Stev. 246. ¥ Trsta, v nukllo dna 4. oktobra 1914. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznttdh, ob 5 zjetraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Ured*L&*o: L'lica Sv. Franfcfcka Asiikcga JL 20, L Mdstr. — Vtf čep đ se poiiliajo uredništvu lUta. Nefrankiran* pisma se m •prejemajo in rokoptei se ne vraCajo. Ttti nrt in oOgvronii urednik Štefan Godma. Lastnik konsordj I ara — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane zadrege s «nrj»-rm pmaZtvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asttkega št. 20L Telefon urednifltra in uprave 5ter. 11-57. Narolcisi znala: Za celo leto . ......K 24*— .<■ pot ktt ..,.....€•«•••*«• dM tli B!fKT4 . . , . < • • . .»•»•»•• l 6—-2s nedeftsko izdajo za celo ieto . ^20 ca poi leta................. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolono Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....po :0 vin. Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Upravi in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega St 20. — PoŠtnohranilnični račun St 841.652. Dva shift lito h Kroiskm. ■ M M mi Hend bi Japnci aa Daliieii Vztoka l MiKo-inponslttM Mltfo. BERLIN, 3. (Kor.) Ce se preštudira vsa dosedaj, deloma iz angleških virov obstoječa poročila o napadu na Tsingtau, se razvidi sledeča slika: Združene Japonske in angleške čete so dospele dne 29. septembra po neznatnih bojih s sprednjimi nemškimi četami, do reke Litsun. Tu so sovražnikovo desno krilo iz notranjega zaliva obstreljevale tri nemške ladje, dokler niso posegli vmes japonski letalci. Eno letalo |e bilo poškodovano. Skupna izguba sovražnika je znašala 150 mrtvih. Izgube Nemcev niso znane. Tekom boja je nemške čete imenitno podpirala neka nemška topničarka. Japonci so sicer topničarko napadli, ki pa je ostala, kakor se zdi. nepoškodovana. Dne 28. septembra, ko je bil Tsingtau na suhem že popolnoma obkoljen, je ena divizija japonskih linijskih ladij obstreljevala dve nemški obrežni bateriji, ki ste krepko odgovarjali. Rezultat je neznan. Dne 29. septembra je zavezniška armada začela napadati spredaj nemške pozicije, štiri milje od nemške glavne utrdbene linije. Na ta napad so odgovarjali Nemci z vsemi svojimi močmi. Kolera v Austriji. DUNAJ 3. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 3. oktobra je bil konstatiran po en slučaj azijatske kolere v Litiji in Idriji na Kranjskem, daJje en slučaj v Brodcu na 5'oravskem in en slučaj v Bjelicah v Šle-ziji. V Brodcu gre za nekega sorodnika nekega s severnega bojišča došlega vojaka, pri katerem pa kljub pojavom bolezni dosedaj kolere bakterijološklm potom niso mogli dognati, v vseh ostalih slučajih pa gre za osebe, ki so došle iz Galicije. Dalje sta bila bakterijološklm potom dne 3. oktobra dognana dva slučaja kolere v Gr'bovu v Galiciji. Oba bolnika sta vojaka. _ Z nemško-fF(incoske§a bojišča. BERLIN, 3. (Kor.) Velevažen dogodek pred osvojitvijo zapiralnega forta Camp de Romains, je bil uničen*e železniške proge med Verdunom in St. Michielom, po Kateri so Francozi neprestano dovažali municijska ojačanja iz Verduna. To drzno dejanje je izvršilo 24 pijonir-jev z dvema oficirjema, ki se jim je posrečilo priti skozi sovražne straže zapadno od reke Moze, preplavali so široko reko in potem razstrelili železniški nasip. Razdrli so tudi podzemsko brzojavno napeljalo med Verdunom in St. Michielom. Vsi, ki so se vrnili, so dobili železni križec. LONDON 3. (Kor.) »Daily Telegraph* poroča iz Pariza: Bombardiranje Reimsa traja že 9 dni. Skoro vsi prebivalci so že zapustili mesto. Zadnje dni so morali prebiti po kleteh. Exauch Telegraphi poroča iz Haaga: Ko so padle prve granate v Antuerpen, je nastala panika. KraJj je prišel na balkon grada in opominjal prebivalstvo, naj ostane mirno in sledeč njegovemu zgledu počaka, kaj se zgodi. KRISTIJANIJA 3. (Kor.) Vojaški so-truOiiik »Afterpostna« piše, da ima Nemčija velikanske pomožne vire, da izvede obleganje Antwerpna in ostalih velikih trdnjav. Kakor hitro bo zunanji utrdbeni pas v nemških rokah, je skoro izključeno!, da bi se mogel braniti notranji utrdbeni pas. Nemški topovi bi zamogli bombardirati mesto kar preko notranjega utrdbenega pasu. tako da je skoraj verjetno. da bi Belgijci nadaljevali obrambo. I*njakovati je. da bodo med Belgijo in N.mčiio sovražnosti sploh ustavljene, kakor hitro padejo zunanje utrdbe, ker potem ne bo več mogoče izkreavati strahove zaveznikov, angleške teritorijalne C;ete. Z zavzetjem Antwerpna se bo p< ; aj Nemcev se posebno znatno zbclj-šal. BFRIIN, 3. (Kor.) Naslednje poročilo o raz-tre!jenju železnice med Verdunom in Sf. MichirJom je podal neki iajtnant, ki se K* v družbi z nekim drugim častnikom in 2A pijonlrji udeležil tega čina: Noč ie bila zelo temna. Močan dež in tuleč veter sta prikrivala naše premikanje. Ko smo odšli od našega oddelka, smo vedeli različne stvari o pozicijah sovražnih oddelkov tostran Moze, ne pa o onih, na oni strani reke. Kod teče dotična železnica, smo vedeli samo iz zemljevida, takisto tudi osem mest, kjer naj bi naše razstreljivo storilo svojo dolžnost. Prva polovica naše poti je bila v primeri z drugo lahka. Treba je bilo samo utihotapiti se preko črte francoskih utrdb in pa priti preko preliva tostran Moze, ki je bil zastražen od močnih straž. Posrečilo se nam je francoske straže nekega mostu pobiti, ne da bi jih bili alarmirali Potem smo šli dalje po močvirnatih niža-vah Moze, ki so bile polne jarkov. Mokri smo bili do kosti, blatni in zeblo nas je tako, da smo z zobmi klepetali ko smo dospeli na kraj Moze. Reka je tukaj okoli 50 metrov široka. Odložil sem sabljo in poskusil prvi preplavati reko. Ni šlo, zato sem se vrnil. Zapovedal sem svojim ljudem, da naj sezujejo čevlje, da se kolikor mogoče razbremene. Razstreljivo smo si pritrdili na hrbtih in vtaknili vžigalne niti pod čepice. Zelo težko je bilo dobiti pripraven kraj, ker je bilo obrežje močvirno. Slednjič smo se prerili skozi bičevje do brega reke. Sli smo naprej, brodeč do kolen, včasih tudi višje po blatu in vodi. Slednjič smo dospeli na kraj, ki smo ga nameravali razstreliti. Vložili smo razstreljivo in prižgali vžigalne niti ter se odstranili v vednem strahu, da nas ne zasačijo v sosednji vasi Ba-noncourt nastanjene čete. Neka konjeniška patrulja, opozorjena po eksploziji, nas je zapazila in streljala na nas. Takrat pa nas je rešilo močvirje. Pot nazaj je bila ista. Prišli smo do neke vasi tostran preliva, kjer smo z revolverjem v roki zahtevali vozov in konj. V divjem teku smo potem dospeli v naš stan nazaj. Naslednji večer smo imeli že vsi železen križec na prsih. Pri podjetju sta drugi Iajtnant in en podčastnik izgubila življenje. Vtopila sta se, ko smo plavali čez Mozo. Berlinski župan dunajskemu županu. DUNAJ 3. (Kor.) Berlinski župan dr. Jurij Reicke je poslal dunajskemu županu dr. Weisskirchnerju pismo, v katerem ga opozarja, da bi bil danes dan, ko bi imela biti deputacija dunajskega občinskega sveta pozdravljena na slavnostnem banketu na berlinskem magistratu. Župan spominja zvestobo obeh držav in upa, da odidejo čete, ki so postale proste v vzhodni Prusiji, proti jugu, da poženejo skupno z Avstrijci Ruse preko mej. Na račun nemškega vojnega posojila vplačanih že 918 milijonov. BERLIN, 3. (Kor.) Na državni banki se je do včeraj zvečer na račun vojnega posojila vplačalo že 918 milijonov, četudi je prvi dan vplačevanja 5. oktober. Egipčanski klub proti vporabljanju muslimanov na evropskem bojišču. BERLIN, 3. (Kor.) »Berliner Tagblatt« objavlja oklic predsednika egipčanskega kluba v Ženevi na orijentalske narode, kjer energično protestira proti vedno bolj naraščajočemu vporabljanju mohamedan-skih čet v francoski in angleški armadi in pravi, da so vse te čete izgubljene, ker se jih pošilja v prve vrste. Anglija ne išče oporišča za svojo mornarico na Danskem ali Norveškem. STOCKHOLM 3..(Kor.) Britiško poslaništvo sporoča, da je upravičeno objaviti, da so v Skandinavskih deželah raztro-šene vesti, da namreč velika Britanija skuša dobiti na Danskem ali Norveškem oporišče za svojo mornarico, povsem neosnovane. Odločno je treba zanikati, da bi imela Anglija tak namen proti eni ali drugi skandinavski deželi. General Voigts-Rhetz generalni kvartir-mojster. BERLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Generalu Voigts-Rhetzu so se poverili posli generalnega kvartirmojstra. Financijelni položaj Francije. BORDEAUX, 2. (Kor.) Na seji ministrskega sveta je finančni minister Ribot izjavil. da je finančni položaj dežele popolnoma zadovoljiv. Nanašal je, da dosedaj še ni nobene potrebe, da bi se najelo javno posojilo. Sturdzova knjiga o ruski nevarnosti za Rumunijo. BUKAREŠT, 3. (Kor.) Generalni tajnik rumunske akademije,^ Demeter Sturdza, je izdal svojo knjigo »»Evropa, Rusija in Ru-munija«, ki je izšla pred 25 leti, sedaj vnovič. V predgovoru opozarja pisatelj na dejstvo, da se nahaja Rumunija danes v isti nevarnosti, kakor takrat: grozi ji ruska invazija, okrepljena po ruskih željah, da bi dobila nadvladje nad vsemi slovanskimi državami. Izvršujejo se obupni poskusi, da bi se zapeljalo Rumunijo. Skuša se nas premotiti. Lažnjiva poročila se kujejo z občudovanja vredno spretnostjo in drznostjo. Zlato se troši, da bi se uničilo slabiče. Pisatelj izjavlja končno, da zamore postati Rumunija velika le pod svojim kraljem. Rumuni se morajo čutiti kot take, kajti če bodo delali tujcem na ljubo, bo Rumunija izginila z evropskega zemljevida. Rumunskl kronski svet se ne bo vršIL BUKAREŠT. 