NOVE 1	p Vsi »vet. 2	S Ver. du6e TTTHTpob. 4	P Karel # 5	T Caharija 6	S Lenart 7	C Janez 8	P Bogomir 9	S Teodor	MBER 16	S Otmar 17	N 23. pob] 18	P Odon Q 10 T Elizabeta 20	S Feliks V. 21	C Dar. Mar. 22	P Cecilija 23	S Klemen
	24	N 24. pob. 25	P Katarina 26	T Silv. © 27	S Virgilij 28	C Gregor 29	P Saturnin 30	S Andrej
10	N 22. pob. © 11	P Martin 12	T Avrelij 13	S Stanislav 14	C Jozafat 16 P Leopold	
V 30 dneh 30 številk
„GLAS NAHODA'
LJUBLJANA — NEBOTIČNIK
St. 176
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ni. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Vojna in svetovno gospodarstvo
Redno zasedanje skupščine v 10 dneh
Otvoritev pomološke razstave
Po 19 letih se je vrnil iz Rusije
Organizacija sadnega izvoza
Izhaja vsak dan
V Ljubljani V cotrtok, dno 24. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto L
¥oina m sveiowfä® gospodarstvo
Sedanje sovražnosti med Italijo in Abe-sinijo so na svetovnih borzah in mednarodnih tržiščih svetovnega prometa znatno razgibale cene. Mednarodni finančni in trgovski svet se je že mesece in mesece Pripravljal na položaje, kamor je dospela današnja svetovna politika.
Velike svetovne zavarovalnice, posebno one v Angliji, so že davno pred izbruhom sedanjih sovražnosti med Italijo in Abesi-nijo znatno povišale in končno sploh odklonile prevzem zavarovanja ladjevja v Sredozemskem morju. Posledica je bila, da se je tok turistov iz Sredozemskega morja usmeril na Kanarske otoke in v severne kraje Evrope. Vozne tarife za blagovni prevoz po morju za Daljni Vzhod in Vzhod-no. .A,friko 80 se avtomatično povišale. Nepričakovane posledice so rodila opozorila ameriške vlade svojim državljanom naj se ne poslužujejo osebnih parnikov držav, ki so v vojnem stanju.
Svetovne borze niso edinstveno reagirale na politične in vojne dogodke. Med tem, ko je bilo razpoloženje v Londonu, New Yorku, Parizu in predvsem v Pamu od časa do časa zelo zaskrbljeno, so nemške borze kazale značilno umerjenost in razpoloženje sigurnosti.
^Najtežje oscilacije so se pokazale na tržiščih posojil, ker se je finančni svet upravičeno bal, da bodo posledice italijanskega vpada v Abesinijo gotovo vplivale na mednarodne denarne in kreditne razmere. Ita-hja se je že pred tedni odločila, da zapleni tuje vrednostne papirje in dobroimetja v inozemstvu in si s tem tako preskrbi potrebno rezervo deviz, da bi s tem odbila vsak napad na lastno nacionalno veljavo. Istočasno je Italija suspendirala tudi dolžnost zlatega kritja.
K vsaki vojni operaciji spada denar, posebno za vojne namene v kolonijah in prekomorskih krajih. Predsednik italijanske vlade je pred kratkim sam izustil številko dve in pol milijarde lir, ki so bile izdane posedaj, nekateri pa trdijo, da so ti stroški preKoračili že 3 milijarde hr. Od 1. julija do 31 avgusta t. 1. so izredni izdatki za Vzhodno Afriko znašali 712 milijonov lir.
Mednarodna blagovna tržišča izkazujejo že nekaj tednov živahno konjunkturno tendenco. Ta se uveljavlja ravno tako pri kovinah (predvsem baker, cink in svinec), kakor pri volni, bombažu in raznih žitaricah. Za ta dvig svetovnih cen je več vzrokov. Naraščajoča zunanjepolitična napetost je povzročila v posameznih državah, da so se preko običajne mere založile s kovinami, sirovinami tekstilne industrije in si ustvarile tudi večje rezerve živil, šele sedaj se je zvedelo, da je Italija že dolgo časa pred izbruhom sedanjih sovražnosti nakopičila ogromne množine danskega ma-in drugih važnih živil. Kljub temu pa ta dvig cen na mednarodnih blagovnih tržiščih še ne pomeni kako posebno vojno hausso. Stara izkušnja uči, da v jesenskih mesecih industrijske države v znatno večji meri kupujejo sirovine in živila zaradi bližnje zimske sezone, ki običajno poživi delavnost posameznih industrij. Poleg tega is treba upoštevati tudi, da so napori v Posameznih državah za odstranitev ne-2aposlenosti gotovo rodili neke uspehe in 5ja ti uspehi vplivajo tudi na mednarodna blagovna tržišča. Narodni gospodarji, pred-vsem raziskovalci konjunkturnega valovanja mednarodnih tržišč, poudarjajo, da se ze kažejo znaki gospodarskega poživljenja I, vseh evropskih in tudi nekaterih izven-evropskih državah. Razumljivo je, da je zaradi take pospešene živahnosti na polju proizvodnje povpraševanje po sirovinah čedalje večje.
P°®le^ica povišanega prometa na mednarodnih blagovnih tržiščih ni samo dvignila cene, pač pa je znatno zmanjšala tudi Prekomerno velike zaloge sirovin. časi, ko so dragocene proizvode požigali in uniče-pub. da bi s tem tržišča razbremenili, so
a j brže- za daljšo dobo^ prešli, v preko-
orskih pokrajinah se že delj časa opaža tendenca k povečanju m razširitvi proiz-v°dnje.
Kako daleč je ta razvoj, nam najboljše kažejo tržišča za staro železo in stare kocine, ki zaznamujejo presenetljivo hausso. ^ Ameriki so cene za kovine in železo Znatno poskočile. Najvažnejši odjemalci so: “Uponska, Italija in Nemčija. Te tri drža-*.e očividno uporabljajo staro železo kot lrovino za vojno industrijo.
. Zanimivo je in pomembno za svetovna rzišča tudi dejstvo, da kupujejo italijan-, j odjemalci kovin na svetovnem trgu mgo izključno proti takojšnjemu plačilu. v splošnem je nesigurnost svetovnopolitič-
Odmmi	eksisosela
Položaj le asi, ozračje motno
Razgovori v Rimu se nadaBiuiešo sporazuma — Skepsa drugod
ttaliia upa, da ho le prišlo do
Glede na dosedanji potek zunanjepolitične debate v spodnji zbornici je pričakovati, da se bo razprava zaključila že nocoj. Pravijo, da so se o tem sporazumeli šefi posameznih parlamentarnih frakcij na željo delavske opozicije, ki je zahtevala, da se pred razpustom parlamenta izpelje še diskusija o problemu nezaposlenosti. O tem vprašanju bo parlament razpravljal v četrtek.
Na današnji seji spodnje zbornice bo govoril ministrski predsednik Baldu in, ki bo med drugim navedel razloge, zakaj je kralju predlagal, da za enkrat še ne razpusti spodnje zbornice in ne razpiše novih volitev. Zunanje-politična debato bo, kakor kaže, zaključil minister Eden.
stališie laburistov
Včeraj popoldne je zasedala tudi spodnja zbornica in je podal na „jej zunanje-politični ekspoze lord Londondcrrv. Zastopnik laburistične opozicije Sneli je izjavil, da bodo Iabn-risii v zunanje-političnem pogledu podpirali vlado le tako dolgo, dokler se bo zavzemala za kolektivno varnost. Odklonili pa bodo vsako pomoč za njene načrte za ponovno oborožitev.
Odmevi doma
London, 23. oktobra, n. Govor zunanjega ministra Hoara je napravil vtis, kakor da je angleška vlada nekoliko vznemirjena glede na sedanji položaj. V tem smislu se tolmači njegova izjava, da nihče ne želi seči po orožju in da se ves svet nadeja, da bi bila vsaka druga rešitev mnogo boljša.
Listi pripisujejo snočnjemu govoru angleške-ga zunanjega ministra velik pomen. Predvsem iiaglasajo dva momenta: 1. Apel Italiji za prekinitev vojne proti Abesiniji i„ 2 izjavo da \ elika Britanija ne bo započela nikake izolirane akcije in da se ne bo poslužila vojaških sankcij. Nezadovoljna so le delavska in liberalna glasila.
Konservativni listi pa odobravajo in pozdravljajo govor zunanjega ministra. »Daily Telegraph« posebno poveličuje mirovni apel Mussoliniju, vendar takoj pripoznava, da bržkone ne bo mnogo zalegel. Italijani se ne bodo odzvali, preden ne izvojujejo kake odločilne zmage.
Prvi vtisi v tujini
Pariz. 23. oktobra, r. Prvi vtis Hoareovega govora v Parizu je bil povoljen. Politični krogi so posebno zadovoljni, ker je iskreno in jasno podal svoje stališče o mednarodno-politični situaciji. Tudi ženevski diplomatski krogi so zadovoljni s Hoareovim govorom.
Razgovori v Rimu
Včeraj je angleški poslanik v Rimu Driim-moiiđ poselil državnega tajnika v ministrstvu za zunanje zadeve Suvicha. O vsebini njunega razgovora ni bil še izdan nikak komunike.
Itatiia upa
Pariz, 23. oktobra. Havas poroča iz Rima. da tamošnji politični krogi ne jemljejo besed sira
Hoara o zvestobi napram DN in o njegovih metodah preveč tragično. Smatrajo, da so bile te besede namenjene v prvi vrsti angleški javnosti radi bližnjih volitev. Dejstvo pa, da je sir Hoare vnovič priznal Italiji njeno pravico do razširitve, dopušča po mnenju rimskih krogov upanje, da bo angleška vlada izvedla pogajanja na taki podlagi, da jih bo mogla Italija sprejeti.
»Jlessagero« priobčuje poročilo svojega londonskega dopisnika, ki pravi med drugim, da je govor zunanjega ministra Hoara še poglobil ublažitev, ki je nastala po izjavi ministrskega predsednika Baidwina in poslanika Drtimnion-da. Čeprav Hoare v svojem govoru ni mogel povedati nekaj novega, pravi dopisnik, je vendar udaril po kriku fanatičnih pristašev DN, pa tudi po nasprotnikih DN.
Nobene izpremembe
»Popolo di Roma« objavlja poročilo iz Pariza, ki pravi, da smatrajo tamošnji politični krogi pohvale, ki jih je izrekel zunan ji minister Hoare v svojem snočnjem govoru ministru Edenu za dokaz, da v angleški politiki ni nastopila nobena izpremeinba in da se je treba vprašati, na kaj opirajo upe v takšno izpremembo posamezne stranke.
Turinska »Štampa« pravi, da je Tloarova izjava vplivala pomirljivo in da je razčistila po-
ložaj. Zdaj je treba, pravi list dalje, popraviti ozračje, da bo mogoče utreti pot mirne rešitve. Potrebno bi bilo samo še to, da neki angleški krogi prenehajo hvaliti vojni bes barbarov.
„Oboroženi tnir“
Berlin, 23. oktobra. AA. Današnji listi poročajo obširno o snočnjem govoru sira Samuela Hoareja. »Völkischer Beobachter« pravi, da se zdaj Velika Britanija nadeja, da bo po zadnjem uspehu uradne diplomacije v Londonu, Parizu in Rimu, ki je položaj znatno olajšal, mogoče pospešiti sporazum, tako da ga bo lahko sprejelo DN, abesinski cesar in Italija. Navzlic temu pa vztraja Velika Britanija pri gospodarskih sankcijah. Te sankcije ho Velika Britanija poostrila do skrajnih mej, če do 1. novembra ne bo nobenega sporazuma. Tudi govori voditelja delavske stranke majorja Atleeja in izjava konservativnega lorda Wintcrtona potrjujeta, da želi angleška vlada doseči oboroženi mir. V tem svojem prizadevanju ji druge stranke ne delajo nobenih ovir, kakor kaže.
»Frankfurter Zeitung« pravi, da bi bilo po mnenju angleške parlamentarne opozicije i.i angleškega javnega mnenja potrebno, da DN izda take ukrepe, ki bi na mah preprečili nadaljnje prelitje krvi. Taki ukreni bi bili mogoči s takojšnjo blokado Italije in z zatvoritvijo Sueškega prekopa in Rdečega morja.
Pred novimi hoji na iusni fronti?
300.000 Abesincev, 140.000 Italijanov
Italijanska ofenziva na jugu Poročila, ki smo jih po raznih virih objavili, pravijo, da so Italijani v pokrajini Ogaden na jugu na črti Ual-Ual—Gerlognbi napredovali do reke Uebi-Šebelt pri kraju Skelavie. Njih fronta na jugu se zdaj razteza od Ual-Uala do Dola
London, 23. okt. n. Agencija Reuter poroča: Po vesteh iz Addis-Abebe in Asmare je vladal včeraj na severni kakor na južni fronti relativen mir. Italijani so izvršili samo nekaj izvidni-ških poletov, Abesinei pa so na obeli frontah
Zmaga vlade na Danskem
Porast pri levici ira desnici
Kopenhagen. 23. oktobra, p. Na Danskem so bile včeraj, kakor smo že sporočili, parlamentarne volitve. Konservativci so pridobili več mandatov na račun liberalcev in levičarjev. ^ olitve so pokazale, da izgubavaj» demokratski
nih razmer privedla do tega, da se plačilni roki krajšajo in da se čim več kupčij sklepa proti kontantnemu plačilu. Gospodarske sankcije bodo ta način plačil še rigo-roznejše sprovajale.
V splošnem pa se svetovna trgovina tudi po izbruhu sovražnosti v Abesiniji razvija v znamenju mh-’t in reda. O kakih panikah in sličnih pojavih ne more biti govora, ^a-oge na sirovinah v prekomorskih drža-ho ^111 fiv®*;ovmh lukah so tako ogromne, na današnji tržni položaj dovoljuje tudi še znatno večji odliv, kakor je bil dosedanji.
prekornOTskih krajih so se producenti oddahnili m pričakujejo, da se bodo kupčije v bodoče še bolj poživele, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na vse svetovno gospodarstvo.
elementi tla in se volile! vedno bolj orijentiraj» na desno in levo. Sedanja vlada je dosegla znaten uspeh. Vladna koalicija bo v zbornici razpolagala z 81 glasovi, medtem ko jih odpade na vso opozicijo 66. Doslej je imela koalicija v zbornici 76, opozicija pa 72. poslancev.
Volitve so potekle v popolnem miru in redu. Skupno je bilo oddanih 1.646.128 glasov, pri poslednjih volitvah 1,547.082. Po službenih podatkih, ki pa še niso končno revidirani iri potrjeni, so rezultati naslednji (t. številka pomeni dobljene glasove, 2. mandate, 3. mandate pri poslednjih volitvah): Soc. demokrati 759.068, 68, 62; kmetska levica 292.085. 28, 34: konservativci 293.358, 26, 27; demokrati 151.527, 4, 14: ljudska stranka 52.736, 3, 0; desničarska državna stranka 41.190. 4, 4; komunisti 27.140, 2, 2: narodni socialisti 16.217, 0, 0; šlezviška stranka 12.618, 1. 1.
