",„.1.3, fort, the freedom of tho the cool refreshing lake brt" D. * C. a Service Guaran«
Daily Scrvico May If1,, ]0. tween Detroit and V"'' iv0 Leave 0:00 P. M. A" destination 0:00 A. M; ... he-
Daily Servico April tweon Detroit and Clovc»" e Leave 11:00 P. M- M destination 6:15 A. M.
MACKINAC ISLAND . Servioo Juno 14th to 14th. 3 trips por wocK ' w 14th to July 1st. July . Sept. 14th, fl trips per vfT Between Detroit and Bum™ Use Your Rail Tickets . Send 2c Stamp for Illu»^3 pamphlet and map' °{mVlS< Lakes. Address L. 0. ^
1

LIBERTY bondi no varcevai^ znamke..
Prodajte sedaj. M» v ^
v	gotovini takoj.Simo«> jg
vi	prekupčevalec, soba ^ .f0pi>
nad V|
noxBldg.,, drugo Vzemite vzpejačo. ta cesta in Eucli dave ger Sewing Machine C<>-to do 6. ure zvečer.
ri»
01020101010200020002010100020031010202480100010101000201020101