V fUUlflllt Leto XIX». št« 94 Ljublana, nedelja 14» aprila I938 Cena 1 IHn Dprmvmatvo; ujuDijana, &Mt|jeva S — Telefoo tt. 8122. 8128, 8124, 8125 3126, Inaeratnl oddelek: LJubljana, ftelea-burgova ul — TeL 8492 ta 3492. Podružnica Maribor; Grajski trg 7. Telefon 9t_ 2450. Podružnica Celje: Kocenova aHca 2. — Telefon St 190. Računi Drl pošt ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga äslo 78 180 Wien St 105 241. Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-—> Za Inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica B, telefon S122, 3123, 3124 3125. 312« Maribor, Grajski trg št. 7, telefon St. 2440, Celje, Strossmaverjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ae vračajo. Srečne ln lepe velikonočne praznike želimo vsem pravoslavnim prijateljem, naročnikom, čitateljem in inserentom. Hristos voskresel Današnja številka obsega 20 strani. Nagradno nalogo in drugi del sestavljenke dobite na 5. strani. Pravi in nepravi zaključki V času, ko jo nova Nemčija v ideji narodnega edinstva našla ono elementarno silo, ki je ustvarila v Evropi povsem drugačen položaj ter prisilila vse evropske narode, da iščejo novih možnosti, kako bi se temu položaju najbolje prilagodili, se pojavlja pri nas v nekaterih glavah čudovita zmešnjava. Proti ogromni dinamiki vse objemajoče in čim bolj na široko postavljene nacionalne ideje drugod bi nekateri plašni Slovenci hoteli kakor polži zlesti v svojo hišico, misleč, da jih bo tenka lupina zaščitila. Preprosta pamet govori, da more v trenju, ki ga doživljamo sedaj med narodi, obstati le močna, po svoji volji do življenja in po svojem gledanju na bitne interese enotna Jugoslavija. In vendar so ljudje, ki ravno v tem trenutku postavljajo slovensko vprašanje tako, kakor da bi v njegovi separatistični formulaciji bila skrivnost naše obrambe in naše rešitve. Ko drugi narodi črpajo svojo ofenzivno življenjsko silo iz globokega občutka narodnega edinstva, poskušajo pri nas nekatere prepametne glave ustvariti enakovredno defenzivno moč iz načela nacionalnega separatizma, torej s tistim sredstvom, ki udarni dinamiki narodnega edinstva postavlja v bran najslabotnej-šo protifronto. Mnogi, ki danes iz Jugoslavije gledajo prilike in razmere na Češkoslovaškem, iz instinktivnega občutka, kaj bratski državi največ v tem času škoduje, obsojajo Hlinkovo početje. Njegova politika ni nevarna in škodljiva samo s stališča celokupnega češkoslovaškega naroda, temveč v enaki ali še večji meri tudi z zrelišča življenjskih interesov Slovakov samih. Kljub temu so se ravno v Pragi našli mladi slovenski intelektualci, ki povrh o sebi trdijo, da mnogo ostreje vidijo svetovni politični položaj, kakor mi doma, ter so izdali oklic, ki proti nevarnostim današnjega časa Slovencem nudi lek »Zedinjene Slovenije«. Mladi možje pravijo, da hočejo nadaljevati tradicijo iz 1. 1848., češ da so današnje razmere in težnje slovenskega naroda v marsičem podobne onim iz leta 1848., kar seveda ni res. Praški poziv slovenskih dijakov, ki tam snujejo novo društvo, je plod onega duha, pred katerim je natančno pred 70 leti tako nujno svaril Fran Levstik, ko je napisal: »Da za-taremo vsako misel, katera na to namer j a, da bi mi Slovenci sami za se mogli kdaj kaj biti, to naj bode naša prva skrb.« V praškem pozivu se pravi tudi, da je usoda Slovencev, Čehov in Slovakov tesno povezana. Gotovo! Ali ne v tem smislu, kakor si to predstavljajo mladi praški prijatelji. Čehi, Slovaki in Slovenci so v svoji povezanosti sposobni za obrambo samo preko svojega lastnega češkoslovaškega in jugoslovenskega edinstva. Brez tega so povezani samo k skupni propasti. Kdor danes na vprašanje naše obrambe gleda samo s slovenskega stališča in ga hoče rešiti z nekako slovensko koncentracijo, ta koraka slepo v pogubo, pa če stokrat trdi, da so mu dogodki odprli oči. V teh usodnih časih ne moremo dovolj ponavljati resnice, da je slovenska usoda odvisna od tega, ali bo celokupni jugoslovenski narod tudi naše vprašanje doživljal kot svoje, jugoslovensko vprašanje. Slovenska aktivnost bi se morala torej predvsem uveljavljati v tem pravcu, da se zavest jugoslovenske povezanosti utrdi širom jugoslovenske zemlje. Karavanke niso slovenska, temveč jugoslovenska meja in vprašanje okrepitve naše odporne moči, gospodarske in kulturne, ni samo slovensko in se samo s slovenskim naporom ne da rešiti. Ono je jugoslovensko in Jugoslavija mora tu zastaviti vse svoje politične in materialne sile. S tem pa seveda ni rečeno, da Slovenci nismo postavljeni tudi pred dolžnosti, ki jih moramo sami med seboj opraviti. V novi reviji demokratsko usmerjene katoliške inteligence čitamo poziv za »novo narodno zbiranje«, češ da je treba ustvarjati »suvereno narodno zavest«, novo »narodno osveščanje med Slovenci« za skupno reševanje slovenskega narodnega problema. Tudi v teh izjavah se krijejo naziranja, ki nas vodijo daleč stran od pravilnega reševanja slovenskega vprašanja. Če pa omenjena revija poudarja, da bi se iz-vestna naša narodna vprašanja morala postavljati »bolj v območje tistega, kar nas druži, namesto onega kar nas razdvaja,« potem je to naziranje gotovo pravilno. Revija ne poziva k slogaštvu, e katerem pravilno pravi, da niža du- NCE KITAJSKE VOJNE V JAPONSKI POLITIKI Konoje je spet prevzel vodstvo vladnih poslov in hoče vojno s Kitajci čimprej končati Tokio, 23. aprila, b. Vojna s Kitajci povzroča Japoncem čimdalje večje skrbi. Sence protikitajske ekspedicije padajo nevidno na vso japonsko politiko in razdvajajo že itak razdvojene odgovorne kroge, ki iščejo sedaj najprimernejši izhod iz po-ložaia. Bolj in bolj si utira pot prepričanje da se Japonska s svojimi boji s Kita isko samo izčrpuje in da je Rusija proti kateri bi morala Japonska hraniti vse svoje sile, oni »tretji v ozadju, ki se smeje«. Doslej je vso kitajsko avanturo dirigiralo predvsem vojaštvo, kateremu je pomagalo tudi zunanje ministrstvo, dočim je predsednik vlade stal bolj ob strani. Zaradi bolezni pa je moral princ Konoje tri tedne opustiti sleherno delo v predsedstvu vlade. Včeraj pa je v razgovoru z novinarji javnost obvestil, da je spet prevzel vodstvo vladnih dopIov. Listi pozdravljajo to Konoievo odločitev, ker je njegova odsotnost iz vlade samo povečala globoko vladno krizo, o kateri govore na Japonskem kot o javni tajnosti. S Konoje-vim povratkom pa je rešena samo osebna stran te krize, ker je doslej princ Konoje že večkrat izrazil željo, da bi odstopil. Jedro sedanje vladne krize na Japonskem je seveda navzlic temu ostalo nedotaknjeno. Kakor se lz zanesljivega vira doznava, gre za latentno krizo zaradi nasprotnih mneni o tem, kako naj se kitajska vojna v naprej vodi, odnosno, kako naj se konča. Kakor je princ Konoje v svojem raz- govoru z novinarji sam namignil, se to nasprotje pojavlja predvsem med vlado in vojsko. Zadnje tedne so japonske operacije na azijski celini zastale, medtem ko se je istočasno močno povečal kitajski odpor. Spričo tega se od vseh strani izraža želja, naj se vojna s Kitajci čimprej zaključi, četudi ima Japonska še dovolj rezerv za vzdržanje dolgega konflikta. V tej zvezi pa se sugerirata dve različni rešitvi: eni so za mirovna pogajanja s kitajsko vlado, drugi pa za pospeševanje in povečanje vseh vojnih operacij, ki naj zlomijo kitajsko odpornost. Glede uspeha prve poti — pogajanj za mirno rešitev spora — prevladuje skepsa ne le zaradi ojačenega odpora Kitajcev, ki so ob poslednjih uspehih postali samo-zavestneiši, temveč tudi zaradi povečanih japonskih zahtev. Razen tega je znano, da je japonska vlada odrekla maršalu Cang-kajšku pravico, da bi se v imenu Kitajcev pogajal z Japonci, dočim je na drugi stra-»! priznala že dve sebi naklonjeni vladi v Pekingu in Nankingu. Druga pot za likvidacijo vo.jne naj bi bila napoved novih velikih ofenziv, ki naj bi nasprotn:ka prisilile do voiaške kapitulacije. Toda ta pot bi zahtevala nove žrtve, ker bi bilo treba takoj odposlali na Kitajsko novo gete. Vplivni iar>on<5ki krogi pa so bolj in hoü nasprotni poS'ljanju novih divizij na kitajska tla., ker se jim zdi, da se mora Japonska predvsem okre- rska se Je po Sporazum v vseh glavnih spornih vprašanjih med obema državama London, 23. aprila o Med Ar gli io in Irsko je bil dosežen sporazum. Njegova vsebina sicer še ni bila službeno objavljena, vendar zatrjujejo poučeni krogi, da vsebuje sporazum v glavnem naslednje tri točke: 1. Anglija želi razširiti sedanji pre-ferenčni carinski sistem, ki velja za promet med Anglijo in njenimi dorninioni, tudi na Irsko 2. Anglija in Irska bosta znižali carinske postavke v svojem medsebojnem blagovnem prometu in ga bosta pospešili predvsem na ta način, da bo Anglija prevzela 11 ..'"'več presežkov irskih kmetijskih pridelkov, Irska pa odgovarjajoče količine angleških industrijskih proizvodov. 3. Čimprej se bo povoljno rešil spor, ki je nastal med irskimi zakupniki in angleškimi posestniki zemljišč na Irskem. Odkar je De Valera prevzel oblast v Irski, so zakupniki prenehali plačevati zakupnino. Njihov dolg je sedaj narastel na 6.5 milijonov funtov šterhngov in naj bi se po tem sporazumu na primeren način odplačal. aceim sporazum še pred sestankom sveta Društva narodov feo s^ posebnimi diplomatskimi notami objavljeno dosežen soglasje Pariz, 23. aprila, o. O pogajanjih z Italijo objavljajo listi danes zelo optimistične vesti. Na včerajšnjem sestanku s Ci-anom, ki je pomenil prič et ek službenih pogajanj, je odpravnik poslov francoskega poslaništva italijanskega zun.auj ga ministra podrobno informiral o navodilih, ki jüh je prejel iz Pariza glede posameznih problemov, ki naj bi se o njih sporazumeli pred zasedanjem sveta Društva •narodov in tudi še pred Hitlerjevim obiskom v Italiji. Listi naglašajo, da brdo pogajanja z Italijo zaključena do 9. maja. Njihovega povoljnega poteka ne bodo zadržali niti neguževi protesti v ženevi, niti načrti, 9 katerimi namerava priti pred svet Društva narodov španski delegat Del Vayo. Po vesteh-iz Rima sta se Blondel tn Ciano na svojem včerajšnjem prvem sestanku v glavnih potezah že dogovorila o sporazumu med obema državama ,na podlagi katerega naj bi se po imenovanju redncga frameeskega poslan'ka v Rimu razvila pogajanja o podrobnih problemih, ki se nanašajo na odnošaje med Francijo in Italijo. Pogajasija se umetno nikakor ne bodo propesila, vendar pa je pričakovati, da boeta francoska in italijanska vlada že v ponedeljek izmenjali diplomatski noti, s katerima naj bi pred evropsko javnostjo izpričali, da so odstranj ne vse ovire, ki so bile doslej na poti dokončnemu zbliža-nju med obema državama. Tako bo po izrecni želji francoske vlade že pričetkom prihodnjega tedna, torej še pred Hitler- hovne napetosti in plitvi osebno usmerjeno delo, ampak k takemu načinu slovenskega sobi vanj a, ki z njim dajemo prednost določnim in nujnim življenjskim zahtevam. Res je, dogodki zadnjega časa so postavili v ospredje celo vrsto vprašanj, o katerih bi med Slovenci ne smelo biti razdvajanja in ki bi morala postati predmet skupnega napora vseh oniìi, ki se zavedajo današnjih usodnih dni. Na žalost je ta pravilna misel danes že popolnoma pokopana pod ruševinami strasti, ki nebrzdano triumfirajo nad razumom in občutkom prave narodne dolžnosti. jevim obiskom dosežen načelni sporazum. Takoj nato bodo določene tudi posebne modalitete, po katerih se bodo uredila vsa podrobna vprašanja. Za časa Hitlerjevega obiska in zasedanja sveta Društva narodov je pričakovati kratek presledek v pogajanjih, že 15. maja bo prispel v Rim novi francoski poslanik, ki bo akreditiran pri italijanskem kralju in cesarju in ki bo nato v smislu doseženega sporazuma pogajanja nadaljeval. Kar se tiče ureditve itatijamsko-firaneoskih sredozemskih problemov, menijo pariški politični krogi, da ji bodo dodatki k italijansko-angleške-mu rimskemu paktu služili za esnovo in vzor. Odhod francoskih državnikov v London Pariz, 23. aprila w. Danes je bilo uradno objavljeno, da bosta ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet v sredo popoldne z letalom odpotovala v London, kjer bosta ostala do petka zvečer, ko se bosta zopet z letalom vrnila v Pariz. V ponedeljek bo važna seja ministrskega sveta, na kateri bodo pod predsedstvom predsednika republike Le-bruna proučili vsa vprašanja, ki bodo prečim et razgovora v Londonu. Razgovori flore Bellshe v Rimu Rim, 23. aprila, o. Angleški vojni minister si je danes popoldne ogledal največje rimske znamenitosti. Zvečer je angleški poslanik njemu na čast priredil banket, na katerega so bile povabljene najvišje osebnosti rimske družbe. Ob tej priliki se je zvedelo, da je Belisha prinesel v Rim od angleškega ministr. predsednika Chamberlaina neko posebno sporočilo za Mussoli-nija. O vsebini tega sporočila še ni bilo mogoče zvedeti nikakih podrobnosti. Sovjetsko poslaništvo na Dunaju ukinjeno Berlin. 23. aprila. AA. Sovjetski odpravnik poslov v Berlinu je sporočil zunanjemu ministrstvu, da je sovjetska vlada ukinila sovjetsko poslaništvo na Duoaju. piti proti Rusiji, ne pa da se že sedaj na kitajskih tleh popolnoma izčrpa. V Konojevi odločitvi, da sedaj spet sam prevzame vodstvo vladnih poslov, vidijo v tukajšnjih političnih krogih namero predsednika vlade, da se vsa teža zunanjepolitične akcije Japonske položi odslej samo na naglo zaključitev kitajske ekspedicije. V istih krogih sodijo, da se Konoje ne bo zbal niti zaostritve konflikta, ako bi se mirovna prizadevanja ponesrečila. Svojo voljo je Konoje pokazal med drugim tudi s tem, da je v predsedstvu vlade ustanovil poseben kitajski oddelek, čemur se je doslej zunanje ministrstvo odločno upiralo. Vse kaže, da hoče Konoje glede Kitajske voditi povsem samostojno, od vojske in zunanjega ministrstva neodvisno politiko, ki naj bo v skladu z dejanskimi interesi Japonske, čim bo Konoje očitnejše manifestiral svoje želje glede kitajske vojne, je pričakovati, da bodo zastopniki drugačnih mnenj utihnili, zlasti še, ako bodo prve Konojeve akcije kronane z uspehom. Vsa druga nesoglasja v vladi, ki se tičejo predvsem notranje politike, tako na primer vprašanje morebitne preosnove vlade in ustanovitve nove stranke, ki naj bi nastala iz združitve obeh največjih japonskih strank. Minseito in Setokaj, in katere vodstvo naj bi prevzel notranji minister Suiečugu, so postranskega pomena spričo želje, ki stopa že zelo glasno na dan. da naj as vojna s Kitajsko Cmprej konča. Strašna bitka pri Tajerčvangu Sanghaj, 23. aprila. ©. Za Ta$erčvaa* « Je v zadnjrJi dveh dneh razvila iKwa strašna bitka. Vse kaže, da so veliki boji v južnem ftantungu prešli v zadnjo fazo. Kitajci so se okrog mesta močno utrdili, poleg tega pa se jih je tam koncentriralo več stoti soč. Iz strateških razlogov so se Kitajci umaknili za nekaj kilometrov na svojo utrjeno liniijo. da bi, kakor zatrjujejo poročila nevtralnih opazovalcev, v nekaj dneh z v~o silo udarili likratu na vse štiri japonske divizije, ki operirajo na tem sektorju front« in štejejo skupno SO do 100.000 vojakov. Japonci so oboroženi z vsemi najmodernejšimi pripravami, vendar pa so se tudi Kitajci v tehničnem pogledu zelo izpopolnili. Japonci so v zadnjih dveh dneh na štirih krajih predrli kitajske prednje vrste. Mesto Tajerfvang leži sedaj t.iik za centrom kitajske fronte. V njem operira kitajski glavni stan. Borbe se nadaljujejo z nezm.unjšano silo in bodo, kakor kaže. to noč dosejjle vrhunec. Iz èansija prihajajo vesti o novth bojih okrog Dingjaca v srednjem delu pokrajine. V jugovzhodnem Šansiju so Japonci premagali Kitajce pri Pulisijenu. vendar pa so jim Kitajci onemogočili, da bi prekoračil Rumeno reko. Hud poraz so Japonci doživeli pri Tungvanu ob tem veletoku. Japonci so skušali tudi pri Kajfengu preko reke. a so bili istotako krvavo odbiti. Vedno večje preglavice fiim prizadevajo tudi kitajski čet-niiki, ki razdirajo v njihovem neposrednem zaledju ceste ter telefonske in braojavne zveze. Kitajci čet ni ki so zavzeli mesto Cungteh v severnem Šekiangu, kjer se je včeraj razvida huda bftika med jaiponsko posadko in okrog 19CKX) kitjski mi četa i ki. Po padka je büa un icona skoraj do zadnjega moža. Nemčija In Anglija V Berlinu pozdravljajo sporazum med velesilami, vess-dar pa so še skeptični glede rešitve vseh problemov Berlin, 23. aprila, b. Položaj, ki je nastal po sklenitvi angleško-italijanskega sporazuma, je v tukajšnjih političnih krogih še vedno predmet živahnih razprav. Vsi listi soglasno zavračajo domneve, da bi bil novi sporazum naperjen proti Nemčiji. Nemčija se svojemu italijanskemu zavezniku ne bo odpovedala, ker je, kakor Italija, tudi ona mnenja, da se dajo evropska vprašanja urediti samo s sporazumom vseh štirih zapadnih sil. Nemčija je torej za zamisel četvornega pakta, ki bi po mnenju nemških krogov imel za posledico iz-ločenje Rusije iz evropske politike. Razume se, da posvečajo v Berlinu še prav posebno pozornost pravkar začetim pogajanjem med Francijo in Italijo. Listi izražajo glede teh pogajanj rahlo skepso in podčrtava j o med drugim, da bo v kratkem obiskal Italijo Hitler. Sicer pa bo Nemčija, tako zatrjujejo v poučenih krogih, ne glede na to, ali pride do sklenitve četvornega pakta ali ne, svojo dosedanjo politiko na evropskem vzhodu nadaljevala. Nekateri listi proučujejo možnosti nemškega sporazuma z Anglijo. Težave za sklenitev takega sporazuma vidijo predvsem v tem, da zahteva Anglija, preden se z Berlinom spusti v nove informativne stike in morebitna pogajanja, jasne in nedvoumne izjave odgovornih nemških dr- žavnikov glede nemške politike v vzhodni Evropi, dočim se Anglija v pogledu nemške kolonialne zahteve spričo zadržanja britanskih dominionov in angleškega javnega mnenja za sedaj še ne more vezati v nobenem smislu. V tej zvezi poudarjajo v nemških političnih krogih, da se motijo vsi tisti, ki mislijo, da se bo Nemčija odpovedala svojim kolonialnim zahtevam. Te zahteve morajo po nemškem mnenju tvoriti osnovo slehernega angleško-nemškega sporazuma. Vloga demokracije London, 23. apr. b. Lord Allen of Hurt-wood je govorii o diktaturi in demokraciji in poudaril med drugim, da je demokracija z vidika sedanje civilizacije nezlomljiva. London ima gospodarsko in finančno moč sveta v svojih rokah. Ako bi bil ta njegov nesporni prestiž izkoriščen, bi ne bilo težko, pripeljati Evropo v popolno demokracijo. Nespametno je trditi, da so demokratične ustanove degenerirane in nesposobne za rešitev težkih državnih nalog. Oči vsega sveta so danes bolj kot kdaj prej obrnjene na Anglijo. Vsak trgovec in finančnik v londonskem Cityju (bančnem delu mesta) je poslanec miru. Njegova dolžnost je, da k vsemu, kar se dogaja v svetu, ne molči. tslci pro Rusija ne bo podpirala angleške pobude glede ureditve abesinskega vprašanja in tudi ne bo izstopila Iz DN London, 24. aprila. w. Optimistično razpoloženje glede poteka zasedanja Društva narodov, zlasti glede vprašanja likvidacije abesinskega problema in priznanja italijanskega imperija, ki je še včeraj prišlo do izraza v pisanju londonskega tiska, je danes izginilo. Sovjetsko poslaništvo v Londonu je namreč danes izdalo komunike, v katerem zavrača kot netočne vse vesti, da bo Rusija podpirala pobudo angleške vlade glede priznanja italijanskega imperija. Take trditve, naglasa komunike, so nesmiselne, kajti stališče Rusije napram napadalcem je ostalo nespremenjeno, tako v pogledu Abesinije, kakor v pogledu Španije. Prav tako nesmiselne so vesti, da bi nameravala Rusija izstopiti iz Društva narodov. Res je baš nasprotno, da bo ruska delegacija slej ko prej zastopala svoje stališče v Ženevi. Spričo tega komunikeja računajo v angleških krogih, da bo razprava v Ženevi dokaj burna. London, 23. aprila, k. Namera bivšega abesinskega neguša. da bi poslal tudi na bližnje zasedanje sveta Društva narodov Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 411 malih oglasov. Enkratni poizkus c malina oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno Me vilo interesentov. posebno abesinsko delegacijo, kakor so • tem včeraj poročali nekateri angleški listi, je bila danes deloma demantirana. Listi so včeraj naglašali, da je tudi iz brzojavke, ki jo je bivši neguš poslal v Ženevo, mogoče razbrati njegov trden namen, da bi poskusil po svojih delegatih ali pa celo sam znova afirmirati pravice Abesinije, ki je formalno še zmerom članica Društva narodov. Danes pa so se v dobro poučenih krogih razširile govorice, da je bila pred dnevi sklenjena med angleško vlado in negušem posebna pogodba, po kateri se je Haile Selasije obvezal, da ne bo oviral angleških načrtov v Ženevi in da od sveta Društva narodov ne bo zahteval, naj se konkretno izrazi o tem, ali namerava še nadalje priznavati Abesiniji kot članici Društva narodov vse njene pravice. V angleškem zunanjem ministrstvu so se med tem v sporazumu s francosko vlado pripravili vsekakor tudi že za tak primer, tako da bi svet Društva narodov prepustil članicam proste roke, da morebitno svoje priznanje italijanskega kolonialnega imperija same spravijo v sklad z obveznostmi, ki jih imajo po paktu Društva narodov nasproti njegovim sklepom. Minister Kaganovič nenadoma umrl Par*z, 23. aprila. AA. (Stefani). Iz Mo-tórve poročajo, da je Lazar Kaganovič, ljudski koanisar za težko industrijo, nenadoma umit Mislijo, da gre za politični atentat tn da so ga ubili Stalinovi n sprotnlM, ki so Kaganoviča sovražili zaradi njegovih tesnih zvez s Stalinom in zairadi pomembne vloge, ki jo je igral pri krvavem čiščenju stranke in vojska, Občinske volitve v ČSR Dve važni odločitvi češkoslovaške vlade Praga. 23. aprila, br. Politični odbor vlade je imei snoči sejo. na kateri je »prejel dve važni ooločitvi v vprašanjih, ki 2*ninje čase najbolj zanimajo žitoko javnost, namreč giede občinskih wdiiev in glede prvomajskih proslav. Kar se tiče prvomajskih proslav, je bilo sklenjeno, da so v načelu dovoljene, vendar pa oblasti ne smejo izdajati generalnih, marveč samo fakultativna dovoljenja Proslave se smejo dovoliti tam, kjer je podano dovoljno Jamstvo, da lc to prišlo do LzgTodtv. Glede občinskih volitev je bilo sklenjeno da »e bodo vršile v štirih etapah Prve volitve bodo 22 maja in sicer v Pragi ter nekaterih večjih mestih na Češkem. Moravskem m v šleziji. Druga volilna nedelja bo 29. maja. Tega dne bodo volitve v v č tisoč občinah v raznih delih države. predvsem tam kjer je že potekla funkcijska doba sedanjih občinskih uprav. Tretja etapa občinskih volitev bo izvedena 12. junija, ko bodo predvsem volitve na Slovašk m in v Podkaipatski Rusiji, zadnja etapa pa bo v nedeljo po državn m prazniku. Takrat oodo volile vse preostale ob&ne. Skupno bodo Izvršene volitve v okrog 16.000 občinah V Javnosti Je napravil ta sklep vlade *elo ugiden vtis. k r bo z razpisom občinskih volitev znatno popustila notranjepolitična napetost ki so jo izzvali p rapatalo rji avtce.omije e svojimi pretiranimi zahlevami. Vlada je že meseca oktobra sprožila vprašam je občinskih volitev, ki je bilo od takrat skoraj stalno na dnevnem T' du, a so bile volitve lz raznih razlogov vedno znova odlagane, zlasti zaradi dogodkov v nurriških pokrajinah. Vlada je vedno zastopala stalidče, da občinske volitve ne smejo biti predmet politične špekulacije in strankarske borbe. marvič » duhu demokratične republikanske ustave d', s Lojna manifestacija državljanskih svoboščin vseh slojev naroda. Komunalna politika se ne »me ravnati po političnih ciljih si rank, marveč mora služiti resničnim potrebam občanov in inter som občine i,n države Tu mora cdločati delo. ne pa politična geela m lepe besede. Ker padajo občmske volitve v dobo, ko naumera-va vlada pričeti s smotrnim reševanjem manjšinskih problemov upajo, da bo razpis votile v ugvdno vpliva! tudi na reševanje tega težavnega problema. M U držal in Hlinka nevarno zbolela Praga. 23. aprila. A A. (CTK) Iii vši pred-sednik češkoslovaške vlade Frantièek U d rža.l ie nevarno /liolel in so aa profilali v neki sanatori] Zdravniki so zanj v skrbeh. U drža I se ie roiil leta 1S70 !>rvič ie fiottai (»oslanec v dimniškem državnem zboru leta tK^T I'o osvoboditvi je poetai predóni nik roslansketra odbora za narodno obrambo pozneie bil r>a -edem M minister narodne ol-rumbe. ter ie zelo rnnosro storil za izpouolnitev češkoslovaške voia-s-k e r*ile. Pred sedn k vlade ie bil od leta 19"*» do 1932 »(^eske Slovo« i>oro6a. da ie prezidetit re-nuMike dr R«*neš ko se je mudil v Ružom-iM-rkii na vzhodnem "^lovaikeni dobil «po ročiio o bolezni (»onlanea HMn.ke im da nin ie takoi t»o\l?il pismo ? svojimi najtoplejšimi želiatni. da bi činiorej okreval. Drudi listi poroča:ovjo'Hki poslanik v Sofiji Razkolnikov. ki se ni hotol odzvati ixwivu. d ji vrne v Moskvo, 'e pri>! uveiti v IVI tri io. Hitzkoln kov V zajnist il v liiidirnpe-st.i vlak Sofija -Moikva ir sc odpel ui I v neko majhno belgiisko mesto ob reki .Vloži, kjer živi pod imenom lljLn. Razne nesreče Praga, 23 april« br. V državni tovami eksploziv v Retovu je dane* dopoldne iz nepojasn jemeija vy.ro.ka nastala eksplozija Ena delavka jc bula hujše, tri pa lažje ranjene. Berlin. 23 aprila br V rudni,ku v Ohcr-hausim je^ davi nai« ta la eksplozija. pri kateri je bilo 17 rudairiev zasutih Sedem je bilo Ubitih deset pa «*> |ih ;c rešili Od 14 ranjencev »ta dva poškodbam podlegla, ostali pa že i-/ven nevarnosti. Newyork. 23 aprila, br. V državi V Arginili je v nuiniku C.a-naris nastala eksplozija premi»go vrtin prahu ft2 ru-dariev. ki so bil* n« dolu v rovu. je zasulo I )«►*«• da j so izkopali 20 mrtvih Za «»«tale ni upanja, da bi Jih rekli in ao najbrž e tudi ìe mrtvi. Torpedov*-^ „Ljubljana" bo spiovljena v juniju Split. 23. aprila, o. N'a^.-i dritta velika tor-poi lav k a. ki o -.'rade v iadraii-ikih laljedcl niča h in se I k) imenovala >Ljul>i.iaiu*«. I« spiovi km;« v morje pričeikoin jiuuia. Za ku-ma ji bo ljubljanski župau. Ciano v Varšavo, Beck v Stockholm Varšava. 23. aprila. AA Listi fwročajo a Rima, «la l>o • italijanski zunanji miirstcr jroi Ciano jesrielj 7ji katero je vzel s scl>oj dve kolesi Oblast i a so um obe ko'esi zapleniJa z avtomobilom in to-bakotn vred. i in ostani član Vodnikove družbe! Beležke Odlična italijanska revija o novem položaju Ugledna italijanska revija »Vita Italiana«, ki izhaja v Rimu, objavlja na uvodnem mestu članek polkovnika Camevari-ja enega najbolj znanih vojaških in političnih pubi cistov v Italiji, o novem položaju v srednji Evropi Po kratkem pregledu najnovejših dogodkov pr.haja Car-nevari do zaključka da je sedaj kot logično posledico novega položaja pričakovati samo še večjo povezanost odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, ki naj svoje so delovanje tako utrdita, da »stvorita iz njega pravi blok«. Članek polkovn ka Carnevarija je vzbudil veliko pozornost ne le v Italiji, temveč tudi v inozemstvu in ga beleži io vsi večji evropski listi. Dopisnik pariškega oficioznega organa »Tempsa« pripominja, da potrjujejo Carnevarijeve poglede tudi govorice, ki krožijo v rimskih političnih krog h že nekaj dni in v katerih se pretresa možnost nove poglobitve odnošajev med obema državama. Zastopnik južne Koroške v nemškem državnem zboru Avstrijski listi objavljajo imena onih Avstrijcev, ki 90 bili na osnovi plebiscita z dne 10. aprnla proglašeni za člane novega nemškega državnega zbora. Med drugim poroča io. da je postil poslance tudi neki Franc Mi.kula kot za-stopnik »der Kärntner \V iin disc h on«. |'/raz »\V indischer« uporabljajo avstrijski im ostali nemški listi po navadi za nemško misleče kero-'-ke Slovence v nasprotju / narodno zavednimi \'ajbrž bo tako tudi v tem primeru, ker meri tukajšnjimi koroškimi rojaki ni znan noben koroški Slovenec / imenom Franc Miku/la. ki bi prišel v poštev Po privatnem sporočilu iz St. Jakoba v Rožu krožijo tam govorice. da je novi poslanec doma v njihovi fari, in sicer v Svatnah pri Podrožci. Po poklicu je železniški dclavec Koroških bo jev se ie udc'ežd na nemški strani. Vendar te vesti 4e niso potrjene rn še ni gotovo, katen Franc Mikula je imenovan za poslanca. Razmišljanja g. župnika Za župnika imenov-ami jeseniški kaplan g. Andrej Križ mam urejuje glasilo slovenskih jugorasovcev »Slovenskega delavca« Za belo nedeljo prinaša ta list pini naslovom »Treba jc presekafo svt>jcvrstna razmišljam ja. v ka.terih najprej 11 1. da je »Mahnič žrvcl zastonj«. Zelo nezadovoljen je pisec s katolii'iViirmi voditelji p.j svetu Hud« lcviitc jim bere iin jim med drugim očita: »Vodilna mesta mod narodom so si pri-boriitii znali. vx>diilnc besegle pa reči ne znajo. ko jo nairod potrebuje. Tako ilei a vsož-no prirejati stalne družabne sestanke na čisto določemc dmi . .. Taio delajo, kakor da se stoletje miti za las na premaknilo v svojih noilogaih naprej.« Znak slovenskih jugorasovcev Te dni bo imel Jugoras. d lavska organizacija JRZ. svoj prvi državni kongres v Beogradu. Udeležili se ga bodo tudi slovenski člani, ki so organizirani v tako zvara »Zvezi združenih delavcev«. Ravno s daj ao Izdali svoj lasten znak. ki ga njihovo glasilo opisuje takole: »Križ. narodne (slovenske) barve in industrijsko kolo z začetnimi črkami nagega bmena (ZZD>€. Ali bodo šli s tem znakom tudi na kongres» v Ba igrad. ali pa b(-do tam nosili skupni znak Jugorasa. iz njihovega Usta ni razvidno, kakor sploh o tem kongresu skoro ničesar ne piše. Državljanska vzgoja »Slovenski gospodar« vprašuje svoje Citatele »Zakaj so Srbi proti verski enakopravnosti.« in jim daje tale globoko-umni in bratske ljubezni prežeti odgovor: »Da imajo v Beogradu lahko dvakrat veliko noč. Tako so mislili, da bo gospod konkordat to odpravil 111 zato so se borili zoper njega.« Priporočamo »Samoupravi«, da od časa do časa prelista tudi številke tct;a svojega bodrega mariborskega [»obratima in mu posveti vsaj toliko pozornosti, kakor citiranju raznih drugih dosti manj zan -nivih listov. „Obzorova" zatrjevanja >Olrzor« se bavi z aJieijo nekaterih hrvatskih frankov, v. ki se zbirajo t koli dr. Mirka ht»hiliču in dr. Marijana Dražiča in i»e priprav'ajo «Ih l.-i nastopili pr: (»riiio-lnjili nkii|»ški'.ija že v naprej ol»s<»jena na propad. Pač pa misli Mjiizor«, da je nu*stoi>il Čas. ko U) treba prečistiti račune e frankov, ci. ki neprestano Kritizirajo «ir. Maòka. oMel»i neke ne|H>pu«iljive |H>iitike, stvarno |«a .so V0.I110 pripravljeni sodelovati pri la,ko 7va 11 i »realni« |K>li|iki, to je ;x>!iliki |H»l>iraii;a drvlitinic z ln>t»,ito obložoric mize. »Ol >«»r< tudi «xl'o'nio zavrača dom-neve »Timesovfua« |K>row»v:i|ra o bivših zvezali iiiimì hrvatskimi mrnonaJistj in liabsliuiškimi Icgitimisti na Dunaju. Pri tem za l-t ju je. da »l»o vojni ni 1.4lo iik^I Hrvati nili «jne |>oli tiii-ne skiioine ki bi lo'airala kake na le na povralek llabsbuiv.anov. Kar se t ice arclacii nekaterih lirvai^kili nacionalistov na Dunaju |W ie treba ugotovili, da so bili to bivši avstrijski oficirji kakor n. pr. general Sar. kotič in polkovnik Perčevič Ti ljudje n so i tirali nàt.i pred vojno niti po v«> ui nikake vloge v hrvatskem političnem življenju«. i Dobrodošel zaveznik »HrvatKikii straža" spada med tiste redke liste pri ima. ki odobravajo hi hranijo po litiko /a -«lc pij ene ga slovaškega separati/, ina. Ogurčooo napada li»ie, ki so napisali Avstrijski vizumi ? ukinjeni Beograd. 23. aprila. AA. NemSko poslaništvo v Beogradu nas je zaprosilo, da objavimo sledeče: Obveznost vizuma, ki Je dozdaj obstojala v prometu iz Jugoslavije v Avstrijo, kakor tudi za potovanje skozi Avstrijo, je ukinjena zaradi pr.ključitve Avstrije Nemčiji. Bolezen kralja Karola UukarCšta_ aprila, a. Ädrawaiveno fanale krala Karola se !>oliša. Noč jc kral.i pre-l.-iii unnio. Jutranja temperatura ie bila nor- | uialn.u 7.v.»"ct 1 xi je ^aašala 372 Bolečin« v sirlu popušča». i Tatvina štirih znamenitih slik London. 23. aprila. AA Snoči se je v gradiču Zilhannu v Casi^crbuiryju iv.vTŠiila tionavswimo predrzna tatvina. Ukradli "»o štKri znamenite slike. vivu„x ___'nr. QQ1 fun tov. C.re /a znamenito Rembrandtow.» sliko »Pred ogledalom«, ki je sama vredna 50.000 funtov, za VamgDykovo »liko »Mož s psom« i-n /a dve sivki največjega angleškega portretista Garin ìsborou g ha. Vse ksuže, da so umetnine ukradli velcsprctni tatovi, ker niso puotil 1 za seboj noben «h sledov. Pri delu so se posluževali gumijastih rokavic. Vse slike So izrezali iz oikvirov lai _ Jo j, kako neprijeten duh ima to pe* /ilo! V njem je ie vonj po slabem milu. Imejte vendar usmiljenje • tvojim dragocenim perilom in perite ja z vedno jednako dobrim terpen« *?r,*?v:— Ziaforog, ki odpravi s svejo belo gosto peno vsako uma* tanijo. Z njim opìuno perilo je belo kot sneg, mehko-voljno in prijetno duhtečo. TERPtNTINOVO MILO ^j'XCcdorc^ Jubilejni turnir LŠK Ljubi rana. 23 aprila V današnjem XII. kolu s>j bile vse partije končane že popoldne. .Mojstri so bi'!i neobičajno mm>l|ubni tn so z eno samo ia-jemo na vseh deskah rcmi/i.rah. Kostič jc kot euini zmagal tm ima pred ostalimi že toliko naskoikd. da mu je prva nagrada bržkone zagotovljena, zlasti še. kei ima v preostalih kolih edino v Pireu močnejšega nasprotnika. Njegovi najresnejši tekmeci so v tem pogledu na slabšem, ker imajo še težke partije. Današnji dam je menda po I menil tišino pred viharjem in bodo zakliu-1 črna kola bržkone prinesla ogorčene borbe. Medtem ko so 91 mojstri privoščili počitek. je odbor Ljubljanskega šahovskega ; kluba čez glavo zapo-ilen s pripravami za , akademijo, ki bo oficicino zaključila turnir. Akademija 27 t. m. obeta biti izredno zanimiva Razen proglasitve rezultatov w. razdelitve nagrad So na sporedu glasbene točke, med njimi najnovejša prof Ostorče-va kompozicija, kantata o šahu. Nasproti Furlani jevemu dam.sk e mu gambitu je Vidmar ml ir/.bral slovansko obrambo P«) generalni zamenjavi figur je siedil v 36 pote/i remis Enak konec je imel ortodoksni damski gambit med Preinfalkom in Sortiiem ßroder je igral kot črni nasproti dr Trifunoviču. ki je spet otvoril z e-4 (laro-Kan 11. V izenačeni poziciji «ta po 28 potezah sklenila premirje. Najmanj potez je imela hulaadsika pairtija med dr. Vidmar- jem in Totom Slednji sc je balco dobno bia.11 ài. da je beli že v 19 potezi pristal na delitev toéke. Coir*>-Kann partija rmxi dr. Tartakower jem hi Pi ree m je bila po /omeri javi fi,«juir po 34 potezah remis. Kostič Ht Nedeljkovič sto igrala siculijaniko Igra je bi'la dolgo i/ona. coi la. nato pa je beli /j-ltu-«Ji slabe Nedeljkov-ičeve igre vpn:/x»rij napad rita àriiega kralja, ki se je v 40 potezi končali t maibom Preostaii partij-i ;«ta brL »iončani tšk pred popoldanskim zaikljuò-koin. V špaiifjki pairtiji med obcmwi rojakoma Sleineriem im Szubojem je bila po 38 potez-aJi deska še zmerom skoraj pol : ia t •»Ta sc zar.idi zaprte j«»/icijc nasprotnika sjM »razumela za remis. Foltys je v d-umskem gambitu '.»sr\artl dr. Astuhršu glahega srednjega kmeta, ker pa je sledinji pospravtl r desike fMjurc. ga ni mogel owvojiüi m jt kljub nekoliko boljši poziciji morai pristati na renn«. Stanje po XII. kolu. Ko«t:C 9 (1). S/«übo 8 (I), dir. Ta>rtakov\or 8. tir. Tnfunovič 7, 0ldne presenet.il Dubrovčane, se ie okroiz 16. fx>novit. Tedaj so t»iLi sunki že precej močni, tako da je poires "zzval med vsem prebivalstvom nii'sta ir okoliških kra jev pravo paniko. Ljudje so zb«^ža|i na ulice. Na Stradiiriu je bila nekoliko |>oskoo-t»Hiti je raziioko o«I tal do strehe Tudi v i|iit)n>vrii5ki okoiici je bilo poškodovanih nekaj trs. večje nezgo!« pa r»i bilo. Ponoči je divjala nad mestom in vzdolž vse iadranske oliale huda nevihta s točo. Split. 23 aprila, o. Nad vso «Ialina.!insko obalo ie v pretekli noč.i t>esncl s Men vihar. Sredi noči je pričela padati a.vilc na od.jirlt>m morju. § Toča je napravila po vinogradih in sadovnjakih veliko <3kodo Priz,vteti n<> vsi nasadt «kros Knina Om'Aa na (Vok h in na splitskem f>oliu V Siit vanu na HnuHi < strela udarila v zvonik va«ške Cerkve in tra močno Itoško Vivala. Na visoki planoti na liraču Je za 1 >a 1 lei »nei;, ki je o"o'< prava redko?*U Tudi vse phuiine za Splitom so zasnežene. Zagreti Ü. aprila o. V Zagrebu je v«* da.n deževalo. Zaradi tetra se tcivško tek-mova,nje iiknI .Iul'oslaviiri in Madžarsko 7.1 srednjecv:oi«ki poka.l danes ni nadailjevalo. Za danes na[X)vedana igra v doublu bo 11-Iri. Sarajevo. 23 spirila, o. Po v-sej srednji Bosni in I lotvoifovnui so vve ceste še zmerom zen ne tone. Snoö dKusega ponekod 1 m hi več v:i :i i«. N« kmetih je zairadi sne^ja in /ometov pričelo prinKV!jkovati krme za fcvhio. Po nekaterih krajiih ie p»jigim.iIo že večje število govedi hi ovac. V b!ižnr,o v»«i so pritisnili tudi vo'ikovi. Včeraj porxildine so se po ja v-jli celo na periferij. Sarajevo V Ko-vačičih ie pet w'Jcov vdrlo v neko sna jo in napadlo 29 ovac Drobnica se je spiasene ravbežala. Ver se takoj 'braii in se odpravili za volkova, ki so se umaknili v bližn je rc VarSaVa. 23 aprila, br. Na Poljskem je zavladala zoper nova, izredno ostra zima. Iz Sibirr^ prodira iziedno mrzel val. V vsej vzhodr.: PoVjski je včeraj bean 1 strahovit snežni vihar. Večina cest te tako zasneženih d?» r.einc-goč vsak nro-•net. Snega je zapadlo na Poznamjskern nad m ter. 