Vremenska napoved
Dunaj: Nestanovitno, pretežno oblačno vreme.
napadli nekaj italijanskih sprednjih straž. Italijani so se na obeh bojiščih zavarovali proti napadom s strani s tem, da so si razširili fronti. Kakor vse kaže. bodo skušali v kratkem pričeti z . ivo ofenzivo.
Novi dovozi orožja
V Desiju se še vedno zbira velika abesinska vojska. Sodeč po tem, da je ta glavna abesinska vojna baza 250 km daleč od severne fronte, so vojaški Strokovnjaki mnenja, da bodo Abe-sinci Italijane, mislili prodreti v gore, kjer bi jim onemogočili vsako zvezo z zaledjem in jih nato premagali. V Abesinijo je prispelo tudi včeraj zelo mnogo orožja in streliva, vendar vojnega materijala abesinski vojski še vedno primanjkuje.
Pogajanja za sporazum med Anglijo in Italijo. ki naj bi ga plačala Abesiniia z velikimi teritorialnimi koncesijami, so n.' ravila v Addis-Abebi mučen vtis. Poročevalec agencije je izvedel, da se Francozi pogajajo z abesinskimi zastopniki garancijah, ki naj bi jih dali Abe-sinci, da ne Lo bombardirana železniška proga Addis-A beba—Džibuti.
Pred ncwo fs tlio?
Abesinska južna vojska, ki ji poveljuje ras Desta. je dobila nalog, da po vsaki ceni drži Gorahaje. Iz tega sklepajo, da bo na južnem bojišču kmalu prišlo do velike bitke, in sicer na odseku med Gorahajo in Džidžigo. Mislijo, da bo bitka silno ogorčena. Nastopilo bo okoli 360.000 Abesincev. proti 140.003 Italijanov. Go-rahajske postojanke so izredno važne, ker obvladajo celo vrsto cest, ki se odtod cepijo v notranjost države.
Abesinski general Nasilni je prosil cesarja, da mu dovoli sodelovanje v tej odločilni bitki na južnem bojišču.
Nomške vesti
DNB poroča; Po poročilih s severnega bojišča prihajajo v Makalo neprestano begunci iz krajev, ki so jih zasedli Italijani, žene in otroci teh beguncev beže v hribe, moški pa se vračajo v vrste abesinske vojske. Vrnili so se tudi mnogi abesinski vojaki, ki so nedavno tega prestopili z rasom Gukčom k Italijanom.
Z uradne abesinske strani javljajo, da te dni ni bilo nobene večje bitke ne na severnem ne na južnem bojišču. Na obeh bojiščih so Italijani izvedli mestoma nekaj nasilnih izvidov in podobne manjše pokrete. Nasprotne vesti tujih listov niso točne.
Novi transporti
Napoli, 23. oktobra. AA. Včeraj je odpotovalo v Vzhodno Afriko preko 4000 vojakov. V petek odpluje z dvema parnikoma nadaljnih 4000.
Redno zasedanje skupščine čez
10 dfflB Volitev stalnih odborov — Zagotovitev *** delazmomosti v skupščini
Politični utrinki
Narodni delovni klub
»Jutarnji list» poroča, da se je pojavila v parlamentarnem življenju nova činjenica, ki bo mogoče koristila vladi, to je nova parlamentarna formacija, ki je bila ustvarjena v torek v Narodni skupščini. To formacijo sestavljajo raznovrstne pokrajinske skupine narodnih poslancev, ki so se zlile v enoto pod imenom »Narodni delovni klub«. V klub je vstopilo 35 narodnih poslancev. V ta klub so vstopili (kakor smo že poročali na drugem mestu) tudi slovenski narodni poslanci, ki pripadajo skupini bivšega ljubljanskega bana g. dr. Marušiča. Ta novi narodni delovni klub ne spada v fašistične skupine, ki so se zbrale okrog Jevtiča in Milana Božiča. Ta klub sploh nima edinstvene politične baze, pač pa se lahko smatra samo kot združenje raznih pokrajinskih skupin, ki čuvajo v samem klubu svoje individualnosti in so se združile iz čisto tehničnih parlamentarnih razlogov. Mogoče je, da bo ta grupa pritegnila še neke druge elemente iz obstoječih skupščinskih formacij, ki niso povsem soglasne s fašističnimi tendencami teh skupin. Ta klub bo verjetno postal zatočišče tudi onih poedincev v skupščini, ki se še niso opredelili po formiranih političnih skupinah.
Predavanje predsednika „Zbora“ dr. Ljcliča
V dvorani hotela »Metropol« je imel v torek zvečer bivši pravosodni minister in predsednik narodnega gibanja »Zbor« dr. Dimitrije Ljotić predavanje o aktualnih političnih vprašanjih. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Navzočni so bili pristaši vseh strank, v veliki večini pa bojevniki obeh kril.
Pred predavanjem je na kratko predstavil predavatelja poslušalcem sklicatelj Ture Šturm in ga toplo pozdravil.
Nato je takoj začel dr. Ljotić s svojim predavanjem o ciljih in o programu njegovega gibanja. Uvodoma je poudaril, da živimo v času velike svetovne revolucije, ki pretvarja ves sedanji svet. Razmere so se od leta 1914. temeljito izpremenile, zato pa tudi ni mogoče več uporabljati metod, ki so vladale takrat. Nato je podal nekaj drastičnih primerov o teh izpremembah. Anglija je bila pred vojno edina velesila v Evropi, ki ni poznala splošne vojaške dolžnosti. Leta 1914 pa jo je uvedla, da brani svetost mednarodnih pogodb, ki jih je proglasila Nemčija za krpo papirja. Na velikanskem shodu v Hyde parku je Lloyd George nazorno dokazal Angležu, kako je nemško stališče zanj usodno. Potegnil je iz žepa angleški bankovec, ki bi mogel postati prav tako samo krpa papirja, če bi obveljalo nemško stališče. In da to ne obvelja, je angleški narod bil za splošno vojaško dolžnost in je šel v vojno. Leta 1931. pa je angleška vlada razvrednotila ta isti angleški bankovec in noben Anglež se ni temu uprl,-temveč vsi so smatrali to za naravno. Tako popolna izprememba v mišljenju ljudi je nastala.
Enako silno izpremembo v mišljenju vidimo povsod drugod. Združene države Severne Amerike so bile od nekdaj klasična dežela gospodarskega liberalizma in vsak je služil sebi denar, kakor je znal in vedel. Država se v te posle ni mešala. V noči od 1. na 2. avgusta 1930 pa je Roosevelt nakrat napravil temu gospodarskemu liberalizmu konec in začel je z načrtnim gospodarstvom. In nihče se ni upiral. Svet se je izpremenil.
Gospodarski liberalizem se je izkazal kot nemogoč in država mora posegali v gospodarsko življenje. Posegati pa ne sme na slepo, temveč mora postopati po natančno določenem načrtu in zato smo mi, je dejal predavatelj, za načrtno gospodarstvo.
Pri nas pa tega načrtnega gospodarstva ni, ker pri nas vlada čista politika. Pri najboljši volji sicer ne more razumeti, v čem da naj ta čista politika obstoji, kajti kako je mogoče iz politike izločiti gospodarska, socialna, kulturna in druga vprašanja. Čista politika bi bila mogoča samo tedaj, če bi šlo zato, da kdo pride na vlado in da se na vladi obdrži. Ampak to ni politika, to so le osebne ambicije. Predavatelj je precej ostro nastopil proti tej čisti politiki in ko je začel pripovedovati, kako je bila	'■ ~ “ 'Tc - :	’•
r":*»	''■'■--v i ii	-..Ki L«l: 'S .1 ',i
da je postalo v dvorani precej živahno.
Nato je govori! dr. Ijjotič o važnosti stanovske politike, ker so stanovi oni, ki vzdržujejo državo. Stanovi bi tudi edino mogli ustvariti dober parlament. Zbor je proti sedanjemu liberalno - demokratičnemu parlamentarizmu, pač pa za pravi parlament. Ta dc-1 njegovih izvajanj so poslušalci sprejeli s posebnim odobravanjem in ni niogoče zanikati, da je tu navedel dr. Ljotić mnogo, zelo upoštevanja vrednih argumentov. Koncem svojega nad dve in pol uri trajajočega predavania je omenil dr. Ljotić '	> č ' :	' r
’1 __	•. (i *». r. .. v.»i « « . \ si
bili Hrvati tisti, ki so na podlagi naše trinajst-stoletne zgodovine zasnovali jugoslovansko idejo, in ki so sedaj po komaj 17 letih skupnega žit ja	/jd
Obširneje je govoril (ir. Ljotić tudi o nujnosti samouprav, ki pa ne bodo dosežene, dokler vlada sedanji parlamentarizem, šele ko ho zavladalo načrtno gospodarstvo, ko se bo začela stanovska politika, bodo tudi samouprave postale resnica.
Izvajanja dr. Ljotića so nagradili poslušalci z glasnim in navdušenim odobravanjem.
Dopust dijakom-bojevnikom
Beograd, 23. oktobra. AA. Z odlokom predsednika ministrskega sveta je dovoljen dopust vsem dijakom-bojevnikom dijaških čet iz leta 1914. do 1915., ki so v državni službi in ki bi radi sodelovali na kongresu dijakov-bojevnikov, ki bo 16. novembra v Skoplju in kjer bodo pri tej priliki na svečan način odkrili spomenik.
Beograd, 23. okt. b. Čez 10 dni se bo predvidoma sestala Narodna skupščina na redno zasedanje. Zaradi tega se narodni poslanci, ki so še vedno zbrani večinoma v Beogradu, zanimajo za delo in čakajo na sklicanje prihodnjega zasedanja. Po obvestilih, ki smo jih dobili, bo skupščina po definitivnem konstituiranju, ko se bodo izvolili stalni odbori, vzela v pretres vse zakonske predloge, ki so ji predloženi. Prav tako se pričakuje, da bodo naslednje dni prišli na skupščino tudi oni predlogi, ki so bili že sprejeti v ministrskem svetu. Za proučavanje vseh zakonskih predlogov bo skupščina izvolila posebne odbore, ki‘ bodo te zakone proučili, nakar bodo predloženi plenumu narodne skupščine. Tudi sam proračunski zakon za naslednje proračunsko leto 1936-37 bo prišel pravočasno pred skupščino. Kar se tiče izvolitve stalnih skupščinskih odborov, verifikacijskega, finančnega, administrativnega in odbora za
prošnje in pritožbe, se opaža, da so vsi klubi, ki so glasovali pri zadnjih volitvah za sedanjega predsednika g. Čiriča, delajo sedaj na to, da se sporazumejo ob tej priliki za skupne liste. S tem mislijo opozicijski klubi parlamentu izraziti svoje zaupanje in začeti z delom, pričakujoč, da se politično šele naknadno opredelijo. Pri vseh klubih prevladuje mišljenje, da se mora parlament najprej usposobiti za aktivno delo. Iz tega razloga so nastala razna vrenja med poslanskimi skupinami, ki gredo v tej smeri, da se zagotovi delazmožnost v parlamentu.
Seja kluba JRZ
Beograd, 23. oktobra, b. Tudi danes popoldne so imeli člani odbora novega kluba JRZ sejo, ki ji je predsedoval predsednik Bragiša Cvetkovič. Na tej seji so se razgovor j ali o bodočem skupščinskem delu in skupnem nastopu.
Pripravfia/o se novi zakoni
Beograd, 23. oktobra. V pravosodnem ministrstvu v zadnjem času intenzivno izdelujejo mnoge zakonske predloge. Več komisij že dalj časa na izdelavi zakonskih načrtov.
Dodelavanje trgovskega zakona je pri koncu. Doslej sta popolnoma izdelana prvi del tega zakona, ki govori o trgovcih, in drugi del, ki govori o trgovskih družbah. Tretji del, o trgovskih obveznostih, je odložen na pozneje, ko bo gotovo dokončno besedilo načrta civilnega zakonika, ker se ima ta del trgovskega zakonika urediti sporazumno z določbami civilnega zakonika.
Tudi menični in čekovni zakon je dodelan. Kakor znano, se imata ta dva zakona izdelati v skladu z znanimi ženevskimi konvencijami o menici in čeku, ki jim je tendenca, da se menično in čekovno pravo izenači po vsem svetu. Pripomniti velja, da je naša država ena izmed prvih na svetu, ki začenja spravljati svoje nacionalno pozitivno pravo v sklad s temi mednarodnimi konvencijami.
Posebne komisije obdelujejo tudi zakon-
Papeški mamil in italijanski poslanik pri predsedniku vlade
Beograd, 23. okt. b. Predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu papeškega nuncija na našem dvoru nadškofa Msgr. dr. Pei-legrinettija. Dopoldne pa je sprejel tudi italijanskega poslanika na našem dvoru grofa Violo.
Češkoslovaški poslanik v Južni Srbili
Beograd, 23. okt. b. G. Girsa, poslanik češkoslovaške republike na našem dvoru, je odpotoval na krajši izlet po Južni Srbiji, z namenom, da bi študiral srbske starine, ki so velike umetniške vrednosti. G. Girsa se bo mudil delj časa v Skoplju, Ohridu in drugih mestih, ki so polna naših izkopanin in starih umetnin.
Timišvarski Srbi na Oplencu
Beograd, 23. oktobra. AA. Dne 9. novembra prispe na Oplenac skupina temišvar-skih Srbov. Vodil jih bo dr. Nikolič, glavni tajnik Srbske banke v Romuniji. Teh romarjev iz Romunije bo kakih 200.
Službeni položaji v območju pravosodnega ministrstva
Beograd, 23. oktobra. Pravosodni minister je odredil, da se v bodoče v vsem resoru pravosodnega ministrstva pripuščajo na vsa mesta samo diplomirani pravniki, izvzemši mesta, ki zahtevajo drugačno strokovno izobrazbo, nepravniško, kakor n. pr. računsko, teološko itd. To je sklenjeno zato, ker leži pri pravosodnem ministrstvu že zdaj več ko 600 prošenj diplomiranih pravnikov za službe. Da bi se ti pravniki kolikor je le mogoče v večjem številu zaposlili, pridejo v bodoče na vsa mesta samo oni, počenši z dnevničarji pa do sodnikov.