2. (Kor.) Neki vladni komunike pravi, da se je posvetovanje med ministrskim predsednikom Bratianom, voditeljem konservativcev Marghilomanom in voditeljem demokratov Take Jonescom končalo s tem, da se romunski kronski svet ne bo vršil, ker se je konstatiralo, da ni nobenega povoda za izpremenitev dosedanje politike Romunije. Ministrski predsednik Bratianu bo predložil ta sklep kralju. Angleška vojna konterbanda. WASHINGTON 3. (Kor.) Ameriški poslanik je sporočil državnemu departe-mentu, da namerava Anglija proglasiti kot vojno konterbando sledeče reči: baker, svinc, neobdelan ali v kosih, plošče, cevi, glicerino, rdečo železno rudo, hemastitno železno rudo, magnetno železo, kavčuk, surove in obdelane kože, ter vstrojeno ali obdelano usnje. Razsodiščna pogodba med Združenimi . državami in Rusijo. WASHlNGTON 3. (Kor.) Državni tajnik urada za zunanje zadeve Bryan in ruski poslanik Bachmetjev sta podpisala razsodiščno pogodbo ined Združenimi državami in Rusijo. Imenovanja In odlikovanja. DUNAJ, 3. (Kor.) Armadni naredbeni list priobčuje imenovanje nadvojvode Maksimiljana praporščakom L ulanskega polka, nadalje podeljuje veliko število dekoracij v priznanje hrabrega in vspešne-ga postopanja častnikov in moštva vseh vrst čet. Med drugimi je podeljen generalu konjenice, vitezu Kummer pl. Falkenfeld v priznanje vspešnega vodstva enega ar-madnega oddelka Leopoldov red 1. razreda z vojno dekoracijo. Tudi več letalcev je bilo odlikovanih za hrabro zadržanje pred sovražnikom. Naredbeni list razglaša nadalje podelitev reda železne krone II. razreda z vojno dekoracijo bivšemu predstojniku vojaške pisarne umrlega nadvojvode Frana Ferdinanda, polkovniku dr. Bardolffu in pa imenovanje bivšega predsednika državne zbornice, grofa Vetter von der Lilie, višjim štabnim zdravnikom II. razreda v evidenčnem razmerju. Cesar odlikoval kapitana »U 9«. DUNAJ, 3. (Kor.) Kakor poroča »Zeit«, je podelil cesar poveljniku podmorskega čolna »U 9«, kapitanu pL VVeddingenu, vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. Ćrno-rumeni trak na rokavu ne smejo nositi neupravičene osebe. DUNAJ, 3. (Kor.) »Korrcspondenz Wil-helm« javlja, da se je opazilo, da več o-seb, ki nimajo nobenega oficijelnega značaja, nosi neupravičeno črno-rumene trakove. Črno-rumeni trak je po § 31 stran 158, odstavek 4 naredbe ministrstva za želno obrambo z dne 20. julija 1907 določen kot znamenje za črnovojnike, ki niso povsem vojaško oblečeni. Ta trak je torej treba smatrati kot del vojaške opreme. Opozarja se torej na to, da oni, ki neupravičeno nosi črno-rumeni trak, stori kažnjivo dejanje. Nove vofne znamke. DUNAJ, 3. (Kor.) Z jutrišnjem dnem se bodo prodajale po vseh poštnih uradih in prodajah znamk nove 5 in 10 vinarske znamke, ki jih je izdala postna uprava. Nove znamke so napravljene po osnutku prof. Kolomana Moserja v obliki leta 1910 za slavnost cesarjevega 80, rojstnega dne izdanih znamk. Crno-rumeni križ za prehrano revežev. DUNAJ, 3. (Kor.) Namestnikova soproga. baronica Bienerth je kot častna predsednica »Crno-rumenega križa« oddala danes, na preddan godu Njega Veličanstva županu dr. Weiskirchner|u 100.000 K kot mesečni prispevek za brezplačno prehrano in 100.000 K kot skupilo akcije Čr-no-rumenega križa. Ta županu izročena svota omogočuje, da se bode skoz en mesec, torej do 1. novembra dajalo lahko 3X333 revežem vsak dan gorko kosilo. Župan se je baronici, ki je bila prišla v spremstvu odbornic Alice Schalek, pisateljice in odbornice Črno-rumenega križa in odbornice Franki, izrekel svojo najtoplejšo zahvalo za uspešno akcijo in je bil zelo vzradoščen, ko je slišal, da se za ves čas vojne sme mesečno računati na tak znesek. Konfiskacija »Homme enehaine« Cletnen-ceaua. BORDEAUXf 2. (Kor.) Tudi tretja številka po Clemenceau izdanega »Homme enehaine« je bila danes zjutraj na kolodvoru konfiscirana. Nabor prostovoljcev na Švedskem. KRISTIJANI J A, 3. (Kor.) Vlada je odredila, da se ustanove različni garnizijski oddelki za vse prostovoljce. Nabor bo dne 1. novembra. Dansko ministrstvo prepovedalo izvoz žrebet. KOPENHAGEN, 2. (Kor.) Na predlog poljedelskega društva je ministrstvo prepovedalo izvoz žrebet. Podaljšanje moratorija na Švedskem. KRISTIJANI J A, 2. (Kor.) Moratorij za inozemske terjatve se najbrže za en mesec podaljša. Spopad Hindov s policijo in vojaštvom. LONDON 3. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Ka'kute z dne 2. t. m.: Danes so se Hindi spoprijeli z oboroženo močjo. Hindi, ki so se hoteli izseliti v britiško Kolumbijo, pa se jim v Kanado ni dovolilo, so se vrnili ter se hoteli podati v Baibai v bližini Kal-kute. Vsled nesporazuma so izseljenci mislili, da se jih ne bo odpravilo direktno v njihovo domovino, vsled česar niso hoteli iti na vlak, ki je bil v Baudschabu pripravljen ter so sklenili, da pojdejo peš v Kalkuto. Nato sta posegla policija in vojaštvo vmes, da preprečita njihov namen. Izseljenci so streljali z revolverji ter ranili in ubili več policistov. Od izseljencev je bilo 16 ubitih, drugi pa zajeti. 0 podmorskih čolnih. Drzno in junaško dejanje nemškega podmorskega čolna »U 9« je vzbudilo novo zanimanje za podmorske čolne. »Polaeer Tagblatt* prinaša o tem najbolj skrivnostnem orožju kratek članek, ki bo, kot upamo. zanimal tudi naše bralce. Od onega dne, ko so začeli oboroževati ladje s topovi, od tega dne ima vodilno vlogo v pomorskem boju veliki top. Inženirji so se sicer trudili, da zgrade vedno močnejše in odpornejše plošče, toda tudi artiljeristi niso prenehali s svojim delom. Vedno večje in silneiše topove in krog-Ije so konstruirali in konečno je bila tudi zmaga na strani artiljeristov. Pred kakimi 50 leti pa so iznašli nov strahovit naboj: torpedo. Torpedo ima v sredi cilindrično. na obeh koncih pa konično (špiča-sto) obliko. Navadno je dolg 4 in pol metra, težak okoli 250 kilogramov. Torpedo sestoji iz treh delov. V prvem delu je o-koli 115 kilogramov dinamita ali drugega močnega razstreliva, v sredi je aparat, ki regulira višino, v kateri mora plavati torpedo, v zadnjem koncu pa je stisnjen zrak, ki daje torpedu gibalno silo. Torpedo se ne izstreli, temveč sune (lansira) in sicer iz posebnih, takoimeuovanih lansirnih cevi. Takoj, ko je torpedo »izstreljen«, se odpre en ventil in potom stisnjenega zraka se začne torpedo premikati v določeni smeri. Ker je napolnjen torpedo le z najsiinejšimi eksplozivnimi snovmi, zato je učinek njegove ekspiozije uničujoč. Slaba stran torpeda pa je mala distanca, le par sto metrov, iz katere se more lansirati torpedo. Zato so takoj začeli misliti na gradnjo malih ladij, ki bi morale biti kolikor mogoče hitre, težko opazlji-ve in take, da bi nudile sovražnim ladjam čim najmanjši cilj. Tako so nastale torpe-dovke. Po noči ali v megli so se torpedov-ke obnesle in postale so nad vse nevarno orožje. V obrambo torpedovk so nato zgradili torpedue lovce. To so večje ladje, zelo hitre in ki imajo več brzostreinih topov, da se ž njimi potope torpedovke. Ali kljub temu so pokazale torpedovke precejšnjo odporno silo in v rusko-japon-ski vojni je prišlo do dolgotrajnih bitk med torpedovkami in torpednimi lovci, ne da bi bila pri tem potopljena tudi le ena torpedovka. Zato so oborožili torpedne lovce z večjimi topovi, kar je bilo posebno tudi zategadelj potrebno, ker se je med tem povečala »strelna« distanca torpedov. Skoraj v istem času pa je bil tudi toliko izpopolnjen podmorski čoln, da se je lahko uporabljal z vojne namene. Glavna njegova prednost je, da se more približati sovražni ladji skoraj čisto neopaženo. Njegova največja slabost pa obstoji v nje- govi zelo mali hitrosti. Vzrok male hitrosti je v tem, da nudi podmorski čoln vodi v primeri s svojo velikostjo veliko večjo odporno ploskev, kot pa druge ladje, ki plavajo po vodni gladini. Pa tudi tedaj, če je podmorski čoln nepotopljen, je njegova hitrost znatno manjša, kot pa hitrost križark in torpedovk. Druga pomanjkljivost podmorskega čolna obstoji v tem, da ne sega pogled z njega daleč. Pod vodo pa se ta slabost še v veliki meri zveča, tako, da se sme potopiti podmorski čoln pri bližanju ladiji le toliko, da ostane njegov vrhni del, kjer je daljnogled, 5e vedno iz vode. S tem pa je dana možnost, da ga opazi sovražna ladja in da ga z eno samo topovsko krogljo potopi. Podmorski čoln se potaplja stopnjema, najprvo tako, da ostane poveljniški stolp izven vode, potem periskop, nakar se potopi popolnoma. Današnji podmorski čolni imajo dve do sedem