'temperatura ie padla p>onekod na W stopenj pod ničlo, povprečno pa zna fta okrog 10 stopenj ničlo. Vremenska nanoved Zomnrisko vrem< nsl ma-tega stolpa, kjer je zdaj Strobmeierjev» «čistilna, dalje do mestnega stolpa ob Alek-sanrrovem obrežju, ki je nekoč bramfl leseni drarvski most. Tu so »tria mola dravska vratca. Mestni ded ob Dravi je bri utrjen le s paiHsodami. Naiposied spada k trfcdbom Se rao^ai mestni stolp pri župnijski corkvi sv. Jo-i»ja, ki so ga uporabljal na stražo. Ko je poàar tmičE i. 1684. cerkveni rvorrSc. so vonj obesili tri nexve zvoitovtv Pri vdikean požara L 1705., ki je upepelM vse mesto, je mnogo teptìl fcucS stoip, ki ao ga. že prej motali za celo nadstropje antiarti. Zvonovi ao se staiffi ta prebili oboke- Naposled ga je mosto predato corkvi za zvonik. A. S. Lepa mirovna manlSestacifa v Pragi N» Veliko soboto so v Pragi proslavili dan Rdečega križa* ki ga vsako leto obhajajo ■ velikimi svečanostmi, posvečenimi osnovni mlsH Rdečega križa: mira in bralstvu med narodi. Glavna svečanost Je bila ▼ poslanski zbornici. Prisostvoval jI Je tudi prezident republike dr. Beneš z go. soprogo, poleg nJega pa vsi ostali najvišji pred-Btavniki CSR. Na sliki vidimo med dvominutnim molkom, posvečenim spominu na fcrtve svetovne vojne ln mirovni misli, prezidenta dr. Beneèa, ca levi predsednika senata Soukupa, na desni predsednika parlamenta MaJypetra Huda nesreča na stavbi vseučiliške knjižnice Ljubljana, 23. aprila. Danes malo pred 14. je na stavbi Vse-cčiliške knjižnice v Gcsposki ulici prišlo do hude nesreče. Gradbena dela polagoma prihajajo k zaključku, na strehah in pri žlebovih so zaposleni kleparji. Med njimi je bil tudi 24-letni pomočnik Janez Pire, stanujoč v Zadružni ulici na Kode-ljevem ln uslužben pri kleparskem mojstru Fucfasu na Gosrposvetski cesti Ko je z varilno svetilko varil pločevino, mu je na lepem ušlo nekaj bencina iz nje, da se je vnelo vse skupaj in so ga v hipu zajeli plameni. Bil je ves opečen po rokah in nogah, po prsih in po glavi. Na pomoč so bili poklicani reševalci ,ki so Pirca brž prepeljali v bolaico. Med drugimi ranjenci so danes sprejeli tudi 21-letuioga. kovačevega sina Janka Lotrlča iz BukovSce v Selški dolini- Očeta je v koračnici pomagal pri delu, pa mu j« drobec železa padel v levo oko in mu presekal zenico. Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno ^ preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno » Franz-Josef ovo« grenčico^ ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josef ovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. or- a. «» »ft «hj*® Lep dar: Zgodbe brez groze Napoleonova tajna ljubezen Nekaj besed uvoda v naš novi roman TI Človek — Kralj! V tej ari onemeli pred vhodom v gTob med nami si obstal, ob tebi cbor Sokolov ae nabral. Sokoli tvoji b tebi so prispelL Spet bomo ae do duše dna razvneli sa ideal, kl v srcu Je sijal, ko kri Junaško si lz žil iz piai, da bi svobodni mi naprej živeli. En rod, en dom, en Aleksander silni, ▼ dejanjih, žrtvah kakor zvon vabeč k Se večjim žrtvam, k žetvi bolj obilni. Nikjer, nikdar ljubezni nI preveč, saj včeraj, danes, v uri odločilni v rokàh je naših Aleksandrov meči Baio Veliki cesar, ki je na prevalu iz 18. v 19. stoletje ob gromu svojih bitk koval i Evropi novo lice, je imel tudi kot človek burno razgibano življenje. Žensk, ki so hranile v svojih srcih spomine na nežna srečanja z njim, ni bilo malo. Narobe. Znan pojav je, da sta Mars in Eros dobra tovariša; in danes, ko je Napoleonova javna in osebna zgodovina zdavnaj raziskana do poslednjega, kotička — tako korenito, kakor le more biti zgodovina velikega, obče pomembnega razdobja — danes lahko mirno trdimo, da je imel ta mož vsaj enako velike ljubezenske potrebe kakor katerikoli prelivalec krvi in kovač usode Toda Napoleon je skoraj zmerom ljubil po vojaško: danes tukaj, jutri tam. naglo, burno, z brezobzirnostjo rojenega osvajalca, zmagovitega vojskovodje in nedavno kronanega cesarja Komaj je bil ustavil oko na Evini hčeri, komaj ji je srce omagalo v viharju njegove slave, že je bilo skoraj zastarelo govoriti o njem. Ne, 1' Empereur ni bil vztrajen ljubimec. Samo tri ženske pomni zgodovina — izmed vseh mnogih samo tri, ki so mu raznežile srce in zapustile v njegovi duši globoke sledove. Prva je bila lepa, lahkomiselna Josipina de Beauharnais, ki ji je pisaril mladi general Bonaparte iz Italije dolga, vroča pisma; vzel jo je za ženo in jo kronal za cesarico; L 1810. se je ločil od nje, ker mu ni mogla dati sinu in naslednika na prestolu. Zadnja je bila Napoleonova druga žena, Marija Lulza Avstrijska, hči cesarja Franca L, ob kateri je hotel uresničiti svoje hrepenenje po otroku in nadaljevalcu rodu, obenem s političnimi ugodnostmi zveze z eno izmed najstarejših in najmogočnejših dinastij v Evropi. Ta mu je rodila sina, toda politična dota habsburške neveste in prihodnost dinastije, ki jo je hotel z njo ustanoviti, sta ostali pokopani pod razvalinami Napoleonovega končnega poraza. Marija Luiza je bila žena brez duše, ne-zvestnica, ki je lahkosrčno iskala utehe v objemih grofa Neipperga, med tem ko je strmoglavljeni Napoleon tragično gineval v svojem izgnanstvu. In sin tega zakona, »rimski kralj«, ni nikoli vladal na očetovem prestolu, ampak je mlad umrl v Avstriji — nekateri pravijo, da za jetiko, drugi, da od habsburškega strupa ... Manj znana je Napoleonova druga ljubezen: tista, ki jo je usoda časovno uvrstila med Josipino de Beauharnais in Av-strijko; cesarjeva tajna, velika ljubezen do lepe in plemneite poljske grofice Marije Walewske. In vendar je popisala ta ljubezen najsvetlejša poglavja Napoleonovega življenja; in vendar je bila dovolj globoka, da bi bila mogla ovenčati Marijino čisto čelo s cesarsko krono, če bi bila Marija le hotela. Toda grofica Walewska ni ljubila cesarja ne s površnostjo gospe de Beauharnais, ne z mrzlo brezsrčnostjo habsburške nadvojvodinje, ampak z globoko, samozatajno dušo slovanske žene. Njeno ljubezen je v začetku spletla pripravljenost k žrtvi, da bi z njo odkupila prostost podjarmi j ene domovine; in ko jo je ta ljubezen premagala in vso prevzela, tako, da je določila pot vsemu njenemu življenju, še vedno ni poznala misli nase, ampak samo misel nanj. Ko je Napoleon 1. 1807. po porazu Pni-sije vkorakal v Varšavo, ga je poljski narod pozdravil z vročičnimi pričakovanji. Poljska, ponižana in raztrgana, razdeljena med Prusijo, Rusijo in Avstrijo, je sprejela francoskega cesarja kot odrešenika, ki je imel dovolj moči, da jo zedini in znova obudi v življenje. Ker so simpatije Poljakov glede na njegove naklepe proti omenjenim trem državam mnogo pomenile, je Napoleon spretno izpodbujal njihove upe. Enako razumljivo je, da so bili tudi Poljaki po svoji strani pripravljeni ustreči cesarju v vsem, prav v vsem, samo da bi ga še bolj priklenili nase. In ko je med varšavsko družbo završal glas, da se je cesarjevo srce vnelo za lepo grofico Walewsko, je bilo mimo vseh običajnih pomislekov za vso to družbo mahoma jasno, da ne sme Marija Walewska poslušati nobenega drugega glasu kakor glas domovine, ki kliče po vstajenju. »Samo vas sem videl, samo vas sem občudoval, samo po vas hrepenim! Hitro mi odgovorite, da potolažite moj nestrpni žar. — N.« — ji je pisal cesar. Marija je vrgla vsemogoč- mkovo pismo v ogenj. Toda najčastitejži I zastopniki poljskega plemstva, ki bi bili v drugačnih okolnostih brez pomišljanja izdrli sablje in branili čast grofice Walewske — prav ti so jo j eli obsipati s prošnjami, naj ne ostane gluha, zakaj plačilo njeni žrtvi bo svoboda Poljske Mar ni bila nekdaj tudi Judita legla v Holo-fernovo posteljo, da reši svoj ljubljeni Izrael? In tako se je sprožila usoda Marijinega srca. Tako se je pričela Napoleonova velika, najlepša ljubezen ... Od Napoleonovega bivanja v Varšavi naprej spremlja Marija Walewska, njena živa navzočnost ali vsaj njena slika cesarja na vseh njegovih potih. Marija je kljubovala Josipininemu sovraštvu prav tako kakor moči Marije Luize. Ona je bila edina, ki je ljubila Napoleona samo kot človeka in samo kot žena; tolikanj, da ni poznala ob strani gospodarja tedanjega sveta nobene druge želje in nobenega drugega častihlepja mimo enega: služiti svoji ljubezni. Bila je edina, ki mu je ostala zvesta tudi v nesreči in izgnanstvu. Okrog ganljivega lika Marije Walewske so nanizani dogodki našega novega romana, ki prične izhajati v nedeljo, dne 1. maja Spisal ga je eden izmed najboljših poznavalcev Napoleonovega življenja; ne iz domišljije, ampak na osnovi utrjenih, doslej deloma le malo znanih dejstev, kar daje romanu še tem večjo, pre-pričevalnejšo zanimivost Usoda in zvestoba lepe Poljakinje, kakor sta opisani ▼ tem zgodovinskem romanu, bosta zbudili v vseh bralcih, posebno pa v dovzetnih srcih naših bralk, najtoplejše sočutja. Ljubljanski grofje pred 900 leti Pogledi na razvoj stare Ljubljane povodom nove razprave Ljudmila Hauptmanna ---- n Duh ljubljanskega prostora je vedno bodril človeka, da je tukajšnjo prirodo spreminjal Ln dvigal v kulturno pokrajino me- j ščanske smeri. O Emoni, tukajšnjem mestu starega veka, se nam je ohranila po- j nekega gradu »Bosisen« štiri še danes naseljene kraje gorenjske soseščine, namreč Loko Suho, žabnico in Selca (Kos, n., 444., 445, 490; III., 9.). Toda v tretji listini je skritih nekaj podatkov, katerih po- slednja neposredna zgodovinska vest iz zi- ! drobna analiza nam vendar vrže malo luči me L 407/8. v zvezi s taborenjem pravljičnega zahodnogotskega kralja Alarika, preden Je napravil drugi pohod v Italijo. Ker pa so prvi Slovenci prišli semkaj kakih 150 let pozneje in so med tem časom divjali tod skozi številni preseljujoči se narodi, nam bo razumljivo, zakaj je emon-sko ime danes zamenjano z drugim, ljubljanskim. Od Emone do Ljubljane Glavna organa, lz katerm so se rodili v Ljubljani prvi utripi mestno nsstrojenega življenja, sta bili cerkev in grad. O Šempetru kot najstarejši cerkvi krščen h Slovencev na Kranjskem sem napisal razpravo v Kroniki slovenskih mest 1937. Kako so se organsko snovali začetki gradu in mestnega življenja pod gradom že v staro-slovenskih časih, preden so nam zagospodovali tujci, o tem bo izšel spis še letos v Geografskem vestniku. ki ga izdaja Geografsko društvo v Ljubljani. Na tem mestu si pa hočemo ogledati, kdo je gospodaril na ljubljanskem gradu okoli 1. 1000., to je v prvih časih, ko je minila madžarska nevarnost in so se Nemci med nami vgnezdiii za politične gospodarje tako trdno. da jih pred 1. 191S. ni bilo mogoče izriniti. Zavesa Izpred Ljubljane se dvigne sicer ßele sredi 12. stoletja. Za 1. 1144. je namreč izpričan naš kraj prvikrat s svojim nemškim imenom Laibach, dve leti pozneje se pojavlja celo njegova slovenska oblika. Oboje najdemo v zvezi z bratom koro-Skegra vojvode, Ulrikom, ki se je bil na dve listini podpisal prvič s pridevkom »de Laibach«, drugič »de Luwigana«. Tako nam r.azeva med leti 408. in 1144. dolga doba 736 let, hvalfžno polle naših učenjakov, c. Novi vzkliki, kakor: ____________noi'«, »eia. eia. alala« itd. bi tud; preje bilo Kranjsko"prvotno v tes- scnct!'Li marsikoga, ki je poznal sarno pred-h s Koroško, za Eberharda se je v"OJn<> Italijo. L'vel javljajo se končno tudi mnogi kulti domovine v nasprotju z dose-da njimi tradicijami. Seveda pa ni nič težje kakor spremeniti na j vsakdan je jše življenjske običaje. Potrebna je bila na primer posebna vera v neke nove ideale, da se je mesto stiska rok uveljavil novi »rrnvtki pozdrav« Fašizem ga je uvedel kot simbol vseh svojih duhovnih in zgodovinskih razlogov. Zanj je predvsem simbol duhovnega sorodstva med sedanjo dobo in dobo Cezarjev in je zato v prvi vrsti političnega značaja. »Rimski pozdrav« je prav tako razširjen v uradnem ku* zasebnem občevanju, le da v zasebnem občevanju nima onega političnega značaja in pomena kakor sicer. Tu pozna, kakor ■sleherni pozdrav, vse mogoče stopnje, od posebno tople in prisrčne do mrzle in i>ndi-ferentne. Dasi je »rimski pozdrav« skoraj že izpodrinili stisk rok, je treba vendarle priznati, da se italijansko občevanje s tujci ni bistveno spremenilo. Stiskanje rok se je v občevanju ž njimi ohranilo, kako- ni moglo dosile j dviganje roke v pozdrav zamenjati kavailiirakih poljubov roke damam v salonih. »R:mski pozdrav« je v svojem bistvu ostal izraz neke politične vere. Ko smo lani tuji novinarji v Rimu spremljali MuseoÜnija ra njegov: poti po Libiji, se je v Tnpulisu prišel od nas poslovit maršatl Balbo. Poznal je mnoge izmed na* osebno tn ram je vsem raslo stiskal roke s hudomušno opombo: »Le hitro. Razvoj ljubljanskega mesta Z Istro in Furlanijo je bila Ljubljana v politični zvezi sicer že od časov grofa Berganta (989), vendar le kot nekak privesek. To razmerje se je pa očitno pre-vagnilo v korist Ljubljane, ko sta drugi in tretji ljubljanski grof postala tudi mejna grofa vsega Kranjskega in Savinjskega. Vrednost ljubljanskega prostora je to- da nas n« vidi Starace!« ... Ker smo se vsf za^mejalii, nt»m je resno povedal nasledn jo anekdoto: Ob cgledovamju nekih arheoloških ostafìkov v sptemstvu tajnika stranke Starace ja sva t»j z i.ašild pred kipom Scipöo-na. ki sti»!-.a r*«ko rek emu zmagovarf-nemu generalu. Starace pripomni: »če bi kdaj pestai! guverner Libije, bi ta krp takoj odstranil« Jaz mu pa odgovorno : »Ne bi se to zgodilo, kajti če h; ti postal guverner Libije, bi poetai tajnik straoike in bi takoj spet uvedel etuiumje rok namesto rimskega pozdeava!« Tudi jivedba «r&mHkega koraka« t italijanski armadi ni rimeria rn.-nienkoisrt. Poseben dekret natančno predr*«suje gibe novega koraka: levo noc\> jt tneba najprej energično potisniti naprej» tako da je peta dvignjena od tal najmanj 40 cm; nato je treba pognati to'o naprej, da ßc s pufao težo približa ne.ga k tlom .nakar sipda es ti giò z desno nogo itd. Koleno se pr\ tem n« sme upogniti. To je talko zvan j »*ačh korak«, ki se bistveno ne razlikuje od' podobnega aH enakega koraka v Nemčiji, Svici. Boi-garijn, na Madžar tkem itd V A mg.)^ji ?ma-jo regimenti garde "še bolj kompliciran paradni korak AVachtparade« v Berlirrtf je nekoč v/bu ala pravo senzacijo, saj so « vojaki zda!i bolj roboti Òapkovega tipa kor ljudje. Takega koraka seveda n-i mo> goie improvizirati, za to so potrebne dolge vaje, veV.ki napori mkšic tiri pcrpolna harmonija v izvedbi. Mugolimi je novj korak takole označil : »Paradni kcraik je srn hol moči, valje ir energije mladih hktorskih generacij. To je trd korak težkega stila, ki zahteva dolge vaje in pravi trening. Pnav zato ga mi hočemo. Lenuhom, trebušnitko-m in vsem. posedaiočne bo ljub. Prav zato pa 'jga-ja nam.« V tem sinr 4u so o novem koraku pi'P.a.'i tudi italijanski listi im ugledne revije, kakor na primer »Critica Fascista«. »Rimski keraik« je bil uveden kot £nak moči. vo'je in energije v borbi proti degene-raciji italijanskega naroda, to je smisel teh ugotovite v. Znan je Latinski mdrvidualizem, ona nagon-ik a težnja po živahna gesti slehernega poedrmca zate. Nova korak naj v italijansko armado uvede disciplino, ritem tn sklad-nont vseh v izvajanju istih gibov ter v zasledovanju issili ciljev. Korakajoča čer« naj bo izraz ene same volje. General Grazioli je zapisai v listu »Giornale d'Itaiia«,, da je vrednost novega paradnega koraka ne samo fizičnega, temveč tudi psihološkega značaja. O izvoru »rimskega koraka« «te je v zadnjem času v R-mu med poklicanimi mnogo razpravljalo Nekateri so mnenja, da ga je prvi uvedel Evgen Sa vojski, Francozi ga priplujejo Louvoisu, Nemci Frideriku Velikemu, Švicarji pa svojim plačanim vojakom. Skratka, vsi ki so ga uvedli v svoji armadi, zatrjujejo, eia je samo njih iznajdba. Na splono se zdi, da je bilo ritmično korakanje uvedeno :e'e z iznajdbo strelnega, orožja. Seveda je ta korak v raznih državah zadobil razne ob i k e ; tako je bil na primer v Franciji ?«mo bolj počasen od navadnega koraka. »Račjo« obliko pa mu je najbrž dai Frd.rik Veliki. Mussofoi ga je imenoval »rimski korak«, vendar se zdi. da ga Rimljani v tej obliki niso poznali, dasi so rimske čete nedvomno poznale koračno kadenco in ritem kot prvi izraz vo;aske discipline. Naj bo s tem kakorkoli. Italijanom pomeni tudi »riimsiki koreuk« nadaljevanje rimske tradicije ter večjo vojaško zbranost in voja.iko disciplino v skladu z novim vojaškim duhom, ki preveva Italijo. Zato predstavlja pomembno novost Zaščitimo prirodo: koristne živali! Večkrat čitamo v dnevnikih o zaščiti redkih rastlin. To je gotovo zelo važno, kajti če bi se oblastva ne brigala za našo bi biile pri nas že mnoge red--opane, videli bi iih le še naslikane. ali pa v herbariju. Vsaj prav tako važna, če ne morda še bolj kakor zaščita rastlin, pa je zaščita raznih živali, ki so v groije Istre v 11. in 12. stoletju zataknili j mnogih primerih zaradi ljudske nevedno- --fauviiu-j/irtiiic llclj'tu- il , Najbolj pa se je /prašanju graiske ! epo cv,etic0" fc i približal starina Valvasor, ko pi- rasit,!ne ,zri še: »Verjetno, da so grad prvi ustan >v:li in sezidali koroški vojvode ali vsaj mejni grofje iz Kranja, ki so obenem kot mejni svoje gospodovalne načrte posebno daleč« (HI./11., 657). V ta stavek je zavito globoko poznavanje politično-geografske važnosti našega mesta, v njem je skrito tudi podzavestno umevanje življenjskih potreb vsega slovenskega naroda. Ob nadaljnjem proučavanju se nam ponujata za kažipot primera obeh najstarejših dokumentiranih gradov Kranjske, *ca-slrum Bosisen« in. »castellum Veldes«. Zidanje gradov je spadalo izprva med »regale«, t. j. vladarju prihranjene pravice. Prvo omenjeni grad je bil prvotno res posest vladarja. In ker so imeli vladarski namestniki, mejni grofje, še 1. 1060,—70. svoj dvor in nekaj zemljič tudi na Bledu (Kos, II., 209.), smemo sklepati, da je bil na kraljevski zemlji in v kraljevem imenu sezidan tudi tamkajšnji »grad na skali sivi«. Na sličen način je menda zrasel prvi zidani ljubljanski grad. Izpred dobe madžarskih vpadov je listina iz 1. 895. o Krškem in Rajhenburgu edini topografski podatek iz Kranjske. Potem ni o naši deželi zopet nobenega glasu do okoli 1. 970., ko jo je ofenziva od koro-Ske strani spravila znova pod nemški politični vpliv (Lj. Hauptmann, Erl., 315 345: NE. IV., 212). L'stine. ki bi zadevala neposredno ljubljanski grad, iz te dobe zopet ni ohraniene nobene. Pač pa so nam znane tri lz 973—989, ki omenjajo razen sti, vražarstva in bajeverstva v nevarnosti, da izginejo iz naših krajev. Med laikimi živalmi so po večini tiste, ki so posebno koristne. Iz nevednosti jih preganjajo prav tisti, katerim nudijo preganjana bitja največ koristi. Radi govorimo o visoki civilizaciji. Če pa malo pobrskamo v predalih prirodozna-nja in primerjamo nai'e razmere v tem po- gledu z drugimi na,rodi, vidimo, da pri nas niso le nei/orane njive, marveč da naš kmet im tudi meščan živita v pravi priro-dozmanstveni puščobi Koliko se piše pri drugih narodih o prerod'I V dnevnikih in v raznih drugih revijah je za prirodoslov-ne razprave določen poseben prostor vsaj po enkrat tedensko. Najbolj žalostno je pri nas babjeverstvo, ki ga ni mogoče iztrebiti iz našega ljudstva V času, ko ljudje na deželi razpravljajo o visokih svetovnih problemih, verujejo mnogi: če držiš modrasa nad ognjem, ti bo noge po kazal... Mnogo bab i e verstva je pri nas glede sov. Te naše najkoristnejše ptice, ki v družbi z raznimi četveronožci rešujejo kmeta hudih mišjih nadlog, so preganjane, kjerkoli iih človek doseže. Le poglejmo kmečke domačije: na vratih skednjev. na dimnikih in xaaniih drugih krajih vidimo pribite sove ali kanje, same žrtve babjeverstva. Mnogi člani zelene bratovščine so pričeli zbirati lovske trofeje. Nagačena scA'a seveda ne sme manjkati v lovski sobi. Mnogo ljudi n.a deželi je prepričanih da je sova mrtvaška ptica, ki izvabi bolnika v smrt. če le slišijo uh amie sove ali skovikanje -ikovirja, so že vr' ' * nih pog Posebni je pri nas od lera do leta' redkejša. Naj- j večkrat jo dobe v roke, keT gnezdi najraj- Od tiste pomladi, ko je sova valila pi-ščeta. ni pri nas več pegastih sov. Podobno se dogaja tud' drugod. Z izginevanjem sov se množijo poljski in sadjar-ki škodljivci. Pri na-s so se bili zelo razmnožili voluharji. Sadjarji so obupa val i: ni bilo sredstva, da bi te škodljivce mogli zatreti. Naenkrat so se pojavile podlasice in nas rešile hude voluhar ike nadloge Par let namreč tudi podlasic ni bilo Pred leti so čeeroisru beremo, da se opozarjajo lovci j in krznarji, »da so v Tržiču hormelini.« ši v starem zidovju za dimniki, na pod- j ^^"k TVl^-u * pc>d!as1ce' ki imajo strešjih, v cerkven.ih stolpih. Če že sove sa- ~ ° ' me ne ujamejo, ji pomore mladiče ali pobijejo jajca. V našem cerkvenem stolpu so negaste sove gnezdile več let. Gnezdo je bilo precej težko dosegljivo, samo zato so sove imele mir. Ko rr pa nekoč prekrivali stoln. je nekdo splezal do gnezda. Sedem sovjih jajc je uničil in nasadil kurja ja ca. Ljudje na deželi so mnenja, da so kokoši, po- poziimi be! kožušček. Poleg sov preganjajo lovci tud' kanje. Ker se tu pa tam zgodi, da kanja pobere mladega zajca in kako ob strel j eno jerebi-! co, ki po zaslugi človeka ranjena ne more J bežati pred neokretno u;edo, so že vse i kanje obsojene na smrt. Največ jih stre-! l;a:o zaradi tega, da se na nagačenih na-i bira prah. Nihče, ki strelja kanjo pa ne ; pomósi i, ka' gnezdih, nekaj pa si jih u:amejo v pasti. kt jih nastavljajo ro pari cani Streljanje redkih ptic je pn nas prav tak užitek kakor trganje prepovedanega cvetja Le poglejmo si lovske sobe. kaj vse bomo na'tli naga lenega! Od najrazličnejših, po večini lepo pisanih žoln do velikih sov m kanj. Če kdo slučajno kako redkost upleni, je njegova dolžnost, da jo izroči našemu mu- zeju, kjer bo služilo v pouk in bo bolje shranjena, ka.'>or če se bo prašula v sobL Ljudem pripovedovati o koristi lisnce m jazbeca, pa je obupno delo. Naših ljudi ne moreš prepričati, da je škoda, ki jo delajo lisice in jazbec, le ma ! e n kos tna nasproti njihovim ogromnim koristim za kmeta, če lisica ukrade poleti, ko ima mlade, par kokoši. je že ogenj v strehi. Malokdo pa verjame, da je lisica prva na sveže izorani njivi, kamor prihaja zaradi miši. Le oglejmo sn njene odpadke: kako redko najdemo neprebavljeno perje! Vedno pa je v odpadkih polno mišje dlake neprebavljenih delov hrocev in koščic sadja. Jazbec se hrani od pomladi do jeseni s črvi, po'ži, žabami, močeradi, kras^a ami in podobno hrano. Največ uniči zalege rjavega hrošča tn ker mora to zalego rzriti iz zemlje, ker ličinke uničujejo travo. je seveda le lazbec kriv. če je zemlja razrita. ne pa črvi. ki izpodjedajo korenine in kasneje kot hrošči i-račujejo listje Ure ves. Ko prične zoreti koruza, je jazbec res nekaj uniči Ce se škoda točno u.gotov . „, tako strašna kakor je videti na prvi pefiled. H storžev je treba za 1 kg koruze. Seveda pa je med lovci junak tudi tisti. k., fiame ali ustreL jazh ^ca. Znostn ih vse dobro, kar je storil tudi za intrig nitjo Bo to prazaiik nauod-ne wi državne zavesti. Priprav« adoves-iMAüt au žc v politicali teku. Kip, ki ga jc mojstrsko izdelaj kipar Lojze Urinar. je ž« prispel It Sv Trojici. 1 roba pa je obrati se donuirja. da se bodo poravnali vsi »tnotjkn Zaoo bo 8. maja pn Sv. 1 rojioi velika tombola s števainiiin lepimi dobii&ki, k.i bodo gotovo pri vab ih množico ukoiiiiaiiM>v m ludi .NLu iì>^rcuuìov ua prireditev. earno, čakalnico, ambuialorij. operacijsko j iskujoč vse. kar je v zvezi s problemati- dvorano, sobo za aparaturo Drugo nadstropje ima sobo za sterilizacijo, klinični, kemični biokemični in histopatološki !a-boraiorij, dalje sobo za lekarno in arirv, pa sobe za zdravnike in za osobie Kajpak, v zavodu so tudi kopalnice, čajna ku- ko raka; med drugim bodo lahko na insti-tutu izvrševali preglede izrezkov iz novotvorb da se dožene ali so rakastega zna-ča.',a aii ne Vsekako smemo biti zadovoljni. da smo tudi v tem pogledu stopili znaten korak naprej! Pustolovščine, vlomi in tatvine Ignaca šala ja, ki ga povsod iščejo Prekmurje Je izgubilo moža Anton Hajdinjak je legel k večnemu po fcitku v velikem tednu. M-jž. čigar čivijeme je bila tMia suina težka Itorba, ie dotrpel in omahnil » tednu trpljenja. Tipkosti življenja *«j ln le megov obilni delež od ».ilio'ke do preratnega groba l'egobain ;>a je vselej in l*>vscnJ kljulioval, kakor «iolikuje možu ki ni ìivel le tir«' «n sein ampak »e ie žrtvoval vtè/itn dolžnosti m. Težkočam živčen .ja mo èko ziti nat»pioti m se boril na vseli puloža.ih kamor ua »c vralo Življenje, z občudovan ia vredno vztrajnosti« hi o>liočnostjo Vrti sino ▼edoli. da se neizi>r<*-.no bliža ura razs'aii-ka le on je bd ,m usial do zadnjega jilia optimist, kakor je Ini veder njeguv optimi sem v>e življenje. Njegovo šibko telo je pešalo iz dneva v «l.tn. njegov bistri luti C« ie še koval načrte z. i IkkIočiiosI. V luhu ie bilo Je življenje in volja m delom, izmučeno telo ita ie klonilo. Pestro ie bilo razmeroma kratko življenje tega iiurla, ki si ie » svojim delom in značajem napravil mesto v zgodovini svoie ožie domovine lz.|«oo:u:i ni Inlo ne prostora. ne dela m tudi ne kruha, v t^vel je mo irai tudi Anton Izučil se le kovašiva: boriai SII i»'l mu i<" In lo ko ie odšel v Ameriko Kmaio se ie vrnil in si je v tujih nemških m ma Ižaivkih krajih služil kruh. <«>i izurjen K<>vač. I ako si je uc^t variai s trd.m de.om v lu-ini temelje za lasten domek, pri tem pa se tudi izobraževal. Svetovna /ih a ga je ootean Ia v so^oj vrtinec na razu.h frontah Dvakrat je bil ranjen: od tu so ostale klice boiezni. ki ie ta vira La njegove Uilesne moči. Po vnomi se je stalno naselil v svoji domači vasi v Odrancih. ki so največja prekmurska vas Tu si ie [>o«;tavil skromno hišico in f ki kovačniro Oelal je ves pred.rn >vo-jfma colu in c-krli za družino. Kmalu je zaslovel Kot nailMUjši kovač v simi okolici. I>e!a ie bilo v izobilju in tako so se mu obetali !e[> treh» leklenih rok in bi^tresia uma pa fidi zn a nia liubečeira očeta in celega moža. Tik (»a je bil on. naš Anton, kovač iz O. Irance v V javnem življenju se je pojavil kmalu po osvoboienju Bil je med prvimi od onih, k: niso mogli soglašati z omejeno in zastarelo miselnostjo, še manj pa z ozkosr-čno in škodljivo delavnostjo ljudi, laste-čih si privilegije nad ljudstvom in pokrajino človek z lastno glavo se je razgleda I po obzorju m si ust variai nazore sam. Tn ti nazor' zdravega vaškega uma so bili dovršeni, kakor °o bili dovršeni in cenjeni izdelki njegovih žnljav h rok. Pograb i je za delo v narrniovem živlieniu. Največji Cill mu ie bil vzdramiti ljudstvo iz otopelosti in čuta Dodrejenost' ter mu z lastn:m primerom pokazati novih poti k novim usmeritvam k n^nre'tkn in svobodi v duhu iasne nacionalne ideje. Smel ie b'l tak korak v pokrafnl. polni pressori k o v in ustrahovanosti Poguma je bilo tre ha za nočetje. ki je oznanialo osa-TPosvoi-tev mištienia. Te^a je n^knznl Anton v zvrhani meri. da so lz n^^^a črpali Se drugi naši možie in dečki. Utrl ie pot in nrerezal le vajeti: šel je prvi v boj za pr*v!ee malih de'avn;h ljudi in vznodbu-dil iih le mnoeo. k' bodo sted'li nj^g^ovemu primeru, da se narod težakov in delavcev povznne kvišku in si pripravi znosnejšo pribodnjost. Krik in vp'tje. klevete in grožnte so psdale na glavo moža. ki si je drznil misliti s svojo pametjo ter delati po svofih naprednih nazorih in po svojem jugoslo-venskem preprčanlu. On pa se ni prestrašil in ni odložil orožia. temveč je z dvienjrno glavo smelo korakal naprej. Pojava preprosteen kovača s kopico otrok iz revne vaške hiše a smelimi, za prekmurske razmere kar revolucionarnimi nazori na pozornici javnega življenia. je močno odmevala v vrstah mogočn-kov. ki so bili na va leni le na slepo pokorščino »dobrega ljudstva«. Proglasili so boikot Antonove delavnice in žusrali vsakomur kdor bi se drznil preston!ti prag niesrove kovačn'ce In mu dati zashi^k za košček črnega kruM Inčrrm kljunčkom, ki jim je bil" tefmo okro? mi^p... Bi'q Je to doba težkih pror7knš°ni, a Junaško lih «e prpctnl mož ki si ie bil svest svol'h Idfaln'h stremlienl ln pleme-n't:b delani Ta mot n; mneel uoogniti hrb^""1'*«' nr2'l trp-'i^nje ln revščino drugih svojega bližnjega. V neizprosni borbi za svoie Prekmurie. za naše ljudstvo, je dragi pokoinik naletel na odpor pri čin te!j:h. ki so imeli zastran Prekmuria svoje posebne namene. Za gospodo. ki se je rada tolkla po prsih z nekako kmečko i^eolog^o. je bil ta človek iz sredine kmečkega živlia in vasi pre-skrn^en kovač da hi morel b'ti z nio pod streho In n^eponnspn ie bil da bi se mogle deisti ob niem kupč ie na račun rev-n-g-a ljudstva. Vsa »gospoda? se ie tako združila nroti niemu in pri volitvah leta 1935. ni bil izvolien. dasi bi ta ine vol'tve gotovo dale zopet niemu zaunanie Hud-stva. Naibrž hi združeni nasorotn:kf kljub vsefriu ne usppii. ako ne bi bil Anton že takrat močno bolan. On pa ni preneha! z delom niti pozneje. Kolikor so mu dopuščale pojemajoče telesne moči, je delal do zadnjih ur. Pogovarjal in dogovarjal se je s somišljen°ki o vseh aktualnostih političnega življenja in delal načrte za bodočnost. Z zadoščenjem je ugotavljal, kako se možje z zaupanjem obračajo k njemu, kako se ljudstvo otresa strahu, kako je oživela v njem vera v zmago velikih pravic in lepše bodočnosti. Negov duh je b.l nemiren in po-letaval je k smelim poizkusom za prihod-njost, telo pa so zapustile moči. Zaspal je za večno, strt od dela in naporov pod težkim bremenom življenja, ki si ga je nadel na svoje rame. Doti pel je mož. ki mu je malo enakih. Za nj m ne tuguje samo njegova druž na ampak vsi številni prijatelji in vse ljudstvo, ki se mu je s svojim plemenitim značajem in neumornim delom vt sn 1 globoko v spomin. Dotrpel je mož, o katerem se lahko reče. da je storil več, kakor so rnu dovoljevale moči in kolikor je bil storiti doižan svojemu ljudstvu, lz katerega je izšel. Okoliščine so take, da pri tvojem grobu, dragi Anton, mnogi tvoj! prijatelji niso mogli b'ti. V duhu smo b li vsi ob tvojem zadnjem domu in smo ti poslali zadnji pozdrav Iz potrtih src. Veliko je b!lo tvoje dele. naj ti bo obilno večno plačilo! B'1 si mož ki si si s svojim delom postavil trajen spomenik. Slava til preveč vnet 2» nacionalne ideje Je bü 1. 1906 premeščen v Vipavo. Tam ga je zalotila svetovna vojna in Je moral k voja-kvim, vendar je bil po kratki dobi oproščen V Vipavi si je osnoval svoj orkester Moža St še danes mnogi Vipavci, ki živijo v naših k ajih prav dobro spomi-' njajo kot odličnega glasbenika. Leta ; 1919. ga je službena pot privedla v Ptuj. { kjer je ostai do svoj? srn rti. Bil je vesten uradnik in odličen tovariš. Vsi ki smo ga poznali .ne bomo pozabili njegov ga blagega značaja Njegova poslednja želja da mu p r Joži jo v k isto s.kolski znak ln da ga položijo v grob Sokoli, se mu )e izpoLnila Pokopali so ga na veh- i ske kariere. Izprva j ko nedeljo ob ogromni udeležbi občinstva, mu je prihajala praksa, se je loteval zme- I-lubljana, 24. aprila Podobnim rokomavhom, vlomilcem, sie- ' par jem irt ta to von» sicer ne lebde okrog glav take popularne gloriole, kakršne je ijudska govorica rada plctla ot. Imenih | .-azbojnikov iz minulih 'Ini Vendar pa , imajo tudi vsi oni izgubljeni ljudje, kpterih imena prihajajo zaradi ropov, vlomov ln tatvin v tirance današnj.h policijskih uprav, Siro-.e kroge svojih privržencev, ki jim pomagajo, da se izmikajo rok' pravice tn ki jim prihajajo na pomoč Se potem, ko so jih žandarji že spra "ili za re- ; Setke arestov da jim nazadnje uspe pobegniti iz celice ali vsaj Iz bolnice, do V z. cere so se pretolkli iz jetnišnice s kakršnokoli • falzificirano boleznijo, f.'ed »junake« te vrste spada Jože Bradeško, strah polhogra iskih in poljanskih hribovskih» vasi a v novejšem času je njegovo žalostno slavo v veliki meri zatemnil Ignac šalaj, vlomilec, tat m dezerter. ki mu j<* v Ljubljani in okrog nje že nekaj mesecev na fledi vse. kar pr» moreta pokcija .ii žar.-.inrmerija moči. a so ostala cicoiej vsa prizadevanja zaman Ignac Salaj je po rodu iz Crensovcev v lendavskem srezu Izučil se je trgovine — v juniju bo star 36 let —, a ko ga je gospodarska kriza vrgla iz prodajalne, se je v druščini dobrih tovarišev oprijel tatin- po inalem, a kakor ; kar je Z';ak kako bil pokojnik priljubljen. Spremljali so ga mestna godba in Sokoli Boda mu lahka žemljica njegovi soprogi Ln sorodnikom pa iarekamo naj-iskrenejše sožalje! Naši javnosti! Današnjo nedeljo prispe v Ljubljano z večernim brzovhjkom ob 20.24 pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije Jutri bodo koncertira/e v Ljub!umi. v torek v škofji l.oki in v sredo v Trbm-liuh Pozivamo vse članice in člane ter prijatelje spnnlai podpisanih društev, kakor tudi vse one. ki liu-bijo lepoto bolgarske pesmi, da posvetijo posetu svojo pozornost. Dokazati moramo i prisrčnim sprejemom ter po-'nr-številnim obiskom koncerta v Ljubljani. Škofji Loki in Trbovljah, du znamo ceniti delo bolgarske žene za zbližanje med bratskimi narodi. ki nam je ra\-nn sedaj tako potrebno. V Ljubijuni. dne 22. aprila IV38. JUU sekcija z.a dravsko banovino. Profesor iko udiruženje. sckcija Ljubljana, ! ( truženje nastavnikov mehanskih šol, Učiteljsiki pevski zbor — lì m il Adamič, Glasbena Matica. Pevsko društvo »Ljubljana«, Huibsdova pevska župa. Ženske podira ž niče CMD, Jugoslovanska bolgarska liga. Kolo j-uigoslovenskih sester. Ljubljana in Moste, Jugoslovanska ženska z veza. Krščansko žensko društvo, Ženski pokret, ! Zveza akademsko izobraženih žena. Zadruga »Dom učiteljic«. Društvo ma.gis>trat-nih uradnic. Zveza kmlturrvih dni "te v. Prosvetna zveza, Sploüno žensko dru'itvo, Društvo »Dom visokošolk«, Klub Primork, Pododbor d m'it va Kneginje Z-urkc in Družba sv. Cirila in Metoda. rom vp<\j;h rodvigov, in ker je bil talentiran. podjeten in drzen, si je med vlo-n.-ici kmalu pridobi", sloves strokovnjaka. Javnost mu je posvetila malo več žive pozornosti, ko je bil pred nekaj meseci za-sačen ob poizkusu trt vrte v nekem stanovanju za Bež gradom Ko je bil pozneje zaslišan na policiji je prišla vsa tragična histerija šalajevega življenja na dan. Ko so ga prijeli v sobi je imel revolver v že pu, a r.i segel ponj. da bi streljal, tako je bi) res gniran in brez nioci; jc stražniku prijazno prožil roke, da uklene. kakor da bi se bil branil. Nekaj tednov mu je bila po) ci ja takrat vzdrže-ri>o zi [if-'.ami, da se po cele dneve r. mogel dokopaj do skromnega grižljaja, da ni naše! za uro varnega zavetja. Celice z omreženim oknom si je takrat zaželel kakor svoje poslednje odrešitve. A komaj se je vr zauorih za silo an . najedel in na s^al se triu je soet z ih >ie svoooc'e in nc vi h tveganj. Hlini! je ma.o tvegan poizkus samomora — ad'edel se je steklenih drobcev — prepeljali so /a v boin žnico. a tam je prvemu najbližjemu sosedu ukra- del obleko In denar in pobegnil v svet. Ni se mu uilo Ueba dv.zuli Jaleč. zakaj v l.iubljani in na njeni peri/erij: kjer se zbiia na .--ii.uc njentj sorodnih ljudi, se jc te ziiav.ij dodobra udomil. Krade) je vso zimo f o mestu n okolici. Medtem ko s j ga agentje krimi.i -Itiega oddelka z vsj vn'.n:o iskai. po btznieah, senik.h in skrivališčih. £0 1 e na policij! grniadili ak j uspelih in neuspelih vlomih, ki so Jih z.a gre'jili neznani »turilci a so vs, verjetnostni računi kazali zmerom na eno samo skupno ime: Ignac šalaj Založil se je z obleko, perilom, galanterijo , da mu je blaga kmalu čez osebne potrebe Iz gostiln ških shramb in mesnic je v svoj», skrivališča nanosil za cele tovore mesnine. klobas ln pijač, ùa je lahko s svojimi dobrimi prijatelji prireja! vesele gostije. A kadar so bi!e zaloge polne so njegovi agentje razjiašali olago da ga spravijo v denar. Po odbitku postene kupčijske provizije so šefu prinašali izkupiček Kakor kažejo vsa znamenja, si je Ignac Salaj zannji čas gospodarske * ako opomogel, da s. mu ni treba več ukvarjati z malenkostnimi tatinskimi posli. temveč lahka nekje na varnem mirno uživa svojo začasno rento. V zadnjih mesecih Je polici 1a polovfli že lepo število njegovih tovarišev da j6 mogla do kraja pojasniti že marsikatero tatvino Ln vlom Tudi njemu samemu je bila že nekajkrat tesm» za petami, a šala« Ima dnvolj zanesljivih obveščeva'cev da so ga zmerom o pravem času opozorili na nevarnost, in ko je policija prišla je po navadi našla samo ne kaj njegovega plena. Na dan pa so prihajali tudi nekateri njegovi starejši, doslej še nepojasmeni podvigi. Tako je po Izpoved bah nekaterih njegovih aret'ranih tovarišev policija dognala. da je bi) Ignac Salaj tisti. ki Je v zgodnji jeseni vlomil v stanovanje ve-Lc.'in;; _ V:f.".ii D<-ndeka v Kranju Ln mu odnesel ce!o kolekcijo razni g- lovskega materiala, vrednega ne1 uj 5c.