Dalje je pravosodni minister odredil, da se v bodoče na mesta sodnih režiserjev postavijo samo tisti, ki so absolvirali trgovsko akademijo ali šole. ki so njej enakovredne. Ta sklep je diktirala sedanja potreba. zlasti pa neprijetni pojavi, ki so se pripetili v nekaterih sodnih računovodstvih
v preteklosti.	. . ,
Z odlokom pravosodnega ^ ministra _ _so predsedniki apelacijskih sodišč pooblaščeni, da postavljajo na svojem^ področju, odpuščajo in vpokojajo zvaničmke, dnevni-čarje in služitelje. Ta odlok je izdan v svr-ho pravilnejše uprave na sodiščih m zaradi razbremenitve pravosodnega ministrstva.
Vprašanje cen
Beograd, 23. oktobra. AA. Danes dopoldne se je v notranjem ministrstvu vršila anketa prizadetih ministrstev, ki je bila posve-
ski predlog o trgovskem pomorskem pravu. Ta pravna panoga doslej ni bila prav nič urejena v naši državi. Spome zadeve so razpravljali pred našimi sodišči po tujih zakonih in po običajnem pravu. Na potrebo izdelave takega zakona so že zdavnaj mislili in je danes postala že neobhodna.
Načrt civilnega zakonika so izdelali že pred daljšim časom in ga razposlali sodnikom in korporacijam v presojo. Ko prispo odgovori s pripombami, se bo začeia dokončna redakcija tega velevažnega zakona, ki je neobhodno potreben za pravilen razvoj našega narodnega življenja.
Z odlokom pravosodnega ministra dr. Miškulina je imenovana komisija sedmih sodnikov, znanih veščakov v teh zadevah, ki ima nalogo izdelati in dokončno redigirati sodniški zakon. Ta komisija ima izdelati zakonski načrt glede na to, da stopi 3. oktobra 1936 v veljavo ustavna določba o stalnosti in nepremestljivosti sodnikov, in glede na dejansko potrebo in na potrebe sedanjega časa za ureditev našega sodni-štva in pravosodja sploh.
čena vprašanju cenam živil. Na anketi so sodelovali zastopniki ministrstva za trgovino in industrijo, prometnega ministrstva, ministrstva financ, kmetijskega ministrstva, socialne politike in narodnega zdravja, zastopniki beograjskega mesta in Pri-zada. Predsedoval je načelnik oddelka javne varnosti g. Ljubi Savljevič. Na današnjem sestanku so proučili podatke, ki vplivajo na cene živil. Sklenili so zbrati točne podatke o cenah živil v lanskem letu, da bi mogli na tej podlagi sprejeti potrebne sklepe.
Opozorila za uvoznike italijanskega blaga
Beograd, 23. oktobra. Glede na to, da se obveznosti za uvoz italijanskega blaga zadnje čase izvršujejo v nesorazmerno majhnih zneskih, poziva Narodna banka vse zainteresirane uvoznike, da izvrše plačilo zapadlih obveznosti za uvoz italijanskega bla-ga na načine, predpisane s pogodbo o ure-ditvi plačilnega prometa z Italijo in s sklepi finančnega ministra. Vsak poskus izplačila obveznosti za uvoz italijanskega blaga na nedovoljene načine, bo najstrože kaznovan po določbah odredb o kazenskih sankcijah. Narodna banka obenem opozarja vse zainteresirane stranke, da je plačilo obveznosti za uvoz italijanskega blaga s privatnimi kompenzacijami v višini SOVo vrednosti fakture ukrep začasnega značaja. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije.)
Hmeii
Žalec, đne 23. oktobra. Uradno poročilo tržnega nadzornika: Povpraševanje inozemskih komisijonarjev za tre-tjevrstno in drugovrstno blago je, kakor kaže, najmanj tako živahno kakor minuli teden, vendar je razpoloženje za boljše kvalitete nekoliko mirnejše in so hmeljarji, v kolikor še imajo blago —- bržčas neupravičeno — bolj nestrpni v ponudbi kakor bi bilo treba. Tretje-vrsto blago se je plačevalo po Din 17'—, za slabi drugovrstni hmelj so ponujali po Din 22-- do 23-—. Kakor vsi znaki kažejo, predvsem živahnejše povpraševanje po slabših kvalitetah, je splošno mirnejše razpoloženje bolj umetna stvar kakor naravni pojav. Bolj mirno razpoloženje, ki se je stvorilo začetkom tedna in ki se je hotelo izraziti v nekolikšni popustitvi cene, so takoj izkoristili razni prekupčevalci in od trgovine odslovljeni tekači, da so z vso vnemo pokrenili vmesno trgovino, živahno iskanje in tekanje po Žalcu. Govori se, da je mirnejše razpoloženje, predvsem za boljše kvalitete, povzročil svoječasni nakup prvovrstnega blaga po nekem inozemskem trgovcu po ceni od Din 23-— do 25'—. To svoječasno poceni kupljeno blago, ki se nahaja še deloma v skladišču v Žalcu, se lahko ponudi v inozemstvo po razmeroma nizki ceni in povzroča zaradi tega to blago mirnejše sedanje razpoloženje v boljših kvalitetah. Zastopnik inozemske trgovine pa izjavlja, da bo takoj, že v nekaj dneh, izvršenih nekaj novih nakupov in večjih kupčij, ko dospe denar iz Nemčije.
Bosi so se že začeli f ,
Havas poroča: Po še ne potrjenih vesteh so čete rasa Deste trčile na italijanske čete in se je bitka že začela.
Cesarjev namestnik
Addis-Abeba, 23. oktobra. AA. Te dni se vrne abesinski prestolonaslednik v prestolnico, da prevzame cesarsko namestništvo za dobo, ko bo cesar Halle Selasi na fronti.
Komunike št. 26
Rim, 23. oktobra. Agencija Stefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando priobčuje tale 26. komunike:
General de Beno sporoča, da na eritrejskem in somalijskem bojišču ni bilo nika-kih pomembnejših dogodkov. Prebivalstvo zapadne planote in zapadne nižine se še zmerom predaja. Naše letalstvo nadaljuje izvidniške polete nad reko Takazo v pokrajini Ambelagiji in Danakilu. V zasedenem ozemlju poteka življenje popolnoma normalno. Neobhodna potrebna dela za organiziranje dobro napredujejo.
London, 23. oktobra, n. Uredništva listov in agencije se pritožujejo zaradi poznosti brzojavk, ki jim jih pošiljajo posebni dopisniki z italijansko-abesinske fronte. Vzrok zakasnitve je italijanska cenzura; preden dobi takšna brzojavka dovoljenje za odpravo, mine pet do šest dni.
Rim, 23. oktobra. Agencija Stefani poroča: V italijanskih pristaniščih nadaljujejo z ukrcanjem čet za Vzhodno Afriko.
V Suezu sta trčili dve ladji
London, 23. oktobra, n. Iz Port-Saida poročajo, da sta snoči pred vhodom v Sueški prekop trčili druga ob drugo neka sedem tisoetonska britanska ladja in italijanska ladja »Belvedere«. Obe ladji sta se nekoliko poškodovali, vendar sta lahko takoj nadaljevali svojo vožnjo.
Riekett v Džibutiju
Rim, 23. oktobra. Agencija Stefani poroča iz Džibutija: Znani industrijec Riekett se je odpeljal iz Debendada v Džibuti. Z njim je skupina specialistov za petrolejsko vrtanje in strojni materijal. Zdi se. da je Riekett na Cliffordov nasvet spričo sedanjega položaja sklenil takoj začeti iskanje petroleja, da bi postavil italijansko vlado preil gotovo dejstvo.
Francoske finance
Pariz, 23. oktobra, r. Ministrski predsedn'^ Lava! je včeraj na seji zborničnega finančnega J odbora poda! ekspoze o aktualnih vprašanjih francoske finančne politike. Pouhartl je, da je
vrana ž'bđredtiamij ki jih je izdala na osnovi izrednih pooblastil, dosegla okrog 11 milijard 1 prihrankov. Zaradi tega bo mogoče ostvarit' proračunsko ravnotežje. S poso di se imajo ' bodoče kriti samo zares izredni, neperiodičtr izdatki. Vlada bo mogoče v kratkem znižala davčna bremena, ako se bodo zmanjšale potrebe državne obrambe.
Pariz, 23. oktobra, r. Seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik republike Le-briin, je trajala od 11. do 13. ure.
Starhemberg in Fey
Dunaj, 23. oktobra, u. šefi Heimwehra v posameznih avstrijskih deželah so imeli včeraj na Dunaju sestanek, na katerem fe knez Starhemberg ponovno zagovarjal sklep vlade, da se ustanovi za vso Avstrijo enotna milica. Konferenca je ta sklep vlade soglasno odobrila. Položaj Feya kot seta dunajskega Heimwehra ostane nespremenjen. Politični krogi zatrjujejo, da bo Starhemberg še ta teden imel poseben sestanek s Feyem in njegovimi pristaši, na katerem se ima doseči sporazum o bodoči politični orientaciji Heimwehrovcev.
Napetost na Balinam Vzhodu
Pariz, 23. oktobra, r. Iz Moskve poročajo, da je sovjetski tisk zelo razburjen zaradi politike šefa delegacije mandžurske države, po rodu Japonca. Na konferenci zastopnikov Mandžokua in Mongolije je namreč šef delegacije, Kanki po imenu, ko ni mogel pridobiti mongolskih delegatov na svojo stran, zagrozil, da bodo japonsko-mandžm'-ske čete same uredile to vprašanje.
Položaj na skrajnem vzhodu je še zmerom napet. Zdi se, da žele Japonci po vsaki ceni utrditi svojo nadmoč nad Mongolijo. Japonski list »Niši« je posvetil enega izmed svojih zadnjih uvodnikov napetosti Japonsko in Sovjeti. List misli, da utfff jjj0 pogosti incidenti na meji med Map-in sovjetsko Rusijo skaliti od noša J e med obema državama.
Prevratni poskus na FiHP»r»fh
Newyork, 23. oktobra. AA. L* Manille po-•očajo, da so tamkaj prijeli enpga, izmed rrvakov ekstremne stranke nupinskm na-rionalistov, takozvanih sandalistov, ki se e te dni vrnil iz Japonske. Oblasti so pre-pričane, da je ta prvak sandalistov pnprav-jal nov prevrat na Filipinih. Kakor je znalo, so sandalisti maja meseca priredili h® Filipinih vstajo. V borbah proti vstašem 3 padlo tedaj nad 100 oseb, ranjenih pa Je bilo več tisoč oseb.
Aljehin: Euwe — 6:3
Amsterdam, 23. oktobra. AA. Deveta partija med Aljehinom in Emveom se je za-kij učila z novo Aljehinovo	se
ie po 40 potezi udal. Po te] paitiji je bil stanje naslednje: Aljehin 5, Euwe 2, dve partiji pa sta bili remis.
Kakor smo že poročali, je umrl angleški politik Arthur Henderson, dolgoletni vodja delavske stranke na Angleškem in predsednik razorožitvene konference, ki je na vsej črti propadla. Umrl je leti star.
Vesti 8» Italije
Notranje posojilo, petodstotna renta
Finančna sredstva za sedanjo vojno v Abe-siniji hoče italijanska vlada kriti med drugim tudi z notranjim posojilom, takozvano petodstotno rento. Emisijski kurz znaša 95, to se pravi da vplača podpisnik po 95 lir, za vsakih 100 lir nominale podpisanega posojila. Obresti po pet od sto se za dobo do 31. de-cemna t. 1. odbijejo in poračunajo z emisij-
sebnosl Up et od stot n ega^ i^en tnega ' d* ^ T da je imetnikom prejšnjega takoimenovinegt odkupnega posojila »Redimibde«, ki se obrestuje po 3T>0%, dana možnost, da to državno posojilo konvertirajo v novo, više obrestovano rentno posojilo. Tudi v tem primeru ostane emisijski kurz 95, ki se poravna na ta način, da se substituira ali zamenja vsakih 80 lir nominale odkupnega posojila za 100 L nominale novega rentnega posojila in doplača razliko 15 lir v gotovini; Tudi je dovoljeno plačevanje v obrokih pri zneskih, ki presegajo 100 lir. Plačevanje je razdeljeno na tri obroke, in sicer 35 L ob podpisu, nadaljnih 25 L v sledečih 4 mesecih in ostanek 25 L v še
nadaljnih 4 mesecih. Če gre za doplačilo razlike pri konverziji odkupnega posojila, se razlika 15 L ravno tako lahko plača v obrokih: “> L ob podpisu, fi L v nadaljnih 4 mesecih in jstanek v še nadaljnih 4 mesecih. Vlada ra-una na največjo udeležbo vseh ljudskih slo-,ev pri podpisovanju novega posojila. Kot prvi p Posojilo podpisal Mussolini v imenu lista 1 opolo d’ Italia« potom Italijanske hranilnice nesek pol milijona lir.
‘pred tribunala
Predvčerajšnjim je bilo na goriškem tribu-alu več kazenskih razprav, ponajveč radi raznih tihotapstev. Padlo je nekaj obsodb, nekaj obtožencev pa je bilo oproščenih. Josip Mravlje iz cerkljanske okolice je bil obsojen na 350 lir globe, ker je kupil in kadil tihotapske cigarete. Manja Kofol tudi odnekod blizu Cerknega doma, je dobila globe 900 lir, ker je iz Jugoslavije tihotapila- cigarete »Drava«. Za prenašanje moke in sladkorja črez mejo sta dobili Neža Zajc in Ana Mlakar iz Cerknega znatno manjšo kazen — vsaka po 50 lir, kar se tiče obtožbe samolastnega prehoda preko meje, pa sta bili obe oproščeni radi pomanjkanja dokazov. Na 900 lir denarne kazni so bili obsojeni Josip Saksida, Josip Mlečnik in Josip Cotič, ker so lovili na tujem lovišču s prepovedanimi sredstvi. Najhujše je bil sojen Miha Pavšič iz Plavi, ker je vzel Karlu Merviču srebrno uro z zlato verižico, dobil je 8 mesecev strogega zapora in 800 lir denarne kazni. Najbolje sta na sodišču opravila zakonska Miha in Marija Medveš s kobaridskega, obtožena, da sta v svoji gostilni prodajala žganje, tihotapskega izvora ter visokoodstotne alkoholne pijače brez predpisanega posebnega dovoljenja. Na sodišču se jc izkazalo, da sta plačala vse predpisane takse in da sta točila le dovoljene alkoholne pijače ter sta bila oproščena, ker nista ničesar zakrivila. Ovadba Proti njima j« bila neosnovana.
*
Nezgoda pri žični železnici. V Grahovem v Baški dolini je bil delavec Ivan Humar zaposlen pr; jle).;j italijanski tvrdki, in sicer je ime! opravek pri žični železnici. Nesreča je hotela, da se je jeklena vrv žične železnice nenadoma utrgala in da je konec utrgane žice pri tem hudo oplazil Humarja po prsnem košu m mu povzročil hude notranje poškodbe.
Četrtek 24. oktobra.