lansirnih cevi, nekateri pa tudi br-zostrelne topove z malim kalibrom. O uporabnosti podmorskih čolnov so mnenja zelo različna. Nekaj pa je tudi že sedaj gotovo, da se drzni naklepi navadno posrečijo. To pa je že tako stara izkušnja, ko vojna zgodovina sama. Odločuje U o pomorski bitki številno premoč? V pomorskih bitkah nikakor ne odločuje vedno številna premoč. Zmage slabejših sovražnikov tekom zadnjih dveh stoletij so ravno za sedanjo dobo jako zanimive, če se vpošteva, da stoji nasproti združeni angleško-francoski-ruski vojni mornarici, številno veliko slabejša nemško-avstrij-ska mornarica. Ofenzivni duh mornarice je predvsem velikega pomena in kakor nam dokazuje zgodovina pomorskih bitk. navadno tudi uspešen. V znameniti pomorski bitki pri Abukirju (leta 1798) so imeli Francozi pod admiralom Brueysom 27 vojnih ladij, a Angleži pod admiralom Nelsonom 26. Po številu torej ni bilo velike razlike; francoske ladje so bile materijelno tu in tam močnejše od angleških in povrh tega so imele ob začetku bitke tudi še boljši položaj. Karakteristične so velike izgube, ki so jih imeli v tej bitki Francozi. Štiri velike francoske ladje so se potopile, 9 jih je bilo zajetih. Admiral Brueys je v bitki padel. Angleži so zajeli 3705 vojakov; polovica cele francoske posadke je bila deloma mrtva, deloma ranjena. Angleži so izgubili na ranjenih in padlih 900 mož. Bitka je trajaia od 6 zvečer do 11 zjutraj, torej 18 ur. Sedem let pozneje vidimo Francoze zopet v boju z Angleži in sicer pri Trafal-garu (leta 1805). Tudi to pot je zapovedoval angleškemu brodovju admiral Nelson. Imel je 27 ladij, Francozi pa skupno s svojimi španskimi zavezniki 33 (18 francoskih in 15 španskih). Ta bitka je trajala samo štiri ure in to od poldne do 4 popoldne. Francozi in Španjolci so izgubili 19 velikih vojnih ladij, 4 pa so bile na begu zaplenjene, torej od 33 ladij skupaj 23. Admiral francoskega brodovja Villeneuve je bil vjet. Ostala francosko-španska zguba je znašala 7000 mož. Angleži so izgubili 2500 mož, med temi je padel tudi admiral Nelson, kateremu je Anglija dolžna pro-cvit lastne mornarice. Naslednja pomorska bitka v evropskih vodah, bitka pri Novarinu, se ne more vzeti v vzpored. Tukaj so francoski, angleški in ruski brodovi jednostavno streljali na nepripravljeno in malovredno turško mornarico. Turška mornarica pod poveljstvom Kapadun bega je bila sestavljena ponajveč iz majhnih starih vojnih ladij, od katerih so bile nekatere že čez 100 let stare. Turška flota je štela 82 ladij, zavezniška pa 26. Turki so v tej bitki zgu bili 55 ladij in 6000 mož. Kako je slabejša mornarica v stanu, da premaga močnejšega sovražnika, je pokazala dvakrat naša mornarica v bitkah pri Helgolandu in pri Visu, kjer se je proslavila za večne čase. Tu in tam ie bila avstrijska mornarica tudi slabejša od pruske, ki v onem času niti ni smela nazivati se mornarica, kajti to so bile male ladjice, ki niso predstavljale nikakoršne vojne vrednosti, medtem ko so Danci tako po številu kot po kvaliteti svojih ladij daleč nadkriljevali avstrijsko-prusko brodovje. To je najbolj razvidno po razmerju topov. Medtem ko so imeli Danci 102 topova, so jih imeli zavezniki samo 79. Tudi tukaj je zmagal slabejši (avstrijsko-pruska mornarica). V slavni bitki pri Visu, kjer so se proslavili dalmatinski mornarji, je štela naša mornarica 27, iiaJijanska pa 34 ladij. Takrat je razpolagala italijanska mornarica z najmodernejšimi ladjami one dobe, ki so imele močne oklope, medtem ko veliko naših brodov oklopa niti imelo ni. Avstrijska mornarica je štela skupaj 1064 topov„ Širin O_ „fcDlNUSf* St. 240. V trstu, ela skoro lakoto. Firma Eisler na Dunaju je že sredi julija darovala 5000 komadov konservnih škatelj, a naslovila po-š;ijatev na albanskega kraljevega finančnega ministra Noga. Ko je pošiljatev prišla. se je Noga-bej odpeljal v inozemstvo in izostal do 2. septembra; finančna straža pa ni hotela izročiti konserv. Šele 3. septembra so topničarji z orožjem v roki iz>iliii. da so se jim konserve izročile. Municije je bilo še 500 strelov za vsak top in do 1500 za vsako pu^ko. Topov je bilo še 13 ni sicer 6 brzostrelnih Skoda, model 95. najnovejšega Jeklenega kova in 7 modela 75, navadnega kova (brona). Velike težave je imel \Yied s svojimi ministri. Noga-bej je bil kriv, da ni dobil denarja iz Italije, kajti odklonil je ves papirnati laški denar. Predno pa se je sredi julija odpeljal v inozemstvo, se je govorilo, da jc spravil iz Drača za več milijonov zlatega denarja, baje: lastnega premoženja .....Ministri so vlekli kolosalne plače do 60.000 kron! Ko je albanska vlada pričetkom julija poslala svojemu zastopniku (Turkhan-paŠi) na Dunaj 15.080 kron za ijokritje troškov prostovoljcev, ki so bili na potu v Drač, je teh 15.000 kron baje zabil albanski poslanik — z neko de-miniondko .... Faktum je, da prostovoljci niso dobili niti vinarja. Zc preje smo omenili, da so se vstaši polastili tudi topov. Straže okrog Drača so v marsikateri noči videle tuje parnike, ki so pristali ob obali in izkrcavali orožje in municijo. Ve se tudi za imena ladij in za državo, ki jc vstaše podpirala. Pri streljanju s topov, je bila vstašem vedno cilj — kraljeva palača. Na vprašanje, bo-li imela samostojna, neodvisna Albanija trajen obstanek, je trdil naš mož odločno — da ne! Pod turško vlado so bili Albanci svobodni in svobodno so lahko živeli. Življenje z delom je Albancu tuje. Rop m umor, požig in poboj — je njegovo življenje; tega pa v samostojni Albaniji ne bi bilo. Albanci si zato žele turške nadvlade, to je prejšnje svobode, ko je bil vsak posameznik gospodar za-se. Le velika oborožena sila bi za-mogla v Albaniji uvesti državljanske in odpraviti roparske razmere. A tudi takrat bo morala izginiti stara in sedanja generacija. Kdor bo hotel vladati kot vladar samostojne Albanije, bo moral vrhu vsega streti tudi moč in upliv vseh neštetih ag, begov, paš in hodž. Tudi knez Wied je propadel, ker je do zadnjega trpel krog sebe vse te ljudi. Za zahvalo so izdajali najskrivnejše stvari Essad Paši in njegovemu privesku. Kljub opetovanim svarilom, je imela kraljica Essad Paševo hčerko kot svojo dvorno damo, njenega moža, Essadovega svaka pa, za komor-nika. Ta dva sta Viljema Wieda spremila tudi dne 3. septembra, ko je zapustil Drač in sta še sedaj v njegovem spremstvu. Namen tega spremljevanja ni nič druze-ga, nego da opazujejo vsak najmanjši Wiedov korak . . . 2c uvodoma smo navedli, da je Wiedu pošel ves denar. Prostovoljci niso imeli niti za povratek v svojo domovino. Šele. ko so se polastili onih 5000 škatelj konzerv in od teh prodali 4700, nadalje vsa zdravila, obveze, pohištva, nepotrebno obleko i. dr., so mogli na pot. Od topov so uničili dva, 11 pa jih je prišlo ustašem v roke. Prostovoljci so skoro vsi zapustili Drač dne 3. septembra. Peljali so se preko Bari, Bolonje in Vidma. Na poti so morali, zlasti po železnici, prestati še marsikaj. Najzanimivejša pa je zanje bila vožnja od Bolonje do Vidma ... A Razne politične vesti. Gimnaziji v Mostaru in Tuzli zaprti. Uradni »Sarajevski list« piše o vzrokih, radi katerih sta se te dve gimnaziji zaprli, sledeče: Zapretje gimnazijev v Mostaru in Dolnji Tuzli je vlada odredila zaradi neprestanih dijaških nemirov in izgredov in celo žaJostnih anudinastičnih in antimilitarističnih pojavov, ki so se dogajali posebno v zadnjem letu. Dijaki iz teh dveh šol se morejo sprelrmatf na druge zavode v Bosni in Hercegovim, ako sta bila njihovo vedenje ob zadovoljivem vspehu v zadnjem letu neoporečno v disciplinarnem pogledu. Pa tudi v tem ozi-ru se bo moglo na najbolje kvalificirane dijake jemati obzir le v toliko, v kolikor bo dopuščal prostor. O vzrokih, ki so doveli do takih razmer med dijaki na teh dveh zavodih, pravi uradno glasilo, da so na eni strani v brezbrižnosti domače hiše v vzgoji mladine, na xlrugi strani pa v nevarnem in pogibnem vplivanju časopisja. ki je zavajalo dijake na slabe poti. Neprestani upori in napadi na učitelje so v mnogih slučajih napravili iz teh zavodov gnezda, iz katerih so se porajale naj-nevarneje misli in ideje, ki so grozile iz-podkopati temeljne zakone, na katerih slonita moč in bodočnost teh dežel. Privaten češki gimnazij na Dunaju. Iz čeških listov doznajemo, da se osnuje na Dunaju (v IV. okraju) zaseben češki gim- nazij. Ustanovil ga je — dobivši dovoljenje za to brez vseh okolnosti — dr. Dou-brava. em. profesor lipske vojaške akademije. V 1. razred se je priglasilo 50 učencev. Sličice z mm. Sabija »padlega«. »Češki Dennik« pri-občuje o nastopnem zanimivem dogodku, ki priča, koliko jc verovati raznim vestem. Neki rezervni častnik iz Prage je bil težko ranjen. Njegov prijatelj, tudi Pražan, ga je našel vsega krvavega r.a potu k oglašališču. Ker ni dal od sebe ni-kakega znaka življenja, smatral ga je mrtvim. Hoteč ponesti ženi padlega kaj za spomin, mu je odpel sabljo. Žena je začudeno poslušala njegovo pripovedovanje in ga je slednjič vprašala, da-Ii je v resnici