- isočakov. Pred nekaj dnevi je pri nekem posestnt-kovem sinu v okolici Polhovega gratica zaplenila razkošno izdelano lovsko puško lz te zbirke, vredno 6500 din. A čeprav ie Salaju doslej zmerom uspelo. da se umakne aretac j ga brez dvoina vendar čaka žalostni delež vlomilca. Med zločinci je zvestoba zmerom kratkega veka, danes al: jutri ga bo dosegla racija ln potem mu bo odmerjena kazen po meri in številu njegovih vlomüsk.h in tatinski)» dejanj. Drzen vlom v podeželsko hranilnico Vlomilec pa se je zaman Ugo nabijal z močno blagajno Izlet k slapu Savice Ne morete si zamisliti lepšega izleta, kakor zdajle spomladi pohiteti tja v Bohinj, v ßiiiitnwko dolino in dalje k slapu Savice. Ti «na vlada vsepovsod, narava se naglo prebuja, zima se umika s pl.nniin. V divji samoti bobni slap Savice, odmev se čujc daleč po dolini. . Izletnikom, ki si zele razvedrila v boli in j-ski prtrodi. udobno služi restavracija «Savica«. kjer si oddahnete v prekrasni pomladni samoti Lastnik Janko Dobravec dobro skrbi za postrežbo. Na razpolago so vam tudi prenočišča, saj je restavracija »Savica« najbližja postojanka z-a vzpon na Koran«, ki jc zadaja leta tako zaslovela Od 1. maja daije bo spet redna avtobusna zveza od Bohinjske Bistrice do Zlato«>2a. AJi tudi zdaj vam mi treba pešačiti dolgo pot ob jezeru, ker so na kolodvoru v Bohinjski Bistrici vedno na ra/.pola.go avtomobilski in drugi izvoštki.. ki vas prepeljejo po najnižji cerni Bohinj vas vabi, prid Me ga obiskat vsn. ki ste potrebni oddiha in okrepitve! Ne pozabite pohiiteti k slapu Savice in oglasite se v prijazni restavraciji »Savici«! Železniki, 23. aprila V Železnikih je bM v noči na petek tzvr-i šen vlom v prostore Občinske hranilnice j in posojilnice. Kolikor se more presoditi, se je priklatil vlomilec k Thalerjevi hiši, kjer ima hranilnica v prvem nadstropju uradne prostore, ob 1. zjutraj. Pristavil je lest vo in se v/-pel po njej do okna po!cg stranišča in zlezel na hodnik, odkoder mu je cepin pomagal odpirati vrata. V pisarni je stikal za denairjem. Najprej sc je lotil vvertheiiiner.ee. S svedrom, ki pa se mu je zalomil, je skuhal napraviti vanjo luknjo, kar pa mu je le delno uspelo. Pomagal si j je potem še s svinjsko nogo, a je bilo pri I zadevanje zannam. Z aito se je spravil na j vratca in jiih toliko skrivil, da je skozi oz-! ko špranjo počel vleči iz biatjajne razno-i vrstne hrauiilniške zapiske, knjižice tn za-Ì dolinice. i Slednjič sc je prikopal tudi do listnice. Imel pa je simo-lo. Sto dinarjev, ki so bili i v njej, mu je medtem, ko ;c vlekel listnico iz blagajne, padlo v spodnji preda!, ki ga ni dosegel. Tudi do drobiža v levern kotu blagajne v skiedici ni mogel. Vidoj.da ne opravi pn blagajni ničesar, jc začel stikati sem in tje po pisarni tn je premetal prav vse Naslednjega dne »o našli odprte vse predale, a papir je ležal raztrga n ali zmečkan vse križem. Tla okrog i blagajne so bila posuta s prahom, ki se jc sesul iz ž eie zrnih, blagajniških sten. Izhod si je poiskal vlomilec kar pri glav- Por. lad v Opatifi Znano letovišče Opatija je lepo vse leto, najbolj čarobna pa je pomlad, ko se spoji bujno zelenje in pestro cvetje v prekrasno sin fon i jo barv. V d uh teči h gajih prepevajo pticc. po še tališč ih pa so gostje od b! izu iin daleč očarani od pomladne krasote. V tem idiličnem kraju pozabi človek vse težave svojega življenja, mestno vrvenje ter meglo in mraz oddaljenih krajev, odkoder je prispel rr. kamor se bo treba spet prej ali slej vrniti. Ob prihodu v ta prelestni kraj so utonile vse neprijetnosti v pozabi ion je. Vsak človek sc prepusti uživanju krasot mi spioh ne more misliti na kaj neprijetnega Prekrasna riviera postaja od dneva do dneva živahnejša in veselejša V dvoranah elegantnih hotelov, v kavarnah, restavracijah m barih je polno veselih in zadovoljnih gositov. Najuglednejši krogi so zastopani in vse letovišče je najučinkovitejša revija mode in lepote. Tu se združi zdravje z veseljem na najprijetnej'i m na 1 praktične;.ši način. Možnosti razvedrila so neizčrpne, veseli izletniki se vozijo / ladjam' ob obali, obiskujejo Reko pa t ih! t okolica Opatije je v pravem pomenu besede izletniški raj. Kdor preživi nekaj prekrasnih pomladanskih dni v Opatiji, se bo tja vrniL kadar bo le mogel in čair pum i adi mu bo o&I^J M- h veduu v spudniuu. nih vratih. Pri tem je opazil v veži zaboj to bajka im vzel s seboj zaboj annerii ar a Pri begu pa ga je bržčas moralo nekaj pre-piašiiti. kajti tobaik je pri pokopa.:Lšču odvrgel. Le osem paketov si je pndržal O vlomilskem obisku su b4i obveščeni orožniki in zj-čeli so pod vodstvom g Zidarja preiskavo. Iz Ljubljane je prispel dakti-U**kop g. Novak r> vzel prstne («.Itiske. Neznanca je pdž!a dtwedanjimu odboru izrečena ra zresni ca. nato pa it bil izvoljen novi odbor: predsednrk general Dušan Do-dič. petan Franjo Furtin-ger. Anton Gril. Vladimir Jaaušič. inž. Janko 11 v as'ja. dr Josip Hudover.iik, Erik i kris^r, dr. Alojzij Ku^ii, frauc Rodels, javnosti gotovo precej zanin-anja za jaha-ški sport, kar bi brez dvoma vplivalo tudi na število članstva. Gosli iz porabljenih vžigalic Maribor. 23. aprila Železničarjev sin Ivan Glaser iz Maribora je izdelal majhne gosli iz 7.347 porabljenih vžigalic. Gosli imajo lep in čist zvok. Mnogo potrpežljivosti je bilo potrebno, da je lično sestavil, odnosno z I ep nI instrument. Za to delo jt nadarjeni glisbcm samouk potreboval eelih 12 tednov. KAKOR OC E ~ j Učitelj razlaga oh reki ponikalnici: »Tale reku kar nenadno tz.tme sredi me' ; sta in se pokaže šele čez dve uri.« »Kakor naš oče.« odvrne muli Pepček ! ^«t o4 duma v g»! BENETKE - LIDO igsf-xvi XXL MEDNARODNA UMETNOSTNA RAZSTAVA »BIENNALE« (junij—september). V Car* Rezonloco »Mostra del Settecento« (razstava 18. stoletja) z razstavo beneških lak-raritet (april-oktöber). — Velika motonavtična nagrada Benetk: Svetovno mojstrstvo za 12-litrska vodna vozila (julij). — Veličanstvene filmske produkcije. — VI. mednarodna razstava filmske umetnosti (avgust). — Mednarodne svečane prireditve za sodobno glasbo — simfonični koncerti (september). — Tradicijonelne in karakteristične svečanosti. — Na Lidu: KopalLsčno-mon-deno in športno vrvenje. POPUSTI NA ŽELEZNICAH. Pojasnila in prospekte: Ente Provinciale per 11 turismo di Venezia, Benetke, S. Marco, Ascensione 1300, Ufficio comunale per il turismo. — E.N.I.T., Petra Kočiča br. 6, Beograd — in vsi potniški in prometni biroji. Jurjevo Velika noč Ln Jurijevo sta pomladna praznika, ki v tesni zvezi s p rirodo določata, kako zmagovito je prešla podzemeljska skrivna klijoča sila v zelenje in cvetje. Praznično Vstajenje se druži s prebujenjem v naravi, Jurijevo se pa ponaša v naših širinah običajno že z zmago pomladi nad nevsečno zàino. Letos bo junaški patron Jurij po jezdil na svojem iskreni konjiču v ozelenelo pri-rodo, ki je pa vsenaokrog zdaj zavita v mrzli plašč hladnih zimskih sap. Na travnike, polja in livade se je že davno prej razgrnila pisana preproga raznobarvnega cvetja, po drevju okrog hiš se je odprlo premnogo pop ja in obetalo za jesen obilo sadja. V toplem soncu predvelikonočnih tednov se je razraslo nežno listje gozdne-drevja, ki je s prašnimi mi bč i carni in nastavki pestičev skrbela za nadaljnji raz-plod. Še v čebelnjakih je bilo letos že zgo-lia-j tako živahno, da so bele, mehke celi-ice satovja bile vsak dan številnejše. Drob-ina zaJega se je pitala s sladkim cvetnim prahom, ki so ga marljive čebele-delavke ina težko obloženih nogah donašale v panje. Čebelar se je nrulejal zgodnjih rojev, koliko upanja je izražalo oko sadjarja, ko m je veselilo ob pogledu na sadno drevje. IZgodaj preorane njive so dajale kmetom ile več nad. da bo skoraj že vstalo iz zera-llje rastje ter nastavilo soncu drobne plod-nice. Iznenada Je pa prišla s severa rima, se ite enkrat, preden jI zmanjka moči, pognala zaledenelih pustinj globoko v južne kraje E\rope in Amerike. Snežni ples je pokril zemljo daleč naokrog ln kjer so osta'e doline in ravnine še kopne, se je it»besila zima nizko doli na pobočja gorà. V tnrzlih nočeh se .je ohladilo ozračje, v naročje podnevi še nekam segretih kotlin, je legla v zaporednih nočeh strupena slana ln merila, morila nežno cvetje. Sonce vstaja vsako jutro že visoko nad obzorjem ali njegova blagodejna moč peša pod pritiskom mrzlih sap, ld pritiskajo s planin :in niokrog zasneženih pokraj:n v doline. Neprijetni hlad nas je sre vsako živo bitje zdvojeno od zimskega pohoda v našo zeleno |>orulad, težko čaka toplejših, pri za n esl jive jših vetrov, ld bodo drobnim klicam pod zemljo znova vrnili vero, <1a njih sorlove ne bo uničila slana. Zeleni Jurij se bo na svojem pohodu lahko prepričal o uničujočem razdejanju mrzlih vetrov in noči ter se v nadaljnjih dneh podvizal, da do kraja meseca, ko se o^pro vrata v prelenl majnfk, prežene snežni plašč in zimski hlad v najvišje vrhunce naših planin. LJUBLJANA Dr.Fraac Derjanc Komenskega ul. 4. šef primarij Telefon 36 23 kirurg odd. r p. _Ordinira 11.—L * Sedma obletnica smrti generala Stevana Badzica. .Na današnji dan pred 7 leti je umri armijski general Slovan Hadzié. Pokojni Hadžič jc bil že med vojno kornandant divi-jrije. V Dobrudžd je bil komandant dobrovolj-iske divizije. Po vojni je zavzemaj najvišja mesta v vojski, bol ga leta ie bili prvi adjuvant Nj. Vel. kralja in dvakrat vojni minister. Drugič je bil vojni minister 5 let in kot aktivni minister je tudi unrrL Mnoge generacije oficirjev, katerim je bil predstojnik in vzgojitelj v mirni dobi in mod vojnami, se ga spominjajo s spoštovanjem in hvaležnostjo. * Kongres za ceste v Ljubljani. 1. ma- b.c. bo vršila v Beogradu plenarna seja glavnega odbora J «slovenskega dru-iitva za ceste. Na seji bodo razpravljali o podrobnem prrgramu za kongres Jugo-iilovenskega društva za ceste, ki bo v Ljubljani 4. tn 5- maja pod pokrovitelj-»tvom Nj. Vis kneza namestnika Pavla. * Kongres metodistične cerkve. Od 27. t- m. do 2. maja bo v Vrbasu kongres metodii-stične cerkve v Jugoslaviji. Na ta kongres so povabljeni metodistični duhovniki tudi iz drugih držav. Svoio udeležbo sta že javila skof dr. Nilsen iz Ženeve in pridigar Busen iz Da vosa. Oba metod isitič.na prvaka bos/ta predavala na kongresu. * Pevsko društvo »Zora« jz Chieaga pride :oa obisk ▼ domovino V začetku junija bodo prisjieli v Zagreb člani hrvatskega pevskega društva »Zore«, ki deluje v Chicagu že 35 let ter spada med najstarejše in najaktivnejše pevske organizacije naših rojakov v Ameriki. Kakor v Zagrebu, tako l>o »Zora« tudi v nekaterih drugih mestih prirejala koncerte. * Dobrovoljske vesti. Po č!. 108 finančnega zakona za leto 1938/39 se štejejo vojna leta po efektivnem trajanju v državno in samoupravno službo vsem onim vojnim do-brovoljcem, ki so imeli pravico na dijaški rok jn so služili v srbski ali črnogorski vojski v letih 1912. do 1920. Z naredbo ministra vojske in mornarice je podaljšan rok za vlaganje prošenj za dob rov oljska uversnja za dobo 6 mesecev t. j. od 1. aprila do 1. oktobra 1938 Vsi prizadeti, naj se takoj javijo prj našem društvu, ki ima na razpolago predpisane tiskovine za prošnjo. Vsi oni dobrovoljci. ki so prejeli neboraöko uve-renje a, so se javili pri vstopu v dobrovolj-ce kot borci, imajo po naredbi ministra vojske in moi narice pravjco na boračko uvere-n;e. Vložiti morajo zadevno prošnjo najkasneje do 1. julija t. L, ker s tem dnem poteče rok. Giavni odbor našega saveza je izdal nov društveni znak po 15 din. Kdor si ga želi naročiti, naj to stori po naši organizaciji v Ljubljani pismeno ali ustmeno med uradnimi urami, vsak dan od 18. do 19. v društveni sobi. Frančiškanska ulica 10. Dobrovoljci, ki so bili v jugoslovanski, šuma-di.isiki ali timočki diviziji, se naprošajo za sodelovanje s prispevanjem svojih podatkov pri izdaji knjige, ki jo pripravlja v francoskem jeziku profesor g. Kordije, ki se je boril v 17. kolonijalni francoski diviziji na Solunu. Namen knjige je opozoriti francosko javnosit na znamenite bitke v septembru 1918., katerih uspeh je pospešil konec vojne. • Norf grobo«. V IMjflmaLl je umrl po kratki bolezni g, Josip černa podravna a H « ^ N * Znamke ra dom poštarje* t Zagreba. lefonske stroke, sekcija v Zagrebu gradi svoj dom in da bi dobila tudi od javnosti nekaj prispevkov, je izdala zdaj znamke po 1 din in pol dinarja, ki imajo napis »Za pošrtan-skfi dom u Zagrebu*.. Te znamke se lepijo kakor narodni kolki ali pa znamke raznih organizacij poleg navadnih poštnih znamk. * Sneg na otokn Brafn. Na Vosom in na ostalih primorskih planinah je zdaj več snega, kakor ga je bilo kdaj ob pravem zimskem času. Vrhovi Kozjaka so popolnoma beli. sneg pa je tudi na planoti otoka Braca od Nerezišča do Vidove gore. Snežilo je tudi v Šibeniiku. • Župana Permeta jama je spet redno odprta od velikonočne nedelje do vseh svetih vsako nedeljo in praznik. in krasno srefet© dozo za cigarete tistim obiskovalcem enega prihodnjih filmov, ki bodo izpolnili naslednje pogoje: II 1. Ezrezatl Inserat, nalepiti na kos belega papirja ln napisati na ta Ust vsaj dvoje imen filmskih igralk, ki jih predstavlja gornja slika. 2. Napisati pod rešitev uganke svoj točen naslov (ime, priimek ln stanovanje) in oddati vse to v zaprti kuverti v kinu Unionu do vključno srede v posebnem nabiralniku, ki je nameščen v čakalnici pri blagajni. Tudi je dovoljeno rešitev poslati po pošti 3. V četrtek 28. t m, bo v vseh dnevnikih objavljena pravilna rešitev uganke (imena vseh 4 igralk in naslov filma) ter bodo vsi tisti, ki so do določenega roka poslali kinu Unionu pravilne rešitve, dobili pri nakupu vstopnice za film tudi posebne kupone za žrebanje gornjih daril. * Italijanski glas o postonjskem koncertu Glasbene Matice. V sredo po veliki noči je priobčili tržaški »Piccolo« laskavo poročilo o koneertu pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice, ki se je vršil na velikonočni ponedeljek v Postonjski jami. Poročevalec pravi: Ob izrednem navalu občinstva se je vršil v ponedeljek v notranjosti Postojnske jame napovedani zborov koneert Glasbene Matice iz Ljubljane. Plesna dvorana jame. pripravljena za to priliko, je bila natrpana z obisikovalci. ki so prispeli iz vseh strani, posebno pa iz Slovenije v spremstvu slavnega ztora. Predpoldne ie prišla v Postojno skupina kakih 600 jugoslovenskih kolesarjev in prvi posebni vlaik iz Ljubljane je pripeljal preko 1200 oseb. V prvih popoldanskih urah je prišlo drugih 1000 izletnikov s posebnim vlakom iz Maribora in Ljubljane, številne skupine iz pokrajine in prav številni Postojnčani so izrabili to priliko, da obiščejo na novo urejene jame. Zbor Glasbene Matice, ki je prišel v Polono, potem ko je že bil na drugih koncertih v važnih evropskih mestih, je izvaial obširni niz zborovskih skladb pod veličastnim vodstvom mojstra Poliča od ljubljanske opere. Sigurnost interpretacije, izredna zlitosr glasov, ki jo je še bolj čudovito povečala akustika izredno originalnega ambienta, so izzvale močan vtis pri občinstvu, ki je izvajalcem neprestano vihamo ploskalo in zahtevalo ponovitev raznih toSk. Po koncertu, ki je trajal poldrugo uro. je množica s člani zbora nadaljevala ogled jame in bila navdušena od njene neprimerljive lepote. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Strokovna založba jaivlja svojüm cenjenim naročnikom in prijateljem, da izide v kratkem Tehnika poslovnega računstva LIL in IV. del (prof. VL Cerne). Prva zbirka devetih komercialnih knjig bo s tem kompletna. Opozarjamo vse, ki še niso knjige naročili, da to store takoj, ker velja sub-skribcijska cena le do izida teh knjig. Naslov: Strokovna založba, Ljubljana, ŠK1! Za zdravljenje spolnih slabosti, SEKSUALNE EM POTENCE, za spolno oslabi je-nost, za ojačanje spolne funkcije, poskusite originalne hormonske VI-HA-GE tablete. Dobite jih v vseh lekarnah: 30 tablet Din 84.—, 100 tablel Din 217.—, 300 tablet Din 560.—. Glavni depo: Farm. Kern. Laboratorium »VIS-VIT«, apotekar Mr. B. Bog-danovič, Zagreb, Langov trg S. (Ogl. reg. S. br. 26856/37.) * Lovska sreča. Iz Pišec nam pišejo: V torek je ustrelil lovski paznik g. Kostevc Tvan v Široki dolimi 130 kg težkega merjasca še v polnem zimskem kožuhu. Ker si ni bil čisto na iasnein, ali je žival pogodil, streljal je že v mraku s k ara bin k o na veliko daljavo. je šel prešiča iskat s pomočnikom še le v sire-do zjutraj. Po dolgotrajnem iskanju po gosti goščavi sta naposled našla presiča že mrtvega daleč od kraja strela, vendar še čisto toplega. Padel pa še ni orjaški starina, praoče naših divjih svinj. Naši lovci sicer t/rdijo, da mora im etri že dosti svinca v sebi, kajti doslej je prenečied še vse strele brez posebne škoda, * Zor ko Prelovec: »Prvi greti« (Adam in Eva). Moški zbor na narodno besedilo iz Rodenj nad Rogaško Slatina Izdaja Prvo slovensko pevsko društvo Lira v Kamniku. — »Kje sq tvoje rožice«. Na besedilo Ivana Ivanova za mošiki rix*r * bari tonskim solom uglasbil Žarko Prek>-vec. Založba Prvega slov enskega pevtìke-ga društva »Lire« v Kamniku. Vsako razmnoževanje (po zakonu) prerptctvoctar no Založnik razpošilja obe skladbi im jüi je izvajaj na svojih koncertih v Kamniku in v radiu z velikim uspehom. * Radi članka, ki je izšel t >Oorenjcn< t dne 16. aprila t. L pod naslovom >Denun-cianstvo«, bom vfložil zoper »Gorenjca« tožbo po zakonu o tisku, kor je ta članek tenden-ciozen in presega meje objektivnega poroča^ nja o poteku kazenskih razprav. Vrhu tega. kazenska zadeva probi meni še ni pravomoč-na in bom imel še na prizivai stopnji priliko, da dokažem, da nisem z inkrimini ranimi pismi v nobeni zvezi, kar ee md U posrečilo že na prvi stopnji, če bi sodišče mojim nadailjnim dokaznim predlogom ugodilo. Andraštič Ignacij veletrgowec v Kranju. „Trikrat seliti — ali enkrat pogoreti" pravi pregovor, ki pa velja samo takrat, če Vas selijo nestrokovnjaki Naši delavci bo nalašč za selitev izučeni tn Vas obvarujejo vsake škode. — Zato se obrnite pred selitvijo le na tvrdko ŠPEDICIJA TÜRK — LJUBLJANA, Masarykova 8 — Telefon 21-57. * Za 84 milijone* Škode M porxrutül Uni polari v Zagrebu. Na glavni skupščini ge®il-sfae žtupe za mesto Zagreb ao odborniki poro-čafi, da Je biäo kuni v Zagrebu 575 požarov, od njih povzročena Skoda maša 34^65.949 dfea. Pri teh požarnih nesrečah Je is^ubèto življenje in 90 poškodovalo 8 roeŠSsmov u 8 gasilci. Na skupščini je büa sprejeta resolucijo, naj ee vse gasilske doklade. kj ph pobira mestna občina, uparatijajo «uno za gasüriko organizaoito. * Pogojno »o odpustni 88 obeojenser is lepogiavske kaznfflnioe. Med njimi je eden, _ kä je bil obsojen ne dosmrtno ječa Pogojno j je bilo odpuščenih femfi nekaj poäitEaib obsojencev. Vai so svobode zelo *esie& in nekateri so na železniški postaji ▼ Varaidina zatrjevali, da se bodo oprijeti poštenega življenja in da imajo od robi je koristi, ker so se naučili Štabi in pisati ter se izve&ali «r kaki otrti * Lep majski Met na KoroÄ© 1 wvtofou-00m 8. maja čez Korensko sedfio. Beljak, mimo Osojskega in Vrbskega jezera. Gospe avete v Celovec in preko Jezerskega t LJubljano. Prijavite ee pri Okorno, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45 (vhod ia Prešernovo uliice). _ * Knjigarna Giacomo Stoka v TT*tn, via Milano, ima statoo na zalogi bJbrana dela svetovne literature. Na njen nasSov se lahko naroči tudi Mrzelova najnovejša zbirica »Bog v Trbovljah«, ki jo je kritika sprejela kot eno najlepših umetnin so-ddbne slovenske književnosti I f MOTOCIKLI II MOirORIMPORT VI : v JJÜBU4KA ', mm ' tYRSEVA - a? > •- • Od 24. dO 31. julija bo hlet r Dolomite (München — Königsee — Grossglockner). Prvi dan: Ljubljana. Trbiž. Cortina d'Ampezzo, drugi dan: Bolzano in Innsbruck, tretji dan si bomo dopoldne ogledali Innsbruck, popoldne pa ee peljemo skozi Garmisch-Partenkirchen v München. Četrti, peti in Seslfi dan si bomo ogledali München in njegovo okolico. Sedmi dan odhod iz München» »kozi Berchtesguden v Königsee, Zell am See in po lepi Glocknersiki cesti r Heiligenblut Osmi dan odhod iz Heiligenbluta k MiillstatJtskemu jezera in preko Beljaka ▼ Ljubljana Ldet to v udobnem odprtem avtokaru. Med vožnjo si bomo ogledali naravno krasoto Dolomitov, lepa alpska jezera kakor Königsee. Zell am See, MiUstattsko jezero itd Peljali se bomo tudi po »nameniti alpski cesti Glodknerski oesti (najvišja točka 2572 m). Cena vožnje z avtobusom je 2350 din; ▼ fceg ceni so vračunam poleg vožnje še hrana in stanovanje, taksa za cesto in vodstvo na vsem izletu. Ce želite v avtokaru prvi sedež, se prijavite takoj! Sedeži v avtdkaru so numeri rami in dobe prvi prijavijenoi prva mesta. Prijave sprejema Okornova izletna pisarna Ljubljana, hotel >Slom< telefon 26-46 (•«hod ia Prešernove ulice). * Zaradi tehtnih razlo«o«r m»r*H*> aal enodnevni avtobusni bdet r Trst, Gorico ka Doberdob prilositi aa 2Ž. maja. Prijavo do 15. maja. sprejema ZDGMŽ, Ljubljana. Karunova ulica Za vso ljubitelje lepo prirode zanimiv» teb- nična novost: PREMIE», patentirani noto» Razstava pri: Interpromet, Ftorijnnaka 3C. Iz škofje Loke 81— Škofjeloškemu prebivalstva. V torek ob 15. pride ▼ Škof jo Loko pevski A-jr bob gairsäcäi račitel jric. Slovesen sprejem bo na Mestnem trga. Vabimo mcsòainstvo brc» n-jome, da prisostvuj« sprejema, ki naj bo viden dokaz naše po®oniood ào MstopuJe bnartskega bolgarskega naroda. Nibče oaj ne ostane doma. Začetek ob 20.30 bo ▼ Aofekl dvorani konoext. Todi nanj 1* pozabite fei pridite poènoàtevimo. Vsak pofamoznilc nad stori vse, da bo bivtunje Boi^jack mod nsni čim kspäo ia prijetne j«. I2 Kraftla r— KTno Narodni dom prikazuje danes ob 16-, 18.30. im 20.30. Lido Baarovo ài Znxé-mira Hogxjza v krasnem čeSkem filnra >1 Judje na ledeni plošSit, Sodoli-jep nrifboftiS češki dramski umetniku znani iz filma »Pat« Vojtehd Iz Jesesüo §— Zvofel kino »Sadio« bo pre^ajj^ d»-nes ob S. popofeine in 8. zvečer velefilm »Eskaipade« (Njegova, oficieifria žena). Mod teEtkl tndi ritiUiaa šala in Pìaramoooltrt ivočm tednik. Matija Jama razstavlja svoje slihe -.•■ Vrt- ' i . •^'".s * ' s ' XL Jama: Krave na paši Mafffa Jama, fcl vsako teto v uimsItausJ' nem povUjona razstavila izbor svofih del* trna svojo letošnjo razstavo pravkar otvo*~ Jeno. Več ko sto sKk, ts večine nove stvaritve, m obiskovalcem na ogled in, kajpa% tudi na prodaj. Jamo, ki ga najbolj poznamo za krafinarja, razstavfja tokrat tudi reč M. Jama: Mati ia dete žanrov, portretov ta cvetlic, talco da fe razstava ie v pogleda motivov prav zaiirràva. Odprta Je od 930 do 18. are, tudi med opoldanskimi urariti. Prihodnjo nedeljo pa slikar Matija Jama zaključi, zato naj se ljubitelji njegove umetnosti podvizajo, da ne Kamude odjeda slikarstvih del* Kdor čita nemške liste In hoče biti objektivno in dobro poučen o evropskih dogodkih, naj naroči dnevnik i-ii -i—i ». PRAGE >Prager Presse« ni le izvrsten politični, temveč tudi prvovrsten gospodarski in kulturni informator evropskega človeka _ »Prager Presse« velja mesečno samo 30 din. Pišite dopisnico na administracijo »Prager Presse«, Praha XII, Foehova 62, in zahtevajte, da se vam pošilja list 14 diu brezplačno na ogled. Navedite točno adreso! »Prager Presse« se dob! tudi po trafikah v večjih krajih. Iz LmMfane n— N"s*op bol2^rsk;h pevk. Jutri v ponedeljek bo v veliki filharmonični dvoran: iz-echio zanimiv, pa tudi pomemben koncertni vefor. Prvič bo koncertiral v Ljubljani ženski zbor bolgarskih učiteljic pt.d vodstvom dirigenta K ruma Boja dži-cva. No konce-rtnem sporedu ima zbor 16 umetnih in narodnih pesmi iz bolgarske literature. Kot skladatelji, odnosno prireditelji so rsa sporedu na jzi ».meniteli giasbenilei bratskega naroda. Zbor bolgarskih učiteljic iz Sofijt, ki šteje 60 članic in ki ima v svoj: sredi sijajno solistko gdč. Kristino Kolevo, je v svoji domovini na najboljšem glasu I na izredno lep glasovni material 'n je tudi tehnično na visok: umetniški stopnji. Na koncert bolgarskih pevk še prav posebno opozarjamo. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbeni Matice po navadnih koncertnih cenah. Začetek jutri v ponedeljek 25. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. u— Stali kraljevske mornarice v Zemimu je odobnj akcijo Akademskega kluba Viteškega kraiia Aleksandra I. Zedinitelja — Edinstva. ki bo poklonil novi edinici naše voine mornarice »Ljubljani« borni praoor V dopisu àraba naše mornarice «^toti med osta-lirn. >£taL mornarice visoko ceni plemeniti i patriotski gest Jugoslavenskog nacionalist ičkov akademik og kiuba i sa za h va. 1 no«*'" u | prima ponudu da novoj vel'koj torniljarci >Ljubl>ana« bude podarena počasna zastavam S tein ie dobil nacionalni klui. na nari Univerza catino priznanje za svoje deiova nje. u— Akademski podporni fond Franje Tavčarjeve. Prispevki namenjeni v ta fond naj se se v naprej do otvoritve èeku v nega računa oošiliajo na naslov predsednka kuratori-ja s pref Frana Jerana ravnatelja Akademskega kolegija, Ljubljana. Kolodvoiska ulica št. 22. u— S rt: rt bivìcira borra za severno mejo. V Ljubljani ie umrl za pljučnico g. Filip Jurkovič gradbeni delovodja, v starosti 61 let. Pokojnik ie- bil v vseh narodnih vrn'ah dobro xnan in «spoštovan zaradi svoie-ga poiitvovalnega delovanja za Časa obrambe severne mese. Vse do svoje prerane smrti je v7,1 raino deloval v raznih narodnih dru-štv h Pogrešali aa !w>do alasti njegovi so bor. ri ob prevrasu, med katerinii je bil pokojnik prav agilen član. Pogreb bo danes ob pol 17. iz mrtvašnice. Bodi mu časten s;>omin! u— Iz Legije koroških borcev. p0 kra-ki bo!ezni je preminil naš za-s'uzni član s Filip Jurkovič. ki p e je udeleževal borb za se-verno melo pri Radgoni Pogret bo danes ob 16.SO i7.pred Leonišča na pokopališke na Viču. Vabimo vse neverne borce da se t/0-trreba našega uglednega tovariša udeleže poinoSteviino. o— Drevj vse na postajo in jutrj na kon-ceri! Jugoslovenska ženska zveza poziva ženska društva, da se mnogoštevilno ude leže sprejema pevskega zbora bolgarskih učiteljic drevi ob 20 na postaji in koncerta iuiri ponedeljek v filharmonični dvorani. V ponedeljek oh 15. bo v Delavski zborn ci pri-ialeliski *e-tanek bolgarskih in slovenskih žen Zastopnica Rolgark ho predavala o de lu in položaiu bolgarske žene Razgovor bo tolmač'!a ga Pavla Hočevaneva Vstop prost Vsakdo prisrčno dobro doVM Udeležba članic linMinniätih 7pni iniStpv r,hvf>7na S. Re boli s dno, L on ena u— Pr.i-to»o!iua socatiia davščina. Me>t-j na občina ni doslej uvedla nr silne socialne j davščine pač pa pobira prispevke za pro j slovoi.no socialno davščino Ljunl.ariski ob-i čani na; ne čutno ni kakega neprijetrie-j ga pritiska. temveč naj prostovoljno daru ®— Zreta akademsko izobraženih len vabi akademsko izobražene iene, da so v Čim večjem številu udeleže sprejema 1*>I-garskih učiteljic in njihovega koncerta, ki bo v ponedeljek 25. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. u— Na starem pokopališča pri Sv. Krištofu odstranjuiejo te dni spomenike z gro-hov in grobnic. Vsi groliovi se bodo zaravna-li. Kdor želi odnesti z groba kamen ali prenesti kosti svojih umrlih, mora storiti takoj. Pokopališče se bo tudi popoinoma zaprlo za javnost se v teku tega leta. Pohod po'es cerkve sv. Krištofa se bo zaprl že ta teden, da se preprečijo nerednosri po r>okopališču med šmarnicami Zadnje čase se gode spet razne tatvine spomenikov. So tudi ljudle, ki ni man io spoštovani;! celo do takega prostora kakor je pokopališče, za'o re dogamo na pokopališču reči, ki ti se na takem prostoru ne sm«!e. n— Ogenj v Kolodvorski nlicl. Včeraj ob 4.45 zjutraj je bil mestni gasilski urad obveščen « kolodvorske stražnice, da gori manša vogalna stavba ob hiši štev. 35 v Kolodvorski ulici, ki je last fotografskega mojstra Rovška Gasilci so pod vodstvom pod poveljnika Ogrina odhiteli z oroin'm avtom a ko so pršli v Kolodvorsko ulico. <-~o razbrali, da ie geni zavzel že nevaron oseb. in so jx>-klicalj na r>omoč še rezervo z motorno briz-galno Poslopje bilo takrat že do dmnka v r>lamenih in ogenj bi se kai lahko razširil ia ce! blok hiš Gasilci so imeli do 6 č^z glavo d eia. da so udušili plamene Skoda 'naša kakšnih 8000 din. a ie krita z zavarovalnino. Ogenj se je raznetil b zaboja s pe oelom ki ga ie bila ena Ì7med strank v hiši čez noč pustila na lesenem hodniku Žerjavico ki ie tlela pod niim ie veter v odnrjam pro-toru polagoma mzpihal in pripravil ne- vornrvjt J;, .-p rq->mitino no^nr I jejo vsak po svorh močeh Poudariti je tre t-a. da porablja občina dohodke davščine iz ključno zn omiljenie brezposelnosti. 5 tem da vrši občina mnogo javnih del in da daie nezaposlenim delavcem priliko da Sii z de lom zaslužno toliko, da se skromno prežive. varu:e občina svoie občane pred večjim beračevem Občani tedai koristijo dbe brez gre^e 2. Klabund: Pjotr — roman carja Rasputin — roman demona Zaradi velike naklade stane posamezna knjga samo aset dinarjev Dobi se v knjigarnah in v upravi Na redne tiskarne v Ljubljani Otroški vozički U— Registrirne blagajne in kiuiguvod- stvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvcfakova uLca 3, telefon 24-07. TnhnvdravnIH VerČOfl zopet redno ordinira. u—- Lepe in dobre moške nbirtee lastnega iZOelKa priporoma pc zeio zmernih cenan \. Kune, Ljublana. Gosposka ul 7. ZOBOZDRAVNIK dr. JOSIP TAVČAR od 1. do 17. maja ne ordinira Iz Celja rn/: m A . j o » ii S I v A 2 n Lep spomenik — dar nokojnim j Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANTO KI NOVAR, kamnoseStvo Tel 4SJ-OH. Sv. Rriž — Ljubljana Fot samaterji J KVALITETNA AMATERSKA DELA V £W\1 SPECIALNI FOTOTRUO VINI JANKO FGGAČNIK LJUBIC AN A — TYESEVA CESTA 20 preselitve ugoden nakup za birmo. 10—15% popusta. — Ure, zlatnina, jedilni pribor pri A, FUCHS, zlatar SELENKUP.GOVA 4. Priznana kuhinja. Priznana prvovrstna vina. — Novodošlo prvovrstno vino »0[>olo«. Avocai tUfiO »oaulmU uu.v t V ŠSftKi. TELEFON II 79 V nedeljo od 3., 5., 7. in 9 uri in v ponedeljek ob V29 uri film bogate vsebine NEMOGOČA ŽENA Gustav Fröhlich. Oorothea Wieck, J. Jürgesen V dopolnilo zvočni tednik in barvana šaloigra B05K0 IN GUSARJI Cene prostorom: Din 3 50, t.,-)0, 5.50 in 6.50. Prihodnji spored: »BELI VOLK« crtinTisstBiDfnf > f • uff c s ■ t r?j mtn i itti rwi'rt'njinfiiiii ìiulu' t >iìu ut i j tu i muiuiuiuj i un iiiìiuiiutii iiuiuuiiijiiiiiiti uiiiqi DOCENT Br. IVAN MATKO se je preselil v Ljubljani v Gledališko nllco št. 4. nasproti opere in ordinira od 9—12 in od 2— 5 ure popoldne, telefon 4751. RONTGEN. n— Društvo pižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani pr redi v soboto 30. t. m. v dvorani Mikličevega hotela na Masa ry ko vi cesti večer v cvetju. Začetek ob 20. Igrala bo godba jazz. Na sporedu bodo ples. petje, razjni šaljivi nastopi itd. Za dobro in solidno postrežb jamčijo prireditelji. Cisti dobiček prireditve bo šel v sklad za posmrtmne in podpore društvenih članov. Vstopnine ne bo prostovoljni prispevki pa se bodo hvaležno sprejemali. Za obilen obisk se priporoča odbor. u— Smučarski vlak na Gorenjsko, kj ; je odhajal iz Ljubljane ob 6. uri, ne vozi i vefi Tui istovski vlaki bodo začeli voziti I šele z novim voznim redom. Na Gorenj-; sko vozijo dan. s le redni vlaki med temi ; pivi ob 7.15. —u Gruberjevo nabrežje zaprto. Od torka : 26 t. m bo Gruberjevo nabrežje za vozili I promet zaprto zaradi cestnih del, ki bodo j predvidoma trajala 14 dni. u— Zlato damsko uro ir, «rebrno dozo za ; cigarete bo daroval kino Union tistim i2Žre-j ban m obiskovalcem, ki bodo pravilno rešili ! v današnjem insaratu objavljeno uganko in izjiolnili vse predpisane pog>je. Zato izrežite ta inserat takoj danes in pošljite reštev uganke Čim prej v zapiti kuverti kinu Unionu. Darila so razstavljena v izložbi Karnič-nikove modne trgovine v nebotičniku. Za nego nog samo Sanoped u— Veliko tihotapstvo zlatnine. Zdru- ! ženje urarjev in zlatarjev v Ljubljani iz-i javlja, da g. Ivan Pakiž, trgovec z urami, j zlatnino in srebrnino v Ljubljani, Pred J škofijo 15. ki je bil zasačen pri tihotap-j stvu zlatnine, ur, srebmine iz Ita.'ije. ni ; zlatar, niti urar .kakor tudi ne član tega ' združ nja. črna express kava 1.50 Din. zendviči po 1 Din. BuSSe »Rl9«rdno dobra vina e— V okviru Celjskega kulturnega tedna uprizori ljubljanska oj>era v ponedeljek '2. maja ob 20. v mestnem gledališču opero »Matija Gubec«, delo savinjskega rojaka Rista Savina. Krstna predstava tega dela je bila 1. 19:i6 v Ljubljani. Kritika je takrat siprejela novo opero z velikim priznavanjem. »Matija Gubr-c« bo gotovo tudi v Ceiju zbudil zelo živahno zanimanje. V okviru Celjskega kuiiurnega tedna bo med drugim tudi razstava celjskega slovenskega tiska od njegovih začetkov do 1. 1914. Odbor CK T se j obrača na javnost s prošnio, da bi dala svo-| ie morebitne tiwke iz te dobe na razpolago, da bj bila razstava čim popolnejša. Seznam razpoložljivih del Ln tudi dela se lahko oddajo strokovni ucite'i'ei gdč. Veri Levstikovi v javni mestni knjižnici. KINO METROPOL. — Danes razkošno opremljen film »KAPETAN KOSTALIJA* (LIEBE GEHT SELTSAME WEGE). Ob 10.15 in 14. matineja »LOČENA 2ENA«. e— Šoferski iipit za kandidate iz območja predstojništva mestne po'icije v Celju in iz laškega sreza bodo v torek 10 ma'a ob 8. zjutraj pri predstoiin;štvu mestne po'icije v Celju kjer naj kandidati čimprej vložijo svoie prošnie. KINO UNION Danes ob 16., 18.30 in 20.45 »DEKLICA JU—JLT« (v nemškem jeziku). Ob 10 ui 14. matineja »POVRA-TEK IZ PEKLA«. e— Železje kradejo, v Celju m okolici in v nekat erih drugih občinah se v zadnj-eni času množijo tatvine starega Ln novega že-iezja. Talco so neznanci pok radii več železn h ograj na mestnem pokopališču v Celju in več železnih križev na pokopališču v Drami ah. Ukradli so tudi staro železje v železarni v Storah in ga prodali nekaterim trgovcem v Celju, ki so kupljeno železje nato apet prodali štonski železarni, ki pa je spozna'a železo za svoio last. Pred dnevi sta se pojavila pri kemični tovarni v Gaberju 21 ietni Anton M. iz Ptuja in 29-let-ni A.ojz H. iz Ljutomera in ukradla več železnih rešetk, ki so se sudile pri rvomici. Tvorniški paznik ie hotel storilca pregnati, tatova pa sta ga začela obmetavati s kamenjem in sta nato pobegnila z rešetkami. Policija je knnlu aretirala oba. V nekaterih obcestnih jark h blizu Celja so našli kolesa industrijskih vozičkov Ln priprave za stikam je lesa. ki sra iih ukradla itidustrijcu g. Catru na Spod.nii Hud ! n ii- Ukradeno železje sta prodajala raznim strankam. NAZNANILO PRESELITVE. P. t. občinstvo vljudno naznanjam, da sem preselil svoj frizerski salon iz Glavnega trga št. 18, v moderno urejen lokal z vsemi higijeničnimi pripravami v Celjskem domu (Hotel Union) v Razlagovi ulici. Se priporočam za nadaljno naklonjenost ter beležim Iz Maribora a— VII. pedazuìki teden, ki ho obravnaval vzgojo me-lnega otroka prireilj Pedagoška centrala * Mariboru od 25 do 29 t. m v dvorani Liud-ke univerze vsakikrat ob 20 un. V ponedeljek 25 t. m bo govoril g Konrler .lulij. šolski u ora vitel i iz Studencev pri Mariboru o važnosti otroškega »rtia za otrokov " raz»t»i m o njegovem odnosu do osnovne šole V iorek 26 t m to razprav. Mal g Mari ne Fran. nastavnik II. deške meščanske šole iz Maribora, o življenjskih pri. likah. v katerih živi mestni otrok (s poseb mm ozirom na Maribor). V sredo 27 t. m. bo g. Vo:ko Jagodič, strokovni učitelj na šoli za mladoletne zločince v Ljubljani, prikazal staršem vso tragiko zanemarjene dece, nevarnosti za njen razvnj in za družbo in sredstva za njih omiljen je. V četrtek 28. t. m. bo razložil prof Fink Franc iz Mribo a stai Sem v kakšnih prilikah rase in se vzgaia vajenec (-ka) in kako morajo ravnati z njim. V petek 29 i. m bo dr. Poljanec Ljudevk. prosvetni inšpektor v p., obravnaval vprašanje prezgodnjega pouka glasbe ln tujih je zikov. ki marsikaterega otroka preveč obremenjujejo in ga ovira v razvoju. Vstojmine ne^ bo. Za poravnavo stroškov se bolo hvaležno s'Preiemali prostovoljni prispevki. Starši, vzgojitelji in vsi, ki se zanimate za vzgojna vprašanja, oosetite predavanja. a— Jankovo gostovanje v »Tnihaöurjuar bo v č. trtek 28 t m. za vr9tnj red D. a— V Ljudski univerzi bo predaval ▼ soboto 30. t m. prof dr. Rudolf Horvat iz Zagreba o mučeniški smrti Ziinjskega in Frankopana Prireditev je skupna s Hrvatskim klubom v Mariboru. a— Tujim državljanom Mestna policija v Mariboru poziva v Mariboru bivajoče tuje državljane ki imajo zaposlitvena devoljenja za nedoločen čas da jih predložijo zaradi razvidnosti maja pri pred-stojništvu. soba 2. Predložiti je tudi potne liste. Izkaznice izgube veljavo, 6e se prizadeti temu ne odzovejo. a— Jutri proč s proti Bevard'jn ln gaj-teglu. V ponedeljek ob 9 dopoldne bo v dvorani 53. razprava proti Bevardiju in šajtaglu zaradi groznega dvojnega umora pri Bolfenku R-zprava bo tajna. V Mariboru je za potek razprave ogromno zanimanje. a— Sirovo razdejanje Skupina Štirih fantov iz Voličine je navalila s kamenjem na hišor posestnika Ferdinanda Stem-bauerja v Lormanju v Slov goricah. Razbili so vse šipe na hiši in gospodarskem poslopju. Nato so šli šg v sosednje Par-tinje, kjer so posestniku Ivanu živku polomili mlade jablanove naaade. Orožniki so fantaline izsledili. Najsijajnejša in najduboutejša satira sezone ! M^ f g f M Predstave ob 15., ^ «Ü? O Ulj 17., 19. in 21. uri ! GOSPOD MINISTER u % VC iMTiOiCr'-a v svo^ najboljši kreaciji «i^f«» SODELUJEJO SE: Heli Finkenzeller — Hans Brausevvetter — Fr. Rosay. KINO UNION Tel. 22-21 Burka — ki v izvrstnih domislekih ironizira in karikira današnje moderne politične razmere. Dop. ob 10.30 uri po znižanih cenah ISTI FILM a— Protituberkulozni t<-den. V četrt k je bil na pobudo Protljetióne lige sestanek industrijcev. šolnikov in okoliških občin. Na sestanku 'e predsednik dr. Ivan Ju-rečko obrazložil program letošnj- ga pro-tituberkuloznega tedna v Maribo.ru od 8. do 13. maja. Navzočni so izrazili pripravljenost za sodelovanje pri tem tednu. Zadevne izjave so podali inž. Petriček kot zastopnik tvrdke Hutter, kjer bo vsak delavec prispeval po 1. vsak uradnik po 10 a— M st.no električno Prijetje oškodovano. Mah kazenski senat v Mariboru je obsodil 53-1 tnega tvomičarja Alojzija Wuidlerja iz Maribora na 10 mesecev strogega zapora, &G0 din denarne kazni m izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let in 21-letnega klj^jčavničarske-ga pomočnika Franca Wudlerja na št ri mesece strog ga zapora in 300 din denarne kazni pogojno za dobo dveh let, ker j sta od 24. septembra 1. 