LJUBLJANA: 12.00 Klavirske solistične točke na ploščah — 12-45 vreme, poročita — t3 00 pas, obvestila — 18.15 Nekaj besed k večernemu prenosu žaloigre »Kralj Edip« iz drame — 13.25 operne fantazije na ploščah 14.00 vreme, borza — 18.00 Komis jazz igra za ples — 18.40 slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00 čas, vreme, poročila, spored, ob-vestila — 19.30 nacionalna ura — 20.00 Sohpo-kles: Kralja Edip - tragedija — 21.30 reproducirani koncert — 22.00 čas, vreme, poročila, sPored — 22.15 koncert Radijskega orkestra.
čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Offvorftev ^omološke razstave
Ljubljana, 23. oktobra.
Davi ob 10. je bila v paviljonu M na velesejmu otvorjeha ta velevažna razstava sadja brez vseh ceremonij. Predsednik razstavnega odbora viš. inšpektor g. Gombač je pozdravil župana g. dr. Ravniharja ter poudarjal, kako mestna občina ob vsaki priliki podpira podružnico SVD in je tudi za prireditev te razstave, ki je pomenljiva za narodno gospodarstvo vse banovine, žrtvovala znatno vsoto. Razstavo jo podprla tudi banska uprava ter sta gg. ban in podban pokazala svoje zanimanje zanjo že s tem, da sta pismeno opravičila svojo odsoinost in poslala svojega zastopnika, načelnika kme-jiskega odseka banske uprave g. inž. Zidanška k otvoritvi. Končno se je govornik zahvalil še vsem strokovnjakom, ki so določili sorte jabolk in pomagali pri prireditvi. Razstava gre odtod v Ilok v Sre n, kjer bo sadje iz vse države ocenjeno in določen izbor za vso Jugoslavijo. Ko je orisal namen razstave, je zlasti poudarial, da pri nas šele kakih 15 let delamo za sadjarstvo smotreno po načrtu. Že v tem kratkem času smo dosegli ogromne uspehe, saj smo pr«j prodajali v inozemstvo na leto le po 10 do 15 vagonov, sedaj pa našega sadja gre v inozemstvo že po več tisoč vagonov in . zanj prideio težki milijoni v banovino, ki so v teh težkih časili najizdatnejša opora našemu kmetu. Prej smo sadili nešteto sort. ki jiti niti sami nismo poznali, a šeie sadni izbor, ki določa le nekaj najboljših in najlepše uspevaiočih vrst, je inozemskim kupcem odprl vrata v naše kraje.
Rksportiramo že v Nemčijo in v Češkoslovaško, a tudi v Švico in celo v Holandijo, ki ima sama dovolj sadja. Ko je govornik zaklical trikrat .Živio!“ kralju Petru II., je proglasil razstavo za otvorjeno.
Pod vodstvom članov razstavnega odbora in drugih strokovnjakov, ki smo jih imenovali že včeraj, so si razstavo ogledali udeleženci v vseh podrobnostih. Navzoč je bil seveda ves odbor ljubljanske podružnice SVD, ki je razstavo priredila, razen niih pa tudi predsednik Kmetijske družbe g. Detela, a iz Št. Jurja je prihitel znani strokovnjak s tamošnje Kmetijske šole g. Vardjan.
Kakor rečeno, so na razstavi zastopani skoraj vsi srezi Slovenije z najrazličnejšimi tujimi in domačimi sortami jabolk, vmes je pa tudi nekaj hrušk. Jabolk samih je nad 100 sort, ki so vse obeležene s pravilnimi poinološkimi imeni in z vsemi potrebnimi podatki. Težko je razumljivo. zakaj na razstavi pogrešamo nekaj srezov, vendar so sfeski ekonomi imeli za zbiranje sadja časa le nekaj dni. Z ogorčenjem so pa vsi udeleženci pri otvoritvi ugotovili, da na razstavi manjka na sadju najbogatejši ptujski srez, zlasti je pa zbudilo največie začudenje poročilo. da so tamošnii sadjarski magnatje zahtevali. nai sresko načelstvo za razstavo namenjena jabolka plača. Poslati je bilo treba po 5 jabolk vsake sorte!
Ker bo razstava odprla samo še jutri v četrtek, pazite, da jo ne zamudite.
Po 19 letih te še wnil is Rutiie
Maribor, 23. oktobra.
V ponedeljek zvečer so avstrijski obmejni organi izročili našim oblastem nekega moškega, ki je izjavil, da je rojen v Jugoslaviji in da hoče domov. Zaslišali so ga, pri čemer se je izkazalo, da se piše Fran Švare in je star okoli 60 let, rojen pa nekje pri Ptuju, kjer ima posestvo. Po poklicu je mesar.
Franc Švare se je po 19 letih vrnil iz r^Sjni. kraj, katerega je zapustil leta 1914. Tedaj je moral na fronto v Galicijo. kjer so ga Rusi kmalu ujeli Zanimivo je, da je od Moskve do št. lija prehodil peš. V začetku svetovne vojne je bil poklican v 87. pešpolk v Celju. V Karpatih je bil leta 1916. ranjen in ujet. Rusi so ga odvedli v Berdičev v vojaško bolnišnico. Ko je ozdravil, so ga poslali v neko vojaško taborišče, kjer je ostal pet mesecev. Odtod
je pa moral v Sibirijo, kjer je prebil pet let. Po revoluciji v Rusiji in po meščanski vojni je dospel na črno morje, potem se je pa napotil v Moskvo, kjer je delal v raznih tovarnah. Hrepenenje po rojstni grudi ga ni zapustilo, želel si je domov, toda ruske oblasti mu za povratek niso dale dovoljenja. Zato se je odločil, da pobegne. 5. maja 1.1. je odšel peš iz Moskve. Po velikih naporih je pripešačil do meje, prehodil Poljsko in češkoslovaško in dospel naposled v Avstrijo.
19. let je živel v Rusiji, ne da bi zvedel, kako je z domačimi. Ne ve, ali mu žena še živi, ali se je zopet poročila, in če sploh še kdo živi od njegovih svojcev. Vrača se v rojstni kraj, kjer je preživel svojo mladost, ne ve pa, če ga bo doma kdo spoznal.
Orožniki so švarca izročili mariborski policiji, ki mu je takoj dala dovoljenje za odhod v rojstno vas.
S kmUm smeha
i
i
SzčRe Szakall Otto WaSlisisrg irnst Veretees Tffeesr S-flalrssay 530 ^aliK Sressart SCar! f-guszar Puf?y
V sijajni burki
4V2 mušketirji
Mri premiera ¥ klm S!p§I
Oševaren požar sredi Maribora
Suoči okoli 21. ure je nanadoina pričelo goreti dvoriščno poslopje trgovca Kovača v Jez-darski ulici 5.
V neki shrambi se je vnelo seno izvoščka Konrada Pukla. Požar je uničil ostrešje stavbe in je bila velika nevarnost, da se razširi ogenj na sosedna poslopja. Mariborski gasilci, ki so bili obveščeni o požaru, so bili v 5 minutah na mestu in so ogenj omejili. Zaradi požara so najbolj prizadete revne delavske družine, ki stanujejo v tem poslopju in bodo morale po vsej priliki zapustiti poškodovana stanovanja. Mimo tega so družine utrpele tudi občutno škodo na pohištvu, ki -so ga morale znositi ob naj-hujšem nalivu na dvorišče.
Kmalu po požaru se je javil na policiji izvo-šček Konrad Pukl in izpovedal, da je sam podtaknit ogenj. Sosedje so prijavili policiji, da se je Pukl nameraval tik pred požarom obesiti, vendar so mu nakano preprečili. Izvoščka Pukla, ki se mu je očividno zmešalo, eo obdržali v policijskih zaporih.
Kakšne filme bomo mdeii ® kratkem
O lepem filmu »Angel aerodroma«, ki ga predvaja z velikim uspehom kino Union, prinašamo na drugem mestu daljše poročilo. Kino »Sloga« predvaja danes zadnji dan film »Materina žrtev« (Slikarjeva ljubezen) s prekrasnim, pestrim in bogatim dopolnilnim sporedom. Najprej vidite lep, nov zvočni tednik, v katerem so nam pred-oc®ni manevri naše hrabre vojske, nato sledi zabavna črtana šaloigra s priljubljeno »Micky miško« in končno še športne senzacije ali lov za športnimi rekordi. — öamo se danes se predvaja ta program, od jutri naprej pa je na sporedu burka »4 */ä mušketirji«. Ta film, v katerem igra kar 6 velikih, popularnih komikov kot Szöke Szakall, Otto Wallburg, Tibor Halmay, Ernest Verebes, Felix Bressart in Karl Huszar Puffy, bo vzbudil ogromno smeha.
To je ena najboljših filmskih komedij, kar jih je sedaj po svetu na razpolago. V Berlinu, Dunaju, Gradcu in drugod je bilo smeha, da je kar odmevalo po dvoranah. Film je bil tedne in tedne na sporedu. Nadejamo se, da bo tudi v Ljubljani film publiki zelo ugajal in da bo pri njem našla istotako nepozabno zabavo.
Kino Union pripravlja za jutri premiero velikega alpinskega filma »Izgubljeni sin« z Luisom Trenkerjem v glavni vlogi. Film je krasna in slikovita visoka pesem narave, visokih planin in ljubezni do domovine. Za Ljubljano bo »Izgubljeni sin« senzacija na katero čaka občinstvo že zelo željno.
Ptuj
Ponarejen kovanec. Predkratkim je neki luk. trgovec plačal ua kolodvoru prevoznino in dal med drugim denarjem tudi 10 dinarski novec, ki je bil zelo dobro ponarejen. Trgovec se ne spominja, kje ga je dobil.
Zavraten napad. Ko se je 32 letni lovski čuvaj Šegula Anton iz Dornave vračal zvečer iz gostilne Ratej v Dornavi proti domu, ga je nekdo napadel iz zasede ter sunil z nožem v desno stran prsi. Šegula je imel še toliko moči, da se je splazil do bližnje hiše, kjer so ga zasilno obvezali in ga odnesli domov. Domači so takoj poslali po ptujski rešilni avto, da ga je nato prepeljat v bolnišnico.
Nesreče. Zajšek Tereziji, 36 letni ženi posestnika iz Apač, je pri prenašanju padla ua desno nogo čistilnica za žito in ji zmečkala prste na desni nogi. — Potočnik Marija, žena čevljarja iz Ptuja, pa se je pri kopanju krompirja nekoliko zbodla v prst desne noge in se inficirala s tetanusovim bacilom. Prepeljati so jo morali v bolnišnico.
Krani
šah v Kranju. Pripravljalni odbor za novi šahovski klub bo pod predsedstvom g. dr. Megušarja priredil za vse kranjske šahiste v nedeljo 27. t. m. veliko šahovsko prireditev, na katero so vabljeni vsi prijatelji šaha iz Kranja in okolice. Prireditev bo v hotelu »Jelen , kjer se bo poleg šahovskega predavanja vršila tudi velika simultanka priznanega šahista Šorlija. Prijave za simultanko se bodo sprejemale pred pričetkom. Vsi zmagovalci na simultanko bodo prejeli praktična darila. Začetek ob 16.
Nogomet. V nedeljo 20. t. m. je rezerva S. K. Korotana v prijateljski tekmi premagala prvo moštvo Svobode iz Tržiča z rezultatom 11:0. Rezerva je to pot zaigrala tehnično in dala lepo kombinatorno igro, katere plod je bil nekaj lepih golov, kakršne redko kdaj vidiš pri prvem moštvu.
Kino v Narodnem domu bo predvajal v petek in soboto ob pol 21. uri ter v nedeljo ob 16., 18. in pol 21. uri film »Frankenstein«.
Metlika
Čebelarska podružnica Metlika, čebelarji metliškega sreza so se sestali zaradi poživitve podružnice. Na tem sestanku so spoznali, kako potrebna je podružnica. Večina čebelarjev ima po manjše število panjev in je posamezniku nemogoče, nabaviti si trčalnico, prešo in druge drage čebelarske potrebščino. Najbolj žalostno pa
KINO UNION
TELEFON ŠTEV. 22-21
Samo Se danes ob 16., 19M5 in 21T5 uri
Shirley Temple,
malo čudo šmerikanskega filma kot
Angel aerodroma
Film poln ginljivosti in prisrčnega veselja
Rezervirajte vstopnice od 11. do 12-30 in od 15. ure dalje
I
Pride! Luis Trenker:
Izgubiieni sin!
je bilo slišati, kako propada čebelarstvo, ker ni v kraju večjega matičnjaka, ki bi nudil čebelarjem matice. — Da si ta veja kmetijstva vsaj malo opomore, je odbor sklenil, da si še letos nabavi trčalnico, prešo za vosek in društveni matičnjak. Zaprošeno je tudi že za finančno pomoč in tako upamo, da bo drugo leto podružnica nudila svojim članom ugodnosti, ki jih do sedaj ni mogla. Letna članarina je 35 Din. Želja članov je, da pristopijo k podružnici vsi, ki so posestniki čebel v metliškem srezu. čim več nas bo, tem uspešnejše bo naše delo za razvoj čebelarstva v metliškem srezu.
Dobrava ob Krki
Ro dveh letih nesreč je letošnje leto minulo brez poplav, tako da smo že vse jesenske pridelke srečno spravili v shrambe, osobito veliko je bilo ajde in koruze. Zadnja leta ajde in koruze sploh ni biio, ker jo je voda odnesla, ter trdno upamo, da nam bo oblast pomagala ter dala regulirati Krko, ki pri nas napravlja radi njene krive vijuge že pri majhnem deževju poplavo in uniči na mah vso setev. Regulacija Krke bi tudi gmotno podprla naše revno ljudstvo. Upali smo, da bomo jeseni kaj zaslužili pri povišanju ceste pri Hrovaškem brodu, a so tudi to delo ustavili. Tudi vinske kaplje letos ne bo malo, čeprav je bila pozeba. Letos nam vinogradi obetajo izvrstno in močno vino, posebno dobro odgojeni vinogradi. V naši sredi imamo tudi slovitega konjerejca g. Baniča Antona iz Drame, ki je pri zadnjih konjskih dirkah v Ljubljani potolkel s svojo kobilo »Bedro« vse ljubljanske »upe« in »klase« in odnesel prva mesta in darila. Čestitamo mu!
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
24.	okt. četrtek: Kralj Edip, Kameniti gost Red četrtek.
25.	okt. petek: zaprto.
26.	okt. sobota: Frak ali od krojača do ministra. Izven. Znižane dramske cene.
27.	okt. nedelja: ob 15. uri Direktor Čampa. Izven. Znižane dramske cene.
Ob 20. uri: Tuje dete. Izven. Znižane dramske cene.
OPERA
Začetek ob 20. uri
24.	okt. četrtek: Zaprto (generalka).
25.	okt. petek: Mam zelle Nitouche. Premijera. Izven.
26.	okt. sobota: Faust. Izven. Znižane operne cene.
27.	nedelja: ob 15. uri Boccacio. Izven. Globoko znižane operne cene.