uverjen O smrti njenega moža in svojega prijatelja. On je odločno potrdil, da je. Žena na to: »No, na srečo ni tako hudo z mojim možem. Bil je sicer res težko ranjen, ali sedaj je že prilično okre-, val. Sploh pa vas prosim, da govorite malo bolj tiho, ker moj mož — spi v sosednji sobi! Rekši je odprla vrata sobe, kjer je spal in smrčal nje — padli soprog! DomaČe vesti. Posredovalna pisarnica političnega društva »Edinost« za podpiranje družin vpo-klicancev. Po inicijativi političnega društva »Edinost« se je osnovala pisarnica, katera bo posredovala podpore družinam vpoklicancev in sploh šla podpore in sveta potrebnim na roko. Posredovala bo tudi za informacije glede onih, ki so šli v vojake, glede ranjenih, mrtvih, bolnih ali vjetih. — Odvetniška pisarnica gospodov dr. O. Rybara in dr. Abrama je dala v to svrlio blagohotno na razpolago potrebni prostor. Ta posredovalna pisarnica prične torej poslovati v pondeljek, dne 5. t. m. in bo na razpolago občinstvu vsak dan od 9. do 12. ure zjutraj in od 5. do 7. ure zvečer v prostorih odvetniške pisarnice dr. Ryb£fa in dr. Abrama, Zvonikova ulica (via Campanile) št. 11, I. nadstropje. Ni treba povdarjati, da se dajejo vsa pojasnila in nasveti popolnoma brezplačno. Ob nedeljah bo ta posredovalna pisarnica zaprta. Poziv mladini. Ker se mnogim minoli petek, zaradi nesrečno zbrane ure, ni bilo možno udeležiti sestanka, sklicanega v svrho posvetovanja radi ustanovitve posredovalne pisarnice, se vrši jutri, v pondeljek, dne 5. t. m. ob 7. uri zvečer zopet tak sestanek v sejni sobi političnega društva »Edinost* v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstropje. Vsi oni, ki imajo namen sodelovati, so naprošeni, da se udeleže tega sestanka. Tajnik pol. dr. »Edinost«. Patrijotična siavnost Ciril-Metodove šolske mladine se je vršila sinoči v veliki dvorani »Narodnega doma« ob ogromni udeležbi iz vseh slojev našega prebivalstva. Prireditev so počastili: Njegova Jasnost g. namestnik princ Hohenlohe in gospa soproga princezinja Sofija Hohen-ohe, katero je pozdravila učenka VII. razreda, Bak, ter ji izročila šokep cvetic; potem namestništveni podpredsednik g. grof Attems, zastopnik »Rdečega križa, c. kr. sodni svetnik Minio, g. deželni šolski nadzornik Matejčič, državna poslanca gg. dr. Oregorin in dr. Rybaf, deželna poslanca gg. dr. Wilfan in dr. Slavik, policijski nadsvetnik Vračko z rodbino, član glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda g. dr. Abram in več drugih dobrotnikov slovenske mladine. Bilo je častno zastopano tudi naše u radništvo, državno in zasebno. Končno naj omenimo njega, ti nam je vsikdar v zvesto oporo — našega delavstva. Dasi je bila ura neugodna in morajo ti ljudje prebijati težke čase: prišli so vendar naši možje, fantje in dekleta, v velikem številu. Niti omenjati pa ni treba, da je kar mrgolelo šolske mladine. - Glede izvršitve same smemo biti v visoki meri zadovoljni. Posamezne točke so se izvrševale z veliko preciznostjo, otroci so nastopali jako samozavestno, na čemer gre hvala našemu učiteljstvu, predvsem pa g. pevovodji Karlu Mahkoti, dalje gg. ^ngelmanu in Dimniku. Jako ganljiv prizor je bila zaključna slika: »Živi svetli cesar naš!« s simboličnim pomenom: Tr- žaški Slovenci prisegajo pod tržaško in sovensko zastavo zvestobo habsburški dinastiji. Ganotje je zavladalo po dvorani, ko so otroci skladno peli: »Živi svetli ccsar naš!«, dočim so s cesarsko pesmijo pozdravili g. namestnika in soprogo ob vstopu v ložo. Visoki gostje, posebno še gospod namestnik in soproga, so opetovano izražali svoje zadovoljstvo in priznanje na vsej tej patrijotični prireditvi. Materijalcn uspeh je bil zelo povoljen. Dasi je bila vstopnina jako nizka, je bilo dohodka 631 K 26 vin. Od te svote odpade le inal znesek v pokritje stroškov, k čemur je g. namestnik prispeval z zneskom 100 K. Tako se je slovensko tržaško občinstvo potom svoje šolske mladine častno odzvalo svoji patrijotični dolžnosti Društvo Mlekarna v Hrušicl ie stavila rezervni bolnišnici v „Turnverein Eintracht • pet litrov mleka na dan na razpolaganje za ranjene in bolne vojake, ki se nahajajo v tej bolnici. — Bilo bi želeti, da tudi drugi slični zavedi in društva podprejo na sličen način prepotrebno in koristno delovanje Rdečega križa ter da bi dobro mišljen dar našel mnogo posnemovalcev. Ranjeni in bolni vojaki. Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« so bili včeraj puščeni na dopust na svoje domove Josip Bunc iz Barkovelj, Matej Jurjevič iz Loža na Kranjskem, Vinko Kovačič iz Herpelj, Karel Legovič iz Kaštelirja v Istri, Na-zarij Vrh iz Trsta in Peter Berndlich iz Kaštelirja v Istri; vsi od 97. pešpolka. i — V pomožno bolnišnico v zavodu »Au-! stro-Amerikane« pod Špednjem so bili vsprejeti ranjenci od 97. pešpolka Anton Schmiedt, Celestin Nefat. Ivan Kodarin. Ernest Nefat, Ivan Drglin in Ernest Ma-Iusa; dalje Štefan Sančak od 22. pešpolka, Štefan Baba u od 97. pešpolka in lovec 2. lovskega bataljona Fran Boštjan-čič. V samo svrho petdnevnega opazovanja z ozirom na nevarnost nalezljivih bolezni so bili v isti zavod sprejeti Anton Visintin in Josip Majcen iz Trsta, Ivan Zamparo iz Ločnika, Fran Pahor iz Gorice, Vital Runčić iz Labrnja, Marin Sni-dersich (sin tržaškega mestnega svetovalca) iz Trsta in Fran Ceglar iz Trsta; vsi od 97. pešpolka. Dalje Viktor Castro iz Pule od 87. pešpolka in topničar 8. top-ničarskega polka Ivan Samsa iz Trsta. — Včeraj popoldne je bil pešec 87. pešpolka Josip Požar prenesen iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« v mestno bolnišnico, in sicer zato, ker mu je postalo slabše. Istotako in iz ravnoistega vzroka sta bila prenesena iz zavoda »Austro -Amerikane« v mestno bolnišnico vojaka 97. pešpolka Josip Pavlovič in Gašper Bolmarčić. Iz Štanjela na Krasu je pa bil priveden v tukajšnjo mestno bolnišnico črnovojnik Anton Turk, ker je zbolel. Za »Božičnico« je daroval g. Franc Furlan 20 kron. Bog daj mnogo takih! Čuden slučaj: Ker ga je bolel trebuh, je uradnik rešil pred tatovi blagajno tvrd-ke, pri kateri je v službi. Gospod Josip Suban, ki stanuje v Rojanu, je uradnik pri transportni tvrdki Caro in Jelinek, ki ima svoje urade v hiši št. 16 v ulici dei Carradori. Predsnočnjim se je bil gospod Suban zamudil v mestu: bilo je že preko poldveh popolnoči, ko se je po ulici dei Carradori vračal proti domu, v Rojan. Že prej ga je bil začel boleti trebuh, a ko je bil v ulici dei Carradori, ni mogel več dalje. K sreči je imel pri sebi ključe uradov tvrdke Caro in Jelinek. Šel je torej naravnost v urade, da tam odpravi, kar mu je bilo treba z ozirom na bolečine v trebuhu. Prišedši v I. nadstropje, v katerem se nahajajo uradi, je takoj zapazil, da je mala odprtina v vratih polomljena in da prihaja iž nje nekoliko svetlobe. Razumel je takoj, da morajo biti tatovi v uradih, vendar je odločno odprl in šel v urade. Če bi ne bil občutil posledic, oziroma učinkov bolečine v trebuhu, bi bil morda šel raj.e klicat policijo, tako se mu je pa — mudilo. In takoj, ko je vstopil, je vide! dva človeka bežati iz ene sobe v drugo, ki ima okna na ulico G. Galatti; in ona dva bežeča človeka sta preko tefi oken skočila — iz I. nadstropja — na ulico G. Galatti. Medtem, ko se je Suban čudil temu drznemu skoku, je pa neki tretji človek pridirjal mimo njega in, pahnivši ga na stran, zdirjal doli po stopnjicah. Suban, katerega ni že nič več bolel trebuh, je pa IPrateili Umsšbor rrsf, uS. 14 Toffeate) Zel^sa ustrojenih k©g Velika izbera p »trebiti n za £evijai£«. - 3j>eci}aiUetJ lldro-Syrup. SarsapariluT^^ CSy oomptt. W čistilo fcnrt. fitakUalcs X S « I a t ao. 1 fSidro-Liniment. Nadomestilo t« »UrtPila-EftptfUr. Malte dtoffaM* ■**«• »• pr*kU>i>j«. witiom, L tr|uj« fo itd. suumIm k -sa. «40. t— ^^ Sidro - žvepleno - mazilo. S«l« *ta>u>4« pri l»i*ju. mIb«m Itd. Lom*«* K «—. • L P»M — itw ? *p«ttM tli H J lr. IttMtf-jnl antiki ,jr1 ilatu Itn", A ^IPnii I, ElIuMMtruu 5 ♦♦♦♦ V d obrazna n I mesnici ♦♦♦♦ Valerio Demarehi Trst, Pleza krrfen ncdUa 9. Tel.ZS-51 Vse prodaja vedno prvovrstno m goveje, telečje in koštrunovo f t jančje In tudi kokošje meso. • OBRT: Kuhanje govejih nmp, zalog* Rusih in osoljenih črev ter alilnkh isdalkov, P«slrelba m dom. - Iw>m> rmmm. Dr. PEČH1K Dr. PETSCffFflOO TRST. VIA S. CATEHHH STEBL 1. Zdravnik za notranje (splošne) boiezo) S — 9 in 2 — 3 in Specii&ilst za kožno ha vodnft (sDolne) boferni: lflA—I in 7— UMETEN Z08JI PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE Z@i§¥ : BREZ BO&ECS^l : Dr.J.ČEHHtey.TOSm Z0BO3DMV- ip|}fn KOKC. ZOSft! NK J H \ J RHNIK ULICA CASEBMA, "33 IS. r.ad. I VARIETE' CABHRET ■ Oti 1. oktobra m\M stM j Senzacijonelni SPORED od 1.-15 okt. ■ Ema Namscl ■ pevka [ Trude Lichtenfaerg ; pevka Lidia Ronetti I italijanska d i ve t te ■ Ronal Ferri ; 0£T. pevcc : Rudolf Kaiser • konferencier—Isumoriit Giorgfna Ronetti j iL pevka Poldi F lil o t plesalki Kiitlie Florenz subretka Luciano Ferrari lirični pevec Sigfried Oser kr.inik Ivitiatu --------——---------1 I C. MAliU rarcatilj-lastni«. EEZA LED0WSKY pri klavirju Zafne ob 9 uri. KOMEC ? ? ■ _______ j V5T&PJRSA: L prastari Kren 2; IL prostori knn 1. ! I RESTAVRACIJA Trst, ul. Carducci 13. tfsaK večer od 7. do polnoči velik k@§?