1935 do 21. okto- din podjetje pa toliko, kolikor znaša ce- j bra L 1937 neuig tovljeno kdaj o re drug a- lotna delavska in uradniška zbirka, nada- J čila mero in sicer električni štev c mest- Ije gg. čač za tvrdko Kiffmann, inž. Ml- j, ^ oodjetij v Ma riboru na ta način, da losavljevič za Splošno stavbno družbo, j sta izvrtala luknjico v ohišje števca tn Habjanič za »Zore«, Novak zi Ehrlicho- j skoKi nj0 j^jiko poljubno zavirala valja s vo tvomico, dr. Heric za realno giimnazi- ! številkami ter na "ta način oškodovala jo. Mlačniik za mariborske šole, upravnik i mcstna p:djetja za okoli 15.000 din. dr. Bremčič za gledališče in g Brenčič iz Studencev za delavstvo iz železničarskih delavnic. Realistični vclsSilsn, INSERIRÀJTE V „JUTRU" ! Is Tržiča č— Gostovanje ljubljanske drame z veseloigro »Rdeče rože« bo pri nas danes t nedeljo 24. t. m. Cpozarjamo, da je to delo na repertoarju ljubljanskega gledališča že nad dva meseca. Drama je s to igiv nastopila že po raznih krajih Slove« ; nije z nenavadnim uspehom. Za goslova-! nje je tudi v Tržiču veliko zanimanje, j Vstopnice se d'Jbe v prodaji v naprej. a— Iz davčne uprave. Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice "odstotnega investicijskega posojila v zamenjavo v ča-^u do 7. t. m., se va. bi jo, da vzamejo pri tej upravi nove obveznice osebno na p ri znan ice in oddajo ustreznih izvirne reverze, in sicer v čadu od 8. do 12. ure. a— Trgovci iz v«e države v Mariboru. Ob zaključku v-sedržavne^a trgovskega kongresa v Ljubljani od 10. do 13. junija je v načrtu tudi ekskurz:ja udeležencev kongresa v naš obmejni Maribor. Gostje si bodo ogledali razne zanimivosti, obrate in naprave v Mariboru, Dravski dolini, Si,c/v. goricah. Tukaj pripravljajo gostom lep sprejem. a— Oproščena. Mali kazenski senat je i ramountov zvočni tednik iu kratki film »Al-obravnaval obtožnico, ki jo je vložilo ma- , riborsko državno tožilstvo zoper 64-letno j ——• p sestnj'co Terezijo Trafelovo. Trafelova je bila obtožena, da je v času od 1. marca do 1 junija lani v Pobrežju pri Ptuju pustila onemo^l ga 69-letnega občinskega ubožca Alojzija lica. ki ji je bil zaupan in za katerega je bila do'žaa skrbeti. Iz Novega mesta n— Kino »Doni« v Sokolskem domo bo predvajal danes ob 15., 18. m 20.15 zvočni veiefilm »Kraljico džungle«. Predigri Pa» ( brez pomoči v razmerah, ki so bile nevar-KRAJNC FRANC, frizerski salon, 1 ne za življenje in zdravje starčka. Obtcž- Celje, Razlagova ulica. čez ulico 2 Din cen. S »BORNE 0« Ä Ä' odkritji in senzacijami v nepristopnih pragozdih afriškega otoka, ZNIŽANE CENE OD DIN 2.50 DALJE. POPOLDNE PREMIERA odličnega gangsterskega in kriminalnega filma v katerem je podana borba za ljubezen lepe deklice meri poštenim mladim inženirjem ». . ... . ter okrutnim in krvoželinim gangsterjem. Najnovejši Izumi na polju radiofonie in tehnike v službi zločinskih ameriških razbojnikov, proti katerim je alarmirana celotna in odlična ameriška policija, vojska in mornarica. VELENAPETO! REZERVIRAJTE SI VSTOPNICE! niča navaja, da je Ilec moral ležati v svinjsk m hlevu na zbitih deskah, ki so bile nameščene dva metra od tal. Ker ni mogel brez tuje pomoči s svojega ležišča, je bil Ilec prisiljen, da je opravljal telesno potr bo kar na ležišču. Tudi jest mu v smislu obtožnice ni dala dovolj, tako da — .. ^ ... . t, n uuiiciiega gang; BAN OSVETE4 e— Usoden karaniM pod Starim gradom. Včeraj dopoldne je peljal neki celjs>ki šofer-s tovornim avtomobilom premog iz Pečovni-ka na celjsko postajo. Na ozki in nezavarovani cesti pod Starim gradom nad Savinjo blizu igrišča pri »Skalni kleti« je pri vozil j Je radl gladu praskal omet in ga jedel nasproti hlapec nekega prevoznika, ki ie ^ razpravi je Trafe'.ova odločno zanika-imel na vozu naložen "gramoz. Sprednji del la vsako krivdo in ker ji je tudi občinska avtomobila je zadel levega konja, ki je bil uprava izdala lepo spričevalo, je bila Tra-vprežen v voz. v bok Oba konja sta se spia- feiova eproščena vsake krivde in kazni. šila in potegnila nazaj Pri tem je zdrknilo eno ko'o voza Čez cestni rob. Voz se je nagnil. zdrknil po strnvni in obtičal v globini. Konja sta ohviseln na ces'nem robu im sla dobila poškodbe po nogah Konja so kmalu rešili, voz. ki je močno poškodovan, pa so oozneje potegn:li na ce^to. Ta cesta je tako ozka in premalo zavarovana, da je res prava sreča, da ni bilo na njej že več nesreč. Slovenija Vas vabi A V DOBRNA PRI CELJU Zdravilišče za srčne živčne, ženske bolezni ter počitka potrebne Pred in po-sezona: 15. IV do 30. VI. in 1. IX. do 31. X. 20 dnevno pavšaino zdravljenje; za državne nameščence Din 1.100 —. 1.250.—, 1.450.— ; v ceni je vštete vse, tudi vožnja z avtol busom iz Celja v Dobrno m nazaj. Ostali plačajo: Din 1.300.—, 1.500.—, 1.650.—. Prospekti direktno ali pri »PUTNIKU«. Dolenjske Toplice 38° C s 1. majem odprte, pod vodstvom nove uprave. — Izborna oskrba krasna okolica za Izlete in izprehode. — Izvanredna zdravilna moč vode - Zmerne cene. morejo popolnoma zadovoljiti vse. ki so potrebni zdravljenja od posledic ore hladov. levme, ženskih-kostnih in drugih bolezni. Voda je visoko radioaktivna Koneli so duektno na vrelih. Penzion s kopeljo že od Din 45— dalje. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča. Za Izlete oa razpolago avto. Trocadero, „muzej človeka" Bkrvtti pariški Trocadero spreminjajo v »muzej človeka«, ki bo kazal šege In običaje vaefc ljudstev ria svetu. Na sliki postavlja neki misijonar iz Oceanije v vitrino kipe ln obredne maske domačinov s Salomonskih otokov Lov za velikim dobitkom Nenavadna sreča in smola mladega občinskega uradnika Pri zadnjem žrebanju francoske državne loterije je dobitek pol milijona frankov zadela srečka št. 106.882. Srečka je Ma last mla-občinskega uradnika v Òrleai su, Victoria Herbava. 'la si je srečko kupil pri nekem prodajalcu, ki je bil njegov prijatelj. Prodajalec je po žrebanju pozval Herbava v «rvojo pisarno in mu povedal, kakšna sreča pa ie zadela. Mladi mož si ie vzel takoj dopust in pohitel domov. Fo poti pa se je «pomnil, da ie sre-čko založil v neko knjigo. Šele pozneje ße je spomnil, da je biila to poceni izdaja Hugojevih »Bednikov«. Njegova gospodinja se je zelo začudila, da ' se je vrnil tako zgodaj domov. Njeno začudenje pa se je spremenilo v grozo, ko ji je povedal, kat se je zgodiio in jo prosil, naj mu knjigo da. Nekoč prej ji je dovolil, da sme njegove knjige brez nadaljnjega prebirati in eventualno tudi izposoditi. In »Bedni k e« je bila v resnici posodila neki prijateljski družini. Herbay je sedel z gospodinjo v avtomobil in je zdirjal, kar se je dalo, do te družine. Tam ga je čakala nova glaba novica. Nekoliko dni prej je bila v gosteh mlada Angležinja in ta je. menda po pomoti, knjigo vzela s seboj. Kje .ie Angležinja? Na poti v Rim ... Herbay je imel nekoliko tisoč frankov prihrankov in sedaj se ni pomisljal porabiti po potrfbi vse do zadnjega fieka, samo da pride do usodne srečke. Zvečer je sedel na vlak. Eva dni pozneje je v Rimu našel Angležinjo. v ostalem zelo mič.no in samsko stvar. Ko ji je povedal, za kaj gre. je udarila v jok. Knjigo je bila pozabila v Veroni v čakalnici in šele pozneje se je spomnila na to. Bila pa je pripravljena, da odpotuje s Herbavem takoj v Verono in Jo poišče. Knjige ni bila brala in ji srečka zato ni prišla pred oči. Torej hajd v Veronol V Veroni knjiga seveda ni ležala v čakalnici. Nekdo io je bil moral pobrati. Oglas v časnike bi imel malo smisla. Stvar je bilo treba zagrabiti drugače. Mlado dekle, imenovala se je Eleanor Patrickova, je dejala: »Če je našel knjigo nekdo, ki zna francoski, jo bo seveda najprej prebrali. A ta možnost ni velika. Verjetneje je, da jo je prodal.« Šest dni sta begala mlada človeka od starine do starine. Končno sta odkrila etarinar-ja ki je bil knjigo imel. Toda med tem jo je bil tudi že prodal. Kupil jo je star gospod. Za srečo je sfarinar tega gospoda poznal, bil je upokojen profesor Girolamo Laneve. Obojica je stekla k Laneveju — dan prej je bil Verono zapustil, odpeljal se je na Sicilijo. Herbay in Patrickova za njim. In končno, v Messini, sta starega gospoda dobila. Pravkar je bil začel knjigo brati. Ko so jo pošteno odprli, je padla srečka iz nje. Ali je vredno to pustolovsko, toda resnično zgodob nadaljevati z dostavkom, da je Herbay srečko vzel in se vrnil v Orleans, a da ga ie na tem povratku spremljala tudi mlada Eleanor? V Orleansu età se teidni poročila. Padec v globino 200 m Dva srednješolca iz Freiburga v Breisgau sta napravila smuško turo preko lednika Formaetscha v bližini Bludenza. V bližini neke gorske koče sta zlelela preko silno strmega, 200 m visokega pobočja. Smučarji, ki so jima prihiteli na pomoč, so ju našli razbita in mrtva. Ta ittična samica povodnega konja Wm® mMmMmrn^ -, Diagnoza po letalu VvJukatanu v Mehiki bi moral neki zdravnik izvršiti težko operacijo. Ker prave narave bolezni ni mogel ugotoviti, je izrezal majhen kos mesa z obolelega mesta, položil ga je v stekleno posodo in ga poslal b prvim letalom do nekega slovitega znanstvenega zavoda v New Yorku. Po 24-urnem poletu je prispel izrezani koß do laboratorija, kjer so ga preiskali. Ugotovitve so sporočili juka-tanskemu zdravniku brzojavno in že naslednje jutro je vedel, kako naj se ravna. S hitrim delom je bilo zdravniku še mogoče rešiti pacientu življenje. A vsi stroški za odpremo izrezanega koščka mesa v New York in za preiskavo ter brzojavno poročilo niso znašali niti 100 din. Za zaščito pred zračnimi napadi na London Carina na človeško glavo Redno potniško letalo, ki vozi med tfew Yorkom in Mehiko je v amerišiko metropolo prineslo zadnjič iz Mehike lepo zavito človeško glavo. Naslovljena je bila na neko bogato Newyorèanko. Reporterjem, ki so jo posetili, je ženska pripovedovala, da je nekoč na nekem izletu v Ande videla, kako pripravljajo tamkajšnji Indijanci glave ubitih nasprotnikov tako, da se skrčijo in postanejo majhne kakor moška pest. V tem stanju se glave ohranijo neomejen čas in veljajo za dragocene trofeje. Takšno glavo si je zaželela Američanka, pa jo je naročila iz Mehike, da jo postavi v stekleno omaro v 6vojem salonu. Stvar pa jo je stala precej denarja. Tudi carinska oblast je na uvoženo človeško glavo naložila znatno vsoto. Je last nekega kalifornijskega cirkusa, zahteva za vsako kopelj 2000 1 vode, poje vse, kar jI pride v gobec in se ponaša z nežnim Imenom Lotos Dom starih devic t. 1909. je umrla v Budimpešti žena nekdanjega avstrijskega feldniaršala barona Jožefa Ringelsheima. Svoji hčeri je ostavila znatno imetje, toda z določilom, da ee naj ta zapuščina za primer, da bi hči umrla brez potomcev, porabi za ustanovitev doma za stare device iz »dobrih* hiš. ki so prekoračile 50. leto in ostale same. Hči je lansko leto umrla iin ker ni imela potomcev, bodo sedaj zgradili ta dom. prvi na naši celini. Angleške legionarke V Angliji so osnovali »legijo žensk«, kl Šteje že 10.000 članic in ki je pripravljena za nastop v primeru vojne. Slika nam kaže miss Betty Williamsovo, poveljnico 2. stot-nije v Londonu Na bližnji razstavi za zaščito proti zračnim napadom bodo pokazali ta najnovejši model individualnega zaklonišča. Njegove debele jeklene stene in posebna oblika jamčijo, da mu ne bo mogla nobena bomba do živega MotSortski strahovi Likalniki, škarje in torbe letijo po zraku, postelje plešejo, igle se zabadajo v hrbte Policija v Rennesu na Francoskem raziskuje ta čas skrivnostno zadevo, katere prizorišče je neka trgovina s čevlji v vasi Motfortu pri tem nn-stu. Gospa Pielova, lastnica te trgovine, ki ima tudi majhno kro-jačnico, obe njeni prodajalki in mnoge dru» ge osebe zagotavljajo, da .je hiša začarana. Coprnije eo 6e začele 10. marca, ko so pokopavali staro mater ge. Pielove. Prodajalki sta bili tedaj sami v hiši. ko so se vrata v trgovino in kuhinjo nenadno odprla in se je istočasno oglasilo nerazumljivo trkanje. V istem trenutku se je tudi neka postelja zavrtela okrog svoje osi. S tem se je začela ofenziva hudobnih duhov.. Vse popodne ]e bilo nemogoče vrata zapreti. Naslednje popoldne je Ana Ca'-'ssanova, ena izmed prodajalk, obesila torbo, 6 katero je odhajala nakupovat. ca neki kavelj. Nenadno je nevidna sila to torbo dvignila v zrak in jo treščila na posteljo, njena vsebin» pa se je raztresla po tleh. In kakor mejen ji dan je price'a postelja plesati. Ga. 1'ielo Ta je torbo dvignila, spravila je vanjo vse stvari, ki so padle iz nje. in jo zapela z zaponkami. Bilo je odveč, kajti tori a je sicer obvi sela na kavlju, toda to. kar je biJo v njej, je začelo samo od sebe frčati po zraku in Negalantni poslanik Ameriški poslanik v Londonu Kennedy ne priznava nobenih tradicij s kratkimi hlačami in priporočenimi mladimi damami Joseph P. Kennedy, poslanik Zedinjenih držav v Londonu, je že ob svojem prihodu na Angleško dal povod za razne govorice. V avdienco h kralju Juriju VI. ni hotel priti v predpisanih dokolenskih hlačah. Sedaj je prelomil drugo tradicijo, ki je sicer manj uradna, a isto taiko posvečena. Mlade Američanke. ki prihajajo vsako leto na Angleško oziroma jih tja pošiljajo njihovi, z dolarji založeni starši, imajo eno željo: da bi jih predstavili na dvoru. Ta želja je ameriškim poslanikom doslej povzročala težke skrbi in strah. Prejemali eo vsako leto na stotine in celo tisoče pisem promiinentnih ameriških osebnosti, ki so se postavljale za to ali ono miss in od poslaništva energično zahtevale, naj ji pomaga do sprejema v Buckingham^ki palači ali pa do udeležbe na kakšni kraljevski prireditvi. To je bilo mogoče izvršiti seveda le v nekoliko tucatov primerov, mlade Američanke, ki niso prišle na svoj račun, pa so se jokale in s strani njihovih zaščitnikov so bile velike zamere. Kennedy je sedaj z eno peresno potezo odpravil to razvado. Izjavil je, da poslaništvo odslej načelno ne bo več pri- Nevarni bencin Stara razvada neprevidnega snaženja oblek z bencinom je v Düsseldorfu povzročila strašno nesrečo. Mlada žena. ki je bila 6ama v svojem stanovanju v tretjem nadstropju. je čistila rokavice s to vnetljivo tekočino. Bila je v bližini ognjišča in tako ni čudno, da se je bencin nenadno vnel. V trenutku je bila žena ena sama živa plameni-ca. S strašnimi kriki na pomoč je tekla po stanovanju, a ker ni bilo ni košar, da bi ji pomagal je v svojih bolečinah in strahu, da bo zgorela ob živem telesu, skočila skozi okno. Na cesti je obležala s težkimi opeklinami in notranjimi poškodbami. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Peter je šel v gore, Peter je padel čez 5 m visoko skalo. Ko je ozdravil, ga je vprašal domači župnik: »Ali ste med padcem videli še enkrat vse svoje življenje pred seboj? Ali ste pomislili na grehe, ki ste jih storili? Ali ste se domislili vseh neumnosti in dobrih del, ki jih niste izvršili? Ali ste se v svojem srcu pomirili z vsemi ljudmi, ki ste jim v življenju storili zlo? Ali ste odpustili vsem svojim sovražnikom ?« Tedaj se je Peter razjezil. »Oprostite,« je dejal, »saj sem padel samo 5 m globoko, ne pa 5 km!« poročalo nobene mlade dame britskemu dvornemu maršalatu. Seveda je ta izjava zbu dila onostran luže veliko ogorčenje in poslaniku očitajo, da je napram mladim damam nesalanten. Ta očitek pa sprejema mož zelo mirno. Ku&eztus mi fo, domače, ofoveiußo mi fo! Ranjena v filmskem boju Tudi filmski boji lahko Imajo svoje ranjence. Ta slika nam nikakor ne kaže morebitne napake na licu mične filmske zvezde Joan Ben nett ove, temveč rano, ki jo je dobila v besnem cestnem boju, ki so ga snemali za film »Teksanci«. Eden izmed bojevnikov jo je po pomoti z bajonetom sunil v obraz padati na posteljo. Še slabile pa je bilo ▼ krojačnici. Tam so izginjali tulci z nitjo, škarje, igle in druge stvari, ki so jih našli potem v neki omari, po tleh in v postelji. Nekesra dne so nenadno izginile vse šivan-ke. Našli so jih potem na hrbtu Ane Caria-sanove, v njeni obleki in njenem perilu. Prodajalka je namreč začela tožiti, da jo v hrbet nekaj zbada. Ker so se takšne stvari ponavljale, je dekle trgovino nazadnje zapustila in se je vrnila k staršem. Toda mlado dekle, ki je prišlo na njeno mesto, neka Marija Hatai-sova. je postala sedaj žrtev zlobnih duhov. >V hiši je nekakšno magnetsko polje«, razlaga vaški lekarnar te stvari začudenim ljudem in pred policijo sta eksekutor Herve ter neki zavarovalni agent izjavila, da sta z lastnimi rokami vlekla šivanke iz hrbta uboge Marije ter videla krvave sledove. Dogajale pa so se še druge stvari. Ga. Pielova je imela nekega dne v rokah pullover. Nenadoma ji .je sfrčai iz rok in končal v peči. Lfkalniki, dve veliki namizni svetilki in pokrov nekega samovara &o zaplesali sami od sebe. Policija doslej ni mogla ugotoviti, da-M gre za primer množestvene sugestije ali pa za norčije kakšnega hudobneža. Vaščani so vsekako prepričani, da je trgovina s čevlji obsedena od duhov, in v velikem loku 66 je izogibajo. Ali ste že mislili • • • « na pomladno obleko aH plašč ? Tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Vam je pripravila krasne pomladne vzorce. Radevolje Vam poslužimo samo z blagom, na željo pa izgotovimo oblačilo po meri. Precizna izdelava — moderen kroj! ANEKDOTA Znani angleški igralec Quin je žel na deželo in se tam nastanil. Svojega konja je pustil, da se je pasel na bližnjem travniku. Nekega dne je žival izginila. Quin jo je iskal vsepovsod. Srečal je nekega kmeta in ga vprašal, ali so v tem kraju morda konjski tatovi. »Ne«, je odgovoril kmet, »tu so samo pošteni ljudje. Toda že nekoliko dni se potika tod okrog neki komediant iz Londona po imenu Quin. Morda vam je konja ta ukradel.« VSAK DAN ENA »Zelo zanimivo, gospod profesor! Sedaj pa "morate priti tudi vi k meni, da si ogldate mojo zbirko metuljevi« (»Passing Show«) Kraljestvo mode črte m pike Vsako leto posveti moda nekaj po^ebn; Irubczai enemu izmed neštetih vzorcev, ki preplavijo pomladanski modni tre. Letos ie ie vse kazalo da bo takšng pozornost veljata izključno črtastemu vzorcu čim oolj pa se bližamo po etju. tem ia>neje nam odkrivajo modne dike. da bodo črtasta blaga morala deliti svo.io priljubljenost 6 pikčastimi tvo-rivi. Pike tn črte prištevamo torej k iete-Inj'm ofii'ialn m ljubiienrem mode. pikčaste in črtaste bodo nove. lahke obleke! pa se tudi tukaj moda ne zadovolji s preprosto prvotno obliko, fre raznih 5iri:i in barv. viiusiaste èrte in črte i vdelanim vzor-tem imprimé tekmujejo za naklonjenost plesantn b zeti skupno z ozkimi, ravnimi črtami, ki 30 v svoii strogosti kakor ustvarjene za k;asične kostume. Prav tako je z modernimi pikčastim; tvori vi: pole« »navadnih«. okroglih pik prinaša moda pike v podobi barvastih obročkov, šesterokotne pi^e. ovalne pike pike z vtisni en i m. drobnrn vzorcem, skratka pike. ki bi jim spodobn« nkroela p'ka odrekla pravico, da se prištevajo v družino p;k... Leto« se ie moda sooet za v? eia ts. tako traktično. dvodelno obleko kj učinkuje posebno elesan'iTio če jo izdelamo 17, lepega črtastega blasra. Takšno večbarvno, črtasto obleko nafiepše os vež tuo z belim ovratnikom Dike in ozkim pasom \l belega usnja. Ka naši skici ie život takšne obleke orav ?»nim'vo razdeljen v štiri sektorje, ki so ukrojeni v različnih smereh črtastega tvoriva il iskira). Pikčasta obleka učinkuje že sama po sebi dovolj živahno in mladostno da ne potrebuje nikakega posebnega okrasja. S pikfa stim vzorcem obleke se lepo ujemata pas in cvratna ruta iz enolarvne svile in pa enaica žepna rutica v levem pranem žepu (2. ski-« ca). j Boli komplicirana pa je dvodelna pikSa-; sta obleka na naSi akici. ki ima spredaj v ži- ELJTN A KONFEKCIJA TTLoàtjJb MARIBOR pnnaéa vedno najnovejše ! Cvetje v gumbmei Cvetje v guuil>iiicah novih kostumov in pia »če v poudarja pompano noto teh modelov Kier aa reverj.;b ai gumbnic, norimo 7>omlae!e po nekaj kolih je pokazail tud' manj sigurne strani svoje igre ter priče! tudi oddajati točke. Poleg poraz«3 prot dr Tartakcwerju m remija z dr. Astalošem bi biJ zasiluži.1 celo še nekaj manj ugodno stanje: z Vidmarjem ml je reši' popolnoma izgubljeno pozicijo na remis, z mano je enako pozicijo '.k- so jo nekatera poročila pomotoma označevala kot neugodno zame), šele po več ! težjih mojih napakah dobil Sicer pa Szabo brez dvoma kaže v ign veliko moč Drugi vodeči na tabeli. Kostič. prihaja do svojih točk na bolj riskanten n*č(r. N'iegova glav-na moč je ogromna teoretska «n analitična podlaga, s katero je zlast- manj izkušenim nasprotnikom nevaren. Povrh pa se v kompliciranih pozicijah bojna 9reča doslej skoro vedno nagne na njegovo stran Steiner in Premtalk sta mu dala v dobrih pozicijah cel* točki s hudimi napakami. — Dr Trifunovič igra sigurno in solidno, pa mu to ob slabšem razpoloženju večine konkurentov zadostuje za zelo dobro mesto na tabeli — Dr. Tartakower je àe najbolje premagal utrujenost iz Lodža in igra od koia do kola bo'je: nevaren je zepet vsa komur, kakor je pokazala zmaga nad Sza-bom. pa tudi dobljena pozicija z dr Trifunovičem Dr. AstaloS je za spoznanje popustil napram svojemu dobremu startu, ima pa še vedno dobro pozicijo v turnirju. Jaz sem imel ob polovici turnirja že več izgubljenih točk kakor v Lodžu v celem turnirju; nazen tega nisem v Ljublja.ru niti ene part'je še igral brez težjih napak. To vse je menda zadosten dokaz, da sta dva turnirja drug za dmgim zame preveč Bröder ima izmed vseh udeležencev morda najmanj podjetno igro Šele čc nasprotnik zaigra rksikantno na zmago ali zapletljaje. dobi tu in tam celo točko Proti Surliju iin dr Astalošoi sc mu je to posrečilo iz zelo slabih pozicij L Stemer in zlasti Foltvs 'grata do®!ej daleč pod svojo močjo. Tudi tn ni dvoma, da se poznajo vplivi turnirja v Lodžu — Izmed nacionalnih mojstrov se najboije drži Vidmar ml., ki igra zelo sigurno pa je še'e eno partijo izgubil, res tudi samo eno dobil 0*taii se tu in tam dobro izkažejo, drugič pa zopet preveč popustijo. KRALJEVI GAMBIT Beli: Dr. Tartakower Črni: Szabo (Ljubljana, 8. kolo, 19. t. m.) ! e2—e4 e7—e5 2 f2-»4 Dandanes zelc redek pojav na mednarodnih turnirjih! Teoretična raziskava nia so pokazala, da ob najboljši igri pride črni v kraljevem gambitu v prednost. Dr Tartakower pa je pravilno računal, da njegov nasprotnik sicer temeljito pozna vse moderne otvoritve, ne pa tudi »zavrženih« starih. 2. . . . d7—d5 Ta protigambit je menda najboljše orožje za črnega. 3. d2—d4!? Sicer že znana poteza, ki pa ie doslej veljala kot sdaba. Običajno se igia 3. SfJ ali ed5:„ 3. . . . e5 : ?4 4. e4 : d5 Dd8—h4 + 5. Kel—d2!? Analize so dosJej upr>5tevaie samo 5. Ke2. Tartakowerjeva poteza je zanimiva novost. Avtor ji hoče dati in.e »ljubljanska varianta«. 5. . . . SgS—e7? Čmi že ne najde prave poti. Nesigurno pozicijo belega kralja je bilo treba enc-r-gičneje kzraibiti a c6, 6. Sc3, Lb4 ali pa s Sf6. 6. Sbl—c3 Lc8—g4 Tudi ta manever izp2de v korist belega. Res že tudi Df2-f, 7. 0c2 Dd4 8 Kel ter nato Sf3 itd. izgleda ugodnu za belega. 7- Sgl—(3 Dh4—h5 8. h2—h3 Lg4 : f3 9. Ddl : f3 Dh5 : f3 10. g2 : f3 Se7—f5 11. Sc3—b5! S tem s» jeli zasigurs prednort Beli je bolje razvit črni pa ima na f4 slabo točko. Tu^i dva lovca sta ugodna za b&iega. H. . . , KeS— d8 12. Lfl—d3 —g3 13. Thl—gl c7—c5( !) Najboljša protišansa. 14 Kd2—d I g7—g5 15 d5—d6? Po tej potezi zaide beli celo v težave. Pravdno je bilo takoj 13. Lc2 ter na'o Lc3 s precejšnjo prednostjo za bJcca 15. .- . . Sb8—d7! Ne pa Sa6. 16. Tg3:, fg3:, 17. Lg5; + , Kd7, 18. d5! ter nato Lf5+^ 16. Lcl—d2 c5 : d4 17 Ld2—a5+- b7-b6 18. La5—el a7—a6 19. Sb5 : d4 Lf8 : d6 20. Lei : g3 f4 : g3 21 Sd4—f5 Ld6—e5 22. c2—c3 Sd7-c5 23 Kdl—c2 Kd8—c7 24 Tal—dl h7—h5 25. Sf5 : g3 —§4! Zanimiv poskus igre na zmago, ki pa ga beli pravilno parka. 26 f3—f4! Najbolje. Sicer vdere črna trdnjava na h-liniji. 26 . . . Le5 : f4 27. Tdl-fl Sc5 : di 28. Kc2 : d3 Ta8—d8 + 29 Kd3—e4 Lf4—d6V Tu je bilo treba zadovoJjrti se z remijem: Lg3:, 30 Tf7; +, Td7, 31. Td7^ Kd7^ 32. Tg3:, gh3: »td. 30 Tfl : f7 4- Kc7—c6 Zopet je šJo tudi Td7, črni pa še igra na zmago. 31 h3 : g4 Tii8—c8-K 32 Ke4—d3 Ld6-c5 33. Tgl—g2 Te8 —e3-t- 34. KdJ—c2 h5—h4(?) 35 Sg3—f^ Te3—e4 36 Tf7—f6+ Kc6—d5? Sedaj za.de črni presenetljivo v motno mrežo Pravilno je bù) Kc7 m črni ima morda še remis. 37. g4—g5I To odSoči N« h3 namreč 38. Td2+\ Ke5 (aii Kc4 39 'u bJ mat). 39. Sh6 z neubranljivo grožnjo Sf7-t-„ 37. . . . Le5—f8 38. Tg2—d2+ Kd5—15 Tudii Kc5 ni bolje, tondi 39. b4+ itd. 39. Sf5—d4 Zaradi dvojne grožnje Sc6 in Sf3 mo» dati črni kvaliteto. 39. . . . Te4 : d4 40. c3 : d4-f- Ke5—e4 41. Kc2—c3 fimi se vda. Grozi 42. Te2+ ter 43. Te5 mat Če to črni brani s Ke3, pride 42. Tdl, !Ce2, 43. Tffl ter potem 44. Tdel mat, Vaaja P»c Metode gospoda ministerialnega svetnika Kaj vse naredi oče, da priskrbi svojim hčeram može Ministerialnega evetmika v bolgarskem poljedelskem ministrstvu Daka Toševa se je v^e balo. N.'kjer niso uradnikov tako "ame-mavali kakor v njegovem oddelku. Celo naisjKi^olfieiši inženjerjj ter inšpektorji, ki H) |im to sposol'nost in pridnost prznavali od vseh strani, se n;so moyli obdržati. Naj jim ie kazal gospod šef spočetka še toliko naklonjenosti prej ali slej so padli pri njem v nemilost in «3 morali proč. čeprav ee »e minili rstvo samo bran k). Pravi vzrok za te olpustitve je bil malo čuden Tt>šev ie potreboval mož ta svoje štiri odra«!e hčere in je mislil, da bo na zelo prenrort način prišel do njih Na njemu poiireiena vi!ja uradniška mesu je poslavljal za o samo mlade sanice, s katerimi je potem v prvih cas'h ravnal zelo prijazno. Vabi! >e svoje izvoljence ali prav za prav »žrtve«, kakor jih imenuje sedaj sofijski tifik v s*0!o hišo in lim namigoval, da bi jih rad vide! kot svoje zete. Nekaj pa 8 svetnikovimi hčerami ni bulo v redu kajtii od vseh tistih mladih mošk h. ki se jim ie obetala najlepša kariera, ni imel nobeden poguma, da bi to ali ono popeljal pred aitar Nasprotno, mladi ljudje so ostajali zelo stanovitni in celo grožnjo z odpustitvijo jih Zdravniško spričevalo za zakonce Guverner države New York je podp-sal i odlok, po katerem od t. julija daije ne bo moiio.vi noi»ena poroda več brez zdravniškega «spričevala New York ie torej prva unij-ska država, ki uvaja obvezni zdravniški pre-sled vsakega ženina in nevate. V kakšni ; meri razsa ja io spolne tolezni v Zedinjeniih * državah je naibolje razvidno iz tega. da si od novega zakona obetaio na leto rešitev kakšnih 13.000 novorojenčkov pred sifilide i in menijo, da bo tudi za 50 odsu>lkov mr'vo-rojencev man j. nieo mogle pripraviti- do zakona. Rajši so postali brezposelni. Končno je oče s tolikšno smolo vendarle na^el »žrtev«, ki se ;e zavoljo lepega položaja poročila t najstareji šo hčerjo. Bil je pravi praznik v družiuL Bil je obenem tudi višek vse sreče. Osrale žrtve so se spravile med tem namreč skupaj in so vložile ovadbo. Zgodiila se ie preiskava in Daka Toéeva so zavoljo prekoračenja uradne moči brez odpovednega roka odpustili. 224 žrtev potresa Zadnji potres v Anatoiiji je miei v okolic? K'rlehirja. kakor so sedaj dognali, za posledico 224 smrtnih žrtev. 18 oseb je bilo "cžko ranjenih. 756 hiš je popolnoma porušenih. Število žrtev bi b;io zna.no večje, da ni bila večina kmetov ob času potresa na 00!iu. Tako je potres zahteval žrve pred vsem med ženskami in otroki. Vls/ln in Rdeči polmesec sta poslala v opuetošeno ozemlje živil in zdravil, poslanska zbornica pa je dovolila poseben kredit za pomoč prizadetim. Velika zapuščina brez vrednosti V Spemii v Italiji je umrla te dm neKa trafikantka. Zapustila je 150.000 lir v bankovcih ki jih je bila skrila v žimnico Ko ao si hoteli »srečni« dediči to imetje razdeliti, so v svoio veliko žalost ugotovili, da so ve* bankovci ze mnoco iet brez veljave, tako da so podedovali veliko iinotje, ki nuna oobene vrtvJnoeiiL V jadrnici okrog sveta Trije bratje Poljaki. Huppski. sc oklenil? objadrati z majhno sadrnico zemeljsko ob^o. Potovanie «o zaòeiii v Gq'vi?:. Velika množica jih ie ob odhodu 12 poijeke luke pozdravljala. Zlogovnica Angiižma Uspehi, ki jih je dosegel Los Angeles ia druga južnoameriška mesta s svo;imi poletnimi prireditvami niso daia nuru ba-kersfieldskim meščanom. Viharno so Z£-btevaJi slično prireditev, ki naj bo po možnosti še bolj sijajna na zunaj. Take so je mestni očetje odločili za »beneško noč«, na kateri bo izvoljena ludi kraljica lepote. Poglavitno atrakcijo je imel preskrbeli Eil! Ferber, ki je bil tudi Clan prireditvenega odbora. Posrečilo se mu je. čeprav ne brez težav, da je iztisnil iz svojega prijatelja Jacka, režiserja pri filmski družbi Master Film Corporation, poizkusni posnetek kraljice lepotic — in to je bila prva nagrada. Veiika svečanost ae je približala. Ne le mesto, tudi okolica je bila že na vse zgodaj na nogah in zvečer le zmagala v i-kompe-tieiji« tik pred nosom svojih sotekmic Jenny Boltonova, Naslednji dan so se začele priprave za veliko potovanje. Mati nagrajene lepotice «e je vedla pri tem zelo odločno. Za zadnji denar, ki je bil pri hiši. so kupili Jenny najboljše tn najlepše toalete, per lo. čevlje ln kiobuk. Izdatki so bili tako veliki, da je na koncu ostalo jedva dovolj denarja zu vozovnico. »Od česa bom pa živela?« je vprašala Jenny svojo mater, ko so bile priprave za potovanje pri kraju. »K tru. ton. to. ti, ti, to. tr tar tyrš, tol, tin, tar. ton troj. to tro, u, ur. ul, va. van. vse, van. vi. ve, vek, van, van. van. va, van. voš, vec, vo, vi, vec. za, zìa... z, zla g. žu, ž<»n. Iz teh zic^ov sesta i besede, ki pomenijo: 1. Največji slov. pesnik. '2. Izc.aietelj »Obrazov iz narave«, 3 Pisatelj »Mikiove Zale«. 4. Pi3atel1 zeodov. povesti »Viso-ška kronika«. 5. Pesnik poezije roe* 6. Pesnik pesmi >Na!a vas«. '/.Tavčarjev zgod rman, 8. "me pi-atelji rpvd, povesti »Unoi-nikit. 9 Slovanska himna 10 Pesmk nesmi »Kit -o mn-1« roži« o*, 11. Ime ilirskega Desnika. 12. ' is« rei j prve slov. kn-i'ge 13. Trne p'satflia ki se rodil 1. 18*6. I*. Erjavčeva povest. 15. Imr pisatelja novele sOraiski pisar", ("■asoiMs. k' ie izhaial okrog let* 1^4?.. 17 Mencingerjeva povest, 13. Slovenski pisatelt. ki ie umrl 1. 1S-IS. 10. VoSniako-va zbirka.. 20. Roman p'satelja. k! ss je rodil I. 1877.. 21. Jenkova pesem. 22. Ime slov. pisatelja 23 Pisatelj povesti »C!-ktamen«. 24. Pisatelj povesti »Domen«, 25 Puglieva povest, 25. Soustanovitelj ^Matice Stovenske«. 27. Pisatelj. ki je umrl 1. 1880.. 28. Aškerčeva povest, 29. Izdajatelj kniise »Glagolita Cloz'anus«, 30. Povest pisatelja, ki je umrl 1. 1912., 31. 47. Pisatelj povesti »Rak«, 48. Pisatelj p. 1 zgodovinskih povesti. 33. Slovenski pisatelj, 34. Slov. pisatelj, k! se Je rodil leta 1784.. 35. Ime s'ov. pisatelja, ki je umrl 1. 1344., 36. Ustanovitelj Sokola. 37. Slovenski pisatelj (opisal Carigrad), 38. Gregorčičeva pesem. 39. Ruski pisatelj, 40, Ime pisatelja zgod. povesti »Zadnji upor- bena odklonitev, je globoko vzdihnil m velel materi Jenny Boltonove, naj stopi naprej. »Mike«, je poklical operaterja, »naravnajte aparat! Poizkusni posnetek!« Mati Jenny Boltonove je obstala kakor za te ta. »Prosim vas, ostanite tukSni kakor ste!« jo je prosil Jack in pristavil, da bi jo ohra-bril: aLe tako naprej! Vaša hči ni bila za film. Ampak vi — vi ste pravi original. Iskal sem več mesecev takšen tip, ki mi ga je to naključje prineslo v mrežo. Tako. Hvala! Angažirani ste s plačo dve sto dolarjev na teden. Ste zadovoljni?« V prsih matere Jenny Boltonove je bilo za trenutek vse zmedeno. Materinski ponos je bi! ranjen in uničen. Toda naposled je zmagala nečimernost. ln ko je ta dosegla viòek, je Boltonova režiserja Jacku stisnila roko } znak, da sprejema ponud eni anga-žma. Najlepše življenje Kdaj je življenje najlepše? Prvih deset let našega bitka mine v sanjah. igri. v pripravah na to. kar šele Imenujemo življenje. A tudi drugo desetletje Se ni življenje. Preveč smo še navezani na svo!--* 'n Solo. Lepo postane ž'vllen1e med dvalsetim in tridesetim letom To ie doba ljubezni, ki vriska do neba. doba nežnega prijateljstva, upanja in nade. Med dvajsetim in tridt nik«, 41. Slovenska pisateljica, 42. Ime štajerskega, »potujočega pevca«, 43. Pre-' vodnik ^Eibl.je«. 44. Ime pisatelja zgod povesti »Brambovci«, 45. Dramatik >Lepe Vide«, 46. Urednik »Dunajskega Zvona«, 47. Pisatelj povesti »Rak«, 43. Pisatelj »Marjetica«, 49 Ime pesnika pe3mi »Mlada Breda«, 50, Ime pisatelja povesti »Znanci«, 51. Pesem pesnika, ki je umri leta 1869., 52. Ime romanopisca (roman: »Človek in pol«), 53. Slovenski pesnik, ki živ» v Ljubljani. 54. Ime pisatelja povesti *Vinski brat«, öö Pisatelj po\est: »Upor* niki«, 56. Ime izdajatelja »Balad v prozi«, 57. Slovenski pisatelj (povesti: »Livjj mož«), 58. Tavčarjema zgodov. povest, 58. Isto kot št. 35., 60 Siov-.nsk: časopit, 6L Ime avstrijskega vojskovodje za iasa vladanja cesarja Leopolda I., S2 Ime »lov, pesnika, ki se je rodil 1. 1S44 53. Jurčičeva. zg<«j. povesi Frevaja*alj Schiller jevih dram 65 Pisatelj potopisa >Jeò-na noč na Kumu«, F»vč črke najdenih be^ed po\sdo pozi?* vsem čitaiel*im ia naročnikom »Jutra«! Rešitev velikonočne kri* žanke „Aleluja" (š*, 25) Vodoravno: 1 krt, 2. oblak, S. Ddsa* 12. maslo, 16. U. S. A.. 18. ura. 2? tla 21. vas, 23. Edi. 24. pst, 26. rep. 27 et*,. 29 ono, 30. in 69 srečne in veseie velikonočne praznike želi vsem čitatelj°m ured-«.Jutra«. 3Z. ino. 36. one, 37. R. E., 38. te«. 41. sin. 42 vid 44, kot, 45. Ana., 4g. nad. on. 51. oj, 52. az, 53. er. 54. de, 55, mak, 58. kap, 60 dom, 62. lat, 54. Aca, 66. mir, S6. mag. 87, ono, £8. des, 89. sto, 90. ime. 61. Rim, 92. Rab, 93. kri, 94. oač, 95. Alpar, 96. Akita, 97 Cerm, 98. osa. Navpično: 2. R. U. R.. 3. tresk, 4 olika, 5. ban, 6. avenija, 7. kasor.. S. odvod, die, 10. Spinoza, 11. asket, 12. mečka, 13, apnenec, 14. iep, 15. otrok, 16. Union, 170 .«ok, 19. A. C.. 20. te, 22. se, 23. e, e 25 to. 26. ro, 28. a, a, 29. on. 30. sv. Tomaž, 31. visok, 32. ki kal, 33. Naklo, 34. Euder-ta, 39. ena. 40. as, 43. Ivo. 43. ara. 47. m, 49. Adi, 56. koiač. 57. stena, 59. Peter, 61. Malta. 63. truma, 64. Arnič, 65. divan, 66. metro, 67. V. V. 68. t. j., 70. Ema 71, Ig. 72. so, 73. M. O. C.. 74. Ida, 75. as. 76, es. 77. jok, 78. mit, 79. re. 80. Drs 81 im*, 82. tri. 83. ob. 84. uk, 85. ris. tim letom išče človek pota vase. Njegova lica so gladka, lasje se svetijo, zobje so lepi. V tej dobi ne pozna človek še bolezni, niti nespečnosti, pač pa plava v omami veselih noči. òele v tretjem desetletju dobi življenj pravi obraz. Po tretjem desetletju se začne »kariera«, delo. Človek razvija svojo moči, stbpi v borbo z življenjem, si osnuje družino. Svojim prijateljem kaže foto svojega prvorojenca, ttd. Lepo je življenje med štiridesetim in petdesetim letom. V tej dobi postane človek ugleden član družbe, ima premoženje pri= jateljico, je sladokusec, nabavlja si lepe slike. knj'ge. hodi na lov, dela izlete Te'o in duša sta v najlepšem ravnovesju. 6e lepše pa postane življenje proti šestdesetim letom. Tedaj se ugled «e poveča, zdravje se okrepi, človek se čuti močnega, üi moč je več nego mladost. Zato jemljejo šestdesetletnlki osemnajstletna dekleta za žene. V šestdesetem letu uživa človek u»l»d čuva zdravje, košček ljubezni, ki mu "té ostal za te dneve, igra golf. na jesen pa Še vojrt v Egipt, Da. da. lepe je življenje med Šestdesetim ta sedemdesetim letom! V osemdesetem letu lahko obiščeš Voro-nova in ko si se pod njegovim nadzorstvom ve« prerodi), lahko ugotoviš: »Otroci, najlepše je življenje od sto do turne l«tl« ospodarstvo Prepovedano oglašanje prodaj s popustom Minister za trgovino in industrijo je 4. t. m pos.'al pod P. Br. 12155'U vsem ban-skim upravajn razpis nasiednje vsebine: Po sporočilih, ki jih je pre^eiO ministrstvo, se v mnogih krajih odnosno na vsem pc-aroc ]u na^e državfc opaža, da po-samtszni trguvoi oglašajo prouajo blaga *a 10, 15, pa tudi 20"/o ceneje. Kakor so Običajne dnevne cene za dolično blago, pn čemer je odo ugotovljeno, oa to ogia-šanjt ne ustreza dejanskemu stanju, temveč ima le namen, da se čim prej razpio-oa ooučno biago na drobno. I\a ta način so pn Kupcih, ki so naklonjeni verovati takemu -og.aševanju, ustvarja prepričanje .