Ob 20. uri: Mam zelle Nitouche. Izven.
V južnoafriškem mestu Port Elizabeth imajo farmo za kače, kjer goje te živali in jim pobirajo strup, katerega uporabljajo v zdravilstvu. Slika kaže črnca, ki nese kače v laboratorij, kjer jim bodo odvzeli strup. Črnec je zaščiten le z visokimi dokolenkami in usnjenimi rokavicami.
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval dr. Rajko Ložar, kustos Narodnega muzeja v Ljubljani, o Narodni galeriji v Ljubljani.
X Dvatisočletnico rimskega pesnika Horatija je počastila »Mala knjižnica« tiskarne Merkur v Ljubljani s posebnim, pesniku posvečenim zvezkom, ki ga je uredil pod naslovom Q. Ho-ratius Flaccus, izbor iz satir in pisem, profesor Anton Sovre, znani poznavalec antične kulture. V knjižici je zbral razen svojih predvsem prevode pokojnega gimnazijskega ravnatelja A. Škerlja, upoštevajoč satire, pisma in pesmL Zlasti veliko vrednost dajeta zvezku temeljiti uvod in komentar. Čedno opremljena knjižica stane v nadrobni prodaji Din 12'— in se dobi v vseh knjigarnah. Naročnike na »Mjilo knjižnico« sprejema tiskarna Merkur. Naročniki dobe zbirko po znižani ceni — deset zvezkov za Din 80-—. Šolam daje založba znižano ceno tudi pri skupnih naročilih po deset in več izvodov istega zvezka.
X Velik porast zaposlenih in zavarovanih delavcev. V mesecu avgustu je bilo zavarovanih v vsej državi 586.688 delavcev in nameščencev, in sicer 430.982 moških in 155.706 žensk. Glede na julij je število zavarovanih ih zaposlenih delavcev v državi poraslo za 10.115. Glede na av-aust lanskega leta je pa število naraslo za 27 tisoč 740.
X Dediče iščejo. V Lukavcu (tovarna), srez Tuzla, je umrl 2. julija 1928 Orovac ali Orovec Matija, rojen v Raštoku, srez Brezna na Mad-jarskein. Njegovi zakoniti dediči ali sorodniki naj se javijo Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Pat moti čeva 59-1.
X Dne 9. in 10. novembra bodo obrambni dnevi po vsej Dravski banovini v korist za-mejnih bratov. Naj ne bo vasi. ki ne bi v teh dneh napravila svoje dolžnosti! Vsi na delo z geslom: »Zamejnim bratom!«
Šlfteer smelial
i 4'kmužketirii
H Jylri ^ kinu Slogi!
X Odlikovanje dr. Egona Stareta. Predsednik češkoslovaške republike, priznavajoč zasluge predsednika Jugoslovansko-češkoslovaške Lige v Ljubljani, podpredsednika Saveza JC Lig v Beogradu g. dr. Egona Stareta in njegovo delo za poglobitev eeškoslovaško-jugoslovanskih stikov, je dr. Staretu podelil red Belega Leva lil. stopnje za državljanske zasluge. Čestitamo!
X Monumenta artis slovenicae. — Akademska založba sporoča, da oktobrski sešitek še ni natisnjen, ker je tiskarni pošla zaloga papirja. Brž ko dospe naročen papir, izide 11. (Crngrob) hkratu s 13 sešitkom (Latinski rokopisi), ki bo zaključil prvo knjigo tega dela.
X Natečaj. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani razpisuje osnutek za ovitek »Planinskega Vestnika. Nagrada za spejeti osnutek znaša Din 500-—. Osnutki morajo biti poslani na pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4 najkasneje do 1. decembra 1935.
X Fonarjeve matere v Bačah ni več. Včeraj je dospela v Ljubljano vest, da je v Bačah na Koroškem umrla v starosti 78 let posestnica Müller Terezija, p. d. Fonarjeva mati. Že leta 1900 je zgubila moža Valentina, vrlega koroškega slovenskega narodnjaka, tako da je na posestvu sama s trdim delom morala skrbeti za številno družino. Saj je immo 11 otrok, od katerih jih še šest živi. Dva sinova je pustila študirati in je sin Tone Müller znani delavni in neutrudljivi blagajnik Kluba Koroških Slovencev — višji kontrolor pri direkciji državnih železnic v Ljubljani — drugi sin Alojz Müller pa je starešina .finančne kontrole v Boh. Bistrici. Tretji sin Valentin je prevzel domačijo in si poiskal družico iz znane narodne hiše Rau-ter v Mostah, obč. Brdo v Ziljski dolini, a mu je žena pred leti umrla. Fonarjeva hiša je bila in je še danes v Bačah zavedna slovenska hiša in je pokojnica vzgojila vse otroke v strogo nacionalnem duhu. Saj je sin Tone Müller ob prevratu 1. 1918. kot jugoslovanski oficir in koroški dobrovoljec sodeloval pri zasedbi Koroške in kasneje 1. 1920. bil komandant vojaškega odseka pri Ribnici ob Vrbskem jezeru. Po 1. 1900., ko je pokojnica izgubila moža in ostala sama z majhnimi otroci, je Fonarjeva hiša trikrat pogorela, tako da je morala trikrat na novo postaviti domačijo. Kako je bila pokojnica priljubljena, nam priča dejstvo, da so se stalno v Fonarjevi hiši oglašali ob nedeljskih izletiti slovenski uradniki, ki so bili pred vojno nastavljeni pri železniški direkciji v Beljaku, velikokrat pa ie napravil pri Fonarjevih obisk pisatelj in bivši župnik pri Mariji na Žili Fran Ksaver Meško. Ob pogrebu Fonarjeve matere na pokopališču v Bačah se zavedamo koroški Slovenci, da smo z njo izgubili zopet eno tistih dobrih požrtvovalnih in nacionalnih mater, kakršnih bi posebno v sedanji dobi nujno potrebovali. Bog daj pokojnici večni mir, sorodstvu pa izražamo koroški Slovenci naše iskreno sožalje.	Dr. F. .T.
X Predsednica ameriškega kongresa v Dubrovniku. V Dubrovnik je dospela ga. Black Isling, ki je bila izvoljena leta 1932. za predsednico ameriškega kongresa. Zmagala je proti trem kandidatom. Spremlja jo sestra Broker, ki je vzgojiteljica v nekem zasebnem zavodu in pride vsako leto z gojenkami na izlet v Evropo. Topol je prišla v Jugoslavijo z 10 gojenkami.
X Za judenhurško grobnico slovenskih vojakov so darovali doslej Din 6.977'50.
X Poklicni tihotapci v Zagrebu. V Zagrebu in okolici cvete tihotapstvo kakor še nikoli doslej. Oblasti tihotapcem nikakor ne morejo priti do živega, ker so dobro organizirani v čete. Mesto in okolico imajo razdeljeno v raionb. Med njimi vlada disciplina in velika solidarnost. Vsakega nelojalnega konkurenta tihotapci strogo kaznujejo. Med tiliolapci pa niso morda samo reveži, temveč premožnejši ljudje iz zagrebške okolice, ki dajejo svoj denar na razpolago
svojim agentom, ki kupčujejo zanje. V Zagreb se vtihotapi na primer vsako leto okoli 50.000 kilogramov mesa. Država je seveda prikrajšana za stotisoče na trošarinah, carinah itd. Vina vtihotapijo v Zagreb leto okoli 10.000 hi. Občina je s tem oškodovana za okoli 1,500.000 Din, banovina pa 1,000.000 Din. Žganja pa vtihotapijo okoli 500 hi letno.
X Pametna policijska naredba. Upravnik zagrebške policije je izdal naredbo, ki prepoveduje vsem vozilom, posebno pa motociklistom in avtomobilistom, trobenje s hupo, zvoncem itd. od 23. ure do 6. ure zjutraj. Vozniki smejo odslej v tem času dajati znamenja le s svetlobnimi signali. Na ovinkih morajo voziti z najmanjšo hitrostjo. Pešci smejo prekoračiti ceste le na prehodnih mestih in križiščih, ki so v ta namen urejena. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani z denarno kaznijo od 10 do 500 Din ali z zaporom od 1 do 10 dni.
Kino Sloga
Ljubljanski Dvor Tel?"2730
E$anes neprekheno zaelsupispatf
oh 16., 19-15 in 21-15 film izredne lepote, najglobljih plemenitih čustev
{Slikarjeva Sjubezen)
Film, ki bo slehernega ganil do solz! Sšika iežho preizkušene, vse žiivujoče, irpeče, macere!
iajnovejši zvočni tednik in črtana ša9o-igra s priljubljeno »Micky m.šku« Dodatek: Senzacije filmske kamere in lov za rekordi!
X Nenavadna službena ponudba. V Markovič selu so pred dnevi kmetje opazili neznanega moškega vrhu visokega vaškega cerkvenega zvonika. Ko so ga pozvali, naj pride z zvonika, se jim je neznanec smejal, češ recite popu, naj me vzame v službo. Ce tega ne stori, bom skočil z zvonika in on me bo imel na vesti. Fantje so o tem takoj obvestili župnika, ki je naposled pristal, da bo neznanca vzel za slugo. Kmetje so bili kar navdušeni za fanta, ki si je znal na tak nenavaden način priskrbeti službo, katero je več mesecev zaman iskal.
X Škoda po potresu v Banja Luki. Iz Banja Luke poročajo o precejšnji škodi po zadnjem potresnem sunku. V okolici so popokali zidovi več kmetskih hiš. V Barlovcib je precej poškodovana rim. katoliška cerkev.
X Zasliševanje Andrije Parlaja. Včeraj smo poročali o ljubavni tragediji v Zagrebu, katere žrtev je bila Dragica Mlinarič. Pekovski pomočnik Parlaj jo je ustrelil v veži trgovske šole v ulici Kraljice Marije. Na kliniki so Parlaja že zaslišali. Izjavil je, da je Dragico ustrelil, ker jo je imel nadvse rad in ker je vedel, da ne bo nikoli njegova žena. Hotel si je nato še sam končati življenje in prosi boga, naj bi se ga čimpreje usmilil in ga rešil vseh muk. Ustreljeno Dragico so včeraj pokopali na Mi-rogoju ob spremstvu vseh njenih številnih prijateljic in občinstva. Parlajevo stanje se je čez noč zboljšalo in zdravniki še niso izgubili upanja, da bo ostal pri življenju.
X Zločin nezakonske matere. V Mijaševeih pri Srem. Mitroviči eo orožniki zvedeli, da je 19 let stara Jovanka Bogičević rodila nezakonsko dete, katerega oče je bil neki 20 letni mladenič. Vsa vas je vedela, da je dekle porodilo, deteta pa ni bilo nikjer. Orožniki so mladenko prijeli. Priznala jim je naposled, da je otroka po porodu zadavila in ga pokopala na vrtu. Povedala je tudi, da sta se imela s fantom štiri leta rada. Obetal ji je, da jo bo vzel za ženo, ker pa tega ni storil, je otroka po porodu umorila.
Liubliana
DNEVNA PRATIKA
Četrtek, 24. oktobra. Katoličani: Rafael, nadangel. Pravoslavni: 11. oktobra, Filip, ap.
DEŽURNE LEKARNE V LJUBLJANI Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
*	Prirodoslovno društvo priredi kot svojo tretjo prireditev ogled Instituta za tehnično mehaniko in za preizkavo materiala v poslopju Tehniške fakultete (pritličje). Namen tega ogleda je spoznavanje aparatov in preiskovalnih metod, o čemer bo govoril šef instituta, g. univ. prof. dr. ing. A. Kral. Institut, ki s svojini strokovnim delom bdi nad varnostjo javnih naprav, kakor so mostovi, tračnice, pa tudi nad uporabnostjo stavbnega materiala, je gotovo vreden vse pozornosti. Zato vabimo člane in prijatelje društva. Vodstvo bo v soboto 26. t. m. zvečer ob 18. uri. Vstopnine ni.
*	Abonente reda Četrtek opozarjamo na predstavo »Kralja Edipa« in »Kamenitega gosta«, ki se vprizorita za njihov abonma v četrte.k 24. t. m. Izven ljubljanske radio-poslušalce pa še prav posebno na to, da se bo oddajal »Kralj Edip«, po radiu.
*	Dve mladi nadarjeni siii, ki se pripravljata za operni poklic, bosta nastopili v sobotni izvedbi opere »Faust«. Vlogo Margarete poje Fratnikova, Siebla pa Igličeva. Sobotna predstava »Fausta:: je izven in veljajo znižane operne cene.
*	Razstava slikarja-invalida Kleina ostane zaradi številnega obiska še par dni odprla v zelenem salonu Kazine.
*	Prebivalce ob avtobusni progi Tržič-Kranj-Ljubljana in Kamnik-Ljubljana, ki potujejo zvečer k predstavi v Narodno gledališče in se po predstavi zopet vrnejo, imajo ua podlagi izkaznice, ki jo dobijo pri avtobusnem prevozniku, 50% popust.
*	Ljubljanska filharmonija je za svoj drugi simfonični koncert, ki bo v ponedeljek 28. oktobra za čehoslovaški narodni praznik, pridobila priljubljenega domačega dirigenta L. Malačiča. Prvič bomo lo pot slišali simfonijo mladega ruskega komponista Šostakoviča, ki bo kakor Čajkovskega VI. ali pa C. Franka D-mol simfonija prevzela in navdušila poslušalce. Povezanost koncerta s proslavo največjega" državnega praznika naših bratov in zaveznikov Čehoslo-vakov daje vsej prireditvi posebno obeležje in svečanost. Predprodaja vstopnic je pri blagajni kina Uniona od 11. do 12. in od 15. ure dalje, tel. 22-21. Tam se dobe tudi programi.
*	O abesinskem problemu nam bo drevi ob pol 9. uri predaval v kemični dvorani na realki v Vegovi ulici g. dr. Branko Vrčon. Vabljeni vsi! Društvo »Tabor«;
Maribor
Spal je v goreči postelji
Pii posestniku Ivanu Grünu v Javkovi pri Apačah, sta te dni skoraj zgorela hlapec Štefan Kegelj in n jegov 15 letni tovariš Franc Klemenčič. Oba sta pozno zvečer legla v svoji postelji pod gospodarskim poslopjem. Hlapec Kegelj je kadil cigareto in je radi utrujenosti takoj zaspal. Goreča cigareta je hlapcu padla iz rok v slamo, ki je bila na postelji. Ko sta že oba snahi, je Keglovo posteljo objel plamen. Ogenj in pa dušljivi dim je speča prebudil in pričela sta obupno klicali na. pomoč. Na srečo so bili v bližini neki fantje, ki so ogenj pogasili in oba hlapca rešili.