££re I. Slovan, tamburaškega društva pod vodstvom g.ce ZLATE BOilHER. Opozarja se cenj. občinstvo na izbrani spored različnih komadov in narodnih pesmi in ples. Ob nedeljah in praznikih Matince. : VSTOPNIMA PROSTA, s Za obilen obisk se priporoča JOSIP DOaniNES. Poleg renomiranega Guessovega ptva I se točipive Reuchel-Brfiu UKutmtuuisa P O n LI S T EK__ Ohar iti tišina. Prevel Iz taStlne H. C 24. Potem nisem več videla Jurja in ne nikogar dregega, razun iMaksa. Zapuščal me je komaj za kako uro za čas obeda, potem pa se je hitro vračal. Bilo je strašno vroče. Odprla sva lahko balkon in sedela drug poleg drugega, držeč se za roke, in sva motrila pri tem dame spodaj na ulici, ki so šle v gledališče Manzoni in razogla-ve, da se navžijejo nekoliko svežega zraka. Bila sva vedra in vesela kakor otroka. Rekla sem mu: »Vidite, tako ne pojdem jaz nikdar z vami v gledališče. In vendar kako srečna bi bila, če bi mogla to! Na strani soproga, ki se ga obožuje, se mora dramatične zapletljaje igre veliko živah-neje občutiti! Je gotovih prizorov, ki jih nisem nikoli poslušala brez iskrene želje, da bi jih mogla ponoviti s kako ljubljeno osebo.« — Na to me je prosil, naj mu citiram kak tak prisoc. ali sporna me je pu- stil na cedilu. Povsem prevzeta sem bila po lepi resničnosti in igri, ki smo jo predstavljali ini sami. Zato sem odgovorila: »-Spomnite me na katerikoli prizor, potem boni videla, ali so bile najine misli iste že tedaj, ko se nisva še poznala «. In citiral mi je najčudneje prizore; spominjal me je najsmešnejših situacij ter se izogibal vsem strastvenim prizorom. Smejala sva se kakor dva učenca na počitnicah. Vprašala sem ga: »Kaj uprizore nocoj v gledališču Manzoni?« »Ne vem — pogledam!« »Da, potem mi povejte igro, in če bi je ne poznali, bi jo morali iznajti.« »Sprejeto.« Cutstvene prizore sva citirala skupno. In potem je šel doli, da čita gledališki list. Gledala sem ga z okna doli. Napovedana igra je bila: Terenzio. Povrnil se je in je bil srečen, da bova govorila v verzih. Jaz sem igrala svojo vlogo povsem dobro v sceni med Terenziem in Kreuso; in Maks tudi ni pokvaril teh verzov Goldo-nija. In ko je prišlo občinstvo iz gledališča, sem rekla, da je tudi najina igra pri kraju m da se mora umakniti. Io ločila sva se, stisnivša si roke. Svobodna in zaljubljena drug v drugega, (četudi sva imela tajen sestanek), sva se zapustila le s stisnje-njein rok in z zavestjo, da sva čista. 25. Naslednjega jutra sem imela odpotovati s prvim vlakom. Maks je imel priti pome, da me spremi na kolodvor in se poslovi. In potem? Potem — dalje — nič! Ni je bilo nade na svidenje, za naju ni bilo nikake bodočnosti več. Mogla sva si pisati ---to je bio vse. Preostajale so mi Ie še štiri ure, da uredim svojo prtljago, da si počešem lase za noč in za spanje. Potem se je trebalo zopet obleči in frizirati. A v srcu mi je bilo tako tesno in bila sem tako nervozno razburjena, da sem vedela, da imam pred seboj tretjo noč brez spanja. Raje sem se sploh odrekla in nisem legla v posteljo. Sedla sem v naslonjač in sem, glavo oprto na roki, sklenila, čakati na čas odhoda. Želela sem hrepeneče, da bi bila ta ura že tu. Najljubše bi mi bilo, da sploh nisem bila v Milanu! Cim mi ni bil Ma-kso več ob strani, čutila sem se po svojem mnčnem položaju globoko ponižana in sem se ga kesada globoka Mislila sem na svoje znanke drugo za druga da vidim, ali bi mogla kateri povedati o svojem tajinstve-nem vzletu. Ne, vse so bile tako predo-stojne in častivredne, da bi mogle sprejeti take izpovedbe! Ce bi izvedele, bi morda pretrgale občevanje z mano. O Bog! Storila sem nekaj, kar sem morala zamolča-ti častitljivim ljudem! Kaj mi je koristilo pri tem, da sem ostala poštena? V resnici sem izgubila tisto moralično poštenje, ki izhaja in poštenosti našega postopanja. In mislila sem si: 2enska, ki ima ljubimca, občuje ž njim in mu je zvesta, je pošteneja nego sem jaz, ki varam dva ljubimca in družbo. Tako daleč je prišlo. Jokala sem od sramu in žgoče vesti ter v obupu, ker nisem mogla izbrisati tega greha iz svojega življenja. In mislila sem na tiste romane, ki provzročajo toliko nevolje ob čitanju, ker vidimo v njih bitja, ki -n mogla biti srečna, ako bi se le odkritosrčno izpovedala, ki pa se žrtvujejo radi pretiranega čutstva dolžnosti, radi načela in kake obljube, ki bi bolje storili, da jo umaknejo, in to celo v interesu tiste ose->be, kateri so storile obljubo. Midva sama ' sva bila v takem razmerju. 2rtvovala sva se. Cemu? Da igrava roman? Mogla bi prhati srečna, se vzeti in se mirno lju->«tu (Dal le.) Trstu, d i; c 4. oktobra 1914. »EDINOST« št. 246. Stry III. ?„k i z dirjal za rjini, in doli 1 te v si ga v \ -■ i g- ie rarkrat udaril po glavi s ključem vcžnih vrat, ki ga je imel Še vedno v n i, ter ga tudi nekoliko ranil na tfia-vi. (»lenem je pa Suban vpil in klical redi rje i;u pomoč. Na njegovo vritje je pribite! redar z vojaško patruljo, kateri j_-Sul.tii izročil neznanega uzrnoviča. Na pviliciji, kamor je bil odveden, je aretirani povedal, da je 20 letni meiianiker A Ido t rtunčič, doma iz Trsta. sianujoč v ulici dclia. Ferriera št. 4. Priznal je, da je šel z i , c na tovarišema v urad tvrdke Caro in JeJirrek v svrbo, da bi tam oplenili bla-gajt.o. Povedal je. da je bil ravno isti dan p trjcii k vojakom in da si je hotel s to tatvino poskrbeti denarja, da plača prijateljem za pijačo v slovo. Ko so ga vprašal;, kdo da sta njegova tovariša, je rekel, da iu sploh ne pozna. — Kako jih ne poznate — mu je rekel komisar — ko ste šli skupaj krast! — Mi se prej poznamo — je odvrnil Urbančič — a po storjenem činu se ne poznamo več, pa naj gre dobro, ali pa slabo. V prostorih tvrdke Caro in Jelinek so našii vse v neredu. Blagajna je bila že načeta, a poleg nje so našli mnogo raznega svedrovskega orodja. Za Rdeči križ. Uprava .Edinosti" je prejela dalje: Delavsko konsumno društvo, Sv. Jakob K 20 ; Telov. društvo „Sokol- v Rojanu K 25 ; Wmdisch Josip, Bilje K 5; A. Marvič, Povir K 10; c. kr. oddelek finančne straže v Bar-kjvljah K 50 in sicer so darovali: ces. kr. komisar finančne siraže, vitez Oskar Bosizio K 5, c. kr. respicijent finančne straže Oman Franc 4 K. respicijent Potočnik Karel 5 K, pazniki: Skitek Franc 4 K Wošner Pavel 4 K, Urek Iv, n 4 K, Wallner Karel 2, Schoit Franc 2 K, Beranič Jurij 4 K, Blatnik Franc III 4 K, pazniki: Caharija Srečko 4, Grahonja Ivan 2 K, Menguzzatto Ernest 2, Jorovich Josip 2 K, Vet ori Rudolf 2 K. Skupaj v tem izkarc K 110.— Prej izkazanih . . K 5187.76 Skupaj . K 5297.76 Za družine vpoklicanih. V društveni gostilni pri državnem kolodvoru se je nabralo dne 13. septembra 10 K 10 vin. Za nadaljno prispevanje se priporoča — odbor. Vesti iz Goriške. Okrožnica deželnega odbora vinograd- ( nikom. Vinogradništvo je za gospodarsko življenje naše dežele izredne važnosti. Dolžnost nas vscii je torej, da skrbimo za to. da vino ohrani tisto vrednost, ki mu pritrče vsled dejstva, da njegovo pridelo-,1 vanje zahteva obilo denarja in naporne-j ga in dragega dela. Ako bi vrednost vi-j na padla, bi to provzročilo vinogradniku materijalno škodo, a raznn tega bi zbu-di!r> v njem razočaranje in nezaupnest. Poircbno je torej, da pravočasno po-i skrbimo, da se to ne zgodi. Baš sedaj je. ugoden trenutek, da se naši vinogradniki j kar največ okoristijo s prodajo grozdja, mošta in vina. Vinogradniki naj se potru-, dijo, da pripravijo dobro vsako kapljico:' kmetovalci Vipavske doline naj ne puste vreti vino na tropinah, kajti na trgu so priljubljena svitla in zelenkasta vina. \ ^cin pa se nujno priporoča, naj bodo i previdni pri sklepanju kupno-prodajnih p« godb. Spričo danih razmer se bodo l?rez dvoma dobili ljudje, ki bodo našemu kmetovalcu natvezali, da bo vinski trg lct"s neugoden; namen takih ljudi je prozorcu: hoteli bodo cene vinskim pridelkom nižati tako. da bi bili kmetovalci 'prikrajšani Primerno bi bilo, da bi se ustanovila'■ organizacija, ki bi uspešno branila kmetovalce pred sličnimi škodljivci, toda, taka organizacija bi se mogla oživotvoriti, le ria podlagi dolgotrajnega in skrbnega j proučevanja. Med tem pa se mora postopati mirno in previdno. Deželni odbor jej pripravljen dajati potrebne nasvete in I i ventualno tudi posredovati. V. izkoz derovi zn Rdeči kriz In družine, pri občen po slovenskem odseku R. K. Darovali so :! Slovenska gimnazija po vladnem svetniku c. j kr. ravnatelju dr. Bezjaku K 241.70. lndu-1 sirijski kraj Ajdovščina po županstvu K 012,: Občina st. Ferjan po županstvu K 150. Žu-, pansivo Ajdovščina zopet K 40. Drežnica po g. kura iu J. Kalinu pol pol. K 271.33. G.; A.f. Poljšak, vikar v Štomazu K 9 (za družine). Gospa O. O. iz Gorice za družine K: 20. Oddelek fin. straže v Miščeku pri Do-! lenjnh K 30 (in sicer so darovali Silbern-1 sehneider. Batistič, Gorša, Kobal po 5 K,1 Stropnik 4, Čopič Pernuš, Mohorič po 2 K, Mar. družba v Kanin ,aU nabrala K 108.76 i:i sicer nabrala dekleta Ivanka Slofcar, Kar. Zgonrk, F. R. Bajec, Mar. Vodopivec, Fr. Cernigoj in M. Kandus. Bate po g Al. Čubeju K 5. Iz nabiralnika g. A. C: ssagrande v Ajdovščini velik zavoj smodi:, sm.dčic. tobaka itd. darovanih po oskrbovalcih tobn-karne v roke g. voj. kurata v voj. bolnišnici v Gorici. Skupaj: za Rdeči križ K 1323.12, za družine K 164.67. Skupaj s prejšnjimi izkazi za Rdeči križ K 16220.19, za družine K 2607.76. Seznam učencev c. kr. drž. gimnazije v Gorici, ki so prispevali Rdečemu križu. 