--a se vi ài v ciccióni trgovini razprodaja, Kar pa ne ustreza resnici. iako postopanje je piotivuo izrecni določbi 5 lti8. zakona o obrti in je Kaznivo po s 399. točka 15. tpga zagona. Pcsto-}«nje teh trgovcev j>a spada v onih primerili. kjei se daje popust, pod odredbe zakona o pobijanju neiojaine konkurence. Navlic izi ecn:m pr dpisom ni cipažati, da bi pristojna upravna oblastva postopa- la proti trgovcem v primerih takega oglaševanja, ki Se nemoteno vrši Da bi se ta običaj, ki zavzema vedno večji obseg na škoiio solidnih trgovcev kakor tudi samih potrošnikov, eliminiral iz trgovskega prometa, poziva trgovinsko ministrstvo banske uprave, naj odredijo podrejenim prvostopnim upravnim oblast vom, da v takih primerih energično posipajo proti takim trgovcem po omenjenih zakon-skji predpisih. Paragraf 168. obrtnega zakona, na katerega se sklicuje trgovinsko ministrstvo v gora jem razpisu določa nasi dnje: Brez odobritve razpiodaje je prepovedana vsaka reklama, s katero bi se moglo ustvariti v javnosti prepričanje, da se vrši v določenem obrtnem lokalu razprodaja. Prav tako je prepovedana brfz dovolitve razprodaje vsaka raba besede »razprodaja« in podobno zaradi rek'ame. Po 5 399 točka 15 pa ze kaznuje z globo 200 do 10 000 din, kdor ravna zoper § 168 obrtnega zakona« Velike možnosti za razvoj kmetijstva v naši državi V teku tfospodar^ke krize smo opažali, da so bile zaradi krize najhuje prizadete agrarne države, ki svojih produkcijskih presežkov niso mogle vr.ovčiti na svetovnem Eigu V tem času je na-stalo naziranie. češ «da iimajo aerarne države na razpolago to-bko živi.l. da vseh same ne morejo potrositi. To naziranie pa je docela poaresno. kajti v gosrpodarsko manj ra/vitih agrarnih državah je potrošnja živil v resnici mnogo manjša nego v naprednih industrijskih državah Naš kmet si mora v mnogih primerih odtrgati hrano od ust in prodati svoj pridelek, da lahko kupi najnujnejše druge življenjske potrebščine. Na drugi strani pa je r-najno, da kmetijstvo gospodarsko najbolj uspeva m je razmeroma najbolj rentabilno v on:b državah, ki so industrijsko v Teč ji meri razvite, in kmetovalci lahko v snojem najbližjem okolišu po dobri ceni prodajo svoje pridelke. Pogrešno je nazi-anje. ki se pogosto širi v krogih našega kmetijstva, češ da gre razvoj industrije na škodo kmetijstva kaits tud naše kmetijstvo bo najbolj napredovalo, če bomo v nasi držav i.meli več konsumentov torej nekmetijskega prebivalstva Tn nam potrjuje že bežen pogled na posamezne pokrajine naiše države, ki nam pove. da je gospodar-.•sko stanje kmetijstva razmeroma najboljše Iii m. k i er je v večji men naseljena tudi indù*! nt a. ki daje kmetijstvu v neposredni bližino številne konsumente agrarnih presežkov najslabše pa v čisto agrarnih predelih. Izkupiček je za kmeta vedno boljši, če 'ah ko v domačem kraiu neposredno proda àonsumentom svoje pridelke, kakor oa če 1 mora te pridelke prodajati v oddaljenejše ' kraje; najsiabšo ceno pa dobi za svoje pridelke, če jih mora izvažati v druge države. V naši državi je celo potrošnja kruha zelo maihna. saj uživa znatni del prebivalstva koruzo ali koruzni kruh. G Lopandič je te dni v beograjski »Politiki« izračunal da znaša povprečna potrošnja pšenice na enega prebivalca v naši državi dnevno le nekaj manj nego 300 gramov in da ne bi imeli nikakih izvoznih pi-esežkov v pšenici. če bi se ta potrošnja povečala dnevno za 21 gramov. Do zaninrvih zaključkov pridemo tudi. če razmišljamo o možnosti razvoja naše živinoreje Naša potrošnja mesa m točno znana iz podatkov o števničnem stanju na še živine se da izračunati, da bi vso našo živino v treh letah potroš'1». če bi se povprečna potrošnja mesa povečala za 100 g dnevno ali za 36.5 kg na osebo letno, kajti skupna teža vse živine v naši državi znaša okrog 1760 milijonov kilogramov V industrijskih državah je potrošnja mesa neprimerno večja nego pri nas Tako znaša n pr v Angliji in Zedinjenih državah letna potrošnja mesa. ki odpade povprečno na prebivalca. 60 do 70 kg Ce bi pri nas potrošili toliko mesa. bi vso našo živino pojedli v poldrugem letu. Ti primeri nam kažejo, kako velifke so možnosti povečanja kmetijske produkcije v naši državi, če se bomo gospodarsko razvili in bo potrošnja živil narasla ne glede na to, da se naše prebivalstvo naglo množi. v zvezi z tzgra-n-ašega cestnega I. jngosSovens^i! «estni k ©ngres One 4 in 5 junija bo v Ljubljani L jugoslovenski cestni kongres, katerega organizacijo je prevzelo Društvo za ceste v Ljubljani. Na tem kongresu bodo razpravljali o važnih vprašanjih citvijo in modernizacijo omrežja in vprašanja sodobnega cestnega prometa Kongresu b.jdo prisostvovala vsa društva za ces'e v naši državi, predstavniki gospodarskih in turističnih organizacij ti predstavniki državnih obla.siev. Tudi vlada in banska uprava bosta .ia kongresu xastopani. Kakor upamo, pride sam g. predsednik vb>de. Zato pričakujemo da bodo pri tej priliki podane vaine uradne izjave 0 cestnem programu za bhžno bodočnost 1 -sočasno organizira Društvo za ceste veliko cestno razstavo ki bo svečano odprta ob priliki Ljubi lanskega veiesejma. Nameravana je tudi svečana izročitev modernizirane ceste Št. Vid—.lepurca javnemu prometu. Društvo za ceste si je zamislilo vrsto teh prireditev v namenu, da cestno vprašanje čimbolj popularzira ter da zlasti prikaže nujno potrebo obnove cest v naši banovini. Prsvzem omrežja etektrlcns zadruge v Šiški Električna zadruga v Šiški ic včeraj razposlala vsem zadružnikom okrožnico, v kateri sporoča, da te z odobritvijo od »stran i notranjega, gradbenega in finančnega ministra postala pravomočna pogodba za odkup zadružnih električnih naprav, sklenjena med mestno občino ljubljansko in zadrugo dne 20 novembra 19iT Nadalje pravi okrožnica da je zaradi tega »■morala zadruga na zahtevo mestne občine ljubljanske« izročiti svoje električne naprave 51. marca 1938 mestni elektrarni in da dobavlja od tega dne naprej električni tok vsem dosedanjim odjemalcem zadruge mestna elektrarna ijubljanska na svoj račun. Tudi račune za tok. porabljen v mesecu aprilu t. I., bodo odjemalci prejeli že od mestne elektrarne. Končno pravi okrožnica, da bo zadruga dostavila zadružnikom besedilo pogodbe, ko bo ta overovljena od banske uprave in ko bo izvršena. d.no povzdigo živinoreje, zlasti za nabavo dobrih plemenskih živaiii seiokcijskim organizacijam, občinam, kmetijskima ustanovam in organizacijam ter p.*edinim posestnikom; za prem tran j e vseh vrst domačih živali, ziasti živaii »elekoijskih organizacij; za prispevke selekcij&kim zvezam rn kontrolo molže; za vzdrževalne nagrade za dobre piemenjake; za vzrejne nagrade dobrih piemenjakov; za tiskanje maučnih knjig hi tiskovin te-r za nabavo pripomočkov za se-lekcijsko delo; za organizacijo rejvkih s>re-ui3Č za svinje in perutnino; organiziranje rodovnikih koujerejskih edvnie, za organizacijo produkcije in prodaje živine ter proizvodov živinoreje; za skiad za zavarovanje banovinskih piemenjakov un rodovniške živine pn selekcijskih organizacijah; za tuberkulimzacijo živine članov seie-kcij-skih organizacij; za znanstveno strokovna proučevanja živinorejskih vprašanj, specializacijo, živinorejske tečaje strokovno literaturo tn napravo načrtov; za Kntje stroškov prevoza plemenskih živali, za dajanje posojil občinam, živinorejskim organizacijam, zadregam in privatnikom z-a nabavo pietnenskih živali, za orgaimzacijo rej-sKih sreaisč un za organizacijo produkcije m prodaje živine. Natančnejša določila o podpiranju teh akcij in o posojilih bodo izdana s posebno odredbo. Proračun tega sklada bo sesia vui dei banovinske ga proračuna. črti za ureditev severne luke. Na podlagi zbranih podatkov bo italijanski strokovnjak dr Coen-Cagli dal pismeno svoje mišljenje o tem kako naj se zgradi splitska severna luka. Borze Na ljubljanski borzi je znaSal pretekli teden devizni promet 5.85 milijona din nasproti 7.34, 7.12, 5.29 in 8.40 milijona din v prejšnjih štirih tednih. V minulem tednu se je tečaj avstrijskega Šilinga v privatnem kliringu več ali manj ustalil na višini 8.65 — 8.70. V svobodnem deviznem prometu stanejo ameriški dolarji 47.85, švicarski franki 11.00, angleški funti 238 in francoski franki 1.52. IIKVI/.E Curih Beograd 10. Pariz 13.12- London 2169. New v or k 4.34.875. Bruselj 73.3850, Milan 22.8750. Amsterdam 242 10 Berlin 175. Dunaj 51.75. Stockholm 111.80, Oslo 109. Köbenhavn 96.85. Praga 15 15, Varšava 82. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ZITO -I- Ch:cago. 23. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 83.50, za julij 81.50, za sept. 82 625; koruza: za julij 61.125, za sept. 62.375. 4- VVinnlpeg. 23. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za julij 110 625. za okt. 89.375. BOMB\2 -f- Liverpool, 22. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za april 4.80 (prejšnji dan 4.76), za julij 4.92 (4.89), za okt. 5.04 (5 01). 4- New York, 22. aprila. Tendenca stalna. Za k Mučni tečaji: za maj 8.90 (8.88), za okt 9.07 (9.04). t Les aH jeklu to |e zdaj vprašanje Moderni promet stavlja na prevozna sredstva čedalje večje zahteve. Od kvalitetnega avtobusa n. pr. se zahteva zlasti troje: 1. čim večjo brzino, 2. čim lažjo konstrukcijo, 3. čim večjo trdnost. In avtobusi, ki so šele prav zaceli tekmovati s starimi, že vpeljanimi prevozn'mi sredstvi. se morajo po teh osobinah še prav posebno odlikovati. Kvaliteta tn sposobnost modernega avtobusa pa nista odvisna samo od njegovega motorja, ampak v še večji meri od prostora za potnike, to je od njegove karoserije. Na početku razvoja avtobusnega prometa so se gradile samo lesene karoserije. Les je pač gradivo, ki se da izvrstno oblikovati in za njegovo obdelavo je na razpolago povsod dovolj izvežbanih delovnih moči. Ima pa les tudi svoje senčne strani. Najneprijetnejša med njimi je ta. da les »dela« — kakor pravimo, — da se pod vplivom vlage napenja, v suhem zraku pa krči. In naj si bo lesena konstrukcija še Ka| i« industrijsko podjetje? Razsodbe obrtnega sodišča glede delovnega časa ln sadarnega dela Reèitev vprašanja, kaj je industrijsko podjetje, je zelo važna pri tožbah zaradi plačila nadur, kajti v industrijskem podjetju ne sme delovni čas najetih deiav-cev po § 6. zak. o zaščiti delavcev (ZZD) znašati več kakor 8 ur na dan ali 48 ur r.a teden, medtem ko traja v drugih podjetjih vobče 10 ur ali 60 ur na teden. Pri delih kovinostružcev, pilarjev. strojnih ključavničarjev, pri tiskanju na kovine, pn galvanoplastiki, pri ortopedskih delih, pri delih zobnih tehnikov, kamenolomcev in kamnosekov, pri mizarskih delih za kovinske izdelke, pri elektroakumulatorskih delih in delih za vulkaniziranje gume znaša delovni čas 9 ur; če pa imajo ta ppdjetja značaj industrijskega podjetja, je seveda pri njih dopusten samo 8 urni delovnik. Ce lastnik podjetja zaposluje delavce preko dovoljenega časa, mora plačati 50% poviška na normalno plačo, poleg tega pa ga oblastni inšpektor dela lahko kaznuje po § 123. zzd. Po J 6. zzd se smatrajo za industrijska vsa ona podjetja v katerih dela najmanj 15 delavcev po povprečno uporabljenem številu delavcev v času enega tromesečja. Tako govori zzd. ki je stopil v veljavo 14. junija 1922. Po besedilu tega zakona se sme tedaj v onih obratovalnicah kjer je zadnje 3 mesece delalo najmanj 15 oseb z vajenci vred, delati samo po 8 ur na dan. Zakon o obrtih (OZ),'ki velja od 10. marca 1932.. ki je torej skoro 10 let mlajši pa pravi v § 32: Za industrijske (tvor-niške) obrte po tem zakonu se smatrajo glede na način prozvaianja tista podjetja, ki izdelujejo, predelujejo, dovršujejo ali obdelujejo proizvode v delavrrcah ali na stalnem kraju z uporablianjem delitve dela in ki zaposlujejo večje število* delavcev, a vrše delo redoma z uporabo motorne sile. pa proizvajajo izdelke na zalogo ali po naročilu v večjem obsegu. Ce je dvomno. aH gre v takih podietj'h za t.vorniški nač*n dela. odloči o tem po zaslišanju prizadetih pristolnih zbornic ban. Ta zakon točneje definira pojem industrijskega podjetja, vendar pa ne zahteva 15 delavcev kakor zzd. Ti dve različni določbi dveh zakonov sta v praksi povzročili nesoglasja. V knjigi »Delovno pravo« zastopa dr. Bajič mnenie. da mora poleg števila (15) delavcev biti tak obrat tudi industrijski, ker samo število delavcev še ne zadošča za industrijski obrat. V nasprotnem primeru bi se morali sprijazniti z dejstvom, da je industrijski obrat tudi soba, v kateri zaposluje vezilja 16 vezi 1 j v enem tromesečju. Obrat mora biti torej Industrijskega značaja po znakih 5 32 oz. V tej zvezi navajamo nekaj primerov, ki so se v zadnjem času razpravljali pred sodiščem. Janko je bil kot kolarski pomočnik od 2. aprila 1935 do 6 februarja 1937 v podjetju za avtokaroserije, kjer se je delalo običajno po 10 ur na dan. Po izstopu iz I službe je tožil lastnika delavnice za plačilo 50% poviška za vse one ure, kolikor jih je opravil več kakor osem na dan: to- tako trdno zgrajena te sile, ki nenehoma . Jm Je ^pravu vet .».auui uocu. ^o..., rujejo v njej. jo počasi zrahljajo. Vzame- i ^po je utemeljeval s tem da je imel last jo ji prvotno trdnost in odpornost, čeprav j stalno več kakor 15 delavcev zaposle-se to morda na oko niti ne opazi. Razen ! njh. za vsako oDiaviieno uro ie sicer prejel tega les tudi dokaj hitro propada. Po treh ali štirih letih se na trdnost lesenega ogrodja ni kaj prida zanašat1 pa nai bo še nih. Za vsako opravljeno uro je sicer prejel normalno mezdo po 4 25 din. zahteval pa je še 50% poviška za nadure in to v znesku 2812 din. Lastnik ie priznal, da v njegovi ogroaja ril Ka.! puuaianaaai m. r . ijaiz am. L1>*c4«< S Pravilnik o banovinskem živinorejskem skladu dravske banovine Ban dr Marko Natlačen je na podlagi zakona o banski upravi in to^ke 4 § "5. finančnega zakona za leto 1936^37 predpisa1 pravilnik o ustanovitvi, upravlianju in uporabljanju b ano vinskega živinorejskega sklada dravske banovine. Ta sklad se ustanavlja pri banski upravi dravske banovine za kritje materialnih izdatkov za fxivzdi-go živinoreje Vanj se steka polovica pristojbin vsake občine za izdajanje prenos, podaljšanje un spremembo živinskih j>otnih listov, obresti teea sklada in obresti od posojili tega sklada ter morebitni drugi dohodki. Sklad se bo uporabljal samo za naslednje jnaterielne izdatke: za neposredno tn posre- Gospsdarske vesti = Predsedstvena seja Zveze trgovskih združenj uiavske oanuvme bo. ka.-voi smo že pot očali, v toiek 2t> apriia ob iU. dopoldne v Trgovskem domu v L.juoijaiu. Dnevni red seje je aasiednji: 1) poiocilo predsednika. 2) zadeva dr. Koceta, òj določitev datuma za zvezno ietno sKupščino, 4; noveia obrtnega zakona. 51 organizacijske zadeve, ti) tigovski kongres. Med organizacija k imi zadevami bo predsedstvo razpravljalo v sklepu osrednje lesne sekcije. da se ustanovi samo.-tojno strokovno združenje za lesno trgovino za območje dravske banovine, kakor tudi o povratku celjskega m iitijskega združenja v zvezo in o pogojih za ta povratek Pri razpravi o trgovskem kongresu bodo seji prisostvovali tudi predsedniki in tajniki kongresnih odsekov in se seja pretvori v sejo kongresnega odbora. = Ustavljeno izdajanje dovolil za krčme in bifeje v savski banovini. Kr. banska uprava savske banovine je izdala sklep, da se do nadaljnjega ustavi vsako izdajanje novih dovolil za krčme, bifeje m narodne kuhinje malega obsega na sedežih splošnih upravnih oblastev. kakor tudi v ostalih krajih, ki so priznani kot klimatski kraji m kGt kopališča = Italijanski strokovnjak za Iuško-pro-metna vprašanja dr Enrico Coen-Cagli, ki je bil poklican od naše vlade, da dà svoje mišljenje o ureditvi splitske severne luke. je prispel v Split ter je skupaj z našimi železniškimi in pomorskimi strokovnjaki pregledal položaj in naorr.ve splitske severne luke Gre za vprašan ie. kako se naj zgradi nova severna luka glede na gospodarske finančne in urbanistične momente. V petek je komisija zasedala v direkciji pomorskega prometa v Splitu, kjer so bili pregledani vsi dosiedaj izdelani na- vplivi. Najslabše pa se lesena karoserija obnaša takrat, ko se od nte največ zahteva, namreč, pri karambolih in sličn!h nesrečah Po številnih žalostnih izkušnjah nri nesrečah na cesti in žel^zn'ci vemo, da ie število žrtev v 1esen:h vozovih dosi večje, kakor v jeklenih ker je pri niihne samo nevarnost ognja večja, ampak grozi potn'kom velika nevarnost zlasti tudi od ostrih konic in robov razklanega lesa. Jeklena karoserija nima nobenega naveden h nedostatkov lesene konstrukcije. Izredno trdni jekleni profili omogočajo gradnjo z razmeroma majhno potrošnjo mater ala in je karoserija zaradi tega zelo lahka in to pri trdnosti, ki se z lesom skoraj ne da dosrči. Jeklena konstrukcija obdrži do milimetra natančno tisto obliko, ki smo ji jo v začetku dali. Ko ji po dolgih letih — navadno zaradi modnih vplivov — poteče življenjska doba, se jeklo Se zmerom lahko proda ali drugače porabi dočim je les v takem primeru dober ramo še za v peč. Pri karambolih se jeklena konstrukcija kvečjemu zvije, toda ne more se razsuti kakor lesena. Nevarnosti ognja skoraj ni. Morebitni skrivljeni jekleni profili se zlah!:a izrržejo, na njihovo mesto pa se z. varenjem pritrd.jo novi in karoserija je spet nova in cela kakor prvi dan. Pri jekleni konstrukciji ni niti vijakov niti dru-g h sličnih spojev, ki bi se utegnili s časom zrahljati. Karoserija zaradi tega niti r o deset in deset tisočih kilometrov prav nič ne cvili in ne škatlja.- Ker manjka re-sonančnost lesa, potn'kov tudi ne nadleguje neprietno bobnenje notranjščine, ki se tako težke prenaša na dolgih vo?3iiah. Naravnost neprecenljiva prednost jeklene karoserije pa je večja prostornost zaradi manjše debel'ne sten. stropa in poda pa neprimerno manjša teža. katero poleg razbremenjene šasije posebno prijetno občuti motor, ki to tudi na vsakem kilometru sproti poplača z manjšo potrošnjo goriva in na koncu še z daljšo življenjsko dobo. vendar pa njegovo podjtje ni industrijsko, ker n5ma znakov § 32 oz Dognalo w ie, da je stregel električnemu motorju ie i en sam delavec, ostali delavci pa so opravljali srvoje posle z ročnim orodjem, kakor z žago, obličem, dletom, pilo itd., Ie tu pa tam se je rezalo kij na cirkularki. Delalo se ni na zalogo ali po naročilu v večjem obsegu, amo?.k so se Izvrševal*. ìe posamezna naročila kskor: izdelovale so se ka-roperile za avtobuse, popravljali luksuzni avtomobili itd. SodiSče je izreklo, da pri toženčevem podjetju manjkajo bistveni znaki industrijskega obrata v sm slu § 32. oz. Zato velja v tem obratu 10 urni delovnik, kot v vsa-1 kem drugem navadnem obrtnem podjetju I in zato ne gTe pomočniku 50% povišek na plačo za one ure, ki jih je opravil preko S pa manj kakor 10 ur na dan. Proti tej sodbi se je JanKc pritoži1, na prizivno sodišče, ki je razpravo ponovilo in ugotovilo sledeče: Tožznčevo podjetje je imelo 8 motoriziranih strojev i. s. trakovno žago, cirkularno žago, reskalni stroj, vrtalni stroj, izravnalni stroj, vrtalni stroj za želszo ln brusilni stroj; imelo je eno večjo in eno manjšo delavnico, posebno strojnico ter skladišče in od teh prostorov ločeno p:sarno. Delalo je okrog 27 motorne sile na posebnih, za to določenih kraiih, ?aposlenin je bilo okrog 27 delavcev .izdelovalo pa je podjetje proizvode oziroma jih predelovalo sicer ne na zalogo, toda venuar po naročilih v večjem obsegu. Podjetje se mora tedaj šteti med industrijska podjetja po § 32 oz., v takem podjetju pa je dopustno le 8 urno aelo na uan Pnzivno sodišče je Jankotu priznalo kot nadurno delo, v kolikor ga je Jank* opravil deveto in deseto uro. V tem primeru je tedaj prizivno sodtšče, t_ j. okrožno sodišče v Ljubljani, zastopalo mnenje, da mora imeti podjetje poleg 15 delavcev še tudi znake § 32 oz., če na} velja za industrijski obrat. Tega mnenja je tudi dr. Bajič v knjigi »Delovno pravoc. Stefan je bil krojaški pomočnik ▼ konfekciji, ki je zaposljevala povprečno po 50 pomočnikov. Imei je po 6 din plače na uro. Vsako delovno uro je dobil v redu plačano po 6 din. Po izstopu iz službe je s tožfco zahteval 50% povišek za deveto in dese*c delovno uro in je navajal, da je konfekcijo smatrati za industrijski obirat, ker je -r njem delalo več kakor 15 delavcev. Delo za zadnji dve uri mora biti tedaj plačane-s 50% poviškom. Kot nesporno se je pri obravnavi ugotovilo da je bilo v podjetju res zaposlenih vedno povprečno po 5o pomočnikov. da je imelo en stroj na električni pogon, vse druge pa na nožni pogon. Delitve dela ni bilo. Na podlagi tega je obrtno sodišče izreklo, da te konfekcije nI smatrati za industrijsko podjetje. Imelo-je sicer znak § 15. zad., ni pa imelo znakov § 32. oz, zlasti ker ni uporabljalo pre» težno motorne sile pri izgotavlianju oblek. Isto okrožno sodišče v Ljubljani je pomočnikov priziv zavrnilo in se priključilo mnenju obrtnega sodišča. Pomočnik ni dobil, poviška za 9. in 10 delovno uro, ker je bil jx) gornjem razmotrivanju v tem podjetju kot neindustrijskem dopusten 10 urni delovnik. Filomena je bila zaposlena v podjetju., ki je izdelovalo kravate in pletenine Imela je po 3 din na uro ter je dobila za vsako uro redno plačo. Po izstopu je zahtevala 50% povišek za deveto m deseto delovno uro in je opirala svojo tožbo na to. da je b'lo podietje industrijsko, da mora biti tedaj preko 8 ur trajajoče delo nagrajeno s 50% poviškom. Pri razpravi se je kot nesporno ugotovilo, da je v sezoni, t. j. od oktobra do decembra delalo po 13 do 14 deklet sicer pa po 6 do 8; podjetje je imelo 11 špcc-jalnih šivalnih strojev, stroj za-kosmatenje, stroj za izdelavo kravat, navl-jalni stroj, stroj za izdelavo blaga — vsw to na električni pogon: v času naročil so delale tri pletilje na sedmih strojih Ko so bili sprednji in zadnji deli jopic, končani, so te komade dobile šivilje, ki so jih končno izdelale v jopice. Lastnik nam je priznal, da se je proizvajalo toliko blaga da ga je prodal na leto zunanjim trgovcem za okrog pol nrliiona din. v lastni trgovini pa za okrog 100 000 din. Obrtno sodišče razsodilo, da gre v tem primeru za industrijski ohrat. čeprav ni bilo v njem zaposlenih najmanj 15 delavcev, marveč le do 14 kajti § 32 oz. zahteva večje število ne pa 15 delavcev; 14 je pa že večje število. Sicer so pa podani vsi drugi znaki § 32 oz. Delo se je redno vršilo z uporabo motorne sile, delalo se je na zalogo ln po naročilu v več.Sam obsegu. Lastnik je bil tedaj obsojen v plačilo 50% poviška za deveto in deseto uro. Okrožno kot prizivno sodišče v Ljubljani je pa reklo, da podjetje ni bilo industrijsko, ker ni imelo najmanj 15 delavof-v v zadnjem trimesečju, kakor to predvideva § 6 zakona o zaščiti delavcev. V tem zakonitem določilu res ni podana polna oznaka industrijskega podjetja, pa je vsekakor po tej določbi potrebno da zaposluje podjetje, ki je sicer industrijsko, tudi najmanj 15 delavcev. Filomena tedaj ni dobila poviška. Gotovo bi ga bila dobila, če bi bila vsaj še ena pomožna moč nastavljena v podjetju. Ivan je imel r've parni žagi, eno na Cl-kavi, drugo na Straži, ki je bila od prve oddaljena 6 km. Na vsaki žagi je bilo zaposlenih povprečno do 14 delavcev, nikdar pa ne 15; na prvi žagi je Tine vršil posle strojnika skozi več let. Delal je vsak dan po 10 ur, za kar ie prejemal v redu dogovorjeno mezdo po 4 din od ure. Po izstopu je Trne tožil lastnika za plačilo okrog 6000 din. to ;e odškodnino oziroma za 50% povišek za opravljeno nadurno delo. Trdil je. da je bil obrat in lustri jski, v katerem je dovoljen samo 8 urni delovnik, torej mora biti deveta in deseta ura nagrajena s 50% poviškom. Obe žagi sta namreč enotno podjetje, v katerem je zaposlenih več kakor 15 delavcev. Okrajno sodišče — ne štorov ločeno p sarno, ueiaio je uKrug ^ i : . ^.. —----j—----- delavcev, od katerLh je bil eden stalno za- \ obrtno, (ker je pravda tekla izven Ljub- .. , • , ... T ----\ jn rio TO irCialfQ «3 79 SP* poslen z obratom s stroji, večina drugih delavcev je opravljala mizarska in kolar-ska dela na avtokaroserijah. en kovač in dva ključavn:čaria sta delala kovinske vezavi» na njih: delo je bilo razdeljeno tako, da so se napravila najprvo pripravljalna dela na strojih, nakar so lzgotavljali ko-larji leseno karoserijo in jo prekrili s pločevino zunaj, znotraj pa obložili z vezanimi ploščami; na to so kovač in ključavničarja pritrdili na karoseriii obroje. Letno so napravili 35 do 40 novih karoserij in popravili enako število starih karoserij, pri čemer je potreboval večja nova karoserija 3000 do 4000 delovnih ur. Iz vseera tega sledi, da je imelo toženčevo pod"efje organizirano delo, delitev dela in uporabo SB DVAJSETLETNICI JUGOSLAVIJE je izšla izredno zanimiva knjiga UJED3N ENA JUGO.'UVIIA izpod peresa biviega ministra in našega poslanika v Pragi ln Varšavi dr« Prvlslava Grisogona. * To je študija globokega misleca in sociologa o postanka in o bodočnosti naše narodne ideje in od nje ustvarjene države. Citali jo boste z največjim užitkom! Polna je najzanimivejših podrobnosti. Ta GrisogOnova knjiga je izredno dragocen doprinos k proslavi našega uedinjenja. Knjiga obsega 160 strani in stane vezana din 80.—. — NaroČite jo pri TISKOVNI ZADRUGI V LJUBLJANL Ijane) je smatralo, da je vsaka žaga za se samostojen obrat in ker ni nobena zaposlovala do 15 delavcev, se ne more govoriti o industrijskem obratu. Dovoljeno je bilo tedaj delati po 10 ut na dan. Zato Tine ni opravil n:kakih nadur. Okrožno kot prizivno sodišče v Ljubljani je izreklo, da je žaga na Cikavi že sania na sebi industrijski obrat v smislu § 32. obr. zak. žaga obratuje namreč na stalnem kraju, z večjm številom delavcev, redno z uporabo motorne sile, dela se na zalogo v večjem obsegu. Za to jc šteti deveto in deseto delovno uro kot naduro. Stol sedmorice pa je odločiL da temu naziranju ni pritrditi. § 32 oz. izrečno označuje, da je podjetje z navedenimi znaki smatrati kot industrijsko podjetje v smislu tega, t. j. obrtnega, zakona, § 6. odst 2 zakona o zaščiti delavcev pa določa, katero podjetje je smatrati za industrijsko podjetje v smislu zakona o zaščiti delavcev. Res tu ni podana polna oznaka industrijskega podjetja, a je vsekakor po tej določbi potrebno. da zaposluje podjetje, ki je sicer industrijsko, tudi najmanj 15 delavcev. Ta zakonito določeni znak industrijskega podjetja v smislu zakona o zaščiti delavcev ni bil odpravljen z oznako industrijskega, podjetja v smislu 5 32. obr. zak., ker se tu podana oznaka izrecno omejuje na področje obrtnega zakona. Iz teh praktičnih primerov se vidi, kako težko je ugotov ti. kedaj naj podjetje velja za industrijsko. Najbolj pravilen zaključek bi bil ta, da vel.la 8 urni delovnik le v onih podjetjih, ki Imajo znake S 32. obrtnega zakona, m,run tega pa zaposlujejo po najmanj 15 delavcev. FSF HOČE IM FT I Bogat gospod se pritožuje svojemu znancu: »S sinom imam pa samo jezo Vse. fear vidi. hoče imeti.* »Potem bi te pa nekaj prosil,* mu reče znanec »Ali mu smem predstaviti svojo najstarejšo hčer?* XV. kolo v ligi Doma je na sporedu Jugoslavija—Ljubljana — Tekma dneva je srečanje med beograjskimi in zagrebškimi „plavimi" v Beogradu V petnajstem Egaškem kolu imajo vsi trije klubi aa repku tablice svoje nasprotnike doma. Ker je na koncu tablce precejšna pneča, je današnja nedelja za, ono trojico morda že skoro odločilna: tisti, ki bo iz domačega dogodka izbil kako korist, bo nemara pridržal dobiček in prednost do konca; ®q narobe, kdor bo zaostal — bo pač zaostal! Ljubljana—Jugoslavija Jeseni eo beograjski »rdeči« zabeležili lep uspeh s 3:0. Sicer se Pa v teku prvenstvene kampanje niso odrezali, kakor bi ustrezalo njihovemu renomeju. Zdaj so na komm srednje skupine v tablici tik nad ono famoz.no trojico, ki beži od poslednjega mesta. Zadnje čase zaznamuje Jugoslavija večinoma neodločne rezultate, njen največji uepeh v nedavni dobi je bil 0:0 z Bskom. — Pomlajena Ljubljana se je v dveh tekmah odrezala razmeroma dobro, skrbi nam dela padec minule nedelje. Ce se moštvo zopet znajde, lahko osvoji tudi obe točki. Concordia—Bask Poslednjim v tablici se nudi rahlo upanje ▼ srečanju z Bask ovci. Ti so v prav dobri formi in bi jim pripisali možnost, da tu eli v Zagrebu odnesejo obe točki kakor so jih v prvi tekmi doma. čeprav ne v toliki izdatnosti, 6:0. Sicer so tudi Concordijaši krenili odločno naprej in smo imeli priliko ta napredek videli tudi pri nas. Možnost uspeha ee torej kaže v obe smeri, za nas bi bilo vsekakor ugodnejše, če bi se sreča nasmehnila Beograjčanom, po onem: more tua — vita mea. BSK—Gradjasa::ki Današnji »derby«. ki mu bo posvečeno P la von) zanimanje. Na svojem terenu so morali »puree rji* vtakniti jeseini poraz 1:3. Po tradiciji med obema moštvoma bi morali sedaj zmagati Zagrebčani. Obojim gre za mnogo: BSK bi gotovo rad ohranil lep naskok pred drugim, pred Haškom, da mu ne pridi? v območje dosegljivosti, Gradjanski pa potrebuje obe točki, da bi ostal še nadalje na preži za drugim mestom, ki bi ga dosegel, čim bi se Hašk nekje spodtaknil. A drugo mesto odpira vrata v srednjeevropski pokal! J edlastvo—Ilafduk Jedinstvu se smehlja ugodna prilika, da popravi splitski poraz ü:2. In potrebno bi bilo takesra »popravka« da se že iznebi večnih skrbi za str a,n poslednja mesta. Hajduk že zdavnaj ni več oni stari Hajduk, kar smo imeli ponovno priliko videti. Se najmanj pa je nevaren izven svojega brloga. Ni izključeno, da nai bo Jedinstvo pobralo obe piki. Hašk—'Slavija Slavija bi potrebovala samo še dve točki, da se trdno zasidra nekje v sredini tablice. Morda jih bo tudi kje drugje še dobila. Hašk gotovo ni nasprotnik, ki bi ee spuščal v take kupčije. Samemu mu gre skoro trda za dru^o mesto in mora skušati obdržati Grad lanskega vsa j v obstoječi razdalji od sebe. Že v Sarajevu je Hašk zmagal 2:0, sme ee pričakovati, da bo doma uspeh vsaj ponovil. Toda ne pozabimo, zadnjič je bilo Gradjanski — Slavija samo 0:01 Konec nove tablice bo tore j odvisen od uspehov in neuspehov, ki jih bodo tri moštva s kon- ca imela doma. Bfik je zaenkrat nedosegljiv, mogel bi se pa Gradjanski prebitii na drugo mesto, če sam uspe in če Hašk ne uspe; malo je verjetno. Moštva k sredine tablice eo vsa v gostih in se utegnejo tudi malo drugače porazvretiti v novi tablici; kakor bo kateremu sreča mila Vse tekine, če niso dvojne, se pričnejo ob 16.30, tako tudi Ljubljana — Jugoslavija. V predtekmi igra druga bclo-zelena garnitura proti Bratstvu z Jesenic. Začetek predtekme bo ob 14.45. V podsaveza igrafo VI. kolo CfiK — Kranj. Kranjčani gredo v Cakovec po »revanšot. Že doma so z 1:2 vlekli krajši konec, bržčas ne bodo niti v Cakovcu dosegli kaj ugodnejšega. Celje — Maribor. Samo 1:0 eo Mariborčani zmagali doma. kar jim jemlje precej nad, da ti mogli odnesti Celjanom obe piki z doma. Ta borba bo nemara preoei vroča. Železničar — Hermes. V prvi polovici tekmovanja je Železničar nosil svojo kožo na prodaj vsepovsod, sedaj se mu otvarja serija tekem na domačih poljanah. Hermežanom je s 3:3 prepustil v prvi tekmi pol uspeha 66-daj se bo gotovo potrudil, da požanje, kar se da. S šestim kolom stopajo pod^avezni klubi v drugo polovico tekmovanja, ki bo še vse bolj najeto od prve polovice, ker sedaj že dozorevajo šanse za dokončna mesta. Samo malo manj vroče krvi na igriščih je želeti, da ne bo prišlo zopet do kakih nevšečnosti, ki S h je bilo v prvi polovici tekmovan ja že skoro preveč. n. razred in funiorji Razen tega se bodo za prvenstvo merili tudi nekateri drugorazredni in podeželski klubi ter seveda tudi naši neutrudljivi ju-niorji. V IL ljubljanskem razredu bodo danes na sporedu tri tekme, in sicer: na igrišču Mladike ob 10.15 Moste - Ko-rotan in ob 16. Slavija-Grafika (Slednja tekma bo odločilna za prvo mesto v tem razredu in bo gotovo nadvse zanimiva) in na igrišču Adrije ob 16 Adrija-Mladika. V Mariboru bosta v predtekmi k prvorazredni prvenstveni tekmi Železničar -Hermes ob 14.15 nastopili enajstorici Sla-vije in Lendave, razen tega pa bodo igrali za točke še v Tržiču Ljubelj - Radovljica in v Kamnikn Kamnik - Disk. Juniorske tekme bodo vsega štiri, in s'-eer na igrišču Ljubljane Svoboda - Hermes jniL, dalje na igrišču Jadrana Jadran-Reka jnn, in na igriščn Ilirije Mars - Ko-rotan jun., vse v dopoldanskih urah. — ■Juniorska tekma Ljubljana-Slovan bo ob 14. kot prva predtekma k ligaški tekmi. Medklubski pokalni turnir Na igrišču Jadrana bo s pričetkom ob 9. odnosno 10. medklubski pokalni turnir med štirimi prvorazrednimi ljubljanskimi klubi, in sicer Svobodo in Marsom ter Jadranom in Reko. Vstopnina je neznatna; vabljeni so vsi ljubitelji lepega nogometa. ji m bodo imeli danes velike prireditve, prvi Triglavom, sle&nfi na podutiški cesti Smučarji zaključujejo danes svojo sezono, prav za prav niti ne v najbolj nepri-kladnih razmerah. Zima je te dni prilezla globoko v doline pa je seveda skoraj vsa v najlepšem s:jaju v višjih legah. Tembolj je nova zima poskrbeia za idealno snežno ploskev smučarjem, ki imajo danes svojo tradicionalno mednarodno tekmo v smuku izpod o t ana Triglava v dolino Zgor. Krme. Letos je udeležba na tej tekmi še posebno velika, ker so se razen vsakoletnih gostov Avstrijcev prijavili tudi Italijani Nemci in Cehoslovaki. Posebna atrakcija bo tudi tekma v smuku za dame. v kateri bodo nastopde nekatere dobro znane inozemke, pa tudi naše barve bo zastopala vsaj ena naših odličnih smučark z Gorenjske. Start bo za damsko tekmo ob 11., za moško pa okoli poldneva Medlem k0 smučarji zaključujejo sezono, jo obenem otvarjajo njihovi poletni tovariš; na kolesih. Prva kolesarska tekma vsake sezone je že tradiciona na Harme-sova krožna dirka po znani podutiški progi s startom in ciljem v Zg. Šiški Letošnja udeležba je v vseh kategorijah (novincev, juniorjev in prvorazrednih d rkačev) zelo številna tako aa bodo borbe za vsa mesta do zadnjega napete. Ker ima ta pro*a še to posebnost, da občinstvo lahko spremlja dirkače, med katerimi morajo prvoraz- vaWjivareV0Zltl kr°g 8km 0semkrat' skoraj na vse3 Poti> za gledalce še posebno Tekr..3 se bodo začele — ob vsakem vremenu — ob doI 14. Lekcija Iz plavalnega fežafa Kakšna so glavssa pravila in katere so glavne napake pri prsnem plavanju ? Pretekli teden se je približno 400 dijakov srednjih šol v plavalni šoli SK Ilirije naučilo pravilnega plavanja. Ta športna disciplina je danes tako potrebna vsakomur, da ne bo odveč, če bomo v bližnji bodočnosti objavili nekaj strokovnih člankov o plavanju na splošno, izpod peresa priznanega strokovnjaka in letošnjega trenerja SK Ilirije g. Ferdinanda Grosske-ja iz Stettina, ki vse to izborno pozna iz teorije in prakse. Naj nam kar sam pove, kaj smatra za najbolj važno pri prsnem plavanju: O pravilnem načinu prsnega plavanja je treba v glavnem vedeti naslednje: Lega telesa: Prsi obrnjene proti vodi. Delo rok. V začetku naj bodo roke iztegnjene pred telesom tik pod vodno gladino, dlani pa vzporedne z njo Najprej je treba iztegniti obe roki istočasno in ju potegniti poševno v smeri navzdol in nazaj, in sicer nekoliko manj kakor do višine pleč (1. tempo) Nato se roki potegneta skupaj in nekoliko dvigneta, pri čemer se upognejo komolci. Roki se snideta kakih 10 cm pod glavo, komolci se ne smejo dotakniti telesa (2. tempo). Slednjič je treba roki potisniti naprej, tako da se spet vrneta do vodne gladine (3. tempo). Delo nog. Nogi najprej spioh počivala, boki, kolena in podplati morajo biti iztegnjeni (1 tempo). Nato je treba kolena pr -tegniti k sebi, »peti morata ostati skupaj, j koleni pa gresta na široko vsak sebi (2.' ; tempo). Naposled naj se koleni široko raz-krečita in iztegneta, podplate je treba pri- ' tegniti in nazadnje močno udariti skupaj ž njima, tako da je telo spet v začetnem položaju (3 tempo). Skupno delo. Pri prsnem plavanju je treba paziti tudi na to, da se roki po 3. tempu nekoliko odpočijeta, kajti delo z nogami pri tem tempu traja dalj kakor istočasno delo rok. Roki naj šele tedaj pričneta z novim sunkom, ko sta peti spet popolnoma skupaj. Kje je potreben napor? Z rokami v prvi polovici 1. tempa, z nogami pa. kadar ž njima udarimo skupaj; vsi ostali gibi naj se izvajajo brez napora. Drža glave. Glavo držimo kar se da zmerom visoko. Tako imenovano »poma-kanje« ni lepo, čeprav se mu je včasi težko izogniti. Zlasti tekmovalci jo »poma- kaj©« Cesta, ker Jim gre ra te, da 1efl Mo čim bolj plosko na vodL Dihanje. Vdihavaü je treba pri L tempu skozi usta, izdiha vati pa pri vseh ostalih tempih skozi usta ali nos ali oboje obenem Važno je, da se sapa nikoli ne zadržuje. Najbolj razširjene napake pri prsnem plavanju so naslednje: Neenakomerno dihanje, kl izvira odtod, ker sapo zadržujemo ali pa vdihavamo zrak ob nepravem času. Napačno dihanje hitro utruja in lahko škoduje tudi srcu. Narobe je tudi, če roki začneta prej, preden nista nogi popolnoma skupaj. Cesto grešijo prsni plavalci tudi s tem, da pri 1. tempu potisnejo roki preveč nazaj, kar sicer poveča hitrost plavanja, ki pa se pozneje (že v naslednjih tempih) spet uniči, ker je vodni upor tedaj odločilne j ši od prirastka hitrosti. S tem Je zvezana še druga napaka, da namreč gornje lakti pritisnemo ob telo. Bolj škodljiva za oko kakor za plavanje samo je napaka, da plavalci, kadar udarijo skupaj z nogami, ne iztegnejo popolnoma kolen ali pa »strižejo« z nogami kakor pri bočnem plavanju. Najlažje se te napake odučimo tako, da mislimo takrat, ko iztegnemo nogi, na to. da moramo prste na nogah pritegniti k sebi. To pa niso edine napake, pač pa glavne, ki jih vlačijo s seboj prsni plavalcL Pravilnega plavanja se je mogoče naučiti le s strokovnim vodstvom, kar velja še vse bolj kakor za prsno plavanje za crawl in hrbtni crawl, o čemer bom o priliki napisal še nekaj splošnih pravil, ki bodo gotovo zanimala tudi takšne prijatelje plavalnega sporta, ki prihajajo na športne plavalne prireditve samo še kot gledalci FerdL Grosske Motociklisti v Prago S MK Ilirija v Ljubljani bo priredila v okviru X. vsesokolskega zleta v zvezi z mednarodno avtomobilsko vožnjo, ki jo je razpisal češkoslovaški avtomobilski klub, velik motociklistični izlet v Prago z odhodom dne 29. junija iz Ljubljane in prihodom dne 2. julija v Prago. Vse podrobne informacije in prijavnice so na razpolago v tajništvu kluba na Miklošičevi cesti 15 (telefon 20.66). Razpis ocenjevalne vožnje na progi Ljubljana—Kranj — Kamnik — Kamniška Bistrica—Ljubljana (10S km). Motosekcija 2SK Hermesa bo priredila v nedeljo dne 1. maja ocenjevalno vožnjo na prej omenjeni progi s startom ob pol 10. dopoldne pri Narodnem domu v Ljubljani. Podrobni razpis bomo še objavili. Prijave je treba poslati do vključno 29. t m. v pisarno načelnika sekcije g. dr. Alojzija Campe, Aleksandrova cesta 4. Novi odbor mariborskega zimskesport-nega podsaveza. Na svoji zadnji seji se je MZSP konstituiral takole: predsednik ka-petan Miloš Gnus, I. podpredsednik pri-marij dr. Stane Lutman, II. podpredsednik dr. Milko Hrašovec «(Celje), tajnik Josip Konič, blagajnik Drago Seni ca, gospodar Friderik Sapec; odborniki: Anton Cerin, kapetan Svetislav Ilič, Anton Kaučič, inž. Anton Krivčenko, Ignacij Pirnat, Janez Poženel, dr. Hugo Velker, Srečko Voglar. J. Zorzut. Teh. odbor: H. Lautner načelnik odborniki : Viljem Forstnerič, Janko Klun (Prevalje), Zdravko Kovač (Celje), Marjan Kožuh, Maks Dolinšek, Karel Fanedl in Maks Golob. SK Svoboda (Ljubljana). Oprema se dvigne danes od 7.30 do 8. Igra se na Jadranu ob 9. Igralci morajo biti ob 8-30 na Jadranu. SK Slavija. Članstvo se vabi, da se v čim večjem številu udeleži pogreba očeta našega tovariša Franca Orehka. Tajnik I. SK Slovan. Juniorska prvenstvena tekma z Ljubljano bo namesto dopoldne popoldne ob 14. Pozivam vse juniorje, naj bodo ob 13. na igrišču Ljubljane. — Načelnik. gledališče DRAMA Začetek oh 20. Nedelja. 