V gledališču so pripravljali demonstracije
Pri snočnji premieri Wernerjeve komedije :Medvedji ples« so gledališki igralci pripravljali demonstracije proti recenzentu nekega ljubljanskega dnevnika. Nasprotno pa je mladina pripravljala demonstracije proli režiserju Joži Koviču. Do demonstracij pa ni prišlo, ker tega recenznta ni bilo v gledališču. — Premiera Medvedjega plesa« je žela izredno slab uspeh in se javnost čudi, da gledališče prav v tem času kulturne in ekonomske krize slavi na repertoar dela, ki so že v naprej obsojena na neuspeli.
*
A Smrt blage žene. Včeraj je preminula v mariborski bolnici 70 letna gospa Josipina Rekarjeva. mati glavnega urednika »Večernika« in slovenskega književnika Radivoja Reharja. Pokojnica je bila znana po svoii dobrotljivosti in veliki narodni zavednosti. Naj ji bo obranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
A Jutri otvoritev sadnega sejma. Jutri v petek. 25. t. m. bo ob 10. uri dopoldne v Unionski dvorani slovesna otvoritev prvega mariborskega sadnega sejma. Otvoritvi bodo prisostvovali odlični zastopniki javnih ustanov m organizacij, sejem pa bo dvoril ban dr. Na-11 s (* 6 n
A Posnemajte! Rodbina Karla Kranjca je darovala namesto venca na grob pokojnega Josipa Siernada za Pomožno akcijo 100 dinarjev!
A Zanimivo gostovanje v »Bratih Karama-zovili«. Danes, četrtek, 24. t. m. gostuje v lastni dramatizaciji Dostojevskega «Bratov Karama-zovili« odlični režiser in igralec ljubljanske drame Ciril Debevec. Igral bo vodilno vlogo
Ivana Fjodoroviča, ki jo je z velikim uspehom kreiral v ljubljanski drami. Predstava bo za red C.
A Poročilo z živinskega sejma. Na običajnem živinskem sejmu pretekli torek, je bilo na prodaj 6 konjev, 12 bikov, 70 volov, 313 krav in 5 telet. Prodanih pa je bilo vsega 264 glave živine. Cene so bile naslednje: debeli voli, kilogram žive teže od Din 2'75 do 3'25, poldebeli voli 2 do 2'50. plemenski voli 2 do 2'50, biki za klanje 2 do 2‘70, klavne krave debele 2 do 3'30, plemenske krave 1'40 do 1'75, krave za klobasarje 1 do 1'25, molzne krave 2'25 do 2‘50, breje krave 2'25 do 2'50, mlada živina 2‘50 do 3'50, teleta 2'50 do 4 dinarjev.
A Zaslužena kazen. Danes dopoldne je stal pred malim kazenskim senatom (predsednik Lenard, prisednika dr. Kotnik in Kolšek) 22
V Berlinu so tekmovali ameriški plavalni mojstri Kiefer, Highland in Brydenthal. V 100 m hrbtnem plavanju je zmagal Kiefer in postavil nov svetovni rekord^ 1.07. sliki ga kaže v trenutku, ko mu čestita nemška prvakinja Gizela Arendt.
Mngel lefališla
. NaJinlajša in najočarljivejša amerikan-ska igralka, ki jo po njenem izbornem in naravnost zrelem igranju pozna ves svet, je tudi v Kinu Union s prvimi predstavami žela izredno mnogo uspeha. In kako ga ne bi! Saj ga ni človeka, ki ne bi red in z veseljem gledal na platnu -«-a, ki zna
s svojo naravnostjo, smehom in jokom razgibati sleherno srce. Film »Angel aerodroma« spada zatrdno med najboljše filme ne le v svojem žanru marveč sploh. Poln je čudovito ginljivih prizorov, ki ganejo tudi resnega človeka do solz in pustijo v njem neizbežen spomin. Kako pilot, ki mali deklici, hčerki ponesrečenega tovariša, med poletom nad oblake in megle otroku razlaga materino smrt — mati je šla po isti poti kakor gre letalo proti nebu k očetu, ker ni mogla več biti brez njega — ta prizor spada med psihološke mojstrovine prvega reda. Sam po sebi je vreden, da si človek ta film ogleda. Tudi celota kot taka spada med najboljše filmske stvari, zlasti amerikanske, kar smo jih v Ljubljani videli. Zato tega filma ne smete zamuditi!
letni hlapec Ludvik Čarnij iz Gor. Radgone,. Dvojna obtožnica mu očita, da je letos 6. maja v Policah z nožem težko poškodoval Petra Brajndla, ko je družba fantov popivala v nekem vinotoču. Spoprijeli sta se tam dve fantovski skupini in Brajndl je obležal na bojišča z zevajočo rano na desni roki. Obtožen pa \e tudi, da ie svojemu gospodarju trgovcu Francu Korošcu, pri katerem je služil za hlapca, ra^‘ bil izložbena okna in tri servise, ko mu je gospodar odpovedal službo. Čarnij je bil obsojen na 8 mesecev zapora.
A Krvava gostija. Danes se je pred malim
kazenskim senatom obravnavalo zadnje dejanje krvave gostije. Letos 3. junija so pri posestniku Antonu Šinko v Ščavnici obhajali svatbo. Med svati sta bila tudi 26 letni obtoženec, posestniški sin Valentin Lubec in Friderik Žižek. Oba mladeniča sta s hudo gledala radi nekega dekleta in strunena ljubosumnost je potisnila Ljubcu nož v roke. da je z njim sredi veselja in zabave zabodel Žižka v levi nadlaket ter mu prerezal žde. Lubec ie bil radi tega obsojen na I leto robije ter na izgubo častnih in državljanskih pravic za dobo 3 let.
Prodam polovično spalnico in trodelno omaro. Razboršek, mizarstvo, Dravska ulica 4.
A Narodno gledališče. Četrtek, 24. okt. ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Red C. Gostovanje Cirila Debevca. — Petek, 25. okt.: Zaprto. — Sobota, 26. okt. ob 20. uri: »Izdaja pri No-vari«. Red B. Gledališče bo odslej vedno klir jeno.
A Grajski kino. Danes nov Sl#r "ašeEa podjetja »Raj na zemlji«. Simfonija valčka. V glavnih vlogah: Hans »ei, iheo Lingen, Herman Thiming, f[e'n7'. .. 1',)a,an m Adela Sandrock. Velefilm »Abesinija 1935« se bo predvajal v kratkem izl' ’lu no v nasem kinu.
A Kino Union. Od da'ies dalje izborni in veseli film »Dunajski vaicek« s j all]011) Hörbi-gerom, Theo Lin£en0nl' Adelo Sandrockovo, ter Eliso Llliarđovo.
Celle
■ Umrla je v tukajšnji bolnici včeraj Žerdoner Angela, hči železničarja iz Rogatca št. 70. Svojcem naše sožalje.
H Tatvina. Mlakarju Josipu, dimnikarskemu pomočniku, je 21. t. m. okoli 22 ure bil ukraden suknen plašč na Glavnem trgu, v zvezi s to tatvino je policija aretirala tri znane tičke, in sicer Karla P., 29 let starega iz Limbuša, Jožefa H., 24 leta starega iz Podkraja, in znanega celj-sk.ga delomržneža 231etnega Stankota P. Vsi trije so tatvino priznali, in sicer se Jože H. izgovarja, da je stal le na straži, ko sta prva dva kradla. Ima pa Jože H. še druge neprijetnosti, da ga baš sedaj zasleduje še zagrebška policija, ker je tam nekemu kolegu »podaril« več različne zlatnine, ki je bila ukradena v Celju. Vsi trije kakih drugih tatvin ne priznajo, za seboj pa že imajo zaradi tatvin P° i®™6 kazni in bodo denes izročeni sodiscu.
B Avtomobilska nesreča se je pripetil» v torek zjutraj na državni cesti pri St-Petru, ko se je +ežak tovorni avto opekar-narja Franca Sodina ognil nekemu vo? -ku. Zavozil je ob dve obcestni jablani, k teri je seveda takoj zlomil, pri tem m je sprednji del tovornega avta P°f tej zmečkal in uničil. Človeških žrtev Pr nesreči ni bilo, samo šofer je dobil liko telesnih p 'škodb. škode pri aVt0 bilu je 40.000 Din.
B Jutri poteče rok za prijave v abon«1
za celjsko gledališče!	,	20 30
B Kino »Union«. Danes ob 16-30 m 20.30
odlikovani češki film »Mlada s , ljubezen«.
Gos&odar&tjo
Organizaciia sadnega izvoza
Po včerajšnji razpravi o letošnji sadni trgovini prinašamo nekoliko pregleda o organizaciji sadnega izvoza v letošnji izvozni sezoni in razmerah, ki so vplivale na možnosti izvoza v tujino, zlasti Nemčijo in češkoslovaško.
Na trgu so se prvi pojavili Čehi in so začeli kupovati direktno od producentov. Plačevali so za zgodnje sadje v začetku prav skromne cene. Kmalu so se pojavili tudi Nemci, ki so sprva odredili cene po možnosti preprodaje doma. Te cene so bile prav povoljne, in naši izvozniki so plačevali za izvoz cene, kakor že nekaj let ne za zgodnje sadje. V prejšnjih letih je bil izvoz zgodnjih jabolk zelo riskanten in malo je izvoznikov, ki pri tem sadju niso izgubili. Letos pa je bila prav povoljna konjunktura ter so ravno pri zgodnjem sadju izvozniki največ zaslužili. Nemški uvozniki so poslali na naš trg svoje nakupovalce in ko so se ti prepričali, da dobijo Čehi blago po bolj povoljnih pogojih in da tudi naši izvozniki prekomerno zaslužijo, četudi plačajo boljše cene od Čehov, so seveda cene znižali. K temu se je na nemškem trgu pojavilo tudi domače sadje po zmernih cenah. Prvotne cene RM 30 in še več za 100 kg fco. meja so padle pozneje na RM 15 do 20. S temi cenami so bili Nemci zadovoljni, ker so bile v skladu z onimi za domače blago. Iz nerazumljivih razlogov Pa je v začetku septembra neka tvrdka prodala večjo količino jabolk fco. meja po RM 10 do 10-50. Za takšno postopanje ni bilo ni-kakšnega povoda, saj so bili Nemci zadovoljni z gornjimi cenami. Posledica tega je bila, da je nemški urad za kontrolo dodeljevanja deviz (Reichsdevisenüberwachungsstelle) postal pozoren in bil mnenja, da uvozniki plačujejo predrago, ter je začel pri dodeljevanju, deviz pritiskati rm cene. Nastopil je zastoj v izvozu m sele, ko so se nemški uvozniki prepričali, da poceni blago ne odgovarja v kakovosti, so spet začeli kupovati tudi od drugih firm, vendar niso več dovoljevali prvotnih cen. S tem pa je bilo financiranje našim izvoznikom otežko-čeno, ker pri precej visokih nakupnih cenah v najvažnejših produkcijskih centrih niso mogli z lombardom Narodne banke pokriti nabavnih stroškov ter bi morali vezati svoj obratni kapital. Proti koncu meseca pa so, kot že rečeno, dobave z Nemčijo prenehale in Čehi so obvladali trg.
Vpričo prvotnega, velikega povpraševanja se je na trgu razvila neverjetna živahnost in cene so bile zelo nestalne. Nakupovalci so oblegali producente z raznimi obljubami in dostikrat tudi pretiravali v cenah zaradi konkurenčnih razlogov. Organizacije ni Ijilo niti v nakupovanju, niti v prodajanju. Priznati se mora, da je organizacija sadne trgovine v takih razmerah zelo težka. Vedno, kadar inozemski kupec sam nakupuje, kakor je s Čehi in Avstrijci, in če nima konkurence v močnih domačih izvoznikih, ki izvažajo blago na lastni riziko, vladajo na trgu nezdrave razmere. Te izkušnje imamo n. pr. pri nas pri hmelju, a na ta pojav se pritožujejo tudi v žitorodnih in slivarskih pokrajinah. Od organizacije nakupa in prodaje pa zavisi formiranje nakupnih cen, na katerih je producent najbolj zainteresiran.
Čisto posebno poglavje je izvoz v države, kjer se mora vsled klirinškega obračunavanja dolgo čakati na denar, če izvoznik zaradi tež-koč pri financiranju z lombardom Narodne banke ne more plačati boljših cen od dnevnih, ima od tega le on korist, ne pa tudi producent. .Jasno pa je, da bi ravno V takih okol-šeinah mogel imeti koristi tudi producent, toda le, če bi sadje vnovčeval zadružnim potoni. V tem primeru bi dobil na roko izplačano dnevno ceno iz lombarda Narodne banke, a ko bi zadruga prejela končno še ostanek izkupička, bi dobil tudi pripadajoči del dobička, ki lahko znaša od 20—30% prodajne cone. Na našem trgu je nameravala vnovčevanje sadja za svoje člane na ta način urediti že letos ena naših vodečih zadrug in bi bila to namero tudi gotovo izpolnila, žal pa je izvoz v Nemčijo prestal in s tem je bila zadrugi odvzeta možnost zadružne prodaje v večjem obsegu. Drugi kupci, ki so bili na trgu, namreč niso hoteli od nje kupovati, ker so se bali, zaznavši za njeno namero, da bi se jim s tem kvarile cene.
Ro izkušnjah letošnjega leta bomo morali . e„ati. dalje in v bodoče boljše organizirati
vprašam' \fadjern: Rešiti je treba še nebroj vprašanj, ki so zelo delikatna, ker če ne bomo oprezni pr. tem bomo odgnali kupce. Vendar pa bo vse to delo zastonj, ako se „e bo našlo podpore v disciplini producentov, a da se to doseže, bo še potrebno dosti prosvetnega dela.
f£aše državne išnance v avgustu
Po podatkih finančnega ministrstva so znašali v avgustu (vse v milijonih Din) dohodki splošne uprave 629,7 (lani 673,7), izdatki pa 447,7 (lani 478,3). V primeri z lanskimi dohodki so letos padli dohodki neposrednih davkov, povečali pa so se dohodki trošarin, monopolov in državnih podjetij. Vsi dohodki so znašali v prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta (od aprila do avgusta) 2.7o5,2 dani 2.781,2), izdatki pa 2.207,6 (lam 2.215,o). Neizplačane državne obveznosti so skupno iia~ rasle na 225 milijonov Din. —- Poleg tega objavlja finančno ministrstvo izkaz za vse proračunsko leto 1934/1935. Vsi dohodki splošne uprave so znašali 6.698,1 (predvideni so bili na 6.914,3) izdatki pa 6.319,0 (predvideni 6.914,3). Od tega odpade na osebne izdatke 3.814,6, na materijalne pa 3.142,5. Osebni izdatki so bili prekoračeni za 0.83%, materijelni pa zmanjšani za 20-3%.