1. A. razred: Ćuš Ludovik K 2, Perkavec Alojzij 1. Skupaj K 3. II. A razred: Bras J. K I, Ceščut Ivan K 1.70, Fegic Ivan 2, Fr. Fleiss 2, Kabn Viktor 1, Lenkič Franc 40 vin., Purger Nazarij, 5, Rekel Leopold 1.10, Simoniti Alnjrj 11 Suc Vence!) 50 vin., razen tega še nabral K 4.20, skupaj K 27.90. II. B r jzred: Bandclj Mi'an 1, Giber Fr. bO vin, Karte Danilo 3, Križnic J. 40 vin., Mminič j. Mozetič Milan I. Piciga Franc 10, Prepirou Vladimir 3, Rebec Alojzij 3, 1Samsa Stanko I, Štolfa J., Stolfa Valentin iz ii. C. R. in Kocjan J. 5, Tomšič Stanko 1, Vizin Marij 1. skupaj K 31.90. II. C razred: Bertoncelj Miroslav K 1, Iv. Boitar 80 vin., Bratuš A!. 2. Bratuš Leopold 2, Čoiar Karel 1, Dietz Zorisiav 6, Fuilani f Vladisiav 2. Gravner Franc 1, Hvalič Anton 80 vin., Krapež Franc 1, Krpan Ivan 40 vin. } Muznik Branko 20 vin., Plesničar Angelj 1, ; S*mšič Romej 1, Štotfa Val. 1. II. B razred: Trojer Ivan 3, Truhla J. 1, Tork Emil 1, Vittori Karel 2.60, Zadel Cvetka 10. Skupaj ; K 43.80. III. A razred: Cej Rasiko 1, Golob Franc '50 vin., Mlekuž Karel 30 vin., Piščanc A. 2, Polenšek Marijan 3. Skupaj 6.80. III. B razred : Balanč Stanko 50 v., Budal Peter K 5, Franko Dušan K 2, Kenda Ivan K 3, Koglot J. 1, Košnik Ivan K 2, Lasič Henrik 1, Ogrin Rudolf 40 vin., Pelicon Leop. 40 vin., Petrič Fr; nc 1, Rijavec Adolf 1, Suc Stanko 50 vin., Svara Danilo 1, Tonkli A. 1, Vetrih Franc 2. Skupaj K 21.80. IV. A razred: Čok Franc 40 vin., Gorjup Anton K 10, Jejčič Janko 80 vin., Jereb Milan 1.50, Kovačič Andrej 2, Nanut Ludovik 1.10. Ostan Domicijan 2, Tavčar Franc 50 vin., Urh Maks 1, Valič Viktor lv Rozman Albina I, Sket Ivanka 2. Skupaj K 23.30. IV. Đ razred: Bizjak J. 1, Furlani Ignac 1, Golob Jakrb 50 vin., Jug Klement 4, Maks Krenižar 1, Lukan Anton 1.30, Marušič Fr. 2, Mučič Anton 1, Nardin J. 80 vin., Perko Rafael 50 vin., Podgornik Franc 1, Poljšak J. 1, Tavčar A. 50 vin., Truhlar Franc 1, Črne Pavla 2, Mastnak Ana 1. Skupaj 19.40. V. razred: Bandelj Franc K 5, Doljak A. 1, Fra r ko Igor 2, Gabrijjelčtč Miroslav 5, Lasič Bogomil 1, Moškon Stanislav 2, Ivan Stanič 1, Tomišič Živko 1, Besednjak Anka 2, Stepančič Anka 2. Skupaj K 22. Skupna svota; K 3. K 27.90. K 31.90. K 43.SO. K 8.80. K 21.80. K 23.30. K 19 40. K 22. Skupaj K 199.90. Razven tega so še ravnateljstvu darovali za Rdeči križ: Reščič Ivan pomožni Šolski sluga slov. gimn. K 3, Nemec Josip, učenec nemške realne gimnazije K 5, gospa Sc h legel Ivana K 5, g.a Hribar Barta K 5, njeni hčerki Hribar Tatjana K 5, Hribar Breda K 5 in sinko Hribar Bortnt K 5. Skupaj K 33. Vsa ravnateljstva izročena svota znaša torej K 199.90. — K 33. Skupaj K 232.90. Gorica, 10. septembra 1914. Ravnateljstvo c. kr. slov. drž. gimnazije Dr. Janko Bezjak L r. vladni svetnik. Naknadno sem še prejet naslednje prispevke: 1. b r. Oblokar Štefan K 1.20; II. a r.: Kraševec Franc K 1, III a r. Gerbec Stanko K 1, Mozetič Ferol 60 vin., Rustja Alojzij K 3. Skupaj K 4.60. IV. a r. Kavčič Jožef K 2. K 1 20 in K 4.60 m K 2. Skupaj K 8.80. K gorenji svoti K 232.90 še K 8.80, vsega skupaj K 241.70. Učenci so dali K 199.90 in 8.80, skupaj K 208.70. Gorica, 12. 9. 1914. Dr. Bezjak, 1. r Podružnici Rdečega križa v Sežani so darovali: Župniški urad v Sežani K 15.75, Marijina družba v Sežani K 9.84, župniški urad v Koprivi K 14.80, občina Komen K 232 41, občina Nabrežina K 250, g.a Truden Sežana K 20, dekleta Marijine družbe v Danah pri Sežani K 35, župniški urad v Koprivi K 11, občina Kopriva K 47.60, občina Berje K 55.58, občina Kazlje 47 K, c. kr. okr. sodnija v Sežani K 15, g.a Wiese! Divača K 5. Podružnica Rdečega križa nabrala za volno^v Divači in Sežani. Darovali so: Julija Stebla j K 6, Viljelmina Ambroiič K 6, Rebec 2. Neimenovan K 2, Angela Obersnel K 6, Fani Lassing K 5, Antonija Obersnel K 2, g.a Paximadi K 20, gd. Kosler 10 K, Miroslav Kovačic K 3, Ljudmila Danev 42 vin., g.a pl Scaramanga 20 K, dr. Rumer K 10, Lasič 10 K, Ana Pirjevec 1 K, Movič 2 K, Olga Jalovec 1 K, g.a Wolf 1 K. Mar. Žnideršič 1 K, Mar. Štolfa K 3. Antonija Pirjevec K 2. Josip Gorjup 2 K, Brelich 1. M. Očmari 1 K, Peter Pirjevec 2 K, Marija Mahorčič 5, Vida Treo 3, Franja Gulič 10. eospodarsteo. Pozor pred živinskimi kugami! Poročilom listov ie zaznamovati v zadnjem času po nekatenh krajih Ogrske razne živinske kužne bolezni, posebno pa da razsaja kuga v gobcu in na parkljih, t. j. one nevarne bolezni, ki je našim živino-rei^cni še izza zadnjih let v dobrem spominu. Kakor pravi ljudska govorica: »ne kliči vraga«, je gotova želja nas vseh, da bi se nam sploh ne trebalo pečati še s temi nadlogami, vendar nam je v teh izrednih časi!% ko se svet toliko meša in pomika z dežele v dežele in se kar vrste neprilike za nepriliko, stati skrbno kot kedaj prej na braniku. Znano je, da je pri zatiranju živinskih kug le tedaj mogoče doseči dobrih uspehov, Če tudi živinorejci primerno sodelujejo. V splošnem so kmetovalci po pre-stanih izskušnjah in škodi pokazali tudi, da v njih korist dobro umevajo važnost takega delovanja. Vendar se pa včasih i dogaja, da v nekaterih slučajih živinorejci j ne naznanjajo pravočasno oblastim, da sc je pri živini pokazala kaka nalezljiva bo-| lezen, in včasih tudi ne spolnjujejo zapo-I vedanih zdravstvenih predpisov. Tak slučaj se je 11. pr. pripetil pri nas v mino-lem letu in škoda je bila dvojna: močneje razširjanje kuge v gobcu in na parkljih in pa denarna globa. V takih obžalovanja vrednih slučajih se vselej kuge zelo razširijo ter provzročajo veliko škodo, ker je treba omejiti tudi ves promet z živino. Važno je, da se izbruh posebno zelo nalezljive kuge v gobcu in na parkljih takoj naznani oblastim. Pri lahkih slučajih ni prezreti prvih sumljivih znamenj, ki kažejo na to bolezen. Razen mehurčkov na sluzni koži v gobcu in med parklji se pojavljajo tudi drugi znaki: živina se slini, težko ^požira in nekako napeto hodi, krave pa imajo manj mleka. Kakor hitro se pokaže kje kaka kužna bolezen, naj živinorejci takoj naznanijo oblasti in naj potem vestno spolnjujejo ži-vinozdravniške odredbe. Pred vsem pa je skrbeti, kakor smo že tolikokrat povdar-jali, za snago in red v hlevu. Kadar mošt vrt. Sedaj, ko vrč po celem svetu, nas bo gotovo zanimalo, kakšne spremembe se vrše v moštu, kadar vre. Iz sladkorja, ki se je nahajal v moštu, napravile so se neke majhne glivice, ki se jih s prostim očesom niti videti ne more, alkohol (špirit) in plin, ki mu pravimo ogljenčeva kislina. Alkohol ostaja v vinu, ogljenčeva kislina pa uhaja iz nJega in povzroča pri tem vrenje, kakor bi se voda kuhala. Iz 100 kg sladkorja v moštu se napravi: 48.4 kg alkohola, 46.6 kg ogljenčeve kisline, 3.3 kg glicerina i. dr. Ce vemo, koliko sladkorja je bilo v moštu, kar lahko zvemo z mostno tehtnico, preračunamo si lahko, koliko alkohola, glicerina itd. ima naše vino. V hektolitru navadnega mošta se nahaja okoli 18 kg sladkorja, ki je podoben navadnemu sladkorju, ki ga rabimo za kavo. Vendar nima navadni sladkor lastnosti, da lahko vrč, marveč jo zadobi še le tedaj, ko pride v dotiko z nekimi fermenti, ki se nahajajo v kipečem moštu. Zato zamore vreti tudi navadni sladkor, ki ga dodajajo nekateri šibkemu vinu in domači pijači, vendar je za to treba imeti posebnega dovoljenja. : I m ii—i Odkar koncertira v Restavraciji Aurora renomirano hrvatsko damsko Tamburaško društvo „MIGNON" pod vodstvom Zlate Doliner, je lokaj vsaki večer dobro obiskan, ker je spored koncerta ukusno izbran in po veČini iz slovanskih komadov. Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščm profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusrii pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št- 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Delniški kapital In rezervni T.i qR Qn kov, ovratnic, kakor tudi oblek za deike. Postrežba točna. Cene zmerne. i iinmaaiiiu I JOSIP STRUCKEL 1 I"" Trst, vogal ah Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, — in ženske, zeiir, batist in perij iva svila ™ Iza jofice. — Svilenina in okraski sadnje ■ novosti, velik izbor izgotovljenega pe- ■ rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ S Vezenine in drobnarije, preproge, za- m ■ vese, trliž po izjemno nizkih cenah. tWIHWIHMII III :: HALI OGLASI:: □□ □□ se računajo po 4 sto t, besedo* Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanj : pristojbina znaša 40 sLotink. : □□ on □□ flvrflrfniff za Par nr popoldne se išče. Naslov dlUZuIlljtl Pendice di Scorcola ste v. 331, If. nadstropje, desno. 4003 Aflffffff ffl takoj meblirana soba. Ulica Saradavis UUaU SIS v Rojanu (nasproti cerkve štev. 30. 1077 DVAflll tO mlekarna - ljudska kuhinja na lepem IrlUllIl Sw prostoru; vr.da in plin v prodajalni. Naslov : Yia Moli ■ a vento 70, Žiberna. 1078 fltrfflff en takoj postelja. Ulica San Francesco UUUU K 68. I. n., vrata 15 1080 Dal«« ali| Ifffl na dobro okusno <3 o - ItUUl UU IIIIJ mačo kuhinjo, ta zahaja v GOSTII.NO BONVECCHIATTI, nI. Carlo Ghega štev 17. Eksportno Budjejeviako pivo. 10(i3 NH1KKn7lAl Imamo za prodati belo grozdje, nuznuilisu! črni refošk od 5 do lOOkvintalov po K 28 z voznino v Trst. Naslov pove Inseratni oddeiek Edinosti. 1C63 ncfirtllionn Fosestai^a zemJjiSč. ki potrebuje UailllllJISIIII delavca, naj se obrne na Inseratni oddelek Edinosti. 107'J fnltn (tudi dve) s plinom, peijo, pripravna tudi ijUUII za pisarnico, se odda takoj. Corso fctev. 2 vrata 15. 10ri4 HvAfffl tU mlekarna. - Pojasnila Via Barriera rlUllU J« vecch,a 14, IV. n., vrata 22. lOGb If Amnfafivirilrif poznaj ča srbsko, hrvaško in AUinpiUUriMlUl nemško korespo denco in ki govori italijanski, nastopi lahko takoj v službo. — Ponudbe pod „PRIDNA- na Inseratni oddelek Edinosti. 1067 Hm mVMlnf ima Cerne v Tomaju štev. llU VluUlIJ 10 petnajst lepih prašičkov ter 12 hektolitrov terana prve vrste. 107'> 122« ** zastopnik filgalke svetovne tvrdke. — lwMS dE Mesto primerno tudi za gospo. Zahteva se znanje hrvatskega iu nemškega jezika kakor tudi kavcija, Detajlirane ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod .R ICO-. 1070 Heblovona soba najem gospodu ali gospici v ulici Commerciale štv 11, III. nadst. 4000 nne+Mrinfei« za par ur na dan se išče. Na>lov rlljin&blllUl pove Ins. odd. Edinosti. 4001 flllflff lepa, meblirana, solnčnata sob:i UUUll z razgledom na ulico. — Ulica Romagna it. 12, I. nad., vrata 3. 10G4 Bellemo Glovannl t^^tt^i poroča cenjenemu občinstvu. 1024 Iflfm štajerska po 7, 8, 9 vinarjev komad. Pi-JUJIU 8čanci po K 180. Kokoši po 2 K kilogr. Carducci 39, Ronco 6, Kandler 8. 921 VvmillAm stare kovine- — Anton Cemeka, nI. HU[iUjclll Olmo 4, Zaloga koles za vozove. 97£ Mnrliftkff ^uova št 45, I. nad. Klobuki nuuniliu iz barluna in klobučevine. Okra ki. Prenovljenja. Cene zmerne. 1065 ¥eiiko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. EC. Cvenkei Trst Corso 23 Cene zmerne. « Narodna trgovina. Postrežba tožna h Narodna trgovina. m □□□□ S ■ Š¥€M©¥H Vil-Plll se ■ ■ mm__ a uiiueno 5_S priparo&i. Trst, ulica Molln piccolo it. 19 (tih kavarne Nuove Yorfe) B NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št U, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruta vedno svež. Najf nejše vrst! moke. Prepečencl, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojxi| GliU, prej na trgu Caserma.} □□□□□□□□ I Naznanjam si. občinstvu I da prodajam v mesnici via cecilia ŠT. 6 volovsko m as O po K 1-44, teleće po K ko-šftrunovo po K t-60, vampe po SO Stotin k. — Donašam na dom. V kratkem bom prodajal tudi prašičje meso. Udani KERMENEGILD VOSOCH. nmmmnn^^mn ld> \ o* 0 Irst, ulica Nuova 36—38. Hranilne vlogo ♦ sprejema od vsakega tudi če ni nd zadrupre, J + i a jih obre- 1{ 01 *ečje zneske pc do- X V stujs po "W [2 jO govora. Tr|OVCMI f 'Y otvarja čekovne račune z dnevnim obresto-X van Jem. i R«ntnitfavcfcpla6iJ« ■■■■, X Vlaga se lahko po eao krono. t Požt&o-braulBiCn ote 75J71 TSMIHi Bi Trgovsko-okrtnaladruga v Trstu i fjIrtriivT— udruga s neomejenim famstvom m Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnega blaga za poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence- - Se pr iporočata kot Slovenca 0* Milic, F. Sušmelj. t Posojila ♦ ♦ daje na osebni kradli in na zastave ♦ % proti plačilu po dogovoru. t Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % J dopoldne in od 3 do 5 popoldne. X l trtica S. Francesco štev. % k nadst. ................I...........m.......................... Z Priporoča male hranilne Skrinjice, k) ♦ 2 so posebno primerne za drtiHne. ♦ Slran IV. »EDINOST« št. 216. V Trstu, dne 4. okt obra 1914. IIFP^purocuiue TSROKETB I aa ___ca » ** g* Obleke. flftlilffl irbcra oVI- t za inoil:e. t.erlcc z pro iajo vCJiMi! perila. KloVild in kape v veli .i izberi. Ko>timi dečke po r<*ni, da se ni bati konlcu ronre. Ole obleke in hlače :a delavce. — Trst, C'atapo .-an Giacoir.o .-te v. C>, nasproti cerkve Sv. Jakoba. 2443 Brivnice. Anton Novak 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. SVOJI K SVOJIM! 2660 Nffihftlifff lasuljarska dela re i/.vr- llltJUuiJjU kujejo v frizerskem salonu Andreja ItOJICa v rnte, Acqurdotto 20. IzpadL lasje se knjujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. J>obr* in loOaa postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate ■■ ^■ 1851 Papir. Velika zaloga papirjas. prš po zinemih een;ih na drobno in debelo tvrtka C A STONE DOLLINAR, Via dei Gelsi Štev. IG mex Mararigoni"". Telefon št- 27-81. Tapetarske delavnice. Rudolf- Bonnes 17, priporoča cenjenemu občirstvu s\ojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Odlikovani čevljarski mojster g S Viktor Schenk B Buffet. Priporcča se S&SZS.« t .ira Luffct v Točijo se j r-1S(>4 Pekarne. TOilltAlflf tflllif priporoča cenj. občinstvu svo}o LCUCU1U lillll pekarno in slaščičarno. Vrdela i Largo BoscbeUo št. 556. Prodaja moke vseh vrst : :.a umbno in debelo Odprta je nova podružnica v i Sv. Iv.tiiU 7« .'3 v bližini „Narodnega doma". 2340 JOSIP AŽMflHti pri- Trgovine s prekajenim mesom nrilMimrillll rt*n)(;!CTnu občinstvu svoj buffet rniiuruium Točim prvovr.-tno Dreherjevo pivo na pipo. brez aparata, in vsakovrstnega vina, Irst, ulica San i ti štev. 24, (nasproti muzeja Rovol-tela). Letnik: JOSIP TOMAŽ Aha al M IfffliMi mIhHim Trst, Via Caserma 13 prODOjuino svinjine r^a so sve^ m vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se ::a obilen obisk Kari Pušpan. 2~>4 u!>ga*«lj elmrsle 0. kr. 1*1. c •rolalikcga pa f»I',rtra tt Q priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospa, gospode kakor tudi za otroke. Prodala najboljfega voiCOa Predla, Glo-Uo, cavaUer la C1r, Metodovo mazilo. Cement Tcunrna cevi in cementnih ploič. ANTON FABBItl. Trst ul c» Tor S. Piero 18 b!izu rojaL.4oh obokov. Gene zmerne. 'Si S Vekoslov Umek Čevljarji. Čevljornica Jlla Sartorella" VčLZ 5. — Velika izbera obuvala za in pospodo Sif'^irjjo se naročila ter pop" - <* Cene zmerne 1447 Trst, ulica Sette Fontane 24. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo {»ckarno in slaščičarno. Večkrat r:a dan svež kruh Vino in likerji v steklenicah Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Postrežba tndi na dom. 2'4 Karal Ml Trst, ulica Fasqu*k»e Revoltella št. 62 priporoča cenj. občinstvu svoj«, pekarno in sladčičarno, v kateri se »lobi večkrat na dan svež kruh in sladčice. Vino in likerji v steklenicah. 22^6 Pjljn Đilfif TROT, ulica Mo'ino a vento 11 ftllip rlfVIt |«riporoča svojo delavnico in predaj «ir.ieo čtf.ljev Irdeluje |>o meri in proda>» &r>tti«e čeri;». po najnižjih cenah „Svoji k rojim!• 2668 Fotografi. Juooslouanl! ^^J^frdeli p°r. 10. - Gorica, Gnapoda ul;ca '4444 Nffllmhti artistične fotograf.je na IlUjLjUL'M kristala, porcelanu itd za priveske, naerobne kamne in slično. — Zastopnik vt-like^a podjetja za r«*px od akcijo artističnih fotografij je i l ' /AXM 1 KLIZZA .»I, crai. Trst, nlica Nno a M. 41 fpalača 8alm). 1495 G!a«?ovirji. Cjiv« ffrffl ^ 'z'jno V'ecellio 9.Tovarna alvlll .fijluil in trgovin« glasovirjev in piani v. Jla/: na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna (»opravljan; Pelo zajamčeno. CVne zmerne. Svoji ■ mn&ml 2224 Gos'ilne. Ante Lisica, Trst a**zicsr^TSStt ženo — \ iuo iz \ isa iz Preljica prve | vr-"e. (! v ulici Casimiro Donad- ni ftt 2 in ! v ulici « .»S Ciacemo št. 15, v katen se pro- i «L ja tud: !m»t'n*.ki tropin»»vec, likerji ter ver- J tr. ;;t i-i n» ->ala na ilrobuo. V vtseh gostilnah -e \ t< . t razaoVTst' a gorka in mrzla jedila ter prv vrstno piro T'ene zmerne. — Priporoča se za ' cbilen obink 2799 I Kar! i* UeronlRa TuscUnK TrMo"!; gr^:: le 4 pr ;.t«rolata cenjenemu občinstvu tvojo g« ino vAlla be ia Tri«-ste". Domača kuhinj , Vr 1: vrstna vina n prvovrstno Bavarsko piv«, svetlo in črro Postrežba točna. "237U Cosnic - Buffet Tomažič m^ Š-. '?. T '"i [ ristca v;na in Dreherjevo pivo It«.-z i!parita — Vedn' sveža kuhinja. — Pegan Leander, \od-telj 27<»3 ObrtnljsKo društvo o Bcrkouljaii |M zu cerkve) toči izborna vina n j>o.-»treže s fino Luhir^o Drcberjevo pivo. — Proistorna dvorana. Senčnat vrt KrosJjiš^«1. Cene zmerne. Mn^lirt priporoča cenj. občinstvu svojo nUliiU D U lil go tilno »Ai buoni amici- v Trstu ulica Belvedere S'ev 39, točilnico vina in piva v Trstu v ulici Bonvenuto Crllini štev. 1, gostilno .A! buon Aimissan" v Hojanu, ulica Montorsino št- 3, t čiLaico vini v Bari.ovljah tBovedo), ulica Perario št 542 (hiša ačuka^. Toči se prvovrstno tlalmatinsko čruo, belo in opolo vino iz Om ša in pivo. Ccstilna F. Strancar 32* prij»oroča najboljša vina. Vipavsko la-tneg* pridelka. Istrska iaiuemu občin-tvu. Izdeluje spalne sobe in drugo flnfnn DHVIlfPH mizarska delavnica za v sako-Hlliun DUlUllU vrstno delo. Trst ulica S. I rance^co d" Assisi 2, dvorišče. ?095 Mlekarne MlOkn 7-*iamčeno pristno, čajno maslo I. vrste. ftllLUU Crnl praški kruh, dnevni dohodi v mle-' kami LAAK. ulica deUe Poste 9. — Fi Ij alka! -.'. ca fi:n 1 i.* 5 — Sprejemajo se naročila za „Fiombir" (mrzla smetana) garniran in navaden. Olje, kis, milo. FR. BIAGGIfil 'Tu drugo. 133 Nmin nolrnmn uIJudno prii>oroča slavnemu nuvu ptnuniu občinstvu Andrej Novak lr»t. Sv. M. M. zgonria 33, hiša Kreševič. — Najfinejša moka, — Sprejema pecivo. Pohištvo. Peter Manmznna delo valni ca icuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno in tudi zaamfeno. 275 flllD I,osteMi ▼zineti, nove dimnice K 86.— Po-UVlS i-olna skalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I 2318 ■ DnlllČtUfl ,zrabitc priliko, da nakupite po iz-rutllMVU« redno nizkih cenah v salonu po-| tiiitva Cugl. BROD & C©., Trsi Via Rossini 25. Vsakdo si sme ogledati zakogo, ne da bi bil prisiljen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno jamstvo. Kupljeno blago se shrani v zalogi do oddaje brezplačno. 2307 LPninlfAlllf* ulicil 1'arneto št 41, pri- Iiunnuva poroča veliko zalogo in delavnico modernih spa nih sob in nrugega i^ohištva. — Iz vrbuje vsa tnizarska dela točno in solidno. 2175 Trgovina s manifakturami. Mnrilfi InlrtoH^ Trst* uUc* Ginliani st. nurgu JUlUCUl priporoča svojo trgovino manufaktanega blaga in izgotovljenih ženokih oblek. Sprejem dela po meri. 223Z VošČarne Jernej Kopač • Gorica f^etr^ in med. 292 Restavracija rmomG Trst, vla Col92*a 11 tfa*ka hi prtzsH PLES Vstop 50 ttvllalc, p« 8 30 itot K plMi tvb-t ■tm Žganjarne. flntnn Tfirk slovenska žganjama in 7.a- HlliUlI ium loga likeijev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. D dina zaloga dalmatinskega tropino vca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 Stara grško žganjema f; % \ ia Cavana 5. Bogat izber likerjev ; grški h. francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški sl'vovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici 1/. Sija. Filijal-a na vogala Verdijevega trga ne ulice deli' Orologio. — Se priporoča I n d r j i Antonopulo. 430 7Af9niftmfl Luigia Pogorel/, Trst, ulica Giulia IrSUlIJuillU 507, se priporoča za obilen obisk. Pijače prve vrste. 1SS2 BflTliftfl mater'ja' podr'ih hiš, kakor n. p". uUIlIllll vrata, okna, umivalniki, stopnice itd. ie [.roda v ulici Piccardi 18. 236 Trst, BMtre 32 y ® j Prodajalno kemičnih predmetov in sip Trst ulica BoscheHo it. 2 (nasproti kavarne Otimao) Mita: Ermlnla ma M. * ZDRAVNIK Dr, D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor : grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso 5tcv. 12, Telef. 177. IV od II1/, do 1'/, ia od 4>/» do 51/, pop. Železnine. Ulinilinm Železo, stare kovine: Anton Cerneca I\ U P UJ t III Trst, ulica Olmo št. 14. 1865 Prodajalne jestvin. Kot od, nulei Trgovina jestvin in kolonjal- nega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in Sirske testenino. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja. 500 Kcun tršoolna Kolonljal in Jestvin i RST, Piazza Caserma št. o. Bogata izber kave. riža, olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na doin. — Za obilen obisk se priporoča lastnik FRANJO MILLONIG. 233 Restavracije. Restauracija „filla Stazione" ^ ^ nim Kolodvorom d — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Last uik An ton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. 1125 Šivilje. A DIFfiFD Trst» Piazza deU» Borsa st, 3 v. 9 H« nlL\ILH Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroiu plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd Cene zmerne Razni. MONinfl14 naJboU-e iA naibolj razširjene sred-ffllUIUIIU ttvo za un čenja stecir Prodaja se po vs h rnirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. Skri njar V a Ferriera 37, L n 2142 Dfflftffffl aH v najem se dajo razne gostilne, riUUUJVI kavarne, mleka na in drugi obrtni obra'i. h še, vile itd. Pojasnila daje KolaršiČ, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41 Čistilo za Heoile parkete Ln kovine. — Gazzoli & Comp. Via Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. Josip Dekleva i i GORICA ulica Munlcipio št. I Dr. H0RVATH TRST« CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLbZNI Šibkost m nervoznost za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in S • 7 zvečer. Minira UHBERTO COHICI zalo$a stavMnske$a materijala. Tovarna cementnih plošč in ceoi. TRST, Campo S. Giacamo 11 in V. Contsntia 1 (Zadaj cerkve Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. in razno moderno blago za možke in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska laipošiljaifia R. Stermecki v Celju 302 štajersko Pišite po glavni ilustr. cenik čez več ti-oe stvari, kateri Be vsakemu poSlje zastonj. Pri naročilih i; Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treha denar naprej po* ati ■ S9BBlHHHHMBaHHHMHIB»R S ARTURO MODRICKY | 5 Piodajalna raaaufaktoniega blaga in drobnih predmetov £ a Trsi, ulica Belvte-ere SI. 32. i B B ■ Novi dohodi perkala, zefirja, batista in pa- g 2 nama, volnenega blaga, pcarivala in rdeje, ® ■ preproge, brisače in prti, perilo na nie.er in W ■ za rjuhe, srajce, spodnjo srajce, nogovice, S J modcrci, ovratnice, dežniLi, usnj. rokavice, JJ ■ čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov, a i Ve ikanska izbera. CENE ZalERNE. S ■ ■ ■aBBHHHHBHIIIIlBaiBBB««aE!IREI r oiulio mrnm ^ i Trst, ulica Giosue Carducci šu v. 23 Telelon štev. 823. Kirurgično orodje, onopedični aparati, tiioderci, umetne roke in noge, berglje, kilni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati za Jj inhalacije. SkladISČe potrebščin za kirur. zdravljenja. Potrebščine iz gumiia in neprodirn. blaj^a. Specijalist za sifilistične in kožre bolezni J Ima svoj amhufatorij % % v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦ 'Palazzo P ana) = ♦ ! Za cerkvijo Sv. Antona novega. o Sprejema od 12. do I: In od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne POZOR Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „t^RNEM GRABNU" izborao VIPAVSKO vino po 24 stotink lL litra. ISTRSKO vino po 24 st. \ L - PRISTNI TERAN po 32 st. \ I. nuJA Ul (M M ».! P m Bia-rin i i—a iimm—bhi m i aa IIMMMm „ , bmmmbi hi ržažka posojilnica in hranilnica' 119 lil registrovan« zadruga z omejenim f*oroltvom TRST, Piazza delta Caserma St. 3» nad. (v lastni palafl) vhod po glavnih slopnjicah. POSOJILA DAJE na vknjižbo 5l/«•/• na menice po 6*/« na zastave in amortizacijo udaljio dobo po dogovora. ESKOMPTtlJE TMOVSKE MUCKE« L na vkn, na man na zast ESKOM ■■■■ m m m _ , HRANILNE VLOGE apngema od vsakega, če tndi ni ud in jih obrestuj« po 4 T. °|o Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Reatol davek plafuje zavod sam. - vlača ae !abk« p« eno krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSfCE). PoŠtn—hranilnični raftun 16 004. TELEFON št. 952. Ima varnostno celico (sala deposita) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugpi vrednot, popolnoma varno proti vlomn in požara, urejeno po najnovejšem načina ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 milijonov kron. Urvdue od ^ do dopoldne in od 3 do 5 popoldne. - Izplačuje ae _vaak delavnik ob uradnih urah. ISI III IH III III III III III »ti 491 III IV) III III IBfl P--- ^ ^ ^ ^ ^ ^ — »Mitu JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa dl Risparmio štev. 5 (Lastno poslopie) ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ a I KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ VLOGE NA KNJIŽICE 4% od dneva vloge đo dneva vzdiga. Rentni davek plačaj« bauka iz svoje«. OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in £iro-račonn po __dogorpru._ FILIJ ALkE : DUBROVNIK KOTOR LJT BLJANA METKOVIĆ OPATUA SPLIT ŠLBENIK ZADAR AKREDITIVI, UEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL rRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERfJE. MENJALNICA ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurznl izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. od » do «y, pop. in od a1/, do S pop. jI me ESKOM P? HENSC I CENTRALA V PRAGI Ustanovljena L 1668 20 podružnic 17 ekspozitur Delniika giavnica l SO,000.000 Rezervni in varnostni »klad: a JC 25,000,900 III liinijaiiisaii i Zivnostenska bankapodruinic? v Trstu GRADEŽ otvorjena v polena ekspoziture redno poslovanje OPATIJA IzvrSuJe vse banane In menjalniine posle. TELEFON: 2157—1078. . BOrZlld H ar O Čil 3. TELEFON: 2157 — 1078 umnim n n ksii iibbii^iii ni^fi EiiSaiHBIIIE VLOGE NA KNJIŽICE Pcntni davek plačuje banka iz i^j^i. PiiCBCi brcHafio M nx$s!2|9