24.: Zadrega nad zadrego. Izven Znižane cene. Ponedeljek. 25.: Izpit za življenje. Premiera. Premiereki abonma. Slreicherieva burka »Zadrega nad zadrego« bo nudila dobrodošlo razvedrilo vsem tistim, ki iščejo v gledališču zabave in oddiha. Komika burke je situacijska. komični so tudi različni značaji povezani v kratkočasno dejanje, ob katerem se gledalci hočeš nočeš od srca nasmejejo. Igro bodo igrali v nedeljo zvečer po znižanih cenah. Premiera Škvarkinove komedije v treh dejanjih (4. slikah) bo v ponedeljek za pre-mierski abonma. »Izpit za življenje« igra z velikim uspehom gledališče ruskih emigrantov v Beogradu. V glavtrh vlogah gostujeta svetovno znana umetnika Grečeva in Pavlov. Ti vlogi bosta kreirala pri nas Nablocka, ki je osvojila v zadnjih letih interes občinstva s svojimi, z neizčrpnim humorjem in čudovito realistiko označenimi karakternimi liki; ter Skrbinšek ki ga bomo imeli po daljšem premoru zopet priliko videti v prikupni vlogi kjer mu je dana možnost razmaha v ustvarjanju zanimivega značaja. Nadalje bodo igrali: V. Juvanova. Danillova, Levarje-va ter: Jan, Stupica, Sever in Sancin. Režiser in inscenatori inž Stupioa OPERA Začetek ob 20 url Nedelja. 24.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 25.: Zaprto. Valy Heybalova in Gostila, dva mlada mnoso obetajoča pevca, bosta nastopila v nedeljo z\ eòer v »Piodani nevesti«. Partijo Kec-ala bo pel ravnatelj Bet etto. Oba pevca sta njegova učenca ter bosta pela prvič partiji v »P rod an i nevesti«. Njuna nenavadna nadarjenost vzbuja najlepše upe za njihovo pevsko karijero. Enkratno gostovanje Jasipa Rijavca t Puc-cinijevi operi »Tosca« bo 30. t. m. Nai znanj in v Ljubljani popularni tenorist Rijavec. član beograjske opere, ki je skoro vsako sezono naš gost, bo pel tokrat partijo Cavara-dossiija. v kateri prihajajo njegove pevske vrli ne do popolnega izraza. Občinstvu bo s tem gostovanjem gotovo ustreženo, ker bo imelo priliko slišati tega odličnega pevca po dalj šem premoru. MAKIKORSRO OLCOALIMt Nedelja. 24.: ob 15. Pod to goro zeleno. Znižane cene. Ob 20. Dva ducata rdečih rož. Zaižase oaae. Kukavica, Sctt-kn! Aiko ae po dolgem času spet emkrat spominjamo našega radia, naj ne misli kdo, da je morda kak Jubilej pnd vrati, ali da stojimo pred kakšnimi spremembami ali novostmi. Ne eno ne drugo ni vzrok Samo kupček dopisov, katere prejemamo od naših čitateljev, ki so hkrati naročm-ki radia je počasi tako nanesel, da ga nI bik) moči več prebirati. Vsebina teh depi-sov, ki vsebuje deloma dobrohotno kritiko programa ljubljanske radijske postaje pa tudi marsikatero ostro opazko na račun njenih upraviteljev, so bili prvotno najbrže namenjeni tisti redki točki v sporedu našega radia, ki nosi naslov »pogovori s poslušalci«. Ali ker v teh »pogovorih« vsaka kritika in vsaka pritožba s strani naročnikov tevend v stereotipnih frazah, da moraimo pač potrpeti, ker so naše prilike skromne in da bo počasi že boljše«, so začeli radijski poslušalci pač drugod razäcladaJi svoje križe b1 težave. No, saj človek rad malce potrpi, ako se mil obetajo boljši časi, toda v našem radiu nam bolje čase obetajo ziaj že bri leta, pa se spored v tem času ni prav nič popravil. Ko je pred dvema sezonami število naročnikov naše postaje doeerlo 15 tisoč in je nekoomu padla v nagrado celo zlata ura, smo zanesljivo računali, da se bo poslej, ko Se je finančni položaj postaje popravil, izboljšal tudi program. To bi seveda ugodno vplivalo tudi na dotok novih naročnikov in naš radio bi se na ta način tako po številu naročnikov kakor tudi po kakovosti oddaje polagoma dvignil na tisto višino ki nami po kulturi in gospodarski zmogljivosti pritče, to je nekako na 30.000 naročnikov pri povprečno 10 urah dnevne oddaje. No, pa smo se pošteno «rezali. Povečani dohodki postaje niti najmanj niso prišli v prid izboljšanja sporeda. Program je ostal skromen in auih in v teh odlikah se zadnji čas še hvalevredno izpopolnjuje. Ako bi bile oddaje naše postaje tako kratke v monotoniji, s katero si po nekem okostenelem redu slede posamezne točke, kakor so oddaje kratke po urah, bi se še nekako izhajalo, žal pa je ravno obratno: Ljubljanska postaja že nekaj let trdno drži evropski rekord v najmanjšem številu dnevnih oddajnih ur in najmanjši izberi programskih točk. Kdor ne verjame, naj v peliubnokateri radijski reviji primerja Ljubljano s katerokoli drugo postajo v EvropL Ako smo po tej poti danes dosegli neko stacionarno stanje, neko docela neutemeljeno nasičenost (Movilo naročnikov se nikakor noče dvigniti vsaj na 20.000), bi moralo biti to upraviteljem našega radia dovolj jasm opomin, da v današnjem sistemai nekaj ni v redu. Program naše radijske pestale, Id je bil že poprej do skrajnih meja sfleromen, je zadnja leta docela otrpnil v neki šabloni če listamo samo nekaj mesecev nazaj po sporedu naše postaje, se nam po-Icaže, da so n. pr. v glasbenem delu skoraj 80 odstotkov točk izpolnili RadìjsQd. orkester in pa plošče. Drugi sotrudniki, razni pevski zbori, seksteti, kvarteti itd. se kar izgube v poplavi plošč. Nič nimamo proti ploščam. Nasprotno! Pri naravnost nemogoči modulaciii naše radijske postaje, ki brutalno zatre vse finesse originalne glasbe, so plošče še skoraj najbolje, kar v glasbenih oddajah lahko slč širno. Orkester naše pesta je prav gotovo ni slab. Mnogo in dobrih stvari ima naštu-di ranih, toda zvok njegov je nemogoč, človek s količkaj izbrušenim posluhom ga je težko poslušal poprej, ko je igral še v studiu ln ga nič kaj laglje ne posluša sedaj, ko oddaja iz filharmonijske dvorana. Je 'pač žalostno, da je dirigent orkestra boljši kakor pa dirigent oddajnih aparatov, ki nočejo parirati. Glede vernega, naravnega prenašanja zvokov je naša radijska postaja danes Slabša kakor je bila prva leta. Solistični pevstki nastopi, zlasti nekateri sqprani, so — odkrito priznajmo — naravnost muka za tiho in je človeka sram ob misli, da nas morda posluša v inozemstvu. Skrajni čas je že, da se glede izboljšanja modulaci je v naši postaji nekaj ukrene, ker brez trga pač ne borno prišli do užitnega glasbenega programa, pa naj se še tako eksperimentira z nastopajočimi posamezniki ali skupinami. Ako so tako zvani pestri, zabavni in pisani večeri v našem radiu zmerom dosti bolj pusti kakor obetajo v napovedi, je temu pač kriv omledni slovenski humor, ki bolj vleče na jok kakor na smeh. Ali. da si moraš stare, Slabo izbrane šale ob vsakem takem večeru pustiti pripovedovati od enih in istih ljudi, zmerom v enakem tonu in vselej z enako nerodno konstruiranimi komentarji, to je za trajno neznosno. Odlične komike smo že imeli priliko poslušati (po drugih radiijskih postajah in posameziii so tudi delj časa za/porodoma nastopali, aH zmerom s pavzami, ki so trajale vsaj po nekaj mesecev na sezono. Poleg glasbenega in pestrega dela. ki v sporedu naše radijske postaje najbolj šepata in katera naročniki radia tudi najpogosteje in najbolj pikro kritizirajo, je seveda še cela vrsta drugih točk, ki dajejo programu slabo barvo in okus; na te pa se še povrnemo prihodnjič. 25. __ LJubljana 12: Koncert na wiffflSkBi ir- glafc (plošče). — 12.45: Poročila. — US: Napovedi — 13.20: ftnamei »Štirje fantje«. — 14: Napovedi — 18: Zdravstvena ura: Prva pomoč pai naglih oboiengSh (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Nekaj slovenskih pesmic (plošče). — 19.40: Slovstveni in kulturni dogodki ofcrog 1848 — EL del (dr. Ivan Grafenauer). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Na«c. ura,; Banat v borbi za obstanek. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert Radijskega orkestra pod geslom »Od vzhoda do zahoda«- — 20.45: Fjodor šaljapin poje odlomka ti opere >Boris Godunov« (plošče). — 21: tminski koncert Skladatelja Manrioea Ravela. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe ie restavracije ESmone. Beograd 17.05: Pevsäd koncert. ITJBJt Narodni napevL — 18: Ploöfte ha skladb« za čelo. — 20: Večer narodne glasbe. — 21: Zborovsko petje. — 22 15: Pl sna morfeo. — Zagreb 17.15: Nairudna pesmi. — 17-30; Violinski koncert — 18: Slagerjl in šansoni. — 20 Zborovsko petje te zvočna igra. — 21.15: Violinske skladba. — 21.45: Plošče tn plesna muzika. — Praga 19.15: Lahka glasba. — 20.40: Zvočna igra. — 20.40: Orkestralni koncert. — 21.05: Ura slovaške glasbe. — 22-35: Lahka glasba s plošč. — Varšava 20: I» zgod ivine plesa- — 21: Prenos Pucctni-jeve opere iTosca« te gledališča Scale ▼ Milanu. — Soffia 16 30: Pester komccrtnl spored orikestra in solistov. — 19.45: Simfonični konc'rt. — 21.30: Lahka in plesna muzika. Dunaj 10.30: LJ idski koncert. 12 : Koncert simfoničnega orkestra — 10.30: Koncertna u-ra — 16: Mali orkester. — 18: Iz zvočnih fTLmov. — 19.10: črtairrla — .20: Orfcestratai —> 21: Strahovi in čarovniki t muzflci. — 22 20: Koncert malega orkestra. — Bedte m 10; Drobna glasba s plošč. — 20: Wa#-nerjeva opera. »Tteunnh^iser«. — 23.3flh Lnhka in plesna rmiztka. — Mtlnohe» 19.10: Majhen rnmanček. — 21: Uteraren program. — 2120: Čajkovski jerv klavirski k «ncert v b-anoio. — 22.30: Nočni Scos»-cert iz Kölna. — Stuttgart 19.15: Vedra muzika za delopiast. — 21.15: Koncert bo-listov. — 22 30: Kakor München. — 34: Ni-čnl konc'rt. Torek SO. »pril« Lijnbtjaita 12: Razae pevke ervetomegB slovesa (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: NapovodL — 13-20; Opoldanski kar*-eert Radijskega orkestra. — 14: Napova-dL — 18: Uverture (plošče). — 18.40S Sovenako narodno občestvo (dr. St. Gorila) . — 19: NapoveeS, poročila. — 19-30: Nac. ura: Italija-nf4ca tn srbsko bizantinska. cerkvena ikonografija. — 19 50: Zar ha vrti zvočni tednik. — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21: Proflog te opem »Boris Godonov« (pfc-ööe). — 21.10: Rco-do — TV. ura, predava g. Srečko Kopora, na Mnvirtu izvaja, gdč. Herta Seifsrtcnra^ _ 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veaa- ia glnSba: Radijski orkester, vnaeo g. Mirko Premelč. Becgrad 10.45: Narodni najpevt — 17.20: Oi-kestraini to klavtrsifci koncert. —» 18.50: PTo^če. — 20: DramSki večer. — Zagreb 17.15: Orkeötralnfi koncert» — 20c Prero« opere te Nar. gledalSča. — Praga 20.40: Ci£ranf$ca grvitoa to dg-anStee pasmi. — 21.15: Zborovsko petje. — 22.15c Lahka sodba to ples. — Varšava 19-SO: LesseTov kvartet flavt. — 20: Lehaj-j-va glaSba. — 21: Simfonični koncert —221 GodSha za pQes. — Sofija 17.30: Koncert vojaške gtxibe. — 18.30: pester g'lasbeni spored. — 20: Petje. — 20.45: Rusk* romance — 21.15: Lrhka to plesna muzika. — Dunaj 10.30: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.30: Slavni saßsti (pioSCe). — 16: PofpoManski koncert. — 19.10: Tirolske narodne. — 20: I® nemSklh uvoft-nih filmov — 21.15: Nadaljevanje koo- certa. _ 22.30: Lahka ta plesna efeurt» fe Harnabursa- — Berlin 19.10: MaH kon- cort. _ 20: Odlomki iz operet ta zvočnih ffrmov. — 21: Slavni dirigent (plošče). — 22.30: KfJror Dunaj — Mttneh«n 19.10: Zid duh Luropacij va/2-ahumd. — 21: Dunajski nape-vl — 21.20: Kompozicijska ura. — 22-30: Kakor Duna^. H À D Nedelja 24. aprila Ljubljana 8: Cimermanov kvartet. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkv ne glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). — 10: Koncert lahke solistične glasbe. —11: Otroška ura: Sbriček Matiček. — 11.30: Koncert Sodelujejo: gdč. Alda Noli jeva, g. A. Kolaeio ta Radijskj orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Domača godba (zbor harmonik ta plešče). _ 17: Kmet ura: Ureditev domačega vrta (g. Fr. Kafol). — 17.30: Bojan Adamič ta njegov orkester, vmes vesele zgodbe. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Kulturne to gospodarske zveze Italijanov ta Jugoslovanov v preteklosti in zdaj. — 19.50: Slovenska ura: Koroške narodne na ploščah ta dr. J. šašljevo predavanje Pojdite malo čez Ljubelj. — 20.30: Velikonočne pesmi poje Radijskj komorni zbor Ob spremljevanju Radäjtskegja orkestra, dirigira dr. Fr. Kimovec. _ 21.15: Vesed kan- I cert Radijskega orkestra. — 22: Napove- i di, poročila--22.15; Milan Stante i£ra , Da hn-rm^vj^ ( Požar na otoku Danes nova uganka, kl bo zahtevate precej premetenosti. Gospod Ocvirek se nahaja na podolg»-stem otoku, ki Je ves porasel z gozdom. Povsod okoli v morju mrgoli morskih psov in tudi čolna nima gospod Ocvirek. Tedaj pa iznenada nastane prav na vzhodnem koncu otoka požar in močan veter piha kakor nalašč od vzhoda proti zahodu in zanaša plamen čedalje bolj proti sredini otoka Gospod Ocvirek uvidi kmalu, da bo moral živ zgoreti, če se mu ne bo posrečilo najti načina, da se reši ognja. Ves gozd na otoku bo zgorel, po morju pa je rešitev nemogoča Kaj bo moral gospocf Ocvirek storiti, da se mu bo le posrečilo rešiti življenje? Poiščite pravi način, da se gospod Ocvirek reši, in pošljite rešitev do petka na uredništvo Jutra. Pisana naj bo na dopisnici, v kotu pa mora biti pripis »Uganka kluba Metle«. Med pridne reševalce bo stric Matic rardelil spet kopico lepih knjižnih nagrad- Bešitev usodnih san] Velikonočna »Metla« je zbudila dosti zanimanja. Vidi se, da so imeli reševalci čez praznike dovolj časa, saj so poslali naravnost rekordno število rešitev. Sicer pa uganka ni bila tako zapletena, kakor je na prvi pogled kazala Ravnatelj je odpustil nočnega čuvaja, ki mu je bil rešil življenje, pač zaradi tega, ker je s svojimi sanjami odkril, da je ponoči spal, namestil, da bi bil stražil podjetje Med reševalce je stric Matic razdelil deset lepih knjižnih nagrad, in sicer Jih dobe po žrebu naslednji Vaclav Fidler, Gorenja Sava H pri Kranju, dobi roman »Blagajna velikega vojvode«, Pavla Košir, Zagreb, Ulica Vjekoslava Novotnyja 14-IIL, dobi »Roman treh src«, Stanislav Slokar, Via Cavana 19, Trst, dobi roman »Tigrovi zobje«, Rafko Sum, Ptuj, Dijaški dom, dobi »Jelarjeve čuvaje«, Marija Cizara, Vipava 158, dobi roman »Pater Kajetan«, Josip Lavtižar, Kranjska gora, Konrad Barle, Metlika 43, Frane Zack, Noviklo-ster. Sv. Peter v Savinjski dolini, Andrej Miklavčič, Studenc 78, Postojna in MHan Konečnik, Celje, Prešernova 9 pa dobe po knjigo revije »Življenje ia * w JUTROVA"POSVETOVALNICA Davčna Iz Julijske Krajine F. B. v P. V svojem pismu navajate, da «te z zgradarino preobremenjeni. V hiši, ki ima poleg stanovanjskih tudi Stiri pomožne prostore, stanujete sami. Ste s taro-U|M>kojenec. Drugi plačujejo od enakih h'i polovico manjšo /_£iiidariiio. Kaj Vam je radi olajšiuijsi davčnega bremena treba ukreniti? — Zakon veli. da so zavezane zgradarini vse zgradbe, ki so namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo. Pomožni prostori sicer niso namenjeni k» prejeto najemnino pa se morajo napisati 1 v vsakem primeru na monopolskem ooraz-cu. (Do 500 din — 1 din. od 500 do lOOe din — 2 din. od 1000 do 20O0 din — 5 dm. L t. d.) Za prekrške je določena trikratna taksna kazer. poteg redne takse in takse za razscuoo. In še dalje: 3) »če «e n. pr. mesečni najemnini 200 dn udi znesek na najem- I krompir in drugo za "adjtev. — ivlir-niiio in na lutko dru,;o m»orabo, fcl ni v i nc in v svesti svoje pravice mor te zabr«-zvezi s (stanovanjsko) najemnino, n. pr. j rjti sosedu lako razširitev njegove »klina vrt, ali je tedaj najemninski davek j nootne pravice. Kor k'jub pozivu, oa manjši kot pa pr» relotn; najemninski vso- . rvvkcrjti lah!"' vložite proti tožbo. Tožbo sprejme po va- redlogu sr sko sodISčo — na gvo4 ni pu s sklenitvijo nove služben« xìnevni-čarske« pogodb»*. K. L. D Vaé sosed ima od vb« pqznano pravico, da vozi s kimčkjmJ vozovi na svoje njiv, čez vaše orišče. 3eduj si je nabavil mali tovorni avtomobil jn hoče z. njim pre^o dvorišča na njive, kamor h"če vr,zjti orodje za obdelovanje in wn» nski j «t.-d.*■-1 in so orav tako zavezani zgradarinl. Pre- , .H J . ' . ' . ura/ini najpreje odgovarja pop sni ali katastrski list de- t janskemu stanju Vaie hiše! A.ko r.e. zahtevajte ponovni prrgled stanovanjskih in pomoli..h prostorov. Ako plačujete od svoje hiše polovico v=čji davek nego drugi po-sestn'ki o) hiš istega obsega in kakovosti, vložite, čim prejmete obvestilo c odmeri zgra prihodnjih » ? » 10.000 » 4% > » ^ > » 10.000 • * 69!- > > » » * 10 000 » S-% Itd. Na dopolnilni navek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada. — in so nrav tako zavezani zgradarinl. h-re- I k------ - ------■ — --- r------------uraoni dan — tudi na zaptaufic. !" pričajte se najpreje pri davkariji. d,-H I °S£ ^^ * * ~U*at| ^ ; voitat. j Tvrdlcii «I B. v A1[ *jtw nemška tvrrt- ì'k't'P potem je stvar v redu. Drugače pa Va;^ bc davčna uprava odmer4'» zgradarino od skupne pogojene najemni- j k varri • dotav,ia razno blago p... ste ne, ne oziraje se na zakupno vrednost vr- % .^daj radi dolw.vc v sporo, io*,« na ta. Z materialne strani je namreč treba ] „1?JIV markah? - Se.-oJa ji ;»i eUkusiti zgradannsUo prijavo med dru- } gim tudi. rta-li je poleg najemnina ali na- j jemne vrednost! pravilno ocen iena tudi t vrednost dohodJta v naravi, vrednost uslug , in obveznosti. In končno: 4) »Z najemnikom Imava I . . ___ dogovor, da popravi de, stanovanj. Stro- ! Nanxtaa banka za vsan mesec *Id, ki jih ie Smel nalemnik s popravilom ' ,akih '-^tev. nujsi s plačil je tožba va k°-kor dopustna. Previdno in pravilno Je pa tvrdka svojo denarno zahtevo že v tožbi označila razen v nemških jsarkah tuoi v nai-or n denarji' računajoč marko po uradnem kurzu, ki ga določa v naprej. Tlačilo takih terjatev, najin sr g'.aoc v se odštejejo od mlečne najemn'ne na ta i «*arkan ad pa ureja poseiai ,.e- način, da nekaj meseeev ne prejemam n'- i ^ pravilnik ki ga je .zdaia Narodna kake nalemn'ne. Ali je /a ta čas isti da- ! Ce bi hoteli plačat, ta dolg nem- vok kot k- pre »mem deiar.^ko ' ški tvrdVi -!a dmg kot Pa na predpisan »«.•emn'nn* AH Je ra k., «ie prele- ! ™čin, »e teposLsvl^.to nevarnosti velike mam nn.Jemn'ne v smKI?» nsv^mcea «!u- j "'obe. j čare dati najemniku davčne ( ? ■ priznani- ce v na»emn'n**« — Za n iJemn'no se srna- i ì tra vsaKa odSVočnlna. ki 5o uč'nia in daje j ; najemnik 'istniku za ukoriščanle zgrad- : j be. Za od^i-^mo pa se ne srno j i niilerririi.-.o v pntovni amrwlt mpri rini- ' r. H. % O. Culi »t<*. da se n*»rete pritožiti z*>j>er odlot-Lo wd:6ča. ki vum koncem I 1937 ni priznalo km«ifike zaščite — lai ste ž proj o~no Cru'.i oziroma vprruàali za ta svet. Po oredbi o spremembah in dopolnitvaii urecibp o likvidaciji kmetskih količini Piaga, ki str ga odpravili inni po 4e!ez.nit-l. — Zelo enostavno! Zelem ške postaje morajo tvpolniti poseben obrazec, ki ga jim daje na razpolago f.nanč. ministrstvo potom davčnih uprav Ta obrazec — aii kakor se imenuje »Izveštaj o prevozu robe« vsebuje: datum, ime odpož;ljatelia, ime prejemnika število vagonov, število Stosov vsebino pošilike 'n kr.nmpto težo. Obrazec morajo izrvnlniri preiemnf "'«••j», čim prejmejo pošiljko za prc^•oz, namembne postaje pa le tedaj, ako gre za pošiljko iz inozemstva z direktnim mednarodnim tovornim 1'stom. Pre jemne postale kopirajo obrazec v treh namembne pa v d%'eh primerkih Te obrazce dostavljajo postaje davčni upravi, v katere območju so. in sicer preiemne postaje v dveh primerkih, namembne pa samo v enem primerku. En nrimerek pridrži vsaka postaja kot dokaz. da se ie nriohčdo rieianski sestavilo in od-p>s!:,!o davčni upravi. Davčna uprava, ki proirne od preiemne posta ie dva primerka, ot>'!rž! duplikat radi odmere davka odpo-š-liatelju ako ie ta v njenem območju, tri-plikat pa odpošlje takoj oni davčni upravi, na katere ter toriju je oseba, ki ji je po-šilika namenjena. — Kakor vidite, je poizvedovalna služba tudi radi odmere dav-kf.-- or-i.-cei dobro orgnn'zirar.a. I. K. v >1- I^oti lastni volji ste bili postavljeni za redneca člnna davčnega od -bonu Vhš poklic Vam ne dopuSča. da bi se ah c!ctj časa udeleževali odhorovih sej. Zato bi se tega bremena radi znebili, samo ne veste kidio. da ne bi »prišli« pri kom v zamero. — Če še niste dovršili 60. starostnega leta in nimate takšne telesne hibe. da b: radi nie ne mogli izvrševati dolžnosti rednega člana davčnega odbora, odporniške funkcije ne morete odklon:ti. ker jo smatra zakon za častno državljansko dolžnost. V ostalem pa je določen za vsa-kega rednega ciana davčnega odbora za rlobo treh let čudi po en namestnik, ki sme lomeščati postavljenega ali izvoljenega rednega člana, kadar ta iz kakršnegakoli razlosra ne utegne prisostvovati sejam. Ob-razložite torej vse momente, ki Vam ne dopušča io izvrševati o;!borniške dolžnosti, pravočasn'- davčni upravi, ki bo pozvala na Vaše mesto namestnika, pa »ne boste pr. nikomur v zamero«. — F. ž v G. Tako-le vprašujete: i) ».Ali je potiebnu za služklnio, k: je v stalni s;:ižbi, Uii opravlja pretežno zunanja dela, %sleostrežnica. sobarica, natakarica itd. mani pa na polju ali vrtu, p< tem stp si moral1' nabaviti davčno karto, o kateri je bilo govora že v naši številki 72 od 27. II t. 1. To karto kupite lahko samo pri davčni uoravi. Vprašanje zavarovanja morate rešiti pri OUZD Nam je znano samo toliko, da temu zavarovanju n e podlegajo izrazito poljski delavci in delavke. In še dalje 2) »All je potrebna pri mesečni najemnini ?00 Din pogodba med sta-nodajalcem ln najemnikom? Če ,je pogodba potrebna, al ie pre<'fK)go.j, da je sp'sa-na na monopolskem obrazen odnosno — ali zadošča tudi običajen papir, samo da je (H) predpsih taksiran? — Monopolski Obra/ri pogodb se mor-tio porab'iati pri nniemn-nab n-v> ?.inn din fNad do 3R00 _ jn dm nad 3R00 do 6O00 din — 20 din. nad fiOflft din do 10 000 din — 30 d'n i t d ) Za najemnino 2400 d n pod tem mesUnm n'smena pno-n-tha sploh j n/ìhntn!MÌ VA - prirnnr obrazcu za n*^:r.-.an{ša.no na :emnlno, ker se tudi zgradarina na snremeni. ★ Vse Interesente ponovno prosimo, nai svopn» vprnfianiem nc prilagajo innmlt za odgovor, ker nam s tem povzroča io dvojno delo. Posvetovalnica nai ho namreč dostopna vsem našim obrto'Uom, vsi na nai ?i»ia?o od n v konkretnih primerih tudi svoJe koristi. Radi nomnnP-ar »a prostora pridejo ostali v prihodnli Številki' na vrsto! Fravsia __primeru dno. ko je uredba stopila v veljavo. Kor je bila uredba uveljavljena dne 30. decembra 1937 je 1. 4. 1938 toiej pritožni rok že potekel. M. K v P. Polnoletni «te. hči bogatih «taršev, že dal; č^-sa zaročeni in hi se morali j>0r0čitl. Starši tw^J" »lišatj no o l>orok;, še manj o doti. Kaj set-a.i? — Če starcev nikakor ne moiete omehčati ne za prvo ne za drugo boste morali poroko opraviti pač po svoji glavi, glede dote pa klicati na pomoč sodišče. — Ni ics. ca bi morali starš; tožiu z^t uoio. pac pü ooöie mogli -oziroma morali naprositi nepravdnega sodnika, da vam bo doto nato, ko bo pn-mčil premoženjsko stanje vaših staršev, kar sodni določil. Morda sc stai-ši omehčajo, če jim boste razloži l1 to svojo upravičeno namero. J. H. v K Pogojno "te bili obsojeni tf 1. 11)35 za dve H tj, pa «o-starega Friderika Oria iz Zgonika na Kra- darsko poslopje »en'V in hlev Na seniku su Orel je nameraval, kakor poroča *C-aj je Ime! io stotov sena. V gospodarskem zet ino«, zbežati čez mejo. Odvedli so ga i posioplu Je bilo uničeno vse orod je. Požar začasno v idrijske zapore. j je nesrečnemu posest n ku uničil f>»dS vnse i'oleg družbe »Italia Redenta« deluje v j ostale zalog? Zivil, več stotov krompirja Judiski Krajini, pa tudi drugod Se poseb- j In tita I .tud Je It v« o soseske s." s! sicer na šolska urtnnova »Faina*, ki pospešuje , mnoge prizadm-a". da bi orenl purastll, V pr'dcieJsk'h krajih predvsem strokovno t tmeli pa sr» hude težave zaradi močnepti na laljevalno šolstvo. Ustanovs Ima tudi j vetra in pomanjkanja vo-'e r>dnfe hiše padi» znatno podporo. j med !r* •» 1e taVn-i \mr-ir, ^okošarju V Gorici in v iirdih se je mudilo za vo- j je požar napravil 10 0^0 lir škoda. Naša poPvrrtovalnica je brezplačna za vse naše naročnike Zato vprašanjem ne prilagajte znamk. Prosimo še enkrat, da sestavljate vprašanja kratico in jasno Vsak naj Se podpiše s polnim Imenom in z naslovom, na katerega dobiva »Jutro«. Rajz^ane se. da ostaneta Ime in naslov tajna. Odgovori v listu se objavljajo samo z začetnimi črkami imena in kraja, vprašalec pa lahko navede tudi kako dmgačno označbo, pod katero naj se mu odgovori. Zdravniška Dolenjska ML H. Vße Vaše težave ima io i verjetno s\oj izvor v napačni legi maternice, i kakor je ie ugoioviJ Vaš zdravnik. Do le ! napačne lege nuiiouiice jc prišlo zaradi vneba odno&no zarastlin, ki so (osle»lica ! vnetja. l'o«ia koutuio le misliti na operacijo. Nai-Itolje bo. da gn*te |x)iiovno k Vašemu zdrav nilku. ki bo najlažje ugoovil, da-li se jc Vam slanic j^iabšalo ali ne. S. S. L. l'o mojem mnenju je nailiolie. da [»ovedole otroka k srnn-ialiitfu t^tsne in I stopnje ,ali matičarjem al; notarjem i v inrp:emstvu pred našim konznlom ) bof»te mogli tozadevno odločiti po svoji volji. Pridržanje dosedanjega državljanstva bo moralo biti vpisano v matično knjigo ob porokj. da bo učinkovito, če še njste pol-nol tnl .mora pridržanje odobriti vaš zakoniti zastopnik oče, če je umrl, pa varstveno sodisče. »April«; v pomislek;h ste, kakšno tožbo bi vložil j zoper svoji dve sorodnicj. M sta se z vamj obvezno dogrvorili. da vam bosta »izročili« svoje skupno posestvo, nato sta »I pa premislili, nakar str skfe-nilj nov dogovor, da vam cdstop'ta del svojih nepremičnin In hranilno knjiž5c<>. ker ste privoljlj v odstop od izJO-č t ne pogodbe. — če je bila skednja vaša medsebojna pogodba o odstopu od »izročilne« pogodbe skl njena pogojno in njena Izpolnitev vezana na gotov čas ter pogoj ni bil Izpolnjen od strani vaših sorodnlc in je že p<-tekel rok za naknadno Lzpol- ; njtev, ki ste ea jima določili, niste več obvezni .da jo smatrate za veljavno. Na ' izbiro vam je torej da tožite va.ši, dve so- j rodnici na izpolnitev prve »izročilne« ali ] pa druge »odstopne« p (godibe in za povračilo morebitne škole, ker gre za viso- ! ke zneske, bc. potreben za pravno po- , stopanje advekat, ki ga Izberite po svoji | •/olii in svojem zaupanju. Rf. G. It. AH je možna pritožba proti I odločbi glavne kontrole, k; vam kot preje j odpuščenemu, nato pa pozneje »oprt v dr- I žavno službo sprejemu dnevniöarjn ne | prizna že preje pr«*sUiiie siužliene dobo? : — Ni možna pritožba. Vaše 9'užbeno raz- ' m rje nj namreč stalno službeno iazmcrje ; in vam že naziv drevničar pove vse b.si- j veno. Ker ste bili prvotno ? odplačen i i kot j dnevnjčar .oziroma, ker vaim Je bila kot t dnevničarru shižtia o>!povpdana in ste st- i ninna otrok kakšne organske nuwke ki jo |e treba odutramirti obnosno Vam l»o dal uavo dila za sislcniatične vaje izgovarja ve. Isti: Iz znakov, ki jih navajate, morem sklepati samo to. da ima dotimi neke motnje v prelwvi. Ne morem pa reči nič doloè-neea. Oglaöi.te ce ixwiovno in opišite težave ina'o 1k>1ì |H>lrol>no! R. A. K.: Mužnosl obstoja, vondar je zelo majhna. F- T. Ljubljana: Vaša skrb je bre« podlage. Pojav, glede katerega želite pojasnila, je o»Jviise.n od raznih fakorjev, predvsem pa «ni telesnega in duše\nega razpoloženja. Z ozirom na U> je pinlvržer raznim spremembam. kar pa ni smatrati za bolezenski znak. Dopisi RJBV1CA. Soko'ski zvočni kino bo predvajal dane* ob 15 13 in 20 :U) kr.-isni zvočni film »Sestra Marija« fNiegov iihuJcI). 7a\ do-daitok l'aiaiiMnintov zvočni tedmik. Prihodnji film: »Carovuea iz Stilema«. RUSE. Prejšnjo ned ljo se je vršil redni OjCm zbor P'rg'-ettnega drtlt .a v Rušah v prostorih Ozvaldove g stilne. Zbor je vodu ustanovi tjlj društvu g. Anton požar, trgovec v P.ušah in podal po.očilo o delovanjii. Omenil je, da je umri čiaii diiištva -Icsip Mule, ler poz/al navzočne k tirikratn mu vzkTiku Slava! Tajniško poročilo je podal g Ivan Kninplež, blagajniško pa g. Nckrep. Gospodar g Breznik pa jc poročal o društveni imovini. Vsa por «čila je vzelo č'anstvo z odobravanjem na znanje. Pri volitvah je bil z ma lenkt >stno spremembo izvoljen stari odbor z g. Antonom Požarom kot preds dirk ni. STR A Z IštE. (Jasi Is ka öeta l.o imela v nedeljo 1 maja ob 3. popoldne veliko javno ni potrebna. Priznauice (pobotnice) tornitolo na Pan'ah pred Gasilskim domom daj zopet nastavljen kot dnevnjčar. ne j Giovili dobitki: 10 moških i>el ženAih ko gre v vašem primeru za prekmjenje prej- i i^,. jn ^ nad VMI raznih irtiyh d«M»Ttkov. šniega služben ga razmerja. Šolanji vaš i Tablice t><> 3 din. V orltnent slabega za i pttotoj *ut topel na uovo ux-ediü velo- ^ Ui tumbola 8. «taja. Pi-jdšUJ Iz žžvljanfa na deželi Iz Litije 1— Lepi načrt» Majskih rejcev majih živali. V četrtek so določili zasavski rejci mal,h živali bogat program za bt.žnjo bodočnost Ta mesec bodo priredili skioptifine predavanje o sistematični reji. V aw-gustu bodo imeli pri nas razstavo, na jesenskem velesejmu pa bodo tudi sodelovali kot razstavlja lei. Za poletno veselico ln srečolov za male živali vlada že sedaj zanimanje. V kratkem bo prirejen tudi tečaj za kapunjenje petelinov. Na čelu odbora so predsednik g Ignacij Kifr.er, podpredsednik šol. uprav, g Drago P.ertohar, tajnik g. Rudi T SItr in blagajnik g. Goj-ko Vidovič. Zanimivo je bilo predavanje zveznega tajnika g Inkreta. Šolskega upravitelja s šenkovega turna. Društvo kaže tudi precej soc ainega mnimcvanm Revnejšim članom bodo tudi letos kup'M več plemenskih koz in dali na razpolago valilna jajca priznanih pasem. 1— Smola Rvctokrižkeg* j» mestnik». Kmetovalec Aiojzij Hostnik iz Moravč pri Sv. Križu je prišel v Litijo po denar, da si bo nabavil nekaj semenja ln drugih stvari za grunt. Ko se je vračai domov s kolesom, se mu je izmuznila iz žepa denarnica, v njej je bilo 2000 din. Ves obupan je šel iskat izgubljene novce, a zaman, če je našel denar poštenjak, ga naj vrne siromašnemu pesestniku. ki je pripravljen. da da poštenemu najditelju prekomerno nagrado 500 din. Iz Trbovelj t— žnpančlčev večer v Trbovljah. Niz Župančičevih proslav je zaključil nedavno Župančičev večer našega Sokola, sicer nekoliko zakasnelo a s tem iskrer.cjàim ln zvišenejšim javnim vrednotenjem slav'jen-čevih zaslug. V sokolskem domu je pred Izbranim poslušalstvom starosta br. Jesih orisal pesniški vzpon Otona Župančiča. Sledilo je prednnšanje Župančičevih pesniških biserov ki so jih recitirali naši prosvetni delavci In šolska deca. Posebno globoko se je dojmil poslušalcev »Vseh živih dan« in »Tiho brez besed« ge. Danice Urbančič-Koc.hcve. G. Pahor je gledališko mojstrsko ustvaril ideje »Vesele pomladne epistole« in /-Gladu«. Ostal: rccitatorji pa so z vso vnemo skušali dati vein-'ga Izraza Župančičevim nailepšim pesmim Sekstet društva rudniških nameščencev je ubrano zapel »Pojdem na prejo« in »Zvezde žarijo pokojno«, ki jih Je zr. proslavo u glasbil g. Venturini, pevovodjs Hubado-ve žune Tntimna slavnost je prisotne tesno nriklen'la na lenoto Županči^^vetsa pesniškega znk'ada. burno pritrievanje pa e pcsp. ku tonto čestitalo k jubileju tudi iz sto in sto trboveljskih src. t— Občni zbor društva »Mlart«. Akademsko izobraževalno društvo »Mladi«, o katerem smo že opstovano poročali, da prav vneto deluje na trboveljskem prosvetnem polju bo danes ob 16 pri Volker-ju polagalo račur. o uspehih enoletnega delovanja. Na dnevnem redu so poročila odbornikov o sianjj društva, volitev novega odbora in dogovor o delovnem progi umu za leto 1938-39. člani prijatelji tn pod po rn ki so vljudno vabljeni k čim Številne jš; udeležbi. Iz Hrastnika !i— Vodstvo Zeil i n jene t »«mire stekla je kupilo od industrijca Te^l'òa v*» ' Mive»ilar rülekliarne v Siskn S tem ie ofwat steklarne v Sisku in>t;ivlje.n Inventai !>o kupec razme-5til pO svojih 'voniirah v Hrastniku j»ri Sv. Križu v Stjiž in l'araÒMit» («a na,-tane vprašan ie. kam I «e «lo iv«eri>OMelno delavstvo. Pritakuip m:, .la jih \n< «>rcir1o v delo pod-je*ie. ki '> kuni,'o invemfw. Kakor Im» räume* ilo imvrulnr |K) fivojill HlnAteftialt, «mj bi UMià k «MttkiiMj«. h— e&sHska teta bo fmeìs v nndcKo 18. junija g«Làa.ìskJ pnwasik. Ta dan l>o »«unirei raiVMÌa in tui^osioviia svoi ìb ;>< a, b— Sniriiü Na velikonočno m-delio »e izifižhaiiia na Golniku tiiaci* llel«niw ì>c veliko èteviio hrsMiiiäieca pre»»»v»fer:va. Naj t; bo lahka doiikača gru.La, Sukalska druiud p» uaše iskieiio wàaljel b— Z»«eo. kino Sukol So pffr.fvaja* dane» tiiiu >Ot«»k "jkUc V glavni su Pia in PaUuhoü. Iz Ptuja I— TIrali... društT» » PodilnciT» prtrwSl d .m es i«a belo iMxitói.o r.a vriu Koreiyakuv© Coet:Ine '«jo igro »Ouajt, ki jo je e>(u>aL l'eUivàiiL V primeru slabega vrtjju^^ia lit» i«ra prv>o naslednjo ncdeijo. |— Zvutai kin« Ptuj. V sred« in óet.rtck obakrat ob 20 »N«v na Donavi«. Kot ti*la-tek « b<> uro>va Že na p. e»t večer so bile šleviujie priffxp>»idne pO vsej dežoiL, ViL-yka luiudhoa je imoia p>okjv prost cbsn. V Skočidolu je un»rä v lepi «tarpisi i 81 Pertej l'icliier. (si. Tudeff. V KoNLanji^i |tna Marija šinuk. pd. l smrti. Teaka nesreča ie zaitcla Pežrt!j«'v« iiiužinO iz Kaizaz uri HiiiArvsu. Mladi Ja- nez Kraimer ie ded j &«sa t «»lehal m je koneuu odločil, da poišče inxnoèi pri ^travniku » Vrbi Od tistega dne («a se ni več vrnil domov Sedaj «o n.-išli njt-govo truplo v Vrbskeni jezeru. Najini je v duševni /nie-d on ne'ii 7 al vred hI v volo in utonil. I» I j« zelo delaven in priden fai«l in je kljub «-voji mladosti že veliko žrtvoval za vvoj n»lni dotiti. Zato vsa <«kulica iskreno st>jut>lvuje s prizadeto družino. Potovanje v inozemstvo bo v bodoče mogo-če «mio na fwllagi p<«sebnega dovxnljen f*. (»olit.ičnc otil.usti. Vizimi za po'ovanj« v Ju. goilavijn je potrel.«*n tudi v 1 «o.loče. Sloven--ki naduč^tftli Vitemn.k je zo;»et na svolo li. Prestavljen j iz. Giot»ac;ii« f Tigjče severno Vrbskeca jezera. Preiskava pn*ti M<»|.»»rjovi dnizl»i v Celovcu ie ustavljena. Vrnieni so bili ùudi val zaplenjeni zt,piski im knjige. Pokrajinski vodja lliiii-Jiel Je oilobril Vrbi ob jezeru 100.000 ukutL za z^radiiev sk« sole. SOKOL LjabTjansVemu Solcol-tv«. Vsa lhiMJansltn sokoHka društva in društvo z .ležice [wjnovno opozarjamo, da l>o ib<»r 7J> odhod nei R tkeJc d an en torno »h 12. na letnem telovadi**« L i« U jamskega Sokola, odkoder I «o sku^n odhod na postajo Kdor se ne udek&i zlxrra oa teloradišču. ne !» mnvet rs i»pit.i v izredni vlak, ki odide ob IH «IT» iz Ljubljane. Društvene >i,pr.ive nai skrbijo, da bo.lo vsi udeleženci pravočasno na zbirališču in d.i si vozne IWke preskrb'io že dorx»ldne pri put-niku aJi p» na glavni f«wtaji. P»xrsiiiiKi tmti v tem potf'edii točnosti in d i.su't »i ime Poklo-nit«»v «e izvrši na Rakeku oh »»»kein Clovek naj nikar nikoli ne govori o smrti. Beseda je lažja od dejanja!« »Kaj menite, če bi vas izpustil samo proti odkupnini? Vidite vrata ondukajle v kotu? Tam zadaj je prijazna majhna čumnata z dobro zamreženim oknom. Marsikdo je že v nji potrpežljivo čakal, da so pogajanja zastran odkupnine dozorela. Ali ne bi hoteli tudi vi odriniti skromne vsotice za svojo prostost? Saj veste, da niste Guera Per-rigo, siromašno ničd, ampak senorita Juana Castanares, bogata dedična! Bi morda porabili to ugodno priliko in podpisali neke listine? Bi dali sleherni oral zemlje, ki ga imate ali ga boste kdaj imeli, da vas puste Biondino in njegovi veseli bratje pri miru?« Vsa zasopla od razburjenja je pritrdila Samo , brž naj ji dado tiste papirje in naj jo puste odtod! | »Poprej ima besedo duhovnik,« Je rekel Rondino. 2e je bfla strastno planila pokonci, a zdaj ae Je spet obupana sedla nazaj v svoj kot »Zato imam vzroke, ki jih takoj zveste,« Je Biondino hladno nadaljeval. »Če podpišete odstopno listino kot Juana Castanares in mi s tem naklonite bogato darilo, bi kasneje utegnil kdo kaj namigniti o nasilju in izsiljevanju, in sodišče bi imelo izgovor, da bi proglasilo najino poslovno zadevico za ničevo. Ako se pa Juana Castanares iz svoje proste volje omoži, kakor bo potrdil tudi naš vrli padre, in potem samoumevno prepiše svoj imetek na moževo ime, češ, naj ga upravlja v njeno korist, tedaj ima stvar povsem drugačno lice — meni je to vsaj veliko ljubše. Razumete?« »Vem, da bi me brez pomisleka nalagàli!« »Z veseljem, če bi bilo treba ali, da se tako izrazim, priporočljivo.« je rade volje priznal. »Ker pa za to ni razloga, vam lahko mirno povem resnico. Ali je bilo laž, da vzame moj vrli Zambo nož v roko, če mu trenem z očesom? In zdaj pazite.