Delo gospodarska Male antante
V soboto je končalo šesto zasedanje gospodarske Male antante, ki je bilo letos v Beogradu. Prihodnje zasedanje bo 24. februarja 19:56 v Pragi. Letošnje zasedanje je doseglo naslednje rezultate: 1. enotna ureditev železniških tran-sportov in prtljage, 2. načrt, ki se tiče sodelo-yanja ladijskih družb na Donavi, 3. podpisan je protokoi o sodelovanju med poštami in prometu telefona in brzojava, 4. konvencija glede dvojnega obdavčenja in taks na dedišščine, 5. sporazum o unifikaciji zakona o nakaznicah, (>• protokol o normalizaciji na industrijskein Polju v državah Male antante, 7. industrijski odbor je dal svoj pristanek v vprašanjih bodočega industrijskega sodelovanja in 8. izdelan je podrobni načrt o organizaciji gospodarske razstave Male antante in Balkanske zveze.
Zaposlenost v avgustu
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Za-grebu jp (e jzcja] poročilo o gibanju za-I os len osti v mesecu avgustu. Iz tega poročila je razvidno, da se je v avgustu zaposlenost povečala in je število zavarovanih delavcev po-rastlo v primeri z mesecem julijem za 10.115 na .>86,688 zavarovanih članov. V primeri z lansKim avgustom se je število zavarovancev povišalo za 5«/«, v primeri s predlanskim pa za ,o. .Najveću prirastek nasproti lanskemu letu zaznamujeta okrožna urada v Nišu (19.4»/») in -arajevu (L-J»)- Padlo pa jp število zavaro-yancev v Karlovcu (—5.6%), Sušaku (—2.6°/«) .n. Ljubljani (—O..W0). Večji porast zaznainu-^10 tudi zasebne zavarovalne blagajne, tako >Merkur« in beograjskav Irgovačka omladina. Skupni zavarovani zaslužek je znašal v letošnjem avgustu 318.6 milijona Dni napram 311.5 milijona v lanskem avgustu. Povprečna zavaro-vana mezda se je povečala za ‘2.3°/o., kljub tekni, da je dnevna zavarovana mezda v primeri 1 avgustom 1934 padla za 0.57 na 21.72 Din.
Gospodarske vesti
^ Službeni list objavlja v 85 št. od 23. t.
• naslednje uredbe: Uredba o klirinških na-aznicah. Uredba o taksnih olajšavah indu-‘ rijskim podjetjem. Uredba o dajanju olajšav domači gozdni industriji. Pravilnik o obliki,
vsebini in načinu izdaj'anja lovske karte in lovne dovolilnice. Fakturiranje blaga ob izvozu v Italijo. Oddajanje zdravil in sanitetnega blaga. Odločba za lekarnarje glede članarine. Izprememba pravilnika za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita za uradnike finančne kontrole. Odločbe občne seje državnega sveta k uradniškemu zakonu, zakonu o državnem prometnem osebju in zakonu o državnem računovodstvu. Razne objave iz »Službenih novin«.
v = Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani prejema do 25. oktobra ponudbe glede dobave tirnih žebljev; do 29. oktobra pa glede dobave negašene.sra apna. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje snreie-ma do 39. oktobra ponudbe glede dobave 15 ton cementa, 10.000 kg ovsa, pocinkane pločevine, 600 m izolirane žice; do 6. novembra pa glede dobave 55 plošč železne pločevine, sklepal, voltmetrov, ampermetrov, jamskih tračnic in rolet iz valovite pločevine.
— Oddaja adaptacijskih del na objektih vojašnice Vojvode Mišiča v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije dne 4. novembra pri inženjerskem referentu Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri istem referentu.)
= V zadružni register se je vpisala Vodovodna zadruga v Šmarju pri Jelšah, r. z. z o. z., ki ima namen preskrbovati svojim članopi za gospodarstvo in gospodinjstvo potrebno vodo in v to svrbo vzdrževati vodovod in potrebne naprave.
= Na Madjarskein bo v bodoče mogoč uvoz cementa, graba, granita in tekstilnih strojev samo proti posebnemu dovoljenju.
— Naš izvoz pšenice v ÜSR je znašal v pretečenem mesecu 4.319 vagonov. V prvih devetih mesecih 1. 1. smo izvozili v ČSR 8.759 vagonov.
= Mi in sankcije. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in na podlagi čl. 13 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi sprejel tale sklep: 1. Prepoveduje se posredni in neposredni prevoz in izvoz orožja, municije in vojnega gradiva v Italijo in njene kolonije. 2. Prepoveduje se izvoz in /prevoz orožja, municije in vojnega gradiva čez tretje države, namenjenega za Italijo in njene kolonije. 3. Ta prepoved velja tudi za tekoča naročila.
Ta sklep stopi v veljavo 22. oktobra ii):S5.
— Italijansko notranje posojilo. Agencija Stefani poroča, da prihajajo vpisi novega nacionalnega posojila z vseh strani. Kot prvi je prispel potom italijanske hranilnice vpis v znesku 500 tisoč lir, ki ga je prijavil Mussolini v imenu lista »Popolo d’ Italia«.
Borzna porožila
DEVIZE
Ljubljana, 23. oktobra. Amsterdam 2971-72 do 2986-32, Berlin 1756-08—1769-95, Bruselj 736-51—741-57, Curih 1424-22—1431-29, London 214-69—216 75, Newyork 4343-94—4380-25, Pariz 288-64—29008, Praga 181-19—182-30, Trst 354-67—357-75.
Curih, 23. oktobra. Beograd 7, Paris 20-2750, London 15-1250, Newyork 30750, Bruselj 51'75, Milan 24-95, Madrid 41-9750, Amsterdam 208-70, Berlin 123-50, Dunaj 56 50, Stockholm 78-—, Oslo 76-^—, Kopenhagen 67-50, Praga 12-73, Varšava 57-85, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingsfors 6-67, Bue-nos-Aires 0-8325.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 23. oktobra. 7% invest. posojilo 75—76-50—75—75-80, Vojna škoda 352—358, 4% agrarne obveznice 42—43-50, 7% Blerovo posojilo 66 n, 8% Blerovo posojilo 73-50 n, 6% beglučke obveznice 59-50—62—62, Agrarna priv. banka 221—225, Dunaj-Zagreb 843-50— 853-50—848-69, Dunaj-Beograd 857-50—847-50, Grčija-Zagreb 28-50 r, Grčija-Beograd 28-43— 27-73, Priv. kliring London-Zagreb 242-52— 244-12—243-32, Priv. klir. London-Beograd 244-57—242-97, Priv. klir. Madrid-Zagr. 570 n, Priv. klir. Madrid-Beograd 572-50 tr, Trboveljska 110 r, Izis 40 r, Sečer Osijek 135 r.
Novi Sad, 23. oktobra. Pšenica: Bačka 155 do 160, Bačka ladja Tisa in Begej 165—170, Slavonska 160—165, Sremska 157-50—162-50, Banaška 155—162-50. Vse je 78 kg- in 2%. — Oves: neizpi-emenjen. Rž: ne notira. Ječmen: Bački in sremski 64 kg — 132-50—137-50. Koruza: Bačka, sremska in banaška 101—104. Moka: Račka in banaška Og in Ogg = 237-50 do 257-50, št. 2 217-50—237-50, št. 5 197-50— 217-50, št. 6 177-50—197-50, št. 7 157-50 do 167-50, št. 8 115—120. Fižol in otrobi neizpre-menjeno. Tendenca slaba. Promet srednji.
Pismo s sokolske poti po češkoslovaški
v.
V Vysokein Mytu sta me čakala župni in društveni starosta prof. br. Kolar in župni načelnik br. Nimshaus, ki je podnačelnik ČOS. Odpeljala sta me v bolel, nato pa pokazala moderno sokolsko kopališče, ki je stalo skoro pol milijona Kč. Pridružil se nam je se br. Macha-ček, ki je bil ves čas do mojega odhoda moj spremljevalec. Vysoka Myta je prikupno mestece z lepo okolico, s krasno gotsko cerkvijo in znamenitim mestnim obzidjem, ki so vanj vzi-
N«>	v st*rl>e]K
glede	prodaj in nakupov
P*	stanovanj
**	služb
fp	posredovanj kapitala
PP	posojil
PP	raznih informacij
ker Vam mu	vedno učinkoviti 1 mmi
	
„GLASA NARODA“
ki je najcenejši in zato
najbolj čitan dnevnik
vse preskrbe
dane številne spominske plošče. Lepa in velika stavba je tudi Sokolski dom, zgrajen že leta 1901., ter stoji pred njim najstarejši Tyršev spomenik.
Zvečer je bila sokolska dvorana popolnoma zasedena. Oder je bil tudi tu okrašen z našimi in češkoslovaškimi zastavami, zelenjem ter s sliko blagopokojnega Viteškega kralja Mučenika. Starosta br. Kolar je iskreno pozdravil navzočim in mene kot dragega gosta, nakar je sledilo moje predavanje, ki je sodeč po navdušenem odobravanju doseglo svoj namen. Globoko ginjen se mi je zahvalil br. starosta, ki je obnovil prisego zvestobe in ljubezni do našega naroda ter me po staroslovanskem običaju poljubil. V četrtek dopoldne mi je moj vodnik br. Macbaček razkazal znamenitosti mesta, ob 11 pa sem se poslovil od bratov Kolača, Nims-hausa, Gotlwalda in Machačka ter se odpeljal v Pardubice, kjer me je na kolodvoru pričakoval naš veliki prijatelj inž. arch. br. Ford. 1’otiiček. Bil sem gost njegovega gostoljubnega doma. Ob 14 sem se odpeljal v 20 minut oddaljeni Chrudim, kjer so me na kolodvoru prisrčno sprejeli društveni funkcionarji s prosvetarko prof. s. Krasno. Tu se nam je pridružil še starosta br. Jelinek, ki je med vojno služboval v Ljubljani in Črnomlju. Tudi Chrudim je zelo staro mesto in se ponaša z nad 500 let starim »Mydlarskim domom«. Majhno mestece je izredno bogato na šolah, krasnih palačah, ter ima moderno gledališče, ki nosi ime po br. dr. Pipichu, dolgoletnem starosti Sokola in Vzhod-noceške Sokolske župe. Sokol deluje že desetletja in ima prostran, seveda že zastarel Sokolski dom iz leta 1894. Zvečer ie bila sokolska dvorana docela napolnjena. Pevsko društvo »Slavoj« je uvodoma zapelo našo himno, nakar me je pozdravila sestra Krasna. Po končanem predavanju, ki je bilo nagrajeno z burnim odobravanjem, se mi je zahvalil br. starosta, ponovno zagotavljajoč zvestobo Čeboslovakov do nas in naročajoč pozdrave našemu Sokolstvu in ju goslovan.sk i domovi ni.
V petek sem počival pri sorodnikih v Kolinu. v soboto popoldne pa sem se odpeljal nazaj v Pardubice. kjer me je pričakoval inž. arch. br. Potoček. Ogledala sva si mesto in velik moderen Sokolski dom, kjer ie bila zvečer dvorana polna najodličnejšega občinstva, svoje zastopnike je poslala tudi češkoslovaška vojska. Večer je otvoril s tonlim nagovorom, posvečenim predvsem spominu na kralja Sokola in Slovana. starosta br. inž. Petron. nakar sta združena pevska zbora Perštin« m Radmila« zapela našo himno. Lastno pesnitev v spomin na našega blagonokojnega krnila pa je recitiral z občutkom višji poštni svetnik br. Krntkv. Sledilo je moje predavanje, ki ie tudi v Pardubicah doseglo ponoln uspeh. Zahval d se mi ie br. starosta, nakar je bil večer zaključen s češkoslovaško himno. Po predavaniu sem nekaj časa pokramljal v prijetni družbi, moral pa sem kmalu na vlak proti Kolinu, kjer predavam nocoj v nedeljo..	Janez Poliaro.
MAU OGLAS!
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri maiib oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
ODEJE! Strokovno šivanje posteljnih odej iz vate, volne in puha, najceneje pri: F. Novak, Maribor, Koroška cesta 8.
KUPIM HIŠO eno ali dvodružinsko s petimi sobami, podkleteno na periferiji Ljubljane. Plačam 50.000 Din takoj v gotovini. Ponudbo na upravo »Glasa naroda« na »Solidno zidano«.
KROJAČICA z dunajsko šolo in večletno prakso išče družabnika ali družabnico s kapitalom. Ponudbe pod Mojstrca 25« na upravo lista.
HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice ljub ijanske ali Kmetske posojilnice z vlogo do 60.000 Din kupim. Ponudbe pod »Ugodno« na upravo.
STANOVANJE, mansardno ali podkleteno, do 2 sob iščem za 15. november v bližini Vrtače ali pod Rožnikom. Ponudbe na upravo »Glas naroda« pod »Mansardno stanovanje«.
Telefon 205!)
Suha drva, premog, karbopakete dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5

Hranilne knjižite
prodate ali kupite
najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zorč. Ljubljana, Gledališka ul. 12 Teleion 38-10
Lltopon „TITA NI K."
originalno 30odstotno blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma odgovarjajoče najboljšim svetovnim tujim izdelkom (nizozemskim in nemškim)
Clnlcovo belilo „BRILJANT"
vseh vrst: zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto let kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljšim tujim izdelkom
Dobi se v vseli trgovinah za barve po vsej Jugoslaviji I
Sanie, in njih pomen...
... na Kamčatki
Ako si hoče na Kamčatki moški zagotoviti naklonjenost izvoljenega dekleta, je dovolj, če ji pove, kako se mu je sanjalo, da ga je imela rada.
Takoj nato mladenko brez skrbi lahko zasnubi in sme biti prepričan, da bo rada postala njegova žena. Po ta lošnjih običajih bi se namreč močno pregret.la, ako bi takega snubca odklonila. Da, to bi celo lahko pomenilo njeno smrt!
... v Avstraliji
Avstralci so prav tako prepričani o popolni resničnosti sanj. Ako se tamošnjemu domačinu sanja, da je kje naletel na labodje gnezdo, gre takoj tja, ko se predrami, in je prepričan, da bo na kraju, ki ga je videl v snu, res našel labodje gnezdo. Ako kdo čuje, da je njegov prijatelj kaj slabega sanjal o njem, se spričo tega dolgo čuti potrtega in nesrečnega.
... in v Afriki
Livingston pripoveduje, kako je afriški zamorski poglavar Casembo dal umoriti vsakega svojega podanika, ako je le dvakrat ali trikrat kaj sanjal o njem.
V nekaterih vzhodno-afriških narečjih pomeni »sanjati« isto kakor »biti napol mrtev«. Ta jludstva namreč verujejo, da se v sanjah duša loči od telesa in se nato ob prebujenju spet vrne vanj. Gorje pa koga slikati, ko spi! Uboga duša tedaj ne najde več svojega bivališča in človek mora umreti.
Prav zanimiva in značilna je tudi zgodba o nekem drugem afriškem poglavarju. Kadar se je temu sanjalo, da je bil na Portugalskem ali Angleškem, se je po predramljenju takoj oblekel po evropsko in je sedel pred hišo. Podložnim je dal oznaniti, da se je vrnil iz dežele »belih mož«. In kdor je tedaj prišel k njemu, mu je moral seči v roko in ga blagrovati, da se je s tako dolgega potovanja čil in čvrst vrnil v domovino.
C&stb^klma s/ r&FtBmsimi
V Arabiji, Siriji in Mali Aziji uspevajo neke vrste prav koristnih rastlin. Njih sok namreč ljudje tamkaj uporabljajo za čiščenje kakor pri nas milo. Sok iztisnejo iz listov, mu primešajo lugove soli in nato posuše to zmes na solncu. To gmoto zgneto v obliko krogel in v tej obliki potlej prodajajo to »naravno milo«.
Ta rastlina se imenuje mjilnica (Seifenkraut, Saponaria). Njen sok je v nekaterih ozirih celo pripravnejši od našega mila. Peni se namreč že tedaj, ako mu primešamo morske vode.
Mjilnica spada med najbolj čudaška bitja v rastlinskem svetu. Ponekod jo je najti tudi v južni Italiji, v Švici in celo na Angleškem. Tu rase po nekaterih krajih celo v takih množinah, da z njenim prekuhanim sokom perejo ovce pred striženjem.
Baska o iaraomki pšenici
Po dnevnem časopisju često krožijo vesti, da je vzkalilo žito, ki so ga učenjaki naših poleg mumij v grobnicah egiptovskih faraonov.
Pred časom je v Pragi dr. G. Klug natančno preiskal kaljivost te »faraonske pšenice« in neoporečno ugotovil, da je vse kričavo poročanje
v dnevnikih bajka ali pa prav neumna potegavščina, ki so si jo lokavi in trgovsko prefkani Arabci privoščili na račun senzacij željnega evropskega človeka.
Kakor je sedaj s strogo znanstvenimi poskusi dokazano, obdrže žitna semena kaljivost povprečno najdalje 10 let. Ako pa kje kako žito, prineseno iz faraonskih grobnic, vzlic temu »vzkali«, je to pač zasluga vrtnarjev oziroma čuvajev, ki znajo spretno in o pravem času med ono starino primešati prav dobro in zanesljivo kaleče žito naših dni. Kjerkoli so namreč faraonsko pšenico: glede kaljivosti preskusili ob zadostnem nadzorstvu in primerno strogi zastaženosti, so zaman pričakovali - kali.
Vzlic evropski lahkovernosti torej faraonska moč ni bila tako silna, da bi lahko izpreminja-la naravne zakone.
Abesinski naslovi
Razni naslovi, ki obstoje v Abesiniji in jih omenjajo vojna poročila, imajo vojaški ali pa civilni značaj. Basa je podrejen kasmi, baciron je funkcionar cesarjeve blagajne. Balanzara je poveljnik trdnjave, blata je dvorni svetnik. De-džasmac je upravitelj velike pokrajine, ki ji vlada ras. Dedžas upravlja okrožje. Fitaorar pa poveljuje prednjim stražam.
—.o av	lUtjve^je ameriško iecalo »China Clipper«. Gradnjo je oseb-
no vodil slavni Lindbergh. Zaradi tega pravijo Američani letalu »Lindberghove sanje«. Letalo ima stroje s 3200 KS. Preleti lahko 6500 km ne da bi mu bilo potrebno nadomestiti porabljene gonilne snovi. Posadka šteje le 5 mož, za potnike je pa na razpolago v letalu 39 sedežev. Lindbergh namerava s tem orjaškim letalom poleteti
čez Tihi ocean na Kitajsko
Avtomobil ie pomagal
Voditelji avtomobilskega korpusa nacionalno-socialistične stranke so imeli v Koburgu zborovanje, ki se ga je udeležil tudi Hitler. Kancelar je v svojem govoru podčrtal pomen sodobnih tehnških sredstev za politično propagando. Brez avtomobilov, brez letal in brez zvočnikov, je
rekel Hitler, ne bi bili mi nikoli osvojili Nemčije. Ta tri tehniška sredstva so omogočila nacionalnemu socializmu nezaslišano kampanjo. Nasprotnik je končno pogorel, ker ni poznal pomena teh treh propagandnih sredstev. Ti nasprotniki niso vedeli, kaj pomeni, ee ima tisoč govornikov na razpolago avtomobile, da tako na leto lahko prirede sto tisoč javnih zborovanj.
Niajstarejsi sin kralja Egipta Fuada prestolonaslednik Farouk je obiskal angleško vojaško akademijo v Woolwichu pri Londonu. Slika kaže prestolonaslednika (v sredi)
z egiptskim poslanikom v Londonu
Kulturo
Schoncherr: „Otroška tragedija"
Mariborski dramski studio
Dramski oblikovalec silnih prvinskih gonov in strasti v krepko očrtanem kmetiškem osredju je pod vplivom simbolizma in ekspresijo-nizma posegel po obliki, ki sta mu jo urivala sodobna moda in okus.
Iz naturalistične snovi, opredeljene po motivih in tendenci iste šole, je izcedil in izdesti-liral sentimentalno navdahnjeni dramski poem čisto literarne zvrsti, opet v lepoumnem tonu čustvenega sloga, iz otipljivega psihofizičnega kompleksa je napravil duhovni destilat pubertetnega prebujenja.
Brezčasno in brezprostorno doživljajo trije mladoletniki, dva mladca in ena mladenka, muke spolne zoritve. V nizu prizorov z umetelno skonstruiranimi dvogovori se v soparnem vzdušju mladoletja razkriva vse blodno doživljanje teh let z njih motnimi težnjami, slepim sovraštvom in nagnjenji. Toda vse to je vzrto in prikazano samo iz spolnega zrelišča, razgrnjeno pred občinstvo kot spolna revija — od samoskrunstva pa do Edipcvega kompleksa.
»Otroško tragedijo« je vprizoril v Narodnem gledališču mariborski Dramski studio, ki si je s svojim resnim stremljenjem pridobil med občinstvom zaslužene simpatije. In vendar se nam prav ob tej predstavi vsiljuje misel, da so člani studia krenili sicer v pravilnem spoznanju proč od veljavne dramske konvencije, od lagoti izvojevanih zmag in izhojenih poti, da pa so se napotili proti novemu svetu brez zanesljivega kompasa in tako blodijo brez trdne smeri. Ali ni vprizorjeno delo, če sodimo natanko, prav spoštljiv petrefakt iz neke, nam že hudo odmaknjene dobe, ki nas po^ maniri umetniških predmetov in prijemov nič kaj več ne zanima in mika. Komu se še danes hoče, pa bodisi na odru ali v knjigi živčnih drgetov, draži in slasti naravne nage in gole spolnosti, brez socialne prostornosti, brez družbenih idejnih odnosov. Tako ali podobno je godilo gledati ali prebirati take reči ljudem pred 25 leti, nam pa se kaj takega snovno in slogovno upira. In kakor je z idejo, tako je
tudi z njenim tekstom in artistično interpretacijo, ki sta nam dandanašnji sentimentalno raznežena, lepoumno narejena brez one neposrednosti, socialne polnote in celotne človečnosti, ki jo hoče današnji čas. Tako so bili tudi igralci stavljeni pred nalogo, ki je bila mučna in nehvaležna hkrati: izpolniti tekst z bolj ali manj sentimentalno deklamacijo, stilizirati izraz obraza in kretnje v krčevito bolest in gorjest, tako nekako po okusu dobe pred 25 leti. In take stvari so ob orisanih okoliščinah za mladega igralca kaj tvegane in kočljive: majhen spodrsljaj in artist obleži globoko pod vrvjo, v mreži vesoljnega poroga.
Najbolj sta rešila svojo težavno nalogo gdč. Vladoša Simčičeva in g. Drago Bajt, ki kažeta izrazit gledališki talent, da bi ju želeli videti še v kakem drugem stilu. Manj uspešno je bojeval boj s kočljivim tekstom g. Franjo Žižek, ki bi storil nemara bolje, da je zamenjal svojo vlogo z g. Bajtom. Kostumi niso bili primerni ter so kvarili iluzijo mladoletja.
K predstavi Dramskega studia še nekaj načelnih misli. Studio bi moral biti po svoji zamisli in delu avantgardistični oder, ki bi vršil ono poslanstvo, ki ga državno gledališče iz teh ali onih razlogov ne more. Iz njega bi naj izhajale nove pobude za poživljanje zanimanja za gledališče. V velikem svetu so se pred leti vrstili številni pobornik! novega gledališča, kakor Tajrof, Meyerhold, Granovsky, Piscator, Vejrich in Voskovec in drugi. Res da je marsikatera teh zvezd že tonila, kot iskalci so bili pač nujno otroci svojega enodnevnega časa in vsi bolj ali manj obremenjeni z romantičnim antiiluzijonizmom. Toda njih izrazni prijemi in scenska sredstva so vendarle razgibala okamenelost klasičnega in naturalističnega odra, in marsikaj je prišlo tudi v duhovni inventar manj novotarskih gledališč. Dandanes delajo mladi odri v svetu sicer v marsičem drugače, vendar slede potem, ki so jih utrli omenjeni poboxniki. In z njih težnjami v pogledu literarnih^ del in gledališkega izraza bi se moral pobližje seznaniti tudi mariborski Dramski studio, ako noče deliti usode slučajnih predmestnih odrov, usode, ki si je pač ne želi niti sam, niti mu je ne želi naše umetniško občinstvo.	—H-
— Saj si rekel, da jih tu ni! se je zdrznil gospod Knežević.
— Rekel sem, to je res! Toda, gospod moj, kako naj vem jaz, kaj je kje in česa ni?! To ve danes samo gospod Bog — in še ta menda ne več v teh časih.
Nato so zopet vsi obmolknili. Sele sedaj je Jens opazil mater, ki je ležala v čolnu kakor mrlič. Nenadoma ga je presunila strašna misel.
— Mamica! je zadrhtel in taka bolestna groza ga je spreletela, da je bil kakor odrevenel.
— Nič se ne boj, Ivan! je prisedel k njemu gospod Knežević in ga z roko, ki je bila še vroča od svežih žuljev, pobožal po laseh in po licih. — Mamici ni nič hudega. Samo utrujena je in nekoliko preplašena, pa je zaspala.
Gospod Knežević je znal govoriti s takim toplim, prepričevalnim mirom, da mu je Jens takoj verjel in zaupal. Zdelo se mu je kakor pri očetu, ko se je smel stisniti k njemu.
Gospod Knežević suhljat, vitek človek, neverjetno odločen in čudovito miren hkratu. Cesar se je lotil, od tega ni nikdar odjenjal. Njegov obraz je bil poln brazgotin, ki so v bledorožnati nabreklosti pričale o njegovih junaštvih in bojih.
— Ali se bomo dolgo vozili? je skrbelo Jensa.
Knežević je odkimal. Prav kmalu bo konec strahu in nevarnosti. Sicer pa je morje zdaj mirno in je taka vožnja vendar prijetna, ali ne?
— Ko pa ni Nataše —
Kakšen junak pa je tale Podumjinov mladi sin, da govori tako čmerikavo?! Malo dete bi jemal s seboj na morje, v čoln, v nevarnost-------
— Pa ste pravkar rekli, gospod Knežević, da ni nič več nevarno?
Seveda, zdaj res ni, prej pa je bilo. In sploh to ne gre. Nataša je potrebna miru in skrbnega negovanje, ki ga ji na takem potu ni mogoče privoščiti.
In s strastjo in srdom je govoril Knežević Jensu, naj se zaveda, da zdaj beži iz svoje lastne domovine, kjer so ljudje pobesneli in ne bi prizanesli njegovi nežni mladosti, kakor niso prizanesli junaštvu njegovega očeta.
— Danes tega še ne razumeš — (Jensu se zdi, kakor da še vedno sliši ta trpki glas) — toda vedeti moraš, da boš mogel razumeti vsaj takrat, ko pride čas — se je zamolklo lomil Kneževičev glas. — Nocoj bežiš iz domovine, kakor sem ti že dejal. Tudi naši so morali zapustiti Srbijo, a naše so pregnali tujci, sovražniki, iz Rusije pa vas preganja lastna kri —
Jens je poslušal kakor omamljen. Kaj se godi in kaj mu pravi ta človek?
Oh, vse je bilo za nevedno glavico malega dečka tedaj prav tako nepojmljivo kakor se je pozneje Jensu z nasilno, krvoločno jasnostjo razgalilo v vsej trpki resničnosti...
Srečno so prestali vse čudovite blodnje in nevarnosti, ki jih ne manjka na begunski poti. Jens je videl tuje kraje, je srečaval tuje ljudi in živel kakor drevesce, ki ga neusmiljena roka izruje iz plodne domače zemlje.
Ko so se končno nastanili v Beogradu, je Katja Nikolajevna zapadla v tolikšno žalost, da ji ni bilo več pomoči. Po cele dni je presedevala doma in šivala oblekce za — Natašo. Gospod Knežević, inženjer po poklicu, je poskusil vse, kar je mogel, da bi ponovno dobil stike z Rusijo in poizvedel, kakšna usoda je doletela Podumjinovo hčerko, toda vsi poskusi so ostali brezuspešni. Svet je bil proti vzhodu kakor zagrajen z neprodirnim zidom.
To so bili za Jensa strašni, mrki dnevi, ko je vse vpilo in se upiralo v njem. Zdaj je že začel slutiti, kaj pomeni biti brez domovine in kaj se je zgodilo tiste dni, ko mu je gospod Knežević tako zagonetno govoril na begu.
Mati je jokala, toda njena žalost je bila hkratu tako tiha in zastrta, da bi je človek skoraj ne opazil. Le z bolestnimi pogledi je Kneževića prosila pomoči.
Ko so bile vse prošnje zaman, se je kakor nema zagrebla vase in gospod Knežević je iz dneva v dan bolj zaskrbljeno motril njeno početje. Vso dolgo zimo je ni bilo mogoče pregovoriti, da bi odšla kdaj iz stanovanja in si dovolila vsaj kako neznatno razvedrilo. Včasih je Jensa nenadoma burno objela in mu začela peti otožne ruske pesmi. Sredi petja pa se je nenadoma prestrašila.
Jens je trepetaje gledal mater in jo po otroško skušal tolažiti, toda preproste otroške besede niso našle poti v to do smrti razboljeno dušo. Ko pa jo pomlad dahnila prvo zelenje in cvetje na trate in loze, so nekega jutra zaman čakali, kdaj bo Katja Nikolajevna vstala, še isto popoldne je potem Jens klečal ob mrtvaškem odru svoje nesrečne matere, a gospod Knežević ga je božal in mu otiral solze:
— Ne boj, se moj mali, doslej sem ti bil le prijatelj in varuh, odslej ti bom oče in mati!
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Mila» Zadnck, tisi tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. \ si v Ljubljani,