« Mahoma je postal strahovito resen. »Skrajni čas je, da poberem šila in kopi-ta. Ze nekaj let sem vedel, da pride dan ko bo za Viktorja Blondina najpametneje, da vzame podplate pod pazduho in steče, kar mu dado noge. Zaradi nečesa, kar se je zgodilo v Bluesmokeških hribih, mi ne bo za petami samo vaš vrli prijatelj Hawk, ampak še sto in sto drugih. Nu, nàred sem. da stečem, čeprav na konec sveta. Zato pa še tem manj utegnem tratiti čas s prismojenim dekletom.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Dtn 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro a!i dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo «iužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienlfrve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje na3iovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—». Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za. šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17.-—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Din S«' v mamica fi Vse pristojbine za male eglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposl^ti v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tlčoča se nssSf2i oglasov, ie naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Eia. davek 3 D lil m šllro ali dajanje BA:>iova 5 Din. Najrcauj-tl znesek 17 Din. Danes vsi M veteio zaoavo v go CU.no k »Panju« Vegova Bi. 10. Toči oe izbo mi doienj ■ki cviček ln lina sla Jer.ska vina. Ob vsakem ča?u razna tai j ia in mrzla ječiia, danes in vsak večer igranje klavirja, petje, biljard, balinišče itd. Zato val in vse k »Psiuju««. Na svidenje! 10310-18 Pri Kramarju M Dolenjski cesti )c danes Dexa; za vas. Koncert, vina, ku-.injske dobrote. 10346-18 Danes vsi v Stožice && žegnauje. Vabi go-»SL.ua >CJrbančeš.<. 10332-18 V sä k Lasanu v Šiško gì ette a*jraj«. ker Je tam gotovo ples. izbrana vina ln jedače dovolj Lasan Ivan. 10502 18 Tudi pri Plankarju Ba Dolenjski cest! 35 boste pestreženi 2 ocvrtimi pijka-m in kozličem ter dobro kapljico. Vedno n.-t razpolago lepi baln pr-j-:tori. Pridite in se prepričate — Se priporoča gostilničar Jojip Orr; ah en. 10475-18 V „JUTRU"! tNSERIRAJ Beseda 1 Hin. davek 3 Din za Slfro al! dajanje aasiova S Din Najmanj ši znesek 17 Din Mizarski delovodja popolnoma samostojen. — dobi službo. Z znaoiem «tolarskih dei linaio prednost. Ponudbe z nfsvedbo plače, dosedanje službe poslati na ogl. odd. lutra pod lifro »Stalno delo«. 100/54-1 Strokovno izvežba-nega sifonerja z mojstrskim izpitom, iščem kot poslovotìjo za na deželo. Pismene ponudbe 'e poslati najkasneje do 1. majà t. 1. na ogl. odd Jutra pod »Stalno ic dobro mesto«. 10039-1 Frizerka dobra moč, spretna ondati ranja, dobi stalni namešče-nje. Piača 700 Din. Službo oestopi takoi. Antoa Mast-nak, frizer. Straž šče 22. 10008-1 Frizerko dobro, «preirnem takoj za stalno. — Erznožnik Pavle, Škofja Loka. 10122-1 Pisarniškega vodjo prvovrstno moč. dober organizator b vačletno prakso, dobro lzvežban v reklami in vpeljavi markenartikla z znanjem nemščine tn dru gib jezikov dobi službo Ponudbe na ogi. odd Ju tra pod «Organizator». 10159-1 Mladega črkoslikarja dobrega risana takoj sprejmem. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 10229-1 Natakarico ml »»Jo, simpatično m tri i ?entno dekle, tudi začetnico, takoj sprejmem v buffet Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 10015-1 Dekle solidno, ki je vajena vseh hišnih del dobi staino slu žbo. Restavracija Oset, — Domžale. 10392-1 Natakarico simpatično potrebuieme za takoj, ali 1. m.ija. Gostilna Martine, Zg. š;ška. Ljubi-ja na. 10414-1 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE In spet se zgodi nesreča. Od kapitano-vega silnega brcanja se zastavni dreg zdajci prelomi na dvoje. Tako kapitan kakor Džimi padeta dol in izgineta v šumečih valovih. Kmalu splavata na površje, in s palube jima vržejo rešilni pas. Kapitan ga njame, in ker je prav za prav dober človek, reši tudi opico. Da, zaradi te skupne nevarnosti odpusti Džimiju vse njegove grehel Mesarski pomočnik izurjen v izdelam vseh me s oih izdelkov samestojno, — dobi mesto Poštenost predpogoj. Franc Ocvirk, mesar in prekaievalec, Povšetova ulica 38, Ljubljana. 10024-1 Iščemo Doppler ja, Absatzglaaser ja, Presser J a. Snitfresser ja, überholerja, modelir-ja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zrna žen* 10478-1 Sobarico izvežbano. dobro ln pošteno, ki Je poleg tega izprašana krojačlca (šivilja) Iščem. Kukuljevič. vidovec poleg Va-raždlna. 9572-1 Praktikanta za pisarno in skladišče z začetno plačo po dogovoru sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10388-1 Kontoristiiejo mlado, spretno za nem ščino in srbohrv. za Za gre d sprejmem. Lastno ročno pisane ponudbe z zahtevki piače na ogl. odd Jutra pod >Koai,o nstinja.« 10187-1 Prodajalko | samostojno. do aro izvežbano v papirnati stroki prikupljlvo ln prijazno, zmožno nemščine sprej mem takoj ali do 1. ju nija. Zlata Brešnik. Ma ri bor. 10236-1 Trgovsko pomočnico sprejmem. Ponudbe na podruž. Jutra V Celju pod »Pridna«. 10238-1 Krojaškega pomočnika za velike komade sprejme takoj Joško Gaber-fcefc, Griže pri Celju. 10240 1 Mehanik - šofer trezen, s lastno obrtjo dobi mesto, event, oddam lokal. — Naslov v vseb posloval. Jutra. 10175-1 Krojaškega pomočnika vestnega tn pridnega takoj sprejmem. Colartč Jože, krojač. Krško. 10163-1 Prodajalko za pekarno sprejmem, samostojne, kavcije ono žne imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 3000«. 10258 1 2 krojaška pomočnika spretaa za veliko deio, takoj sprejmem 7 stalno službo. Brunskole Matija, Semü. 10271-1 Krojaču in damski šiviiji izrecno prvovrstnim aio iem nudim v zdraviliškem kraju sigurno ek »isterico o-i maja do oli Dobra.. Dopise na ogl. -dd. Jutra pod »Strokovnjaka* iOiol-l Vzgojiteljico aii učiteljico s perfektnim znanjem nemščine Iščem k iüiet nemu fantteu. Ponudoe ca ogi. odd. Jutra pod »Graščina pri Celju* 10158-1 Pisarniška moč dobro vpeljana v reklami z večletno prakso in znanjem nemščine dobi službo. Ponudbe na ogi odd. Jutra ps>d »Reklama«. 1016Š-1 Mizarskega pomočnika za vsa mizarska dela, takoj sprejme Solar Jože, mizarstvo, Podnart. 10334-1 Gospo po možnosti upokojenko iščem za gospodinjstvo h gospodu z majhnim otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Starejša gospodi nja«. 10195-1 Štiri muzikante za čas Ljubljanskega ve lesejma sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobri muzikant.ie«. V ponudbi je navesti sestav sodbe. 10312—1 Vrtnarja iščem za graščino na Gorenjskem. Hrana in stanovanje v hiši, plačilo po dogovoru. Ponudbe z navedbo prejšniih služb in zahtevkov na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten vrtnar«. 10376-1 Krojaškega pomočnika za malo delo tudi k cm fekcijo sprejmem takoj. Gogada, Jesenice. 10280-1 Uradnika er. tudi začetnika s trgovsko šolo. značaj nega in vestnega za opravlja nje lažjih pisarniških po slov. predvsem ekspediei je sprejme lndustr podjetje v bližini Celja. Po nudbe z navedbo zahtev ln sliko je dostaviti ogl. odd. Jutra pod »Natančen« 10283 1 Krojaškega pomočnika in poraofnico za hlače rabi bonša konfekcija. Dobrim, poštenim delavcem stalno nameščenje. Ostalo po dogovoru. K rajne-, Medvešček 100, Zagreb. 10447-1 Zobotehniški praktikant dobi zaposlitev. Ponudbe na ogl odd. Jutra pòd šifro »Ljubljana 202«. 10441-1 Služkinjo polteno, pridno, vaieno kuhe in vseh hišnih del sprejmem. PonudHc na ogl odd. Jutra pod »Boljša družina«. 10516-1 Fanta 2a gospodarska dela ilčem za takoj. VprrSati Fodmil-ščakova 11, Bežigrad. 10522-1 Za obiskovanje strank Iščemo izobraženo o6e bo. Obširne ponudbe na Person?. Ljubljana, pošt ni predal 307. 10457 1 Službo dobi takoj prvovrsten, popolnoma u- mostojen sedlarski, jermciut ski in torbarski pomočnik. Nastop takoj. Ponudbe pod »Samostojen« na ogl. odd. Jutra. 10431-1 Mesarskega pomočnika sprejmem. Josip Golpe. — Florjanska 1. »435-1 Inkasantko ter za pomoč v pisarni s šolsko predlzofc-razbo sprejmem Naslov v vseh posi. Jutra. 10407-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 3 Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din, najmanjii znesek U Din. Gospodična • prakso, ieli mesu k zobozdravniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna 222«. 10082-2 Pisarniško začetnico sprejmem takoj. Horvat. Poljanska c. 69. 10410-1 Kuharico stera nad 50 let. vajena šivanja in raznih hišnih del sprejmem k starejšemu gospodu. Ponudbe z obširnim opisom na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra gospodinja« 10293—1 Dobro kuharico mlajšo, bolišo iščem za malo boljšo ohitelj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra plača«. 10339-1 Centralna kurjava kotel Lollar Buderus za na premog 9 in pol m2 pl_o-sl've prodam. Ponudbe ogl. odd Jutra pod »Redka n ugodna prilika« 10S57-1 Krojaškega pomočnika za stalno delo ii!čem. Alojzij Rovtar, Bukovica nad škof j o Loko*. 10353-1 Prodajalko dobro izvežbano mlaj&o nove galanterijske stroke, prikupijivo tn poni žmo. poéteno, možno sr bohrvaščlne in nemščine sprejmem s 15. majem za sezljsko trgovino v večjem zdravilišču. Zlata Brešnik. Maribor. 10235-1 Natakarica kl zna šivati pridna in poštena dobi službo na deželi. Plača od litra. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Nastop takoj s prvim« 10282 1 Mizar na deželi kl se noče doma naučiti Izdelave električnih, te mlčnih hladilnih omar, glasbenih instrumentov, umestnih tal, krivljenja le sa itd. naj piše na podr. Jutra Jesenice poč »Zanimanje» 10281-1 Uradnico zmožno knjigovodstva, slov. stenografie., korespondence in vseh pisarniških del išče podjetje pn Liubliani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«. 10425-1 Pošteno postrežnico za 2—3 kratno tedensko — iščem. NasLov v vseh poslovalnicah Jutra. 10423-1 Prodajalko s parletao prakso brez Bvojcev, ki bi rada ostala dalj časa pri hiši sprejme trgovina z me Sanlm blagom v trgu na Dolenjskem. Ponudbe pod »Poštena ln dobra prodajalka« na ogl. odd. »Jutra«. 1027»—1 Natakarico srednjih let, izvežbano, z znanjem nemščine '.«če za stalno gostilna Hrovat. Žalec. 10498 1 Stalno delo na domu Dame in gospodje z lepo pisavo tudi na deželi, ki bi bili volini adresirati kuverte za biroje, ki prodajajo srečke, zamorejo zaslužiti tedensko din 250 do 300. Adresar prodajr.lne srečk z vzorci in navodili samo proti vposlatvi din 23 v gotovini (nobenih znamki. Pošljite zaupniku Klemens Be-reny,i vpok. bančni Prokurist, Subctica III. Daničiče-v3 ulica 3. Samo za takojšnje povpraševanje lahko garantiram in jih zadovoljim. Onim, ki so se oglasili zaradi dostavitve loterijskih srsčk, dobe v kratkem odgovor. 10206-1 Šivilj a za obleke in perilo sprejme delo na dom Naslov v vseh posloval. Jutra. 10474-1 2 krojaška pomočnika za veliko in malo delo sprej mem takoj. Krojač, Celje, Gosposka 27. 10494-1 Natakarico kavcije zmožna za prevzem planinske koče na Pohorju sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju po*J »Tourist«. 10488-1 Šoferja k tovornem avtomobilu na plinski pogon sprejmemo takoi Službo dobi le oni, ki se izkaže s «pričevali o zmožnosti. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod ši^ fro »Zmožen«. 10491 -f Samostojno kuharico za boljšo gostilno na deželi iščem. Nastop takoj. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. uHa>i Gospa na é»-poldne. Ribi» al. fc. 4 — Din 450. 1M2M Opreme za kopal- nicc-stranišča ploJfice za oblaganje, v ao-prekosljiv; kvaliteti in dr», go železnino, najceneje pri jov Zala, železnina, Ljubljana, Tyrseva 9, poleg »Ft-govca«. lU330-é Otroški voziček lep, globok, poceni napr»* daj. i'yrfeva 181, Smuč. 10396-4 Radi pomanjkanja prostora oaprcxlaj po ogodnl coni dve krasni dobra :>hi5mjeiii »Sitigiinitt». ri« Biedermayer ln sko ro nov pisalni seroj Undenvood. Naslov v po slov. Jutra 10CW7-4 Čevljarsko orodje kompletno prodam afl dam v najem. Kerwii- kova 3. 100j6-4 Otročji kino prodam, isteg& UkH a» menjam za grumofa^ foto ali daljnogled. —« Ižanska 53, Piruat. 1013«-« Trgovinske gteiaž« kompletne specer.Jitfc», rrranufakturne. ckon^ nove ugodno prodam. Resnlk. Buče, Kozje. 1018&* Naprodaj trgortaska oprava.___w za alouT, stroj n. tel-vesenje, stojala b» izložbe itd. Naslov v poslov. Jutra» 10171-4 Jedilno mizo novo, ofcrcgio, z» 1jM>+ niti. popolnoma vložen» krasni motivi, ediai ia-^od in eden najlepših v Jugoslaviji. Slike na raa polago. Koračia, Celje. 101624 Peki in konditorjl pozor! mHn sa mie^J« drobtln, na roko ali pogon, železno rešetko (Streieh-gitter), modele za va-feijne (šampanjke) la različno drugo proda — Kirbiš, Celje. 10201-4 Športni voziček bel. dobro ohranjen naprodaj. Beethovnova 14-m., vrata 29. Ogled med 12 ln 15 uro. __102094 Otroški voziček globok, prodam GledaJV -tfa ul. 16, hišnik. 10507-4 Gnojniéne črpalke razpršilce Travniške brane — pluge — okopalnike — osipalnik« — sej alni ce L t. d. Vam nudimo po izrednih cenah A. KREMŽAR strojno podjetje §t. Vid ^XJ« Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe! Zofo » 4 naslon j a.-, ^elo ugo «Ino proda Maigaj Gra ciiače 11 X. 10333 fc Zaradi ofustitve obrti prodam .stavbni les in orodje in oddam v na Jem àupo za les m shrambe za orodie dve Jami zidani za apno k: -se gasi s studenca Jer nej H'.ebä. Hradeckega cesta 54 10331 6 r lin lo dcm ! imaro, 1 poste 1 nočno omarico, 1 miri 2 stola Lakirano — hlefbcki Cour, Miklo-L-va 54-III. 10428-6 Kolesa najboljših znamk, nora in rabliena, zarei poceni dobite samo pri »Promet« na-spioti križansse cerkve. 10444-11 Kolesa ìaitoveiii modfli » »eliki /l-eri od O d ->10 dalie Na ait.K iniarm tnd. oti-ifc(ilr»a Nov, trgovina 1 lubliana. fyiir-va c Vs lasptoti Giispofiaisk« /ve/e I > u Mreže SÄ itv po«tel-e ' Andloscu ?.. ). Ko:iH!:skt. ■ -eneie loga pohi i ul I 10?48-6 Kmečko mizo ir. :r; .-.tole prodam Poiz.e np pri hišnilru Križevniška ul. 6 10289—6 Inventar ®>. špecerijsko vgovlno počen" prodatn. B>-apk Tacen 93 10497 6 VELIKA IZBIRA in solidne cene pri Kuhinjsko opravo sepo kredenco tride'no. po st-'io. ormro n predal! po Eiizki ceni prodam. Cankar jevo nabreiie 23-'Il. 10112-6 F-sed^ i r>'n da^ek » Dir z» tKro aU datanje nas/owa 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din Parni kotel kupim rabliec 8 do IC c» SP ter 4 do ( atiiiusrei pri tiska Priložiti prepis certi (Tikata — Ponu''0t na ogl «nid Jutra pod »Kotel« l«svr Srebrn ribji pribor »a Vi oseb Kupim. r"o Budbe na og.. odd Ju tra ood sRiba« 10192 7 Kupujemo stare avtomobile frutu «uno Koiösa nj pe resči Pfjuudbe na oglas ;dd Jursa pod »Za vo «ove*. 10221 7 Dvojna vrata dobro onranjena ^a go stiino z dvema zapora sna dolgi do 2.50 m ln ena glavna vezna vrata ena ne kupim Ponudbe aa ogi. odd. Jutra pod ♦Vrata« 10245 7 Inventar za trgovino dobro ohranjen kupim Jane. Rs jhenburg 33 10176 16 Dva rezervarja po 500 1, za hišni vodovod kup.m Ponudbe z navedbo Cene na >gl. odd lutra ptid »Rezervar«. 10411-7 Elektro-motor 22D voltov, l/io HP z viso (t-rr. številom obratov. kupim poceni Ivan Frank, frizer salon. Trnovo—Kolezi-ji 104 Jó-7 F TEŠEVA 51, < A V ARN A MAJCEN Mali avto dvo sedežen, dobro ohranen Icupim. samo od r.iNeea, 6. H BSA 350 ccm v dobrem stamu z elektr. : razsvetliavo ugodno napro- i daj. Po'ianska cest3 16. 10393-10 ^ -- i Opel Kadett Ca brio limuzina skoro nov naprodaj po zelo ugodni ceni. Ponudbe ca ogl odd. Jutra pod s>Opei< 10021-10 Motorno kolo DKW 3 KS modei 1933 prodani ali zamen j t m 63. Sachs motor do 125 ccm. Ponudbe pod ši fro »Ormož» na ogl. od Jutra. 10173 10 Motorno kolo Harley Davidson ss pri-j tolico popolnoma reno ; ".rano predam. Naslov j i v vseh posi. Jutra 10157 10 Motorno kolo BSA s prikolico skoro novi obrodi v breshib aem stanju naprodaj za ! 5.000 din F, H Tschin i kel, Kočevje 2-)0. 10167 10 Motor j BSA 3.50 ilf prodam u-1 :odno zaradi odpotova-i ri'a Droienik. Tyrševa c ! 51 10330 10 i — Mim «SlWhfaLwHRjBj Bercia 1 Oin ria "ei 3 Din za šifro all datanie ca.-; ovs 5 D'n Najmanj ir znesek 17 Din Brehms Tierloben najnovejša izdaja. 13 Isnjlg popolnoma nova r. a ur od a j Ponudbe pod >2r"0r'.s aa ogl. odd. Ju tra. 10327 8 * sikuvrMno /t*f< Rupujp r>r najvišjih ceniti C KRN K — j uve lir Liuhnana CVoifova m rie^eda 1 D.n dave'z ? Dm za šitro all daianje na.-ii"v9 5 Din Na'manj znesok 17 Din Frak ?clo dobro ohranjen ugodno moroda' Nas! 7 vseh poslov Jutra. 10123-13 Beseda 1 Din daves 3 Din za šitro ali dajanje na^>^'va 5 Dm NajrannJ S, sneseK 17 Din Kromatično harmoniko 96 base; - u^o.o •-»: njeno prodam. Polzve se pri HersmansKy. ra saža 10207 26 Kromatično harmoniko troglasno 80 — 120 ba rov k.up:m Ponudbe s ceno poslati na Sevfek pek. Loée Polj Jane 11)273 26 Motorno kolo s prikolico v breambnem stanju ceneno prodam zaradi nakupa avtomo bila Ambrožev trg 7. dvorišče. Ljubljana 10317 10 BSA 100 OHV 1934 s prikolico, Srerbibno in kompletno, malo voženo. prodam. Naslov v vseh pos'.ovaln cah „»jutra«. 10366-10 Morris-avto udobni, s 4 vrati, skoraj no-. ue<">dne nsprodai Po-lasnila òs'C Avtogaraža Bohinc. Liubliana, Tv-?-'- '? 10340-10 Harley Davidson prvovrstno ohramen, 3^0 ccm. prodam. Vlad mir Peč-nik t..ubijana, Dalmatinova ul. 10. 1037^-10 Avtomobil limuzdna snimse Oak iand v brezhibnem sta nju na prodaj zr. Din 19.000 Oileda se ?a lah ko v Ljubljani, kobler •eva ul. 3. 10296—10 PKW 350 najnoverSi. maio vožen prodam. Zaje, KarloVška c. 2-II 10433-10 Motorno kolo DKW 210 sport tipa 1938 malo vožen. ugodno naprodai. Dolinšek, Kamnik. 1042710 I Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse , dobro ohraniene vseh lako-i "8 5 Din Najmanj š. ^rie^ok 17 Din Cvetlični med doma"; nudi n^.ic>?neje J. Menart Domžale 204 33 u; Beseda 1 Din daveK i Din za suro aH dajanj» nasiova 5 Din Naj mani à< ^.nespk 17 Hin Nova kolesa prvovistna in šivalne stroie razprodata .z kunkurzntr ma st pu na n ž ih razprodainih cenah. Ugoauost, Krani. S734-J i luksus avto 'narakt Ford, dobro ohramen po zelo Ugo ! dn. ceni Aloiz Grebene, nakup in prodaia vreč TyrJeva 36. 10469-10 Avto DKW ali katere druge znamke — majhne porabe kupim na obroke Ponudbe na oglas o>!d Jutra eod »S gurno plačilo«. 10108-10 Fiat 514 šfirisedefna limuz na 7 malo porabo bencina » naibolj-šem staniu. zeli. ugodno na-piodai tnfor.iacije saraža hotela Union. 10484-10 Prodam dobro ohran en motor 210 rem. 7nimve Elicli v do brem stan u Na ogled pri Ivanu Pepelu, mehamkariu. Žalec 10492 10 »Balila« Fiat 4sedežen takoi prodam. — Ogled garaža. Skalar Rim tka cesta. 10525-10 Beseda 1 Din davek 3 Din za iltro ali dajanje os > n >ia • -.n. &t znesek 17 Din. Brusni les (Schleliholz) kupim. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Smreka« 9817-15 Pohištvo tseseda 1 Din davek Din za Sltro ali dajanje naslov» 5 Din Naj man , Si snesek 17 Din Vsakovrstno pohiStv« naiceneiJe. na rnodtrr.ei»». v priznano «olidm izdelavi dot>i uiti" « velik' zalnu rvtdm »OHKAVAi l.iubliana. t.eluvik« « Spreierul'o w r.aii t'il» n i. Pohiši vo uovo iti že rabljeno a. ,-a želite prodat} aii -sa no dati s shranit* -^prejmemo v posebni oc 1eiek v komisijsfc. pn lajc po ieio ugodmr, pogojih liupcev je * iem ,-»ddeiku vedno d;> voij ia dobro ohranien< johiàtvo Vso rekiamt jresKrbim- sami 6po -očlte tians na dopisnic, ili ik>tno Prevoz pan, -:tva v nas Komisijsk >dae es presKrbimo sa ni Ivan Mathian Ljub ijana. Tyrseva cesta li 78 i Ugo'na prilika! P-oaam novo moderno orehovo in Sperano spai nico in dve kuhinjski opravi. Petaci Franjo. — mizarstvo Sp. Stranje pri Kamniku. 10251 15 Spalnico belo piestano, vezano, ledenico, razne zaboje radi selitve ugodno prodam Naslov v vseh poslovanlnicah »jutra«. 10368-12 Moderne spalnice in kuhime ter druiro pobi ?vo po nizkih cenah priporoča mizarstvo Velkavrh. -Krakovska ul 7 pri Emon-ski cesti 13 (Krakovo Trno vo). 10342-12 Spalnice dnevne «obe, ledilnice kubi-nie ima na zalogj Senk Franc, mizarstvo Trata. Št Vid. trjmvai, mitnica. 10348-12 j Pohištvo moderno, «paimce. kuhini- i ske oprave in drugo pohi- i štvo po nrzki ceni prodaia i KurniK jože, mizarstvo, Zg ] Šiška 1! pod hribom Spre leniamo naročila. 10634 12 Pohištvo moderno n solidno • spalnice din Ilio.—, kuhime din 610,— pn novi tvrdki Rad nja pob.štva, Linhartova 3. 1036-12 Vsakovrstno pohištvo moderno Od najfinejšega do naj iene 1 šega Spalnice že od 1 600 — kuhinje .... .800.— madraci .....190 — vložki . . . 90.— D-ibite samo f veliki za logi pohištva »SAVA. Mizarstvo Rožna doiin-j c. 4 št 18 Treovina po hinva. Nebotičnik Ga leva. 10416-12 Več sobnega pohištva starega dobro ohran-rneea, prodam Flor-snčč. Celovška c. 61, dvoiišče 10521-12 beseda 1 D1n. davek 3 Din za Slfro aM dajanje naslova 5 Din Nai manj ^ znesek 17 Din Sovost za dame.'!' zvršuiem trajne ondu acijo na nainiivetseir n najlažjem aparatu s» 1anlostl posebne pri poročljiv za občutljive tame Frizerski «aion-jRakar« Prešernova ul < nasproti slaščirarn«-?Cr>šaK vežnl vh. <1 140 M Milustiva! v iS krzneni plašč Vam ie/ i'iet|e shran in > ,l>enem i? itreona popiavil? ■d polovično ceno plagl. odd Jutra i (H/i 3 30 Kdor želi zidati za vsa pojasnila obrni te se Kolodvorska 18 k stavben'ku 2nlderSiö s tem prihranite lepe pro cente. 101S0 30 NAGRADNI NATEČAJ Ime naše tvrdke, ki se seda] glasi „Manufaktura, komanditna dmžbau, je vzrok raznim neljubim pomotam nam na škodo. Odločili smo se radi tega, tvrdki dati NOVO, LAHKO ZAPOMLJIVO IME. Pri izbiri tega. pa si želimo sodelovanja Širokih krogov občinstva, ter smo razpisali za 3 NAJBOLJŠA IMENA sledeče nagrade: 1. 3.20 m prvovrstnega češkega štofa s podlogo, za kompletno moško obleko. 1. 2.75 m modernega volnenega blaga za damsko obleko. 3. 1 kom. 23 m finega šifona (šir. 80 cm). Kakšno inora biti ime ? Predvsem kratko! Povedati mora po mogočnosti kak smisel ▼ zvezi z naéo stroko ali pa z ozirom na izredno nizke cene našega dobrega, kvalitetnega blaga. Izključena seveda tudi niso druga dobra imena. Vabimo torej vsakogar, ki ima kako dobro idejo, da nam isto ustmeno ali pismeno sporoči najkasneje do 29. t. m. Imena nagrajencev bomo potem objavili v eni izmed naslednjih številk »Jutra«. FAKTURA KOMANDITNA DRUŽBA LJUBLJANA - MESTNI TRG 17. Čevljarji! »Singe:« šivalni sUt'i (Hach Maschine I »kure nov, poce ni prodam. GuSflna Martine, Zg. Šiška, Liubbana 1034-29 Računska stroja mamke »Continental, ln Brunswig« popomoma ohramena poceni napro daj Informarle I Brl-celj Slomškova 19 10297 29 Več šivalnih strojev skorai popolnoma novih. Singer in drugih, ki rudi štepaio po zares nizkih ce nah naprodai pri »P-nmet« naiproti križanske cerkve. 10141 29 Šivalni stroj Gritznei čisto nov 910 din. laxov pogrezljiv 131C d>n. vne kniigovodske revi 'ile Sestava in aprobacna blanc. Preskrhc kreditov Nasveti glede hranilnik vlog in pus rame istih. Vsi posii kmečke zaščite Edina Koncesionirana komercialna pisarna. LOJZE ZAJC Ltub'':ina. Oledališka 7. TEI E FON 48 16. Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in p.ača najbolje hranilne knjižice bank ln hranilnic v-redostne papirje: 3"» obveznice. bone. sreike. delnice itd. valute vseh držr.v. Prodaja srečk državne razredne loterije 174-16 Vloge na knjižice in tekoče račune obrestuieio naiugodneiše posojila daieio proti zadostnemu kritiu vrednostne papirje kupu ejo, prodaiaio, lom-bardiraio n posoiaja: Hranilnica dravske banovine Liubliana — Mar.bor — Celie — Kočevie 203-16 Posojila daie in hrtnilne vloge sprejema Splošno kreditno dru-itvo Liubliana. Aleksandrova 5. 10402-16 Za otvoritev roSne ckainice iš.ein dru iabnika. Izdnlek moder j •.10 b.ago domače volne Ponudbe na podruž. Ju tra v Maribor pod šiiro •>50.000« 10234-16 Z gotovino 500.000 din pristopim S dobremu sdravemu podjetju. Sem trgovec, uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zdra/vo< 10277-16 Državni uradnik šeste skupine išče poso jI v znesku din 15 000. Odgovor na ogl. odd. Jutra pod »PomoJ«. 10270—16 Posojila se da na večletno amortiza-ciio držav samouprav urad-n:kom z 10 leti službe m upoko enrem isto hipotekar kred'te Za p'smen odgovor prilog 6 din znamke Infor macije daie pisarna Sever. Gospojvetika c. 14-1. ! iub Ijaoa, 10374-16 Družabnico mmufakturistko spreimem, glavni pogoj dobra moč. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Ve'iko poznania« 10413-16 Posojilo do 300.000 din v gotovim m kni'Zicah Kmečke iščem. Pimidbe na ogl. odd. lutra pod »Sigurnost 300 000« 10434-16 Hranilne knjižice za i i teil ih zavodov vred nostne papirje, delnice, kurjone dobropise 3°io obveznice kupujemo po najvišjih cenah Različna posojila Obi dovoliena pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA Oiedal. ul. 12. Tel. 33 10 1C372 16 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov v/novčevanje vlog pri de narnih aivodih Naložbe tapitala Poravnave — Uprav® nepremičnin. — Oivfr.p napovedi Infor -nacije Ureditve revizi )e bilance ln stalno ■controlo knjigovodstva -.n vse druge trgovske In gospodarske posle izvede konre3ionirana »Svetovalec« trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M Kovičič LJUBLJANA Cesta 29 oktobra 7 i preje Rimska cesta) 10324-16 Ljubljansko kmečko knjižico kupim Plačam dobro. Ponudbe pod »Knjižica, ca ogl. odd. Jutra 1050« 16 Prodam knjižico K met.sk<. posai.imet Liub-lanske d>n 40.o00 naibolj-š'-mu ponudniku. Pismene ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Zguba«. 10518-16 Hranilne knjižicc 3., obveznice, vrednost ne papirje kupuje in prodaja Trgovska ager.tura ®a banane posle Al Planin še k L i ubrana. Beethovnova 14. telefon 35 10. 10451 lo beseda 1 Din. davek 3 Din za Suro ali dajauje nasiova 5 Din Najmanj S, znesek 17 Dia Sodnik v pokoju ali odvetnik začetnik . an ko takoj prevzame do oro vpeljano puaez,eisK( j'.sarno pnoudoe na igl odd Jutra pod ši iro »Lepa ek£i»u-nca. 9650 17 Mesarijo cddam v LLdjeiü z vsem inventarjem ln gospodivr skim poslopjem. — Ana « eme, Trzin 6t. 95. 10242-il Kompletna kovačnica vpeljana tudi za loueia vo vertg se odda v na jem. P reze m po dogovoru. Naslov v vseh posi. Jutra. 10275 17 V najem oddamo: Trgovski loka» na Po ljanski cesti št. 1. Iz iožbeno okno, pasaža Ne botiinika. Vse podrobno sti: Uprava hiš Pokoj niaskega zavoda za na me.„:euce. LjuoIJaua, Ga jeva ul. 5-IL 10397 17 Natakarico prevzame na račun vi notoč. ali gostilno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vlnotoč? 10500 17 1 Din davek 3 Din za Sltro ali dajanje naslona 5 Din Najmanj ^ znesek 17 Din Lep lokal ralcoi oddam nmonska ce--t» 2. 10136 19 Buffet i centrumu beograda, oddamo spietni osebi takoj Brez odstopn-ne Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š:rro »Bife«. 10094 19 Mlekarno oddam na prometnem kra-iu. Naslov v Vieh poslovalnicah Jutra. 10399-19 2 večja prostora za delavnico ali skladišče oddam za 1. mai. Vprašati Vegova 8-1., dtsno. 10391-19 Dobroidočo trgovino z meS&nhn ola^om ali opremljen loka: v mesti: a!l na deželi v za men v najem. Ponudbe na orrl odd Jutra pod •>S!gureu promet 25« 10181-19 Mlekarno taksj prodam zaradi od ootovari 1». Naslov v po »lov. Jutra. »17719 Lep lokal aa Bledu, v centru leto vlv*a. na najbolj pro metr.em kraju takoj u ^odno odda A Wölfllng. Bled. 10272 19 Vinsko trgovino dobro idočo v tako promst-nem kraju tokoi oddam ali prodam Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Rudi selitve«. 10363-19 Lep lokal takoj oddam. Emonska cesta 2. 10136—19 Mesnico dobro vpeliano v Moatah, zaradi prezaposlenosti oddam Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra. 10443-19 Frizerski salon ln brivski na Bledu pro dam Naslov v vseh po slov. Jutra. 10450 19 Trgovino živil dobro vpeliano, zaradi od-potovanja prodam Naslov v vseh posloval. Jutra. 10433 19 Veliko rnanufak-turno trgovine tovrstne- idočo. ustanovljeno 1885. na naj pro uietnejèem kraju trgovskega središCa, zapadne ga velemesta Jugoslavije, ua prometnem križišču lokalnega ln mednarod nega prometa, z uvede no ln lukratlvno proiz vodn-o po6t. pregrinjal prodamo a vso zalogo (na debelo ln drobno) kurentnerra manutaktur nega. modnega krat kega in pleten eira bln ;a krasnimi prostori, por talnimj Izložbami ob an e m "z enonadstropno hišo za izdelavo post pre grlnial. skladišči, stano-van'em po najugodnejši ceni in ugodnim! poecll Nalsirurnejša eksistenca agilnim trgovcem. Res n'm interesentom daje Informacije: Poslovalni i sa Pavtekovlč, Zr.greb li Ica 144. 1030Ó—19 Špecerijsko kolonialno trgovino na zagrebški tržnici s stJtnim prometom, eo I lidniml odjemalci, pro i damo skupno z moder no ureditvijo in zalo »o kurentne^a blaga za 500OP Pos'ovalnlca Parlekovlft, ?.agreh ilim 144. 10301 -19 Mlekarno dobro vpeljana na pro metn! to**! oddsm Na slov v ogl. odd. »J'itrs«. 10291—19 Lep lokal za spe-eriio z inventarjem in stanovanje skupno ugnano oddam. Tvrücva cesta 124 Poizve se: Figar, Vo-Jnjakrrvs ul. 6 <0420-19 Manine cHarl'^p «■••vo, takoi od'am Tp*i: rrt 12. "M61 19 Lok^l za trgovino il: sl-čno s »ta- novari'eni oddam. Ponti 'be na >c! -"dd. fs>»ra pod *:f-o »Bežigrad«. 50123-19 Lokal za Vfk-inokoli obi r oddam ' takoi. Gtince — Trž-«V'. '1 10440-19 Trgovski lokal z inventarem na prometni trčki v Crliu. S!i7ii tovarn. t.koi oddam N'sl-vv: To- f.ebič, Sp. Hud r.-a 2fi. Celie 10493 19 Zaradi smrtn^sra slučaj? •spodim počen! 20 let ot- -♦rì'a'""! anellino V Ti^PTP bu Stonnr'TiÄ 1 ton H'n ? st"vnovan'em. Pönale ^rtpriari 'n-reb Pavla Hadlfa ul. 3ò 10449 19 Dva pa vil iona tmlon.oke tjlvovame za nottpnhniskl t ti '°sen«vi ~»if>SoiPni oddirno In-v ur?'''" VP lese Ima. 10454 19 Oddam trafiko na prometni i >iki na križišču Ponudbe i» ogl odd. I "tra pod »Dra eks:*ten Ca« 1 Din davek 3 Din za *ltro ali da iati ie nasiova ^ D1n NaimanJ r.ne«pk 17 Oln Lepo posestvo v Ribnici t. , nova žaga mlin <»npe olie ter ? trav n-ka in več vtavbenih parcel v liuhl'gni. modu t«« Ora žem. liubliana. Moste 10121 20 .Komer? pooblaščeni i»-ro pa-Kup ln prodajo ne premi om, Zagreb, PeirinJ ska 4 1 (pri Centru kinu). Poleg velikega števila trgovskih rentabilnih rodb'nskih ter drugih lilš nudi v prudujo tudi sledeče ugodne nakupe: . .. AliSTKOPNA HISA nova stavba, strog cen ter z 8x3 2x2. ter 4x1 stanovanji s pred.ioba.11i m popolnim sodoomm komXortom Vse opioàce no Kopalnice vgrajene, stopnišče epios^eno z marmorjem, lift, davka prosto, letna renta 191 tisoi din. prodajna cena 2,100 000 din. Prevzame se lehko večja ugod na hipoteka. Prodaja »Komers«. Petrlnjska 4. 4 NADSTROPNA HIŠA nova stavba, center 1 lo kai, 4x3. 2x2 in 6 garson stanovanj s popolnoma modernim komlortom. stopnišče oplošceno z inarinor.iem. ili t. davčne olajšave, letna renta 181 tiso; din: prodajna ce na 1 800 0C0. I'nxlaja »Ko oiers« Petrlnjska 4. 3 NADSTROPNA HIŠA moderna nova stavba z dvema velikima lokalo ma. stanovanja 3x2. 2xi s predsobami in popolno ma modernim komfor tom. Vse oplošceno, stop nišče oplošceno z niar morjem renta ugodna Prodajna oena EOO 000.— din. Stavba stoji ua za eiku doinle Ilice Pro daja Komers. Petrinjoka št. 4. 3 NADSTROPNA H1«A na dvorišču 4 nadsuopiu» na oglu. v centra mesta s 4 stanovanji po 2 so 01 ln H stanovanj po 1 sooo s predsobami, bo dc-ben prvovrotea kom fort, vse opiošceno. stop nl'i^a v marmorju, klet. drvarnica, prainica. ve iiko dvorišče, davsa pro ietna renta 150.000 tt»n. Ta 850.CM) dia: pie vzem ugodne hipoteke 300.000 din Proda »Ko ,-ners'. Petrmjska ui 4 ■> NADSTROPNA Hl«A na dvorišču 3 aadstrop na nova stavba, tik tr ga. tramvaja in šole. z 2 velikima iofcaloma ln pritiklinami ter z 2 sta novanjema po 2 sobi in ' 2 po eno sobo z vsem modernim popolnim — komfortom, letna renta 40.000 din za 380 000 din ali po pogodbi. (Potreb no 310.00;. d.n) i'rodaja Komers, Petrmjska 4. 2 NADSTROPNA HI^A na dvorišču 3 naostrop na hiša moderna, nova stavba pri novem se. mu z dvema velikima io kaioma na ulico s priti k.inami. 2 dvosobnima in 2 enosobnima stanovanjema s predsobo, ve Uko kot soba. popoln pr vovrsten komfort. klet, podstrešje ietna renta 70BOO din za 530.000 — din. Prevzem ugodne hi poteke 150.000 din Pro da ja >; Komers«. i'etrinj ska 4 2 NADSTROPNA {IT"A na dvorišču 3 nadstropna, solidno igrajen«, modema-, nova stavba z 8 stanovanji po eno sobo ter enim garson sta novan'em. popo'.nim kom fortom. Kiet, drvarnice, pralnica in stanovanje za hišnika. Letna renta 57 OCO din. Prodajna ce na 550.000 din ali po po godbi. Prodaja Komers. Petrlnjska 4. 1 NADSTROPNA HISA uova sta" "ca, poleg šole. trea lc tramvaja. » kra-1 snirn trisobnim stanova njem z vsem modernim kor.ifortom. klet in osta io. vrt. 370.000 din. Vsa gotovina ni potreb aa Proda a Komers. Pe-trin 'ska 4. MOD KRN A VILA nova stavba, solidna in luksusna. v b'I^lni tram vala lep ra^led 'n '-«-ga Luksuzno stanovanje 5 j ve'.lkih sob. predsobe po sebno 2 sobno stanova-I njs. p-ed«oba najmoder i neJSl komfort. pUn. to ; ola in mrzlB voda kras i ne terase s tuši. Obširen vrt Proda'na cena S7n 000 din. wjtrebno le 470 000 1!n Proda'a Ko-mprs pi>trlnftk.^ 4 STAVimčE ZA VILO nftprodit brez posredni ka u^c'dno. Cesta, vsi Dr'klUi**i ln avtobi.isno postala^i'^e. O" Mak bro< 23 (nasproti Partov*q?:a). P^tiilp v Oun^'i'^evl 16-11. te!e fon SS 80. 3805-20 8-stanovanjsko hi^o » vel'kim vrtom zs gostilno, prodam Mn'nv v vseh po slovalnicah 'utra. 10124-20 Hišo — vilo trgovske oz gi.stllntskp hiše stavbne parcele in posestva Kupite aii orodaste še vedno naj niTOdneie najhitreje in n»'«olidr,e:e le potom •noie pisarne F Prista vec real p'9»rna Liub lana Erjavčeva c 4a Telefon 23 SI. 141 20 Stavbna parcela prt kopališču v Radovljici ugodno naproSaj — cca 16Ò0 kvad. m. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodne pro dam=. 10253-20 Za isomlatlito zdravljenje pijte ZDRAVILNI ČAJ Reg. 2007/32. JUDIT stroKovna poslov^ln-ca za nakup in prodajo vseh vrst gospodarskih obratov, Zagreb, Jurlšl-ceva 7. telelon 78 89 nudi naprodaj vel'ko Izbiro kavarn, hotelov, bu fetov, traiil:. papirnih tr govin in raznih trgovskih obratov. Meo drugim prodaja naslednje: Traifka in trgovina s pa pirjem. obstoječa 30 :et. lepo in dogato sor: .rana v strogem centra Zagre ba. velik nese ^n j pro met '.n dokazani mefeč ni zaslužek čistih 7 r-00 din Radi bo ezn! If-Ptni ka se odstepi v dobre ro kp z h!aeom in inventar jem z& 90 000 ali po po godbi Informacije: Kre dltbiro. Jurišlčeva 7 Gostilna na prometni ulici lepo in bogato — opremljena, z lepim to velikim vrtom ter velikim krogom stalnih obi sko''alcev. Ima 3 lepe prosare tn kuhinjo in 2 sohno st3.novan'e za lastnika Gostilna dona-šc mesečne listih 5'X»0 din Cena 26 000 din. In formacije Kraditbiro. Ju rlši^eva 7. »Vifet rtPlikntese v strogem centru, obstoječ 15 let. zalamčeno dober ob rat lepo in bogato sor timn. rrnihrts mese-na re*!1a. dokin zasliiSek mesečno «stih 4 500 din zaradi starosti lastnika proda'a Kreditbtro za 25 000 din. Jurišlčeva 7 I Mlekarni eia mlečni bi fe. v centr.1 mesta z ve •lk'm krogom stalnih od jemalcev dobro ido^a-!epo in bozato opremlje na. mese-no či- stih 2500 do 3000 din. Potrebno za prevzem ca 13 000 din ali po po?od bi Inforniact'e- Kredit biro, Jurišlčeva 7 3804 20 Pri kolinski tovarni med Savsko in Smartmsko cesto se poceni orod.i kom pleks desetih stavbnih par cei bod'S' skurno ah pesa m>č Ves kompleks men 18 000 kv ro. posamezne parcele od R00—1 100 kv m Poiasnila daie Belčič. I iub lisna. Viciovdanska 4 od 12 do 14. ure. 9313-20 Več stavbnih parcel prodam na Jesenia^h. \'aslov v vseh poslov. J.itra. 10154 2C Čifajte nekaj za Vas Prodam za 75.000 stano vanjsko hišo primerno ■■a upokolen^ ali leto vitAe 100 m oddaljeno ocl kopii!5Aa in smrekovega g07da v večjem kraju na Gorenjskem. Naslov v vseh po-j 'u tra. 10156 20 Visokopritlično vilo s tremi stanovanji prodam. Fp. Šiška. Mil"in skega 68. 10209 20 Katero gradbeno podjetje b! mi dvignilo hišo v eno nadstropno: odplaci Io na mese ne obroke 300 do 353 din tako da bi z materialom stala 150.000 din Kraj: Gorenjsko Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Grad nja hiSe«. 10246 20 Manilo vilo kupim na bi žnji perfetti;. PonuH^" ogl. odd Ju- pod »Brez posredovalca ' 10412-20 Vilo ob tnoriu krasna leg3 v Crkvenici. po polnomo oprembeno ugodno oddam mesečno v n^lem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10421-20 Njiva lepa 8000 kvad. m ob Celovški cesti naprodaj. Ugodni plnf:lni pogon. J. Žagar. Ljubljana—Drav! e 10379-20 Trgovsko hišo na prometnem traja ob železnici rafinsm v oajeiu. Nasi, v vseh polov. Jutra. 1014420 Dvostanovanjsko hišo novo kupim. PtaaCm v gotovlnL Posredovalci Izključeni Ponudbe n% ogl. odd Jutra pod šifro »Do 100.000« 10111 20 ----i Hiša z velikim vrtom napro daj Pekre 82 tik Studence-. pri Maribo;a 10147 Izredna prilika V vinsKem kraju na št» jcrs^eai se vs*ed nesre če ugodno proda posestvo s trgovlbo in gostil no. Za::amčen letni Premet milijon din. Cena. 280.00(f d'11 Potreona go tovlna VOiaOC' din. do lbu-000 airr Ostanek ns dolgoročno o^pačUo. — Informacije dire: Bes-man Ljubljana. Florjan ska 22. J0130 20 Kupim hišo v okolici Ljuoljane. nudbe na ogl odd. tra pod *7.a gotovino do iOO.OOO din« 10179 20 Enonadstropna hiša dobičkanosna, vredna dio 300.000 se proda za 200.000 j radi izselitve. Ponudbe na I ogl. odd. »Jutra« pod »Selitev 300.000«. 10307-20 Mala hišica z velikim vrtom 15 minul c-d glavne pošte. — Slc-ktrika. vodovod po uroani cen! naprodaj. — Naslov v vseb posloval n.cah Jutra- 10274-20 Iliša—vila v Boh Bistrici naprodaj Več prj dr. Petriču Bob. Bistrica. 102?6-3C Dvostanovanjsko hišo z vrtom, blizu ko.oa>o-ra takoj prodam. Informacije v kolodvorski nt flki. Novo mesto. 10268-2C Dvostanovanjska hiša vogalna, z lepim vrumw pripravna za vse. na Južnem delu Ljubljene ceneno naprodaj '1'oLzva se: Tržaška cesta št. '3S, Glince. lC314-2f Petstanovanjska hiša lepa, nova. na lepem kraju v Siškl naprodaj N"s!ov pove upra a »Jutra«. 10321—20 Enonadstropna hiša nova, dve dvosobni stano-vami, pol ure od centra L ubliane. prodam, event. s hipoteko. Potreben kapital 14.000. cena SO.000. Koseze 102, Štrukelj, poleg cerkve. 10335-20 Stavbeno parcelo v Rudniku prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1C343-20 Nova hiša enonadstropna se odda za vr.r «•» v n-im Zelo prikladna za gostMno trgov-no sl::šč čarno itd. Tik kolodvo ra in tovarn, na primetni točki. Naiemnina ugodna.— Ponudbe na ogl. odti Jo-tra pod »Gorenisko ~iy*a 10349-20 Trgovska hiša snonaistropna. pnpraiv i na tudi za vsako drugo : obrt. se ugodno proda. I Poleg lep sadni vrt ln I njiva Vse tik ob državni cesti ln železnici T lepem do'snjskem fcrar Ju. Naslov v vseh poßlo-valnicah »Jutre ' 10284—20 Trgovsko hišo na prometnem prostoru v Liubl'ani r-od'm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodnost«. 10390-20 Posestva—hiše—vile gostilne—mline cd 20.000 naprej prodala Po^redovalnca. Marl-DOr. Aleksandrovo re=ta' štev. 33. 10295—20 Krasno posestvo, par minut od centra Maribora, se radi preselitve zelo ugodno proda. Ponudbe na Desnica, Maribor, Kozaki 71. VODIČ Dve hiši prodam Eilì prikladna za vsako obrt z donosom 1500 din mesečno ob tram raju. Cena 155 tisoč druga 21 tisoč. Naslov v poslov. Jutra. 10308-20 Lepo dvosobno stanovanje z vsemi prtukliparn) se odda boljši stranki na Kodeljevem, Cankarjeva ulica 9. Ogled od 10. do 11. ure. 10313—21 Prodam: L Hiäo, enonaristropno, 4-staa.ovanjsloo. proßto stoječo, enako poslopje s oaratovainim! prostori tn pritlično gospodarsko poslopje z aronoiraium zemljiščem v centru mesta, neposredni bližini gl. kolodvora v Ljublja m, vse novo zgrajeno, solidno, provorazrt-j.no donosno. 2 Hišo. pritlično, in ena ko gospodarsko poslopje starejšega tipa, in ^eaa Ulšče prvovrstne lege. — «rondinino v skupno po ■est, v Ljubljanj VII. 3. Stavbišče. nezazidano v Poljanskem okraju, lz-mo.e cca 850 m2. ob cesti zdravega terena, proda takoj Pokojninski eavod za nameščence v Ljubljani. Gajeva uL 5-II nadstr., soba 221 10393-20 2-sobno stanovanje g kuhinjo. vpeljano špecerijsko trgovino, skladišče ter zasajen vrt, takoj oddam radi rodbinskih razmer. 10311—21 Oddam: 2 »obno i6c din, Isobno 220 din. Tyrfera, nasproti tosarne Pečnik, ne ob cesti. 10336-21 Enosob. stanovanje oddam za maj. Rožna dolina XV-6. 10341-21 2-sob. stanovanja komfortna s kabineti v novi še nedograjeni hI il oddam za junij na Dtvšl Iliriji, MaUrajeva ulica Poiave se ob de lavnlklh. 104Ì5-21 Sončno stavbišče pri novem mestu na Ko deljevem, tik ulice, pro dam Elektrika. vodovod «raven Poizve se Stepa nja ras 86. Kode!Jevo. 10290—2C Nov« hiša Stanovanjska naprodaj. Be-šigrad. Našlo»: Linhartova 16, Giura. 10466-20 V Celju ■•prod»! M*i Lasti i Jtiri-itatKcanisiui komfortni rila, 10 let davka prosta pod ago dnimi pogoji tn nizko ceno. Informacije Celjska vinarna, Celj«, Krekova cesta 10. 10489-20 11 stanovanjska hiša nova solidno aidana v •redini Ljubljane, cena: 1.000 000 din. Rova, 6 stanovanjska modema riia ■ vsem komforten oen«: T00.000 «Un. Novejfl» trgovska hiša na prometna cesti 7 Ljubljani. Btarejèa trgovska hlàs z več stanovanji V are din! Ljubljane, cena: 1,200.000 din. letni donos 110.000 din. Parcela aa Bežigradom na 125.000 din. ugodni, naprodaj. Al. Planlnšek, LJublJa na. Beethovnova uL 14. Telefon 35 10. a. 800 m2 sončna. Ce 10453-20 Stavbne parcele 'tik kolodvora Petrovče po 18 din m2 naprodaj Pojasnila daje Rustia v Celju 10487 20 3-sobno stanovanje novo, komfortno, oddam s 15. majem na periferiji mesta. Naslov: Zg. Si šks 39. poleg Gasilskega duma. 10309—21 i-sobno stanovanje malo kuhinjo, pritlično oddam eni ali dvema osphanm vrez otrok. Ce lovška 84 10o01-21 2sobno stanovanje komfortno « prltiklina mi oddam s 1. majem. Tavčar, Ilirska ul. 12. 1043821 Dvosob. stanovanje solnčno, t centro oddam ta-kot. N'aslov v vseh poslovalnicah Jute*. 10462-21 Trosobno stanovanje s prTttklinaml blizu cen tra iščem za avgust Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod -Stalen ln točen plačnik« 10174-21 a Stanovanje treh do štirih sob z vsemi prltlkllnami, ne daleč od sredine mesta išče višji drž. uradnik brez otrok za avgust. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 10211-21a Trisobno stanovanje lepo. solnčno. s kopal nlco Iščeta v mestu ovc osebi. Ponudbe z naved bo stanarine n« oglas odd Jutra j»d »Bedeč plačnik«. 10250-21 : 2-sobno stanovanje čisto, tiče stranka brez otrok za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Odrasli«. 10337-21a Sobo Jedno opreintieno, B posebnim vhodom oddam žospodlčnl ali stare JAe mu gospodu. Pollak, Go spoevetska 10-IL 10263 23 Sobo goimčno, novo opremljeno, s posebnim vbodom ter souporabo kopalnice oddam 15. maja boljše-ciu stalnemu grspooi.. Jesenkova uL 2-n., sred nja vrata. 10282-23 J Opremljen® sobe > posebum vbodom takoj oddam. FieniAtuka al. J1-1 _I0472-23 Mesečno sobo s posebnim vhodom, opremljeno za dre osebi takoj oddam solidni stranki. Resljeva. cesta 30. 1046S-23 Opremljeno sobo oddam 1 aii 2 solidnima gospodoma poleg Zvezde. Naslov t vseh poslov. Jutra. 10267-22 5-6-sob. stanovanje z vrtom ali lepo teraso v Širšem centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Lepa terasa«. 10509-23 Opremljeno sobo lepo, veliko oddam as banovino. Naslov r rseh poslovalnicah jutra. 10510-73 Parketirano sobo strogo separirana, vbod te stopnic oddam. Isto tam se proda veliko ogledalo. Rožna ulica 37 L nadstropje. 10319—23 Prazno sobo v cenirurnu, L naUtsCrop je, elektrika, e posebnim vhodom. oddam takoj aH kasneje, naslor r od delku » Ju tra«. 10313—2: Opremljeno sobo v centru sončno, oddani solidnemu gospodu Na slov v oglasnem oddelku Jutra«. 10323—2? 2-sobno stanovanje kabinet, kopalnica, plin, kti hinja, pritikiine, r centru mesta iščem za 1. junij. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša«. 10338-21a 1-sob. stanovanje sončno iščem za junij ali julij. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Trije odrasli«. 10442-21.1 1-scb. stanovanje v Sp. Siiki iščeta dre ženski osebi. PonudtK na ogl. odd Jutra pod »Stalen reden plačnik«. 10549-21a 3-sob. stanovanje parketirano, »oočno z nemi pritiklinami oddam s 1. luniiem Kodeijero, Zadružna ul. 16. 10471-21 2 stanovanji štirisobno in dvosobno s kopalnico oddam. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Moderne«. 10524-21 Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Oln Najmanj il «sesek 17 Din. Garsoniero 7 palači Du na v. oddam 1. maja 7 naiem. Informacije pri upravitelju is t o tam. 10070-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam. Smar-tinska cesta 10. 10369-23 Lepo sobo sončno in mirno oddam eni ali dvema osebama s prav dobro domačo hrano. Stari trg 28-111 levo. 10350-23 Sobo s posebnim /hodom m klavirjem s popolno oskrbo oddam poleg univerze. Ogle dati pri Rozman, Dvorni trg 3-II. 10355-23 Prazno sobo flokai) pripravno za lahko obrt, erent. pisarno oddam točni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 10351-23 Op remi j o sobo lepo, oddam boljši osebi s 1. majem. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra«. 10344-23 v» Beseda l D!n. davek 3 Din za šifro ali dajanje llaslovs 5 Din Najmanj ài znesek 17 Din. Sianovanje na Ble:weisovi cesti oddam za 1. maj, 3 sobe, predsoba, kuhinja, kopalnica, po-selska soba 1 priMclinami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10404-21 Dvosobno stanovanje t poseisko sobo ln kuhi njo oddam takoj ali s 1. Juniiem solidni stran ki v Podmllščakovi 'allei 14 aa din 500. 10243-21 2-sobno stanovanje * prltlkllnami. podstres to. takoj oddam. Men cingerleva 39a. Kolezija. 10265 21 Enosob. stanovanje cddam takoj, trisoono junija, oboje z vsemi pritiklinami v Uarmon tOVi ullC) št. 18. 10260-21 Enosob. stanovanje v centru oddam Naslov r vseh posloval Jutra 10329 21 Stanovanje S sob. kuhinje in priti-klin oddam v najem s 1. Julijem 1938 v Linhar to vi ulici 18. Stanovanje se lahko ogleda vsak dan od 15. ure naprej. 10315-21 Sobo s kuhinjo ali brez. prazno ali tudi opremljeno na Mlrju oddam Informacije Go-«poska 6.IU. 10505 21 Reseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanjša znesek 17 Din. Stanovanje dveh sob. kabineta ln nritiklin, ne 7 novi hiši. iščem za takoj aH z» i. junij. Ponudbe pod 'Črednik Jutra« na ogl odd. Jutra. 10i60-21a Stanovanje snosebno s kabinetom ali malo dvosobno, iščem za junij Ponudhe na ogl. odd. Jutra pod šifro »2 osebi«. 9894-21a Majhno stanovanje s kopalnico lahko tudi brez kuhinie, iščem za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba«. 10l89-21a 2-sobno stanovanje i3čc mirna stranka — brez otrok v bližini Sv. Krištofa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. juni|«. 10387-2U Dvosob. stanovanje mirno, sončno v bližini glavnega Miiodvoia iSče : rodbina dveh odraslih rxseb Ponudbe pod »Vi šji drž. uradnik« na ogl odd Jutra. 10084-21;, Konfortne sobe i souporabo kopalnice, r nori hiši 7 centru mesta, blizu kolodvora oddam s 1. maiem. Nasio7 7 vseh poslovalnicah Jutra. 10231-23 Na stanovanje z rs© oskrbo sprejmem gospoda. Sv. Petra nasio 41. 10400-23 Dve sostanovalki iščem Naslor t rseh poslovalnicah Jutra. 10401-23 Opremljeno sobo s prostim vhodom oddam gospodični. Slomškova 9-111 desno. 10385-23 Opremljeno sobo oddam dvema er. 3 ose oam. Soba je zračna tn ;vetla s posebnim vhc dom. Krakovski nasip 10 12076-23 Lepo sobo z vso oskrbo souporabo kopalnice oddam. Vrt. Prvovrstna hrana. Nasi, v posi. Jutra. 10286-23 Gospoda kot sostanovalca sprejmem v snažno in zračno sobo. Vodmat, Vodmatska al. 19. 10436-23 Sobo prazno ali opremljeno s posebnim vhodom in uporabo kuhinje oddam za maj. — Kamniška uiica 22. 10426-23 Sobo lepo opremi 1 eoo t uporabo kopalnic« oddam s 1. majem drema gospodoma 7 t cura mesta. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 10513-23 Opremljeno sobo r rili blizu Tabor» oddam gospodu. Naslor 7 rseh poslovalnicah Jutra. 10517-23 Veliko zračno sobo z 3 posteljama oddam s hrano s 15 majem. Isto-tam sorejmem sortan.) vale* s 1. majem. Biel-velsova i n. levo 10464 23 Lovski pes nemlki itmorec, star 1 leta, s lodormkoea, nekoliko dr« au»a z zelo dobrim nosom, poceni naprodaj, ivo Vrečar P oc ikra ob jui. žel. 10490-27 Informacije Beseda 1 Din, da rek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Dia. Informacije trgovske tn privatne, po izvedo v&nja Itd vrti strogo diskretno Informacijski zavod. LJublJa aa. Kolodvorska 41. 8538 31 Izgubljeno deseda 1 Din, da v es 3 Din sa Slfro ali dajanje oaalo-va 5 Din Najmanj il eneeek 17 Din. Potni list izdan od Generalnega konzulata Poljske republike 7 Zagrebu na une Falbel Aron se j« izgubil. Najditelj naj ga odda na Ofi. odd. »Ju tra«. 10371-28 Lepo sobo opremljeno oddam 8 ma iem boljšemu gospodu isosoodičnl). Tyrševa c. 43-1, desno. 10452 23 Sobico oddam preprosti gospod 00 zmerni ceni takoj aH pozneje. Masarykova 53. pritličje. 10479 23 Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din Lepo prazno sobo ali garsoniero 7 centru — iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Prazno«. 10208-23a Sobo prazno, čisto, » posebnim vhodom, v centru išče solidna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čisto«. 10386-23a "Dopisi Vsaka beseda 3 Dtn davek 5 Din, za dajanje nasiora 5 Din. najmanj ài znesek 20 Din. Slovenka inteligentna, želi dopi sovay z snačajnlm moi narišklm častnikom sre^ njih let rad) dopusta »Morje« n« ogi. odd Ju*. &. 10041-24 Anica Brenčak naj javi motiv velika aočnih čestitk na Slfro »Velika noč 1938«. 10255-24 Avtodružico mlado, samobtojno, elegantno veselega znača ja ln lepe, vitk« po&ta ve. želi radi malega znaaistva tem potom »poznati mlad gospod. Od gori pod »Autodrug« na ogi. odd. Jutra 10823-24 WiìiWn1 Upokojenec išče veliko prazno sobo s hrano in vso oskrbo pri majhni družini, tudi pri kojšnja poroka« na ogl upokojenki ali rdovi dobro °àa 40. 10222-23 Udobno sobo prav lepo oddam stalne mu gospodu z uporabo kopalnice, v centru. Na slov 7 vseh poslcrvalni e&h Jutra. 10249 23 Opremljeno sobo lepo. zračno, oddam ene mu ali dvema gospodo ma. Holynski, Stari trg 28-n. desno. 10218-23 Kabinet 7 centru oddam Naslov 7 rseh posloval. Jutra. 10197 23 Sončno sobo lepo opremljeno, s po sebnlm vhodom takoj oddam stalnemu gospe du. J. Eurnelj, Novi trg 1-L 1025423 Opremljeno sobo > posebnim vhodom od dam. Naslov: Poljanska cesta 2Q-L, levo. MCC4-23 i Kabinet poceni oddam Bežigrad — Staničeva 20, pritličie, desno. 10422-23 Prazno sobo lepo, s souporabo kopalni ce, s posebnim vhodom v centru mesu poceni oddam Nasi ov r vseh poslovalnicah Jutra. 10430-23 Za 1. maj ali takoj oddam sončno sobo. Gopposvetska Na slov 7 poslov. Jutra. 10299-2" upokojenki ali rdori dobro situirani brez otrok. Ponud-br na ogl odd. »Jutra« pod Šifro »Vdovec« 10356-23a Sobo išče gospod. Ponudbe 2 navedbo ceoe na ogl. odd. »Jutra« pod »Uradnik«. 10378-23a Opremljeno sobo r sredini mesta išče soliden gospod. Ponudbe z navedbo cene poslati na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 10405-23a Garsonjero v bližini »Evrope« ršče jo-liden gospod. Ponudbe pod »Garsonjera« na ogl odd. Jutra. 10418-23a Opremljeno sobo išče gospodična s 1. majem v centru mesta Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stilna 22«. 10520-23a Gospodična V nedeljo, One 1« maja račne Izhajati naš novi remaa (MAKUA WALEWSKA ) Pisatelj romana nam na podlagi dognanih zgodovinskih dejstev pripoveduje ganljivo usodo slovanske žene, Poljakinje Marije lewske, ki je nsiišala Napoleonovo ljubezen, da bi osvobodila svojo pod jarmi jeno domovino. Bila je edina, ki ni ljubila v velikem cesarja ne vojskovodje ne vladarja, ampak človeka, zaradi njega samega. Vsi, ki so videli krasni film Grete Garbo, in vsi, ki ga niso videli, bodo presunjeno brali to povest o Napoleonovi najlepši, najplemenitejši ljubezni. Ženitve in možitve boljših družabnih krogov posredujemo n&Jtočneje Dobre zveze v najboljših rodbinah. Velika lz-bera odličnih partij Informacije proti pred na kazilu din 10 7 znamkah — diskretno »Rezor« Zagreb, pošta 3. 10302—25 Svojo nečakinjo resega značaja ljub) na ravo. želi spoznati isto-takega gospoda radi do ! 24letno nepovkarjeno d plsovanja. Dopise pod kie b1 poročila z dobro .-Iskrenost« na ogl od situlranim solidnim dr- Jutra. 10041 25 Katera premožna gospodična ali mlinska posest ni ca do 32 let, po možnosti z znanjem nemščine, bi poročila tehnično žavnlm uradnikom v starosti do 35 let. Resne ponudbe ena oglasni oddelek »Jutra« pod »Po-sestnlca«. 10287—25 Naključje me morda seznani z go-spodom državnim urad- zobraženega protesiomsta ; nlkom 35-40 letnim. Lo Resne dopise na ogl. od i tencl izključeni Sem H-Jut.ra pod »Dobro srce« ; na šivilja, neomadeževa- 222« 9428 25 Dražbe t V centru oddam prazno ali oprem tj eno sobo, čisto sončno mračno s posebnim vho dom po zmerni ceni v Ciril Metodovi ul. 19 I. desno (sv. Jožef) 10409 2:.' 2 opremljeni sončni sobi ?na v pritličju, druga v I. nadstr. s souporabo kopalnice oddam. Sv. Petra nasip 43. 102SS—23 Lepo sobo prazno, čisto, sončno z uporabo kopalnice oddam v Pleteršnikovj ulici 12. visokoprltllčle. des no. 10498-23 Opremljeno sobo v vili, oddaljeni 4 mlnu te od tramvaja, telefon v stanovanju, oddam za 250 din Kocenova ulica 6, ob Cesti v Rožno do lino. 10482-23 Lepo sobo opremljeno s posebnim vhodom, uporabo kopalnice v centru oddam go spociu. Naslov 7 vseh po slov. Jutra. 10480-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba lesa žačasna drž uprava raz .ažčenih gozdov 7 Ljub .jam Cesta 29 oktobra 24 proda na Jsvnl draž ol pri sreskem načelstvu 0 Celju dne 21 maja 1938 lz svojih gozdov re vir Rogla na Pohorju 4 200 plm iglastega le sa na panju Pogoji po ludbe vzorci ln pojasni la se dobe pri gornji upravi, pri Sumskl uprg vi razlaščenih gozdov 7 'imi ter revirnem vod sevu razlaščenih gozdov Sv. Lovrenc na Pohorju 9702 32 Opremljeno sobo s hrano ln vso oskrbo oddam gospodu ali go spodlčnl s 1 majem. Sokolska i, Prule. 10*81 23 Elegantno sobo prazno, strogo poseben vhod oddam dami z ma jem. Breg 2-LL 10504-23 Kabinet r centru oddam. Naslor 7 vseh poslovalnicah Jutra. 10461-23 Čisto sobo opremljeno oddam pri kolodvoru boljši osebi. Poseben vhod. Kopalnica Naslor r vseh posloral. Jutra. 10473-23 Ugoden nakup V nedeljo dne 1. maja 1933 bo prostoroljna dra žbi Dolničarjevlh travnikov v Rakov) jelši; zbirališče do 9. ure pri Koscu na Opekarski cesti Dražba njiv m dveh eozdov 7 bližini aerodro ma se nadaljuje isti dan zbirališče do pol 15. ure pri »Tinčku« 7 Hrastju. V nedeljo 8. maja 1938 bo dražba dveh gozdov v Gostinci; takrat se bodo prodali 7 posek borovci na večjem kom pleksu is tota m Zbirališče do 9. ure pri železniškem mostu 7 G&stln ci. 10194 32 Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro aii dajanje naslova 5 Din NajmanJ-znesek 17 Din Airdaleterierje mlade psičke starši do bri lovci čuvaji, pristne pltmutke s petelinom, lepo konjsko opravo an gleSko komatno proda graSčlna Mokronog 10186-27 Ptičar nemški, kratkodlaki, g mesecev star, krasne rasti, takoj prodam. Rožna ul. 27. 10424-27 Angleškega Seterja 9 mesecev starega pro da Viktor Vrenjak Rož na dolina VIT22. 10753-27 34-letni obrtnik z lastnim domom, ločen brez otrok išče sebi pri memo družico z nekaj gotovine. Katera ima smisel % mirno družin sko življenje naj se pia meno javi na podr. Jutra 7 Celju pod Slfro »Pomiad«. Slika zaželje na 10106 25 40-letna 40 tisoč din solidna po ročl podjetnega značaj nega gospoda 7 boljši stalni službi ali e večjim premoženjem. Cenj dopise na ogl. odd. Jutra po možnosti s sliko pod »Blaga duša« 10139-25 Fletna Rad) pomanjkanja znanja Iščem fanta obrtni ka ali železničarja od 28 do 38 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Das getroffene« Glück« 10165 25 ne preteklosti z lastnim salonom, ponudbe pod »Samostojna 60« na ogl. odd. Jutra 10292—25 Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Naj manj-Sit znesek 17 Din ia vse Izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa BETONI? ža vlago nepropustni uinanji in notranji omet Izolator BETONIT, kem Izd. Maribor. Zahtevajte navodila) 'osebne novosti,jj I vseb oblačil, spon tamgarn, obleke. ! I pumparice. perilo IL t. d. najceneje j FRESKER, I Sv Petra t 14 ON SPI NEMOTENO! Dama srednje starosti, samostojna, z lastnim 3sob-nlm stanovanjem želi poznanstva le s starejšim Inteligentnim poslovnim gospodom zaradi osamljenosti. Samo poštenjaki pridejo 7 poštev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad 10214 25 Vzajemne posojilnice knjižico kupim sa gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 30.000 din« 10325-25 Poročiti se želim z gospodično, staro do 24 let ali se priženiti na gostilno. Zemter takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 10439 23 Mlad trgovec dobro situiran. poroči gospodično trgorsko izobraženo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pomladni cvet«. 10463-25 zapira ušesa proti hrušču. Din 24.— v lekarnah in drogerijah BOLI GA Branko je opazil, da udarci, ki mn jfh je bil oče namenil, že ponehavajo. Obrnil se je k očetu in mu rekel s pridušenim glasom: »Ali je res. da te vsak udarec, ki mi ga daš. bolj boli kakor mene?* »Da, res,* odvrne oče resno. Tedaj se Branko še enkrat nagne in napne zadnjo plot, rekoč: »Mi jih pa še nekaj naložil* TRGOVANJE »Moj poslednji predlog,c reče trgovec s starimi avtomobili. »Avto vam dam za osem tisočakov, čeprav izgubim pri tem dva tisoč dinarjev »Tedaj vam pa rajši jaz nekaj predlagamreče kupec. »Dajte mi tisoč dinarjev in obdržite avto. Tako boste še tisočak prihranili.« Sforžkisfs v Rusiji Shiiktnj« ▼ Rusiji? To vendar m mogoče. Saj so r boljSevläkl Rusiji val ljud> enaki, pa vendar ne gre, da bi ta tena bila gospa, ona pa njena služkinja! In vendar je tako! Tudi v boljSeviškem raju so ljudje, ki se vozijo z luksuznimi avtomobili, in ljudje, ki nimajo niti denarja, da bi »e peljali s tramvajem. Tudi tam »o ženske, ki so lahko gospe, in ženske, ki morajo biti služkinje. Rodbini, ki si ta izdatek lahko privošči, pride služkinja tudi t Rusiji zelo prav. Predvsem je tam moda, da »o poročene 4©-ne v kaki službi pa se potem ne morejo brigati za dom, kakor bi bilo treba. Na trgu po navadi primanjkuje živil, pa Je treba tja iti zelo zgodaj. Tudi v trgovinah se marsikatero blago težko dobi ta Je treba mnogokrat čakati ure in ure, da prideš ▼ trgovino. Za vse to Je služkinja koristna in potrebna. NajčeSča med služkinjami bo dekleta, ki so prižla v mesto naravnost z dežel«. Treba jih je naučiti najprimitivneJSih poslov gospodinjstva, zato pa so pridne, poštene in zveste, poleg tega skromne v svojih zahtevah. Seveda, ko se enkrat priuče in se malo spoznajo, si navadno vsaka poišče boljšo službo. Po zakonu bi morala sicer na štirinajst dni odpovedati, toda ▼ praksi se Je uveljavilo, da odide kar brez odpovedi. Prav izvežbane služkinje, ki bi se dale primerjati z onimi v srednji tn zapadli! Evropi, so zek> redke. Njihove za-I hteve so razmeroma visoke, a po večini so v stalnih službah. Niso redki primeri, ko postanejo pravi komandant v rodbini, ker se skoro vedno na gospodinjstvo mnogo bolj spoznajo kakor gospodinja sama. Ramme se, da Imajo tudi služkinje svojo strokovno organizacijo. Kadar Imajo svoje zborovanje, morajo dobiti prosto, gospodar ali gospodinja pa imata pravico zahtevati od nje, da prinese potrdilo, da je bila res na zborovanju. Od osmih zvečer naprej so služkinje proste. Čakajo jih že kavalirji, pa se po ulicah ta še bolj po dvoriščih začne veselo rajanje z balalaj-kaml in prepevanjem. En dan v tednu ima lahko vsaka služkinja popolnoma zase. Plače se gibljejo med 30 in 40 rut>-Iji na mesec, poleg oskrbe seveda. Za ruske razmere je ta plača nizka, saj stane par preprostih čevljev 50 rubljev. Zato silijo dekleta, ki se malo spoznajo, bolj ▼ tovarne, kjer znaša minimalna plača 80 rubljev. Res živijo s tem težje, ker si morajo plačati tudi stanovanje ta hrano, toda pri tovarniškem delu imajo mnogo veö prostega časa, ker je izven delovne dobe vsaka sam svoj gospodar. Privlačnost tovarniške zaposlitve je velika zlasti za dekleta. ki so prišla z dežele. Posledica je, da so služkinje težko dobiti in da je vedno več žen, ki opuščajo svoje službe ter se same posvečajo gospodinjstvu. 1NSERIRAJTE V „JUTRU"! Gospodična čedne zunaoiosti. pridna, z lepo opremo to doto ieli spoznati gospoda dri uradnika .starega od 40 do 50 let. Cenj. ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Pomanika-nie poznanstva«; 10437-25 2elezničar posestnik 7 Liub., srednjih let, ieli 7 srrbo ienitre zns njs 1 simpatično gospodično Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »V maju«. 10470-25 Cauche — fotelje — in vse drugo priznano solidne delo dobavi SEVER — Marijin trg 2. t V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas Je zapustila naša ljuba mamica, stara mamica ta tašča, gospa Golob Terezija ▼dova po žel« vpokojencu v soboto 23. t. m. ob 19. url v 55. letu, previdena s svetotajstvL Pogreb blage pokojulce bo ▼ torek 26. t m. ob pol S. ari lz hl£e žalosti, Jegliòeva 1, na pokopališče pri Sv. Krlžn, LJUBLJANA, dne 23. aprila 1938. Žalujoči rodbini Golob In Rudolf »JUTftö« iL Ol 19 „ YMelK TA. IT. 193a. *ram pomore, da topet zadobite ZDRAVJE i pomočjo edravjlnih r.eltšr! Ne bodite sarneinu sebi sovraintö* (»bolema ori VIENI in BOLKf INE MESEČNE MENE (menstruacije) ublaži Hersan ča J. Al Vaj onra ZAMASCENOSX (odebell-tev )? Želite U biti VITKI? Tedaj Ubkc cpo-rabljate Hersan iaj 7.ak«} trpite na bolečinah REVMATIZ-\l\ in PROTINA (gihtaì ko to ni potrebno. Hersan <"aj Je sredstvo, ki Vam po map olajšat) muke. Hersan òai pomaga pri ARTEKIJOSKLE-ROZI :n HEMOROIDIH fzlatt ŽIU). Mar res ne veste, da Je Hersan faj pr| O BOLEN MH ŽELODCA, JETER in LEDVIC dobro sredstvo? Hersan CaJ se dobir» SAMO » ORIGINALNIH iAViXlilH » vseb lekarnah Re* S ör. 19B34 33 Nemška Jezikoma šola za inozeince ariiskegn zavoda ANDERL-ROOT!, GRAZ, Steyerraark, Lessingstr. 19, začne a l. majem novo äolsko leto tn LstoCasno jn»ietue tečaje za inozemce. Tečaji za vse stopnje. Odlične j poučne metode. Strokovni tečaji za učitelje | nemškega jezika. Sport, izleti, ùiuìa.bui ve- j čeri, potovanja po Nemčiji. Dober penzijonut ! za mlada dekleta. Prospekti. DUNAJSKA i KUHINJA DUNAJSKA MODA v gospo- ! dinjski strokovni Soli ?rtjskega instituta ANDBRL ROGGE. GRAZ, Lessingstr. 19. Penzijonat za mlada dekleta. Reference. Prospekti. NAGLUŠNI! i VIBRAFHON, nov pripomoček za sluh, praktično neviden, neelek-tričen. nobene žice, brez baterije. aiKake pntiklme, zdravnižko preskušan ui priporočan PREDVAJANJE V LJUBLJANI v Grand hotelu UNION, 25. aprila, g Domabyl, od firme European Vibra phone Co.. London W. 1.. celodnevno od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ako ne morete priti osebno, pišite za urezplačne prospekte in pogoje za SO-dneviio preizkušnjo »RAN OS« (Uep. 12.) Zagreb, Boškovičeva Trstie ca strope iz najboljšega aiateiijaia. vezano • pobakr-eno žico Izdeluje is dobavlja Jos. R. Puh, Ljubljana ZALOGA PAKKKTOV. Gradafika ulic» 22. Telefon 2515. Naročniki «Jutra* so zavarovani za lo.ooo Din. Glavna kolektura Državne razredne loterije „VRELEC SREČE" # i % H © v g* Bamnsele £ 1 uhi) art a f (Beethovnova vljudno obvešča cenj. igralce, da so dospele srečke za U, razred in se iste iahko obnovijo, l udi oni, ki hs aisu igrali v I. razredu si lahko sedaj nabavijo srečke za il. razred tega kola. ■ ... . ti...,. .„„. -,U,1,1.,1,111.1,mitili..........................................................................................................................................................................................WMBIIMIW ir ^ 9 oéiasute tet »avvedute! ZAHVALA Ob težki, nenadomestljivi Izgubi nadvse ljubljenega soproga, gospoda Na dobrem kraju na Kranjskem ali na Štajerskem Iščemo za poieinu in zuusR« sezono HOTEL-PENSION v zakup aii prodajo a cca 20 sobami in vsemi potit?bščinaml. V glavnem za sport. Plamene ponudbe pod »4i»610« poslati na Publicitaa d. d.. Zagreb. Ilica 9. * Fri nc Krft« a Ce 7) V.im.ric 87 SL Vid I Z.AMTt V 4jTE PWOSffKTE £o£dtteìjevi mas&rsžiL ayaöi OsnovanO BRATJE GOLDNER S U 8 0 T i e A NOVOST: — Izvanrednc nizke cene! Najboijša in trpežna damska ali moška kionurana tn ponikiajut kolesa od din 520.— naprej, zajamčen nemfri Izdelek. z večletnim jamstvom. Tovarniška zaloga svetovno znanih tovarn: WANDERER — STYR1A — Dri K KOPP — ADLER — VICTORIA — AUTOMOTO — BISMARCK ITD. TOVARNIŠKA Z .VLOGA MOTORNTI? KOLES WANDERER. V največji izberi po ugodi Ji: piacmuh pogojih dobite PU J0S. JERNEJČIČ - VRHNIKA Kdor želi poceni dobro damsko aii sm*ko kolo, lastnem interesu, brezobvezno ogleda okšo nalogo. »J «1 pred odločttvtjo nnftrrpa * Ne zamudite u«i>ln«; prUiko* SM UT! 100 kri «ei iktrtic Vu« lupufi ruiies i «iliu iu*io,u itol ,iant ui U a m a d prašek' /.initvaK pov*,,d ori ginalno riAMAP e dobijo pn Jconkuranem uprav teiju Kocmur Cirilu, od vetniKu v Murski Sobctl In prj CU. SIJanec M.1 I lanu. orfveuuku v Oniožu. KOXHURZN1 CPRAViTCLJ Ob vsaki priliki se spomnite di «e patron' .tun Ogi Ml" « SioTeniJt üs| mpeioe;'« a»J-eeoeifta io najtitrnjS« posredi "Siitio» u i.ntbi. «seti «nt. sa prodaj: in nakap .seit «»art ca nepramttnta-e. to* kale, &odj«tja kaptul, (• alt»» i? »» »se drage L nobenim 4n>gin> 'F!itai:iniui «redtlvun te iiiuri-t* duat^i rna i «-g» uči n to». UkiM • iiau|iuiaai oguuum. Mgai tfekikrvi K tiurjeo Cmu|iì* prt dr . twnn Bito tu (flvuri iiM'vno diwttiMO-D lut'ije* Krtliw «»(i» «ajr « rPllReui Ullre 'liku JT aujuavrtneJMi nvr»tirl)a, MI pdnrw ««IUI trgovca «• kuptu NEGA LEPOTE šminkati se treba znati J xwwwMMMw NSERIRAJ V «JUTSU" ! X FÀRDS FAST EL All m to največja um«t« »ust tene T Piedvseir. JA tr»-l.a znati izbirati aii.ui-ko V piest-netljivi izt*-ri iiiiinke PAdi'KL tx>st« naAli miiosttva ono nlanso Kt za re? odgovarja VaSi p<»iti Svetle, DeJjK in baržunaate Šminke PARI »s PA ŠTEL Vem boòo navduÄütt BOURJOIS umew ■P. tint INSERIRÀJTE V „JUTRU"? kotle "irbine. vonne turbine, pogonske motorje montira, preure-la, p*>pravija. inducira ter izdeluje kurifča. iistiiee za vodo, zrak in oijs Za wf fria» g!obol»ga sočustvovanja, ki sm. jih blü deìmi db pre rani Izgubi našega nepozabnega soproga L-: očeta 6 ! r a r ~ fxi i)>n (rü - Ho?sr>c>i> t** . J C? . iar>te„jjfe .en/x* HÌMLlliliÀ Os o J iti/. '•w»/rr Grrs ( UARIBOlfc 102 Kupuj Joisifiič? b!2£3 ? Gostilna pri Lovcu , na novo urejena. Točijo se gàiantirano pristna Štajerska, djienjska , in dalmatinska vtna: Izborna kubinja! Danes pečena piSka in ocvrt I kozliček: porcija. din 6.—, Alntnenti se sprejemajo! Palačinke z icarelično marmelado dir» I.—• OPREME ZA KOPALNICE — STRANIŠČA žel<-nino. najceneje pri Jot*. Za. i ta. Ljubi Tjrševa H. t Figove». Plo&člce za oblaganje v neprekosljivi kvaliteti in cliu^o železnino, najccaeje pri Ju*. ZALXA, železnina, Ljubljana, Tyràeva cesia 9. poleg ITigovia. izTPksmo svoje prisrčno zahvalo. Posebne Izražamo hvaležnost vsem udeležencem pri pogrebu, ziasti še tistim, kj so s pcsn>ijrt, poslovilnimi govori In častnim spremstvom izkazali zadnj»« tiast predragemu pokojniku. Našo posebno zahvalo naj sprejmejo tudi mnogoštevilni darovaìci prekrasnih vencev ia cvetja; sploh vsi, lit so nam v teh težkih dneh kakorkoti lajšali našo težko bol. V MAItlUOIUJ, 32. aprila 1338. Žale}oč« podfeina BR. LASI<Č£VA MORSKO KOPA1»??"? SUTIVAN UOTEL VESNA nepnsifno ob taürju 4C ziiiz^l vožnje s oaiobrc noro oü s>p::ta bO udob eia sob SO postelj sobo '■a tuf-ste eit'K i-rurid raz svetljava restavracija t -eaomiranc kuhinjo, pr 'ovrstr.a na IpcIu nlaje na dalmatinska rica. — Park ?rt. Sobra ^..aa voda sodobue cene v hiši zsdravnlk Ves pen si«."- "" fila lui. i Ti talk u hotel. Novi naslovi ^raiicSSkuniska ul. 8. Cun}€ ■crojaSk. (KJrtr*ln- «tari ;>apr irts", rtp o-ipadkf->"*ic voiuo ^iivejci d b iKravco. Kup vsti « množine AKHKITUi «•»»M, uL A ■ K i T. •• ' » V-. " i* r, ,- I Autobus* x natmodernetSIml leklen'ml IruroserPami 99 MAGIRUS „AUTOMONTAZA D. D. LJUBLJANA - PR AŽ AKO VA ULICA 13 Tovarna: Ljubljana, Kamniška ulxa 25 niCCCI TOVORNI AUTOMOBILI L/IL.aJft.1. in vsakovrstne tovorne šasije. I 100 km za 14 din WANDERER motocikli so nenavadno poceni v pogonu. MeSaniea bencina ln olja od 2.2 do 2-5 1 zadostuje za 100 km vožnje. Odlični Sachs motor od 23£ HP obvlada vsak vzpon. Posebno pripraven za slabe ceste. VSAK KUPEC DOBI TVORNIŠKO GARANCIJO. Generalno zastopstvo P R P I ö, ZAGBEB, Vrbovčeva ulica IS. ISC.E industrijska klavnica v Jugoslaviji. V obzir pridejo samo osebe, katere imajo v tej stroki strokovne sposobnosti ln popolno komercijelno znanje. Ponudbe s curriculum vitae poslati na ogL oddelek »Jutra« pod St. 749. V zelo prometnem kraju Dravske banovine, se proda premogovnik z vsem inventarjem in jamskimi pravicami pod ugodnimi pogoji. Oddaljenost od železniške postaje 30 minut. Informacije na oglasnem oddelku »Jutra«. Panelpl&šče Parkete (hrast, bukov, Javor) BrodsSd pod Les za stavbe in pohištvo DrVa (ce pan Ice in odpadke od parket) Oglje Izdeluj® In dobavlja po smerni ceni: parna žaga, tovarna parket la furnirja Straža pri Novem mesta tel postaja: STRAŽA-TOPLICE Telef. Straža 2. Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za lo.oe© Din. SPECUALNI LES...... Jagnjeda » ■ a hrasta , , . , lipe f 1 g ( I divjega kostanja akacije » ä . . češnje «... amerik. oreha * topola .... 90 hlodov, m» 15.607 36 hlodov, m» 6.943 22 hlodov, m» 5 hlodov, m* 40 hlodov, m3 6 hlodov, m3 12 hlodov, m3 8 hlodov, m3 OBIŠČITE POMLADANSKI BEOGRAJSKI SEJEM APRILA DO B. MAJA 19 38. LETA Največja Ju gosi o venska revija domače In svetovne proizvodnje — Najpopolnejša razstava poslednjih tehničnih pri-pridoMtev — Največja izbira — Pojasnila daje uprava beograjskega sejma Sejmišče pošt. pretinac 538 telef. 28-526, 28-8-2. Popusti 50% na železnicah ln paro-brodih. CELULOIDNE SCITE ZA VRATA mmm ESES B3HBHfi! »prejmemo mojstra absolventa tekstilne šole, ZA MEHANIČNO TKALNICO SVILENEGA BLAGA V NOVEM SADU. Reflektantl naj poSljejo svoje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mojster 16«. RZOPARILNIKI z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom KOTLI ZA 2GANJEKUHO vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni ln aluminjasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave Itd. — najceneje pri tvrdki dr. z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, TeL 37-92. Zahtevajte prospekte! „Kotlarka" O roAK: vozita rtintnlm« Miaorvjäb modelov Motorji, trleUdJI Po cele nizki ceni! Ceniki ftuM »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Draini «troji 3.404 3.037 6.325 1.002 2.891 3.000 Ima naprodaj: MEŠČANSKA KORPORACIJA v Kamniku. ZAHVALA dnevih neizmerne tuge in bolesti ob »enadni smrti našega ljubljenega soproga in tatija, gospoda ŠOLSKEGA UPRAVITELJA V ŠT. JERNEJU sva bila deležna vsestranskega sočutja, zato izrekava vsem nalprisrčnejšo zahvalo. ^ Posebno se zahvaljujeva učiteljsfcvu šole in šolski deci v St. Jemeju, častiti duhovščini, Sokolu, gasilskim četam, nadzorniku g. Horvatu, g. Lajovicu, g.^Évigeljnu za poslovilne govore, združenim pevcem in pevovodji g. Vutko-viču za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so se udeležili pogreba in mu s tem izkazali zadnjo čast Bog plačaj! Nič več plešavosti. Javne zahvale« že po prvi steklenici, ki sem jo rabil, čutim, da so ml začeli rasti mladi in zdravi lasje, pa se vam najlepše zahvaljujem. Miodrag, šušič, Sisak, Petrinjska 7. »MORANE« sem 2e porabil eno steklenico ln zelo uspešno učinkuje na rast las, zato vas prosim, da mi poSljete takoj še drugo steklenico. Zahvaljujem se vam, Nikola Knežcvič ing. Bakovlä z. p, Fojnloa. Z uspehom »MORANE« sem popolnoma zadovoljen in jo bom še nadalje uporabljal in se vam hvaležen. Tadija Parezanovič, Skoplje, PaSIÓevm 6Z. že v naprej se vam zahvaljujem za vašo tekočino »MORANO«, ki je odlično vplivala na rast las in se vam zahvaljujem. Biserka Jeličič, OdžaJk. Nimam več prhljaja tn lasje mi več ne izpadajo, a opažam v porastu mlade lase, ki so mi začeli rasti po zaslugi »MORÄNE«, pa se vam zahvaljujem. Edvard Jankač, Zagradec. Ker sem zelo zadovoljen z vašo vodo »MORANO«, jo Se nadalje uporabljam ln vsakomur priporočam. Najdan Velič, Barbatovac. Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo, dne L maja. CELULOID V PLOŠČAH naročajte psi I F. Zrceo f Ljubljana, I Kopitarjeva uL 1 potnice so ZAJAMČENO PRALNE, LAHKO ZA LIKATI ia NEPR EM OCIJ1VE Zahtevajte povsod tajam Ce ne pótnlaat TRGOVSKI manufaJcturlst tn mešane stroke, vojaščin® prost se sprejme. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Pomočnik«, Oglasi v „Jutruu imzjv vedno nafvečji nspeh ! ZAHVALA m Ob težki Izgubi naše ljubljena, nepozabne soproge tn matere, gospe TILKE MENDUŠIČ ■va prejela številne lzraae sočutja In se vsem prisrčno aalivaljujeva. Predvsem gr» zahvala zdravniku botale» g. doktorje Kunstu, čč. duhovščini, zastopnikom obrtne in gostü-nlCarske zadrug« za naklonjenost, darovalcem vencev in cvetja, prijateljem in znancem iz Zagorja, Ljubljana ln Polja ter vsem ostalim, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba in ji s tem izkazali zadnjo čast. ZAGORJE, dne 22. aprila 1938. VINKO, soprog — ANICA, hčerka. M H h Zapustil nas Je za vedno nai nadvse ljubljena, soprog in oče, gospod Dragotin Pa 2ELEZNISKI URADNIK V POKOJU dne 22. t. m, po kratki in mučni bolezni, previden « tolažili sv. vere. Blagopokojnega prepeljemo tz LJubljane v Olje na Slovensko pokopališče, kjer bo pogreb v ponedeljek, dne 25. aprila 1938, ob 3. uri popoldne istotam. CELJE, dne 23. aprila 1938. Globoko žalujoči: ASA, soproga; ANA, DRAGO, otroka. ZAGORJE, dne 23. aprila 1938. MINKA GOLOBOVA In sin SAŠA Wk Javljamo tužno vest, da Je dne 22. t. m. trmrt veJerartuJW gospod Brez posebnega obvestila. Strta pod krutim udarcem neizprosne usode, naznanjam, da je preminul moj zlati in iskreno ljubljeni soprog, predragi oče, brat, svak in zet, gospod PODRAVNATELJ HRANILNICE DRAVSKE BANOVINE REZ. PEŠ. KAPETAN L KL. po kratki ln mučni bolezni dne 22. t m. zvečer. Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 4. uri pop. iz mrtvašnice Drž. splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. aprila 1938. žalujoči: MIRA, soproga; ing. ERNST in VALTER, sinova; IDA roj. MI J O VIČ, sinaha; SAŠA in MARIJA, vnučki; JOSIP in IVANKA GERBEC, tast in tašča — ter ostalo sorodstvo. podravnatelj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani in kapetan I. klase v rez. Pogreb bo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 1«. url Izpred mrtvaške veže sploSne bolnice v LJubljani na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika bomo ohranili v najčastnejšem ln najhvaležnejšem spominu. LJUBLJANA, dne 23. aprila 1938. URADNTŠTVO Hranilnice dravske banovine UPRAVNI ODBOR Hranilnice dravske banovine Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani.