Leto I. — Štev 17. Celje, dne 26. junija 1948 Cena 2 din PoStnina plačana v gotovini Pokažimo z vpisovanjem ljudskega posojila svo- jo pripravljenost, da z lastnimi silami izgradimo socialistično skupnost svobodnih in srečnih ljudi! Pokažirno tudi tokrat, kako ljubimo Partijo in to- variša Tita, ki vodita novo Jugoslavijo po zanesljivi in hitri poti k socializmu! Proglas Osvobodilne fronfe Celje-ohoUca Tovariši in tovarišice člani Osvobo- dilne Fronte Celje-okolica. Vlada FLRJ je v preteklih dneh raz- pisala vseljudsko posojilo za še hitrej- ši razvoj narodnega gospodarstva. Ljudsko posojilo pomeni ogromen pri- spevek k hitrejši izvedbi petletnega plana izgraditev novih tovarn, prog, šol in bolnišnic, pomeni mogočen ko- rak naprej k dvigu življenjske in kul- turne ravni najširših ljudskih množic Z vpisom ljudskega posojila bo vsak zaveden državljan nove Jugoslavije doprinesel svoj delež k čimprejšnji iz- graditvi močne, srečne in neodvisne do- movine delovnega ljudstva. Tovariši in tovarišice! Okrajni odbor Osvobodilne fronte je na podlagi dosedanjih velikih naših de- lavcev v proizvodnji, na podlagi zave- sti kmečkih množic, ki se je tako si- jajno manifestirala pri kontrahaži žit ; in gradnji zadružnih domov, ter na ' podlagi požrtvovalnega dela terenskih j odborov Osvobodilne fronte sklenil, da ; napove tekmovanje v vpisovanju Ijud- ; skega posojila vsem okrajem v Slo- ! veniji. Vsled velikega števila napovedi tekmovanja, ki jih dnevno sprejemajo ' vaški odbori Osvobodilne fronte, sin- dikati in ostale družbene organizacije, je okrajni odbor Osvobodilne fronte sklenil, da izvede vpis posojila v enem ; dnevu in to 1. julija 1948. I Aktivisti Osvobodilne fronte! Razvijajte vsestransko aktivnost pri tolmačenju in popularizaciji ljudskega posojila! Omogočite brezhibno poslo- vanje komisijam za vpisovanje posoji- la! Razvijte tekmovanje za boljšo poli- Komisile za tpis ljudskega posojila, njih delokrog in obseg Izvršilni odbor OF mesta Celja je imenoval v Komisijo za vpisovanje ljudskega posojila sledeče tovariše: Vagner Janko, Medved Albin, Jer- šič Ivan, Pirš Franc, Mrak Vladimir, Kogovšek Marica, Zupančič Niko, Orel Tine, dr. Rojnik Alojz, Skomina Rafko, Stajnpihler Jože (org. sekretar), God- ler Martin, Kocuvan Janez, Zaje Alojz, Sedej August, Kralj Drago, Hudnik Stane. Komisija bo delovala za vse področje I okraja Celje mesto ter ima 9 komisij j in 9 podkomisij ki so obenem tudi vsa i vpisna mesta. Vsaka komisija odn. podkomisija ima sledeča operativna n'iesta ozir. številke: Komisija: Celje: Narodna banka FLRJ podr. j Celje 62/1 Podkomisije: Mestna hranilnica, Celje 62'2 II. čertrt 62/3 III. Četrt 62/4 IV. četrt 62/5 Košnica: (komisija) 62/6 Lisce (komisija) 62/7 Medlog (komisija) 62/8 Lava (podkomisija) 62^9 Lopata (podkomisija) 62/10 Ostrožno (komisija) 62 11 Dobrava-Lokrovec (podkomisija) 62/12 Gaber je (komisija) 62/13 Spodnja in Zg. Hudinja (podk.) 62/14 Za vodna (komisija) 62/15 Cret (podkomisija) 62/16 Zagrad (komisija) 62/17 Dolgo polje (komisija) 62/18 Savinjski daljnovod e bil zgrajen 55 dni pred postavljenim terminom Ze od prvega aprila sem se je razvi- jalo med montažnimi skupinami, ki so gradile drogove vedno večje tekmo- vanje. Katera skupina bo prej zgra- dila drog, katera skupina bo vlo- žila manj delovnih ur in katera bo naj- bolj skrbela za dobro kvaliteto, to so bile najvažnejše smeri po katerih se je razvijalo tekmovanje. Skupinsko tekmovanje je zavzelo si- len razmah, med vsemi skupinami je dosegla rekord Meškova grupa, ki je zgradila drog štev. 6 v 674 urah. Pa tudi ostale skupine so se ji že v svo- jih uspehih precej približevale. Gra- fikoni in ostala nazorna agitacija je brez dvoma precej pripomogla k do- segu te zmage. Podjetje »Gradiš« v §t. Petru, ki je gradilo daljnovod, je proslavilo svoj delovni uspeh zelo slav- nostno. Najboljše delavce so proglasili za udarnike, precej pozameznikov je bilo tudi pohvaljenih prav tako nekaj najboljših montažnih skupin. Arčon Zdravko je presegel normo za 100 procenfot; Zaposlen je bil v prvih mesecih v betonarni, kjer je presegal normo za 43%. V mesecu marcu pa je prevzel montažno skupino, kjer je ostalim de- lavcem z nasveti in svojim vzgledom pripomogel k večji strokovni usposob- ljenosti. Njegovi uspehi so rastli z vsa- kim mesecem od 74% čez normo na 94% in nazadnje 100% čez normo. Za svoje uspehe je bil proglašen za udar- nika. Nekvalificiran delavec Horvat Šte- fan je samostojno vodil montažno sku- pino. Ob veCtedenski obolelosti skupino- vodje Vojska Antona, je prevzel mon- tažno skupino nekvalificiran delavec Horvat. Skupino pa je vodil tako dob- ro, da je dosegla drugo mesto in imel tudi kvaliteto dela zelo dobro. Skupina je presegla norme povprečno v mese- cih 66%, 78% in v aprilu za 97%. Tov. Horvat je bil za svojo požrtvovalnost in uspehe proglašen za udarnika. Od priučenega zidarja do vodje visoko kvaliiicirane zidarske skupine To pot je prehodil v času nekaj me- secev Kocjančič Jože, ki se je tako hitro izvežbal, da je lahko prevzel zi- darsko grupo. Ob zaključku del je bil tudi on proglašen za udarnika, saj je bila njegova grupa med najboljšimi. Povprečno mesečno normg je presegla v marcu za 64%, aprila za 94%, maja pa za 78%. Delovodja Pregelj Marijan lani novaior, zdaj udarnik Vodil je delo osmih akordnih sku- pin (4 brigad) za montažo arnjiranih betonskih drogov in je imel sl^upno s pomožnimi brigadami za nakladanje in transport v marcu, aprilu in maju stal- no preko 80 mož. Prekoračil je normo (50 mož) za 60 %. Sektor, ki ga je nad- ziral je bil dolg v zračni liniji 6 do 8 km. Svoje delo je vršil tehnično in organizativno brezhibno. Stalno se je z uspehom trudil izboljšati delovni po- stopek in je dognanje svojih stalnih opazovanj tovariško prenašal na za- upane kvalaficrane in nekvalifi- cirane delavce. Zaradi izboljšanja de- lovnega postopka pri betoniranju sti- kov je bil v letu 1947 imenovan za no- vatorja. Vodja skupine, ki je uspO' sobil največ kadra za dru^e brigade Tov. Mavric Jože, zidar je bil vodja skupine za montažo. Od začetka mon- tažnih del v oktobru 1947 do konca tehničnih del, je tov. Mavric izvežbal največ skupin sposobnih montaže in postavil največ drogov. Njegova sku- pina je bila od oktobra do konca mar- ca najboljša in je ostala med najbolj- šimi, tudi ko je v marcu oddala naj- boljšo delovno silo drugim skupinam, da je bilo mogoče formirati večje šte- vilo montažih samostojnih skupin. Nor- tično predpripravo in za čim hitrejšo in resnejšo izvedbo! 1. julij — dan ljudskega posojila naj postane praznik delovnega ljudstva, 1 manifestacija vseljudskih sil za izgrad- ] njo socializma. To bo najmočnejši uda- rec po glavi domači in tuji reakciji in dokaz neomajnega zaupanja ljudstva do svoje oblasti, do Komunistične partije in njenega voditelja Maršala Tita. Naj živi Komunistična partija Jugo- slavije — voditelj delovnih množic na- : še dežele! j Naj živi Maršal Tito, genijalni tvo- rec petletnega plana! Naj živi ljudsko posojilo — korak naprej k hitrejši izvedbi petletnega plana! Okrajni odbor OF Celje-okolica mo je presegel že v marcu za 84% v aprilu za 102% in v maju za 96%. Nadalje so bili proglašeni za udarni: ke: Ključavničar in varilec Levar Anton, vodja zidarske skupine Kočber Alojz, tesar Vinkovič Franc, delovadja Vojsk Ivan in preddelavec Žitnik Franc. Vsi gornji so bili prav tako vzgled vsem v delu in požrtvovalnosti, saj so nekateri od njih presegali norme tudi za 150%. V imenu vseh udarnikov je obljubil tov. Vojsk Ivan, da bodo še v naprej na novih delovnih mestih dokazali pre- danost domovini in ljudstvu. Rekel je, da bodo še bolj širili socialistično tek- movanje da bodo pomagali tudi drugim do še boljše kvalifikacije, da bo delov- na armada pri graditvi naše lepe bo- dočnosti še silnejša. Savinjski daljnovod je dograjen. Pre- ko drogov bo našim tovarnam in obra- tom dobavljena električna energija v količini 110.000 voltov. Sirom naše zem- lje rastejo nove tovarne'^ nove električ- ne centrale, novi daljli«,vodi. In še bo^ do rastli. Dograditev daljnovoda v tako hitrem času, saj je bil rok do 4. avgusta, ni samo uspeh delovnega kolektiva »Gra- diš«, pač pa tudi nova zmaga ljudstva na poti k socializmu. V okraju Celje-okoUca so pri odkupu iiia dosedaj presegli plan za 2i, KLO Rečica nad Laškim pa za 140 odstotkov Dosedanji uspehi pri odkupu žita so dokazali zavest naših kmetov, ki vedo, kaj je njihova dolžnost do skupnosti in so obenem pokazali jasno sliko, ka- ko dan za dnem izgublja špekulacija svoje pozicije v našem gospodarstvu. Kmetje sami so uvideli velike ugodno- sti, ki jih ljudska oblast nudi kmečkim delavcem, da za svoj trud dobijo res primemo plačilo in da obenem zasigu- rajo delovnemu ljudstvu prehrano. Dosedanje izkušnje pri odkupu so pokazale važno dejstvo. Tam kjer se je odkupna komisija zanimala in kme- tom pravilno raztolmačila ugodnosti od- kupa je ta pravilno potekal. Kmetje so z veseljem in razumevanjem podpisovali pogodbe in lahko upravičeno trdimo če se je kje pojavilo upiranje in nasproto- vanje, potem ni prišlo od kmetov samih temveč je gotovo v ozadju špekulant ali kak drug sovražnik delovnega ljudstva. Uspeh odkupa v Rečici pri Laškem je gotovo uspeh pravilnega tolmačenja po- žrtvovalnosti krajevne odkupne komisi- je in ostalih aktivistov. Do 23. t. m. so v KLO Rečici presegli plan za 140 odstotkov. Podoben uspeh beleži KLO Griže z 122 odstotki, KLO Vi- tanje z 109 odstotki in KLO St. Ilj z 102 odstotka v prekoračenju plana. S pomočjo KLO je do istega dne bil presežen okrajni plan za 21 odstotkov. Kmetje so v okraju Celje-okolica podpisali pogodbe za 427.104 kg belih žit in 229.350 kg koruze. Ob teh uspehih si lahko postavimo vprašanje, £e bi sklepanje v okraju Celje-okolica prekoračile plan, ako ne- bi bilo tistih krajev, kjer so prekoračili plan do 150 odstotkov? Prav gotovo ne. So KLO odbori kakor Marof, Gotovlje in Višnja vas, kjer niso dosegli svojega plana niti za 50 odstotkov. Smatramo za pravilno, da se kljub prekoračenju okrajnega plana kontrahiranje nadalju- je, da bo s tem dana možnost tudi i ostalim krajem v zaostanku, da gredo ! po vzgledu prvo navedenih KL odbo- i rov. Saj to je njihova državljanska in ' človeška dolžnost. Prav posebno pa iSe sedaj, ko naš delovni človek vlaga ogromne napore v izgraditev lepše bo- dočnosti. Lahko smo mirni, da bodo vsi oni, ki se iz sovražnosti odtegujejo ali ščuvajo dobili odgovor vseh za- vednih kmetov, ki stopajo naprej in so pokazali hrbet špekulaciji in neplan- skem delu. V nedeljo, dne 27. junija 1948 je strogo obvezen pregled krompirišc Osvobodilna fronta Celja bo v predkongresnem tekmovanju izpolnila velike in važne naloge Plenum Osvobodilne Fronte, ki je bil v petek 18. junija je obravnaval nalo- ge, ki se postavljajo pred organizacijo v času pred V. kongresom Komuni- stične partije. Razpravljal je o vpisa narodnega posojila, o vzgojnem delu med članstvom, o prostovoljnem delu in o raznih organizacijskih problemih. Izpolnitev vseh teh važnih nalog pa bo dosegel do 21. julija, ko bo začel s svojim delom V. kongres KPJ. Ker člani in aktivisti, ki so bili na plenumu poznajo zavest in pripravlje- nost celjskega delovnega ljudstva, ker bo tudi to pot kakor dosedaj Osvobo- dilna Fronta organizator in voditelj akcije, bodo poskrbeli, da bo narodno posojilo v Celju doseglo čim višji zne- sek. Vodilo v tej akciji bo aktivistom predvsem cilj, da bi čim več ljudstva pridobili za vpis, da bo posojilo dal vsak član Osvobodilne fronte, vsak za- veden državljan. 1. julij, prvi dan vpisovanja narod- nega posojila, naj bo praznik delov- nega ljudstva našega mesta, vpisovanje posojila v prvih urah, okrašeni uradi in poslopja, v katerih se bo vpisovalo, skupinski pohodi na mesto vpisovanja, to naj bodo vidni znaki tega praznika. Plenum je v svoji resoluciji, ki jo je poslal Centralnemu Komitetu KPJ, ob- ljublja, da bo v predkongresnih dneh članstvo Osvobodilne fronte še bolj pospešilo prostovoljno delo. Do 21. ju- lija bo pod streho zadružni dom v Babnem, v Zgornji Hudinji pa pri- pravljeno vse za začetek del, odstra- njene ruševine iz središča mesta in do- končana tržnica. Prav tako bomo še v predkongresnih dneh začeli z akcijo zbiranja opeke, kjer koli je, ali stare ali pa opeke priparvljene za grad- njo, ki bi ne pri.šla letos v poštev. V vzgojno političnem delu, ki se mo- ra poživeli, bomo pri vsakem teren- skem odboru ustanovili študijske krož- ke, ki naj zajamejo čim širši krog član- stva. Mladina pa bo v okviru svoje organizacije sama imela študij. Na štu- dijskih krožkih OF bo predelovana snov iz govorov Kardelja, Kidriča in Džilasa na zasedanju ljudske skupšči- ne. Govor Maršala Tita na II. kon- gresu Ljudske fronte, govor Kardelja na posvetovanjrj 9. Komunističnih par- tij in govor Mihe Marinka na II. kon- gresu OF. Plenum Osvobodilne fronte je nada- lje sklenil, da se mora kontrahiranje žita izvesti dosledno in da naj bo uspeh najmanj 20 preko določenega plana, najmanj 20% preko določenega plana, za znižanje polne lastne cene, kjer naj bi povprečno za vse tovarne skupaj dosegli 5% znižanja in mora biti to doseženo do 21. julija. V vseh vprašanjih, ki jih je obrav- naval plenum, se bo razvilo med teren- skimi odbori tekmovanje. Ustanovljena je prehodna zastavica za najboljši te-, renski odbori. Tekmovalo se bo v sledečih točkah: 1. Udeležba pri prostovoljnem delu in delovni učinek. 2. Udeležba na študiju — število krožkov, ter kvaliteta predavanj. 3. Pritegnitev članstva v organizacijo. 4. Dvig članarine. Na plenumu je bil izvoljen začasno nov predsednik Mestnega odbora OF,. ker je to mesto odkar je odšel tov. Trobiš Štefan ostalo prazno. Izvoljen je bil soglasno tov. Ošo Ivan. Prav ta- ko je zaradi odhoda še nekaterih dra- gih članov plenum izbral v izvršUni odbor naslednje tovariše: Olip Franja, Krušič Vero in Culkar Alojza. Med drugimi organizacijskimi proble- mi se je razpravljalo tudi o terenskem odboru OF Ostrožno, ki zaradi nede- lavnosti ni odgovarjal svojim nalogam. Plenum je sklenil, da se odbor razreši. Prav tako je razrešen predsednik odbora OF v Medlogu tov. Pišek, za- radi neaktivnosti in sovražnega nasto- pa proti graditvi zadružnega doma. Iz plenuma je bilo poslano pozdrav- no pismo tudi predsedniku vlade LRS Mihi Marinku in resolucija Centralne- mu Komitetu KPJ. Razdiralno delo predsednika odbora OF Pišek Jožeta Prenekaterikrat so se lahko prebi- valci Medloga, Babnega in Ložnice spraševali zakaj pri njih ne gre vse ta-^ ko vredu kod drugod? Zakaj gradnja zadružnega doma tako počasi napredu- je, zakaj je delo Osvobodilne fronte na njih terenu kar brez haska, pa še zakaj se nj ih kmetij ska zadruga ne razvij a ta- ko kot bi se morala. Nekatera dejstva nam bodo potrdila, da je bilo tako sta- nje razumljivo. Koga so imeli na vo- dilnem mestu? Človeka, ki je zaviral uspešen raz- voj, tako dela OF, gradnje zadružnega doma in prav tako zadruge. Pišek Jože je bil predsednik OF odbora. Kot pred- sednik je govoril ljudem, ki so raz- pravljali koliko bo kdo prispeval pri gradnji zadružnega doma, da prav za prav dom ni potreben, da so dosedaj tudi živeli brez njega itd. ter na take in podobne načine razdiral sestanke. Kmetje ali vsaj večji del je bil pri- pravljen, da celo navdušen za gradnjo, seveda jim je to navdušenje splahnelo ob besedah predsednika. Kmetje so vo- 1 žili kamenje za zadružni dom — on ga ni hotel, čeprav ima tri konje, torej največ v vasi. Pred višjimi forumi pa se je priliz- njeno pretvarjal, da je samo on zato, da se dom postavi, drugi pa ne. Proti postavitvi doma pa je bil zato, ker je on držal v svoji odvisnosti ma- le kmete, ki so mu hodili delat in jih na ta način držal pod svojim vplivom, ker je bil marsikateri odvisen od nje- ga. Saj je precej bogat kmet, ki ima 19 ha zemlje. Dejstvo pa, da je bil še za časa oku- pacije predsednik OF, po drugi strani pa okupatorjev »Bauemfiihrer«, nam jasno kaže, da je igral dvojno politiko, da je bil dvorezni nož in je ostal še do danes. Toda »dvorezni« ne bo več, ker je Plenum mestnega odbora sklenil, da se ne samo razreši dolžnosti predsednika, pač pa da se mu tudi vzame legitima- cija OF in s tem izključi iz članstva. Da se je pa toliko časa obdržal na mestu predsednika, pa bi pripisovali vzrok tudi premajhni kontroli in ne- budnosti članstva. stran 2. CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. 17 Graditelji zadružnih domov pospešujejo gradnjo na čast V. kongresu KPJ Ne samo po tovarnah in po drugih obratih in objektih industrijskega zna- čaja, temveč tudi kmetje in kmetijske zadruge pospešuje svoje delovne uspehe na čast V. Kongresu KPJ. Naj- bolj značilni dokaz k temu je gradnja zadružnih domov. Zelja naših kmetov, da pokažejo svoje zmogljivosti in svo- jo pripravljenost, je marsikje zbudila težnjo, da se ravno pri gradnji zadruž- nih domov dokaže predanost vodite- ljici v naši izgradnji — Partiji. V tem času delo na mnogih gradiliš- čih znatno napreduje. Med najboljšimi gradilišči pa so ravno ona, kjer so kmetje sprejeli obveznosti da bodo za- družni dom zgradili do Kongresa KPJ. V LIBOJAH SO DOKONČALI BETO- NIRANJE TEMELJEV IN ZACELI ZIDATI V Libojah je gradilišče zadružnega doma zelo razgibano. Nedavno so bili temelji do kraja zabetonirani. Del — prostovoljcev-graditeljev — je med tem v Polzeli pri stari tovarni podiral star tovarniški dimnik. Opeke bodo pripra- vili toliko, da je bo dovolj za ves za- družni dom. Pripravljeno in očiščeno opeko pa že prevažajo na gradilišče, kjer so začeli zidati zidovje. S skup- nimi močmi so zbrali toliko denarja in si kupili 25 ton gašenega apna. Na- kopali so tudi okoli 80 kubikov gra- moza in 30 kubikov kamenja. Tudi lesa so pripravili kolikor ga potrebujejo. Tako imajo na gradilišču v Libojah že skoro ves potreben material in da bo zadružni dom ob sodelovanju tovarni- škega sindikata in s še večjo udeležbo kmetov samih lahko kaj kmalu pod streho. Libojčani se že veselijo zadružnega doma saj bo stal na tako lepem pro- storu in kar je glavno izvršili bodo svojo obljubo zadano V. kongresu ko- munistične Partije Jugoslavije. V LATKOVI VASI KOPLJEJO TE- MELJE ZA ZADRUŽNI DOM Pred štirinajstimi dnevi so se v Lat- kovi vasi kmetje zbrali na sestanku in sklenili, da bodo na čast V. Kongresu KPJ zgradili zadružni dom. Postavili so gradbeno upravo in takoj začeli ko- pati temelje. Tudi ostali gradbeni ma- terial so začeli zbirati. Kmetje so z ve- likim razumevanjem prispevali grad- beni material in prav tako navdušeno sprejemajo obveznosti. Pripravljajo apno, tudi gramoza imajo že čez 70 m'. Pripravljeno imajo tudi vso potrebno strešno opeko. Ker je čas do V. Kongre- sa že zelo kratek, bodo v tem tednu že začeli betonirati temelje zadružne- mu domu, ki bo ponos in v veliko ko- rist vseh okoliških kmetov. GRADITELJI ZADRUŽNEGA DOMA V BREG-LOCICI SO NA RUŠEVINAH TOVARNE V POLZELI PRIPRAVILI 40.000 KOMADOV ZIDNE OPEKE — Ce hočemo sezidati zadružni dom, moramo imeti najprej opeko, — pra-- vijo graditelji iz Breg-Ločice. Medtem ko graditelji podirajo zidove stare to- varne v Polzeli, drugi že kopljejo te- melje, tretji pa pripravljajo pesek, ki ga imajo že tudi žez 30 kubikov. Pri- pravili so že tudi 9000 komadov streš- ne opeke. Kmetom tamkajšnjih vasi prav prid- no pomagajo člani sindikalnih podruž- nic. PRETEKLO NEDELJO SO V VRBJU ZABETONIRALI TEMELJE V Vrbju gre gradnja sicer počasi. Ce- lo v časopisih so jih že prehitli, ko so pisali, da je njihov dom že gotov. Sicer pa tudi v Vrbju ročejo biti zadnji. Ob- vezali so se, da boao dom zgradili do V. Kongresu KPJ. Do pretekle nedelje so zabetonirali temelje. Opeko bodo dobili v Polzeli, kjer podirajo ostanke porušene tovarne.. Na gradilišču imajo stenčas v ka- terem pišejo o gradnji doma in obveš- čajo graditelje o uspehih sosednjih gra- dilišč. Ta primer je zelo redek na naših gradJliščih in ) i bilo priporoči: ivo, da tak način delovne agitacije osvojijo tudi druga gradilišča. Pohvaliti je treba poleg masovnih organizacij tudi pionirje, ki so zelo po- žrtvovalni pri gradnji zadružnega doma v Libojah. Prt Sv.Lenartu nad Laškim drvarijo v gozdovih žene in dekieia Med Sv. Lenartom in Jurkloštrom se oglašajo žage in sekire. To pot ne bo- mo naleteli na moške drvarje. Na delu so »holcarke«. Osem članic šteje drvar- ska četa žensk iz Sv. Lenarta, ki so pravilno razumele potrebe naše in- dustrije m ob pomanjkanju gozdnih delavcev formirale četo, ki si je po- stavila tudi norme. Četo vodi Jurgel- nova Tončka. Dekleta in žene podirajo drevesa, jih cepijo in pripravljajo po- sekani les za prevoz. Veselo poje o- rodje v njihovih rokah. Trudijo se, da bi na vsak način normo dosegle. Za- enkrat se jim ta še izmika a ko bo- do prevzele lepši teren od sedanjega, pravijo, da jo bodo zmogle. Glavno je, da je v njih volja in zavest da so ena izmed redkih čet gozdarskih delavcev, ki bi bila sestavljena od žensk. Na te so kaj ponosne in z vnetim delom pričakujejo kje jih bodo žene in dekleta posnemale. Otvoritev otroškega igrišča ^ V ponedeljek ob 13 uri je bila v Ce-^ lju na Savinjskem nabrežju otvoritev^ otroškega igrišča. .1 Ze od jutra se je po igrišču razlegal) vesel smeh otrok, ki so na vsak način;; hoteli poizkusiti igrišče še pred slo-, vesnim pričetkom. Člani odbora »Ted- na matere in otroka« so jim komaj dopovedovali, naj po trpe, da pridejo tovariši, ki bodo skrbeli, da bo šiai vse prav in po redu pri gugalnci, to-^-^ boganu, vrtiljaku itd. Živo opremlje- ne stojnice, na katerih so bile razstav- ljene stvari, pa niso privabljale samo otroke, temveč tudi odrasle, med nji- mi je bilo največ mamic, ki so vozile svoje malčke v vozičkih ... Z Jugoslovansko himno se je pričela; otvoritev, nato pa je s toplimi beseda-; mi izročil tajnik MLO tov. Skomina ■ Rafko igrišče v uporabo otrokom z že- ljo, da bi igrišče bilo v razvedrilo, da bi se telesno okrepljeni vračali domov. Otvoritvi je prisostvoval tudi koman- dant mesta Celje. Tovariš tajnik MLO je ob koncu povdaril, da bo naša ljud- ska oblast polagala še v bodoče vso skrb za matere in otroke, ker se zave- da, da so le duševno in telesno zdravi otroci garancija naše lepe bodočnosti. V imenu otrok sta se predstavnikoua oblasti zahvalila za vso ljubezen in skrb mala pionirčka in jima v znak hvaležnosti poklonila cvetje. Po pozdravnem govoru so izvajali pi- onirji »Cicibana«, Ples s siti, sledile so igra za igro, dokler se ni pojavil na j odru otroškega gledališča mali pionir- j ček s harmoniko, ki je bil navdušeno j pozdravljen. Razpoloženje je podvojila I še godba pri velikem vrtiljaku, ki je na mah imel vse polno obiskovalcev kakor tudi tobogan po 'katerem so se otrovi vriskajoči spuščali navzdol... Najmlajši pa so se gnetli ob malem vrtiljaku in gugalnici ter bi vsak rad prišel najprej na vrsto. Ob stojnicah so hodile mamice in kupovale svojim malčkom lepe izdelke naših pridnih članic AFZ, ki so z lastnim delom opremile stojnice z res lepimi igračami. Otvoritev otroškega igrišča dokazuje kako važnost polaga naša ljudska ob- last za zdrav razvoj naših otrok. Na- brežje ob bistri Savinji, obdano z bre- zami in zelenjem bo privabljalo otro- ke iz mestnih zidov, kjer se bodo na- vžili svežega zraka in sonca! Prezreti pa ne smemo na tem mestu požrtvo- valnega dela celotnega odbora »Tedna matere in otroka, kakor tudi marljive članice AFZ, ki so dosti doprine- sle do tako lepega uspeha, tega dne. Naj se ta dan globoko utisne v srca naših otrok, da bodo s svojim delom in znanjem ko dorastejo v veselje in po- nos svojim staršem, da bodo koristni člani nove, zdrave človeške družbe! M. F. Pipon Franc je prvi od Zveze borcev napravil 100 prostovoUnih ur Pridne roke celjskih delovnih pro- stovoljcev spreminjajo ruševine v Ce- lju v prostrane trge. Vsak dan se manjšajo posledice minule vojne in kmalu bo Celje dobilo še veliko lep- ši izgled, kot ga je kdaj imelo. Prosto- voljno delo je dolžnost vsakega člana OF ali drugih množičnih organizacij. rTolvateri tovariši in tovarišice pa so se še prav posebno odlikovali in njihova zavfst je pr.'esnila celo druge k delu. Tovariš Pipan Franc, šofer na glavni pošti, je že 24. maja imel 100 prosto- voljnih ur na pospravljanju ruševin. On je bil prvi, ki je izpolnil cbvezrusr zadano na sestanku Zveze borcfev. To- variš Pipan je skromen in ne želi biti preveč hvaljen. Vendar moramo pri- znati, da je tov. Pipan ponos njegove sindikalne podružnice. Poleg svojega dela opravlja tudi izmenoma statistič- no službo v pisarni in s tem prištedi direkciji pisarniško pomoč. Poleg tega vrši mnoge dolžnosti po raznih or- ganizacijah in jih tudi vestno opravlja. Obveznost na prostovoljnem delu je izvršil in jo ob enem ^>raztegnil« Dela še naprej in ima dosedaj že 147 ur. Vzgled je vsem ostalim borcem pri izpolnjevanju dolžnosti vseh članov na- še delovne skupnosit. Osebje zdravstvenih ustanov je na svojem delovnem izletu pregledalo 650 bolnikov Sindikat zdravstvenih ustanov v Ce- lju si je zadal nalogo, da v letošnjem letu organizira 3 velike zdravstveno pro- pagandne delovne izlete z namenom, da nudi zdravstveno pomoč delovnemu ljudstvu ter poglablja in utrjuje vezi med mestom in vasjo. Kot prvi delovni izlet si je izbral kraj Rako pri Krškem, ker je bil ta kraj po okupatorju hudo prizadet in je bilo večina prebivalstva prisilno iz- seljenega. Sodelovalo je 60 udeležencev med te- mi 12 zdravnikov. Zastopane so bile vse specialne zdravstvene stroke kot kirurgija, interna medicina, ženske bo- lezni in porodništvo, očesne bolezni, bolezni ušes, nosu in grla, pljučne bo- lezni in zobna ambulanca. Na delovnem izletu so imeli tudi rentgen aparat, ki so ga stavili v po- gon z agregatom. Glavni odbor Rdeče- ga križa za Slovenijo jim je dal na razpolago vsa zdravila, ki so jih raz- delili brezplačno na podlagi izstavljenih receptov. Delovni izlet je v polni meri uspel in napori udeležencev niso bili zaman. Pregledali so nad 650 bolnikov in iz- dali zdravil na več kot 700 receptov. Ordinacije so bile improvizirane v pro- storih šole in poslopju KLO, kjer je bilo opažati ves čas živahno vrvenje prebivalstva, ki je iskalo pomoči pri zdravnikih. Po zaključku pregledov je tov. dr. Rojnik govoril vaščanom o po- vezavi vasi z mestom, nato je, igralska družina uprizorila Borovo »Težko uro«, pevski zbor sindikata bolnice pa za- pel nekaj pesmi. Delovni izlet se ie končal z zavestjo vseh, da so dopri- nesli mali delež k povezavi delovnega ljudstva podeželja in mesta, ki ppraja tiste sile, ki so nam garant za izved- bo petletnega načrta in izgradnjo socia- lizma. Da je izlet tako lepo uspel, se mora- mo zahvaliti tudi razumevanju ljudske oblasti tako MLO Celje, ki jih je de- narno podprl, ministrstvu za lokalni promet, ki je dalo na razpolago avto- bus in pa Gl. odboru Rdečega križa, ki je v te namene podaril ogromno koli- čino dragocenih zdravil. Udeleženci so pa s svojo požrtvoval- nostjo dokazali, kako lahko tudi zdrav- stvene ustanove doprinesejo svoj delež v petletki. B. C. Vsestranska skrb in požrtvovalnost delavstva Cinkarne Da se v Cinkarni zavedajo današnjega časa in težkih nalog, ki stojijo pred njimi, dokazujejo težke obveznosti, ki so jih prevzeli pred kratkim v počasti- tev V. Kongresa KPJ. Pri vsem svojem težkem delu pa ne pozabljajo na delo izven tovarne. Pra- vilno so razumeli postavitev zadružnih domov, ki bodo še bolj povezali kmeta z delavcem in koristili edinole skup- nosti. Pri akciji pa s svojimi pridnimi rokami ne morejo sodelovati, ker v prostem ča- su obnavljajo svojo tovarno,, zgradili bodo tovarniški gasilski dom in garaže. Vseeno pa bodo pomagali, če ne z de-', lom pa z denarjem. Tako so obljubili,- a to svojo obljubo so tudi že častno iz- polnili. Prispevali so v korist gradnje zadružnih domov 50.000 dinarjev, ter želijo vsem gradiliščem mnogo uspeha. Na drugi strani pa so prispevali za počitniške kolonije naših pionirčkov 8.000 dinarjev in »Domu igre in dela« v Gaberju 5.100 dinarjev. S tem so pokazali, da poleg vsega o- stalega dela in prispevkov ne pozab- ljaj mo na našo mladino, na kateri gra- dimo našo bodočnost. K. A. ; Pri kmetijsko obdelovalni zadrugi v Arfi vasi Sonce je stalo visoko na nebu, ko sem prišel k njim. Velika lepa graščina v Ar j i vasi se je kopala v soncu in ze- lenju. V zadružni kovačnici je kovač koval boso kobilo. Vprašal sem ga, kje bi lahko dobil predsednika kmetij- ske zadruge, pa mi je na kratko o''- govoril. »Ce ni v pisarni ga boš težko našel.« Iskal sem tajnico, pa je bila na polju. »Vašega vodstva ni doma?« sem vprašal administratorko. »Dela je dosti, in sicer na polju, ne v hiši!« Kaj sem si mogel. Res je, ta- ko prav. Vodstvo mora biti na čelu skupnosti, ne pa čakati doma v pi- sarni na morebitne goste, v tem pri- meru poklicne radovedneže. Počakali sem moral. Začel sem se sprehajati po dvorišču in si ogledoval imenitno napravo pri kozolcu. Tedaj je mimo pripeljal v »samotiš« vozu očka Cene, prilost za svinje. »Stroj gledate« me je pobaral.« Lep- še ga je videti če dela. Včeraj je tu- kaj stalo 6 voz sena dva moška sta komaj sproti metala krmo v stroj. Vi- dite tistele cevi. Po njih nosi veter krmo prav na vrh kozolca.« V svinjskem hlevu sem srečal tov. Lebanovo. Z veliko ljubeznijo neguje živali in mi je s ponosom povedala, da zadruga premore 88 svinj. Imajo tudi tri merjasce, enega so dobili celo iz Češkoslovaške. Merjasci so odvojeni od ostalih svinj, saj se lahko zgodi,, da je kaka svinja, ki jo pripeljejo iz. soseščine bolana pa bi se lahko okužil ves hlev. Tudi v staji za govejo živino vla- da red da je kaj. Ciste zračne pro- store imajo urejene še kar lepo, a tov. Leban, ki vodi brigo za goveji hlev, mi je povedal, da predsednik še vedno ni zadovoljen in da bo dal vse popraviti. Krave so zelo lepo sortirane. Breje krave, ki so že čez pol časa, so odvojene od drugih. Prav tako telički in junčki. Na sedanje stanje goveje ži- vine so lahko zadružniki ponosni. V začetku januarja niso oddali niti litra mleka. Potem so začeli zamenjavati in nabavljati nove molzne krave. Kmalu za tem so začeli oddajati do 118 1 mle- ka tedensko. Število je od tedna do tedna stopnjevalo, tako da beležijo tu- di do 607 litrov mleka, ki so ga v enem tednu oddali. Za živino so napravili tekališče. Tu so odrejeni prostori za prašiče, odrasla goveda, za mladičad in za kMije. V bližnji bodočnosti 'bodo napravili tudi prostor za perutnino. Perutninarstvo bodo skušali kar najvišje dvigniti. Predsednik in mladinci pa bodo po- skrbeli tudi za dvig reje kuncev. Začel sem se zanimati kako delajo. Zadruga ima v lasti 136 ha zemlje od katere je 34 ha samo njiv. Članov za- druge je sposobnih za delo 45, vseh skupaj pa je 63. Težko si je zamisliti delo na taki površini s toliko ljudi, a kljub temu je posebno skrbno obde- lano. Ljudje si pomagajo s stroji. Stro- jarna je polna najrazličnejših strojev, ki jim po pravici povedano, imena ne morem obdržati v spominu. »Strojev« pravijo zadrugar j i »ne bi potrebovali več«. Le traktor si želijo. Vsi vedo, da ga bodo dobili, vendar so v tem pogledu pravi neučakanci. Medtem ko sem si ogledal tudi silo- se za zimsko krmo živine je prišel predsednik Ulaga, doma iz Planine. Predstavil sem se mu in mu dal na znanje, da je začasno okupiran, pa mi je prijazno povedal, da ima vagon na postaji in da mora to prej urediti. Seveda sem spet počakal. Zaradi mene ne bodo plačevali ležarine. Potem sva šla. Stopala sva med goz- dovi hmeljevih nasadov. Zastonj sem se oziral nikjer ni bilo zeli. Vse je bilo v najlepšem redu. Pravil mi je o kon- trahaži pšenice. Dva hektarja je imel že v naprej določena za semensko po- stajo, a pozneje je ministrstvo odlo- čilo vseh 6 ha pšenice za seme. Od- dali bodo tudi ostala semena; lucer- ne 1 hektar, črne detelje 72 arov, ku- mar 18 arov, česna 5 arov, špinače 16 arov, korenja 11 arov, krmne pese 1 ar, šalotke 4 are. itd. Pionirji in mla- dinci pa prav pridno zbirajo travna semena. Predsednik mi je povedal njihove načrte. Uredili bodo gospodarsko po- slopje v Ari vasi in v Zalogu. Staje morajo biti najmodernejše z najbolj- šimi vrstami živine. Uredili bodo tudi ostale odseke, kovačnico in kolamico pa že imajo. Graščina bo počasi po- stala zadružni dom zadrugar j ev, med- tem ko bodo zadrugarji dobili hišice z vrtovi. Sevc 'a je treba za to še mnogo truda, vendar nismo od tega več daleč. Zaenkrat pa je glavna naloga zadru- garjev, da dvignejo polja, ki so pod prejšnjim gospodarjem bila zanemar- jena. Skrbijo za čim večji hektarski donos. Za kisla zemljišča so nabavili apno. Obdelujejo skrbno vsak kos po- sejane zemlje. Delo v zadrugi poteka lepo, uspešno in veselo. Poljski delavci-člani zadruge so razdeljeni v skupine. Ta dan so na poljih in travnikih razne skupine. V Zalogu in na Puši kosijo travo s ko- silnimi stroji. Vrtnarska skupina na- bira povrtnino. Tudi v vrtnarstvu ima zadruga lepe uspehe. V kratkem bodo v Celju ustanovili lastno tržnico. Polj- ska skupina pa vrši zadnje okopava- nje koruze. Mešana skupina se mudi okoli živine in dela v delavnicah. Ku- harica Privšekova in Jelačičeva pa skrbijo za hrano tistim zadružnikom, ki nimajo svoje lastne družinske ku- hinje. Tudi življenje si zadružniki vse bolj urejujejo. Stanujejo po sobah graščine, kjer so včasih prebivali velikaši. Ne- katere družine si same kuhajo in ima- jo, družinsko življenje lepo urejeno. Zadruga je ustanovila svoje dečje ja- sli, kjer otroci prebivajo čez dan v dobri oskrbi. Zadružniki so si uredili dvorano in mladinsko knjižnico. Dva- krat tedensko se zberejo vsi in se po- govorijo o delu. Tudi zadružništvo pridno študirajo. Za gradnjo zadruž- nega doma v Petrovčah, so ustanovili četo, ki šteje 25 ljudi. Še marsikaj bi izvlekel iz predsed- nica, če nebi njega klicalo delo, pa sem moral s svojo okupacijo popustiti- Poslovil sem se. Vabili so me, naJ se kmalu vrnem, tokrat ko bodo hmelj obirali. Na poti domov sem mislil na prijazne zadružnike. Stopal sem po no- vi asfaltirani cesti pri Petrovčah in se oziral nazaj na poslopje, ki je v novi državi prišlo iz rok kapitalistov v roke ljudstva — v zadružniško last. — Pozdravljeni zadružniki, graditelji socializma! Leto I. — Stev 17. CELJSKI TEDNIK Stran 3,- Kmetijski svetovalec Kmeiie, pohitite z redčenjem sladkorne pese! Ce hočemo doseči velilc helctarski do- nos sladkorne pese, jo moramo pravil- no in pravočasno obdelovati. Najvaž- nejše opravilo pri obdelovanju pese je redčenje/ Cim preje sladkorno peso razredčimo, tem večji pridelek bomo dosegli. Pravilno je, da se pesa začne redčiti, ko dobi 4 liste. Redčenje se izvrši tako, da se pusti v vrstah na razdaljo 20 do 25 cm po ena rastlina. Pustiti moramo ono rastlino, ki je naj- bolj močna in najbolj razvita. Če osta- ne dalj časa več rastlin skupaj na enem mestu, se med seboj ovirajo v rasti, ter ostanejo drobne in posle- dica je slab pridelek. Na enem mestu mora ostati samo ena pesa, ker samo tedaj ima možnost, da se razraste in da nagromadi v korenu v kratkem ča- su velike količine sladkorja. Nekje redčijo sladkorno peso, ko je že de- 'oela in da imajo potem tudi hrano za i svinje, kakor to delajo pri krmilni pe- si. To pa ni pravilno. Sladkorna pesa | ni krmilna, kar se vidi že iz tega, da je pri sladkorni pesi 90% korena pese v zemlji pri krmilni pa je samo 15%. j Krmilna pesa se lahko presaja, slad- korna pa se ne sme presajati. Če se sladkorna pesa presadi, se sicer prime in listje se bujno razvija, koren pa ostane kratek in droben, ter je torej splošni pridelek slab. Sladkorno peso redčimo tako, da z motiko izsekamo peso v vrstah tako, da ostanejo šopki (kupčki) pese na razdalji 20 do 25 cm. Ti kupčki, pa se potem razredčijo z roko. Ono rastlino, ki jo pustimo, je treba pri zemlji pri- držati z roko, da je ne poškodujemo in da tudi nje ne izrujemo. To velja posebno sedaj, ko je pesa že precej velika in bi morala biti razredčena. Pozivamo torej one pridelovalce, ki iz nemarnosti ali pa iz katerega koli drugega vzroka, do sedaj pese niso razredčili, da takoj sladkorno peso raz- redčijo. Včasih se kmetje pritožujejo, da se jim pesa ne izplača, ker je cena premala. Nobena gospodarska kultura se kmetom ne izplača, če je pridelek slab. Rentabilnost sladkorne pese mo- ramo doseči z velikimi hektarskimi donosi in z visokimi cenami. Vsi pri- delovalci pese, ki so imeli velike pri- delke so bili lansko leto zadovoljni in tudi letos skrbno obdelujejo peso. Le- tos so vremenski pogoji za peso po- volnejši kot lansko leto, ker imamo več dežja in zato moramo letos doseči še večji hektarski donos. Dež in vse druge povoljne okoliščine pa nam ne bodo nič pomagale, če bomo sladkor- no peso zanemarjali in jo ne bomo pravočasno razredčili in okopali. Peso moramo tekom vegetacije 4 do 6x o- kopati tako, da je zemlja čista brez plevela in dokler sladkorna pesa ne pokrije s svojimi listi popolnoma zem- lje med vrstami, tako da je dalnje ob- delovanje nemogoče. Zemljo za sladkorno peso smo skrb- no pripravili in pognojili sedaj, pa ko bi jo morali razredčiti, pa jo zanemar- jamo. Rastline, ki jih moramo izru- vati odjedajo onim rastlinam, ki bo- do ostale do jeseni hrano in vlago. Mi smo gnojili zemljo za ono peso, ki jo hočemo v jeseni ruvati, pa ne za ono, ki jo bomo pri redčenju odstranili. Tudi zato moramo peso čimprej raz- redčiti, da ostane čim več hrane za one rastline, ki jih bomo jeseni ruvali. Isto velja tudi za vlago. Pesa po- trebuje za svoj raz vitek mnogo vlage in zato moramo peso večkrat okopati in s tem rahlenjem preprečujemo iz- hlapevanje Mlage iz zemlje. Z oko- pavanjem pa uničujemo tudi plevel, ki pesi odjeda vlago in hrano. Peso, ki jo pri redčenju izrujemo in od- stranimo, tudi lahko smatramo kot plevel, ki po nepotrebnem oni pesi, ki bo ostala v jeseni za ruvanje in iz ka- tere se prideluje sladkor, odjeda hrano in vlago. Rano redčenje ima za posle- dico velik hektarski donos in zado- voljstvo kmeta, zamujeno redčenje pa slab pridelek in godrnjanje. Kmetijski odsek OLO Celje-okolica Tudi sami lahko obvarujemo svinje pred obolenjem na rdečici Ker se je cepljenje proti rdečici vr- šilo malo prepozno, se je ta bolezen zadnje čase precej razlezla. Res je, da hodijo ekipe za cepljenje svinj po va- seh, vendar lahko svinj ere j ec sam ob- varuje svinje pred obolenjem. Vročina je morda glavni vzrok obo- lenja na rdečici. Poleg tega mnogo pri- pomore k obolenju nečistoča, pomanj- kanje čiste vode, zaduši j ivost v hlevih itd. Zato je treba vse te povzročitelje bolezni odstraniti potem pa bo svi- njerejec lahko miren. Ni pa rečeno da potem svinje ni treba cepiti. Bolezen sama je zelo nalezljiva. Kako bomo torej poskrbeli za pra- vilno nego svinj in jih obvarovali o- bolenja? Treba je skrbeti za čist zrak v hlevih. Svinje je treba od časa do časa kopati. Kakor je človeku ugodno ob poletni vročini prepustiti se ohlaja- joči vodi je brez dvoma ugodno in zdravo tudi za živino. Svinj ere j ec mo- ra skrbeti tudi zato, da bo svinja imela ob vročih poletnih časih dovolj pitne vode. Po krmljenju je treba korito iz- miti in naliti čiste vode. Kolikor je či- stoča važna je poleti ob tej vročini še prav posebej potrebna. Zato je treba tudi skrbeti za stalno odstranjevanje gnoja in čiščenje svinjakov. Se bolj temeljita nega živali pa je potrebna potem če so svinje že obolele. Prvo kar je treba storiti jih je treba takoj cepiti. Po cepitvi je svinjam tre- ba dajati bolj redko hrano in poskr- beti za temeljito razkuženje svinjakov. Počem se je treba prejšnjih navodil še bclj strogo držati. Na ta način bodo svinjerejci sami dosti pripomogli prvič da osiguraj o lastne živali in drugič da obvarujejo s tem obolenja tudi sosednjih svinj. Da- nes ko je meso in mast še zelo iskana ljudska prehrana, je skrbnost še po- žali navodil in storili vse potrebno, bo- žali navodil in storili vse potrebno bo- do obvarovali svinje pred obolelostjo, • obolele živali pa bodo uspešno ozdra- I vili tako, da se bodo lahko brez po- ; sledic razvijale. Življenje na Cinkarniški ekonomiji Nedaleč od Cinkarne se lepo razvija ekonomija. Delovni kolektiv Cinkarne je pozdravil z navdušenjem to novo pri- dobitev, ker vsakdo ve, da bo ista v prid vsem. Ne bo se več z njo koristil samo poedinec kot nekoč, temveč se bo urejevala tako, da čimprej doseže svoj cilj s tem, da bo dala delovnemu kolek- tivu čimveč najpotrebnejših pridelkov. Naša ekonomija danes že zalaga in- dustrijsko menzo z vso potrebno zelen- javo in mlekom tako, da smo že dne 16. junija jedli prve kumarce. Pri vsem tem pa ima največ zaslug vodja ekonomije tov. Frišek, ki se z največjo marljivostjo trudi in skrbi, da bo ekonomija res uspevala in se čim- bolj razvijala. Saj ga vidiš na ekono- miji zjutraj od 4 pa do 8 zvečer. Dne 15. junija je prišel ves zaskrb- ljen v pisarno in rekel: Tovariši zunaj imam danes dosti suhe krme, katera se mora še danes spraviti pod streho, da ne bo uničena, če pride dež. Obra- čam se na sindikalno podružnico, da ista organizirala prostovoljno delo na ekonomiji, ter bi to važno delo skupno lahko opravili. Saj ima ženske na njivi, a te so mi tam tudi tako nujno po- trebne, da jih ne morem vzeti k senu. Njive so polne zeli ter jih moramo tudi čimprej očistili. Vodstvo sindikalne podružnice je ta- koj pristopilo k delu ter skupno z upra- vo organiziralo prostovoljno delo. Popoldne je bilo živahno na travnikih ekonomije in delo je šlo hitro izpod rok. Ob pol šestih je bila že vsa krma pod streho in ko je tov. Frišek potegnil zadnji prazen voz izpod skednja se je oddahnil in rekel: »Danes smo pa zopet opravili veliko delo«. Želeli bi, da cinkarniški kolektiv tu- di v bodoče pokaže v takih momentih toliko razumevanja kot je pokazal to- krat K. A. Partizanski miting pri Sv. Jederti nad Laškem V nedelio 13. junija smo se zbrali pri Sv. Jederti na partizanskem mi- tingu. Nismo obiskali ta kraj zato, ker je lep temveč zato, ker je bil v času borbe partizansko središče. V tej vasi so nekateri izmed redkih, ki so pod- pirali NOB že leta 1941. Visoko za- vedni in požrtvovalni v delu so ostali vse do osvoboditve, saj nam je tam- kajšnja okolica dala preko 50 borcev. Med prvimi je bila tu postavljena Zveza borcev NOV, ker so se zavedali, da je to njihova organizacija, katera ima namen združiti zopet vse borce, aktiviste in sodelavce NOP. ^ Krajevni odbor Zveze boreev Sv. Je- dert se je na miting skrbno pripravljal, ker je hotel v svoji sredi pozdraviti vse okoliške organizacije Zveze borcev, ki bi naj bile pri programu tudi so- delovale. Zamisel jim je tudi docela uspela in jih moramo za dosedanje delo nagraditi s pohvalo in vzpodbudo, da bi pri bodočem delu za zadružni dom nič manj požrtvovalno in s parti- zansko vztrajnostjo delo uspešno do- vršili. Tega požrtvovalnega dela in pomena, ki ga je imel ta partizanski miting, pa ni znal ceniti Krajevni odbor Zve- ze borcev Laško vključno s pevskim zborom (naslednik pevskega zbora j Hum). Prva točka programa je bila Pozdrav zastavi, Id bi moral biti naj- častnejši. Prigugali pa so se omenjeni pevci s pevovodjo Salabaličem na čelu, skrajno pijani na lepo okrašen oder. Za pevovodjo ni zaostajal veliki Ko- šar itd. V tako vinjenem stanju se ni- so znašli, katera pesem se zapoje v pozdrav zastavi in so po kratkem pre- rekanju, zapeli »Naprej zastava Slave«, ki se jim je že po prvi kitici ustavila. Drugo točko so izvajali pionirji iz Šv. Jederti, kateri so v preko polurnem programu odpeli celo vrsto partizan- skih pesmic in zbornih recitacij. S tem so dali vzgled in potrdili prizade- vanje onih, ki jih vzgajajo za nov čas. Nadaljni program je zadovoljivo po- tekal, vendar tistega razpoloženja ni bilo mogoče več ustvariti, kot bi 5icer moralo biti ob taki priliki, ker vtisa, ki ga je napravil nastop omenjenega pevskega zbora pri navzočih, ni bilo mogoče več popraviti. Taki primeri naj nam bodo v opo- zorilo, da bomo prireditve dobro pri- pravljali. Zavedati se moramo važnosti tega, kdo in v kakšnem stanju nastopa na odru. Obiskovalec Tudi na gasilski zabavi v Rečici ni bilo vse prav Tukajšnji gasilci so imeli preteklo ne- deljo svojo prireditev z zabavo na ve- seličnem prostoru. Ker v Rečico radi prihajajo ljudje iz Laškega in od dru- god, se je tudi to pot nabralo precej ljudi. Računali so kakor vedno na solid- no postrežbo. Toda navedeno nedeljo so bili mnogi razočarani. Razočarani pa niso bili samo gostje ampak tudi po steni gasilci, ki nesebično in požrtvo- valno delujejo v gasilski četi že nekaj let. Kaj se je zgodilo? Nek sebičnež ali bolje špekulant, je prodrl s svojo zamislijo, da preko ga- silske prireditve proda crkovino, tako namreč so ljudje imenovali svinjsko meso, kakršnega so prodajali na tej prireditvi, ker sploh ni bilo užitno. Pred tedni je obolela svinja v Joštovem mli- nu. Lastnik je svinjo zaklal, z mesom pa tako nestrokovnjaško ravnal, da je bilo spolzko kot riba in smrdljivo. Ko sami niso mogli več jesti, so ga seveda za dobro plačilo vrinili skupnosti. Kup- čijo s takim mesom pa je v imenu ga- silske čete napravil njen funkcionar Brečko Ivan. Škodljivci so tako vzeli dobro ime gasilski edinici, kakor Rečici sploh. Go- tovo bo prav, da se tald Špekulanti kaz- nujejo. Lepo uspela prireditev ob priliki prevzema patronata nad Domom bosanske dece v Dobrni Vkljub slabemu vremenu je Tovarna emajlirane posode v Celju skupno s Tov. sadnih sokov organizirala v ne- deljo dne 20. junija izlet v Dobrno, kjer se je v domu za bosansko deco, nad katerim imata ti dve tovarni skupno z AFZ Laško in Rimske Toplice patro- nat, vršila lepo u.spela kulturna pri- reditev. Upravnik doma, kakor tudi vsa bo- sanska deca so goste-člane sindikatov iz Celja ob prihodu z navdušenjem po- zdravljali. Po kratkih pripravah se je pričel izvajati kulturni spored na pro- stem, ki pa je bil vsled slabega vreme- na prekinjen, nakar se je nadaljeval v notranjih prostorih doma. Godba To- varne emajlirane posode je s himno »Hej Slovani« slavnostno otvorila pri- reditev. Nato je upravnik doma pozdra- vil goste in orisal organizacijo patro- nata in naloge, dolžnosti članov patro- nata do doma nad katerim so patronat prevzeli. V imenu sindikalnih podruž- nic Tovarne emajlirane posode in To- varne sadnih sokov je tov. Solak Alfred izjavil, da so delovni kolektivi teh to- varn z veseljem prevzeli to častno dolž- nost in da se vsestransko zavedajo svojih nalog. Osvetlil je nalogo teh do- mov iz dveh vidikov, to je iz vidika skrbi ljudske oblasti za našo mladino, njeno vzgojo in izobrazbo in iz vidika razbremenjevanja naše žene-matere drobnega hišnega gospodinjstva, s če- mer ji je omogočena vsestranska ude- ležba v gospodarskem, političnem in kulturnem ustvarjanju naših narodov. Tov. Solak je svoj govor zaključil z že- ljo in zagotovitvijo članov sindikalnih podružnic po čim pogostejšem in tes- nejšem sodelovanju med člani patro- nata in domom. Godba tov. emajl, po- sode je za tem zaigrala venček narod- nih, nakar so se menjavale nastopajoče skupine iz pionirskega aktiva Tovarne emajlirane posode in skupine iz doma. Vsi nastopajoči so želi buren aplavz gledalcev. Po končanem kulturnem sporedu se je nadaljevala prireditev na prostem. Pionirji in mladinci iz aktiva Tovarne emajlirane posode, ki so pri- peljali iz Celja svoje fizkulturno orodje so izvedli vrsto uspelih \ :'.j na orodju. Iz vsega predvajanega sporeda je bilo videti, da so bile sicupine dobro pripravljene, kar je vsekakor zaslug& nekaterih vodilnih organizatorjev, ka- kor tov. Peperka iz Tovarne emajlirane posode in vodilnega osobja v domu sa- mem. H koncu prireditve je izprego- voril tov. Humski, kultumo-pro- svetni referent Tovarne emajlirarie po- sode, nakar je godba z živahno korač- nico spored završila. Po sporedu se je v jedilnici vršila čajanka, katero so bosanski otroci pri- redili gostom iz Celja. Ob odhodu so otroci doma zapeli nekaj pesmi. Odha- jajoči kamion je pozdravljalo stotero ročic in mahanje belih robčkov. Prireditev v domu bosanskih otrok v Dobrni je nov dokaz povezanosti na- I ših delovnih množic z mladino, ki je ! v najbolj prizadeti federalni republiki Bosni, mnogo pretrpela v narodno»- I osvobodilni borbi. I S. A. POZIV Vse, Id imajo namen udejstvovati se aktivno' pri fizkulturnem pokretu v Celju, naj bodo to novinci, ali člani razformiranega SFD Kladivarja, pozi- vamo, da se čimpreje vpišejo v novo ustanovljena društva SD Kladivar, TD Celje I. in TD Celjell.. TD Celje I. ima uradne ure vsak to- rek in petek od 17. do 19. ure v sejni sobi mestne telovadnice (29. novembra ulica), a TD Kladivar in TD Celje II. vsak dan od 8 do 12 ter od 16. do 19. ure v Fizkulturnem domu v Gaberju (Mariborska cesta). Urnik obeh telovadnih društev za vse oddelke, kakor tudi urnik treningov posameznih sekcij pri športnem društ- vu, bo naknadno objavljen. Gledališki tečaj v dneh od 28. junija do 3. julija bo v prostorih Ljudskega gledališča gle- dališki tečaj, ki ga bo vodil režiser Slov. Narodnega gledališča v Ljubljani tov. Fran Žižek. Tečaj bo obsegal dopoldanski teore- tični in večerni praktični del na obnovi njegove »Miklove Zale«. K tečaju se vabijo vsi člani igralske- ga kolektiva in sodelavci Ljudskega gledališča, še posebej vsi, ki so sode- lovali pri »Miklovi Zali«, kakor tudi vsi gledališčniki sindikalnih podružnic in kulturno-umetniških društev iz Celja in okolice. Podroben spored tečaja bo objavljen na portalu Ljudskega gledališča. DNEVNIK Oton Primožič je poslovodja kmetij- ske zadruge v St. Ilj u pri Velenju. Tr- govec je on, vzgojen v stari šoli in se je njenega nauka kar najbolj oprijel. Spretno zna sukati svojo ladjico po vet- ru. Ima prijatelje, ki bodo že vedeli za- kaj so prijatelji in nasprotnike, ki tu- di vedo zakaj so jezni nanj. Sedaj pa ko smo pri čiščenju naših zadrug se bo- mo malo pobliže pozanimali in ogledali tega tovariša. Če bi tov. Primožič pi- sal dnevnik o svojem življenju, bi od- lomki izgledali približno takole: Nekega dne je prišel k meni tov. Pirh in me prosil naj mu dovolim na območju zadruge zbiranje sadja. Ver- jetno je. vedel da mu bo neslo, pa mi je ponudil 15.000 din za odškodnino. Denar sem rabil. Zvedel tega menda nihče ne bo. Sicer pa, zakaj imam sam v rokah knjigovodstvo... . Morda pozneje ali prej (se ne spominjam točno) sem dobil lončeno posodo od tov. Pirha po 26 din komad. Mislim da bi bilo za mene prav, ce »Piskre« prodajam po 70 do 80 dmarjev. žametna misel mar ne? .. • Danes je deževen dan. Premišljujem j kako morajo drugi poslovodje živeti I samo od plač. Jaz na primer nimam do- 1 volj. Kako bi le prišel do postranskega ' zaslužka. Pomislimo. Aha, jo že imam. Steklenice likerja bom prodajal 30 din ' dražje. Za steklenico — jim bom dejal, j Dan pozneje. Lipnik Antonija iz Ar- noč je že vzela eno. ; Nekega sončnega dne. Ugotovil sem, ' da je v eni vreči boljša enotna moka. i Za vraga, pa je tudi Milka opazila ta »žakelj«. Komaj sem preprečil da jo ni zmešala z ostalo. Rekel sem ji da je to za dojenčke. Verjela je. Jutri pride mo- ja žena na karte ponj o ... Mislim da je bilo nekega dne, ko je padal sneg. Kupil sem nekje poper. Ne vem po čem sem ga plačal. Da pa ne bom imel izgube ga bom prodajal po 2400 din kilogram. Meglen dan. Moj prijatelj Grosar Jo- žef mi je prinesel prekajene klobase za Zadrugo. S čim naj ga plačam? Ker je dober fant mu dam dve srajci. Eno za njega eno za njegovega sina, seve- da brez točk. Danes je pa kar oblačno. Skregal sem se z Grosarjem. Rekel sem mu, da ni vec moj prijatelj in da naj mi da točke ^JT^aJci, pa ni hotel. Hudirja! Ploha lUe. Danes me vse jezi Prišla i je stranka Zitič in zahtevala moko, na dobro pismo, katero sem ji pred dnevi izdal za odrezane karte. Kje naj jo vzamem. Mar naj prijatelje terjam za tisto moko. Pa sem se zmajal. — Vče- raj je bil četrtek. Zakaj pa niste včeraj prišli ponjo. Danes je ne smem več dajati. Povrhu tega pa šušljajo, da sem nekomu dal 10 kg moke brez kart. Dobro, da samo jaz vem komu ... Danes se je zjasnilo. Našel sem nov način, kako se pride do denarja. Treba je prodajati olje namesto na l^ilograme kar na litre. Kaj pa kmetje vedo kaj je to specifična teža. Joj, kako sem ve- sel! Stacunar bit je lušno, štacunar bit je fajn ... to je še lepše kot je bilo lansko leto, ko sem opoldne neki stranki prodal blago na prosto prodajo po 600 dinarjev meter, zvečer pa tistemu Jelen Francu po 1000 din. Tralala hopsasa... Danes pripeka. Vročina takšna, pa še plohe noče biti. Hudiča. Tečajniki so prišli. Ena pravi da bo knjigovodstvo uredila. Zakaj pa knjigovodstvo. Saj, kdo pa more imeti bolj urejeno knjigo- vodstvo kot jaz sam. Premišljujem ka- ko bi se jih znebil? ... Sonce sije: ... Se premišljujem... Dež lije: ... Se vedno premišljujem. Oblačno je. Bliska se, dežja pa ni. Tu- di meni se je zabliskalo. Jo že imam i rešilno misel. K Lipnikovi Tončki grem kjer je Breznikova Vlasta na hrani in jo bom »našuhtal« naj ji hrano odpove. Bo ja ta vrag babji potem šel. Zopet dežuje, takele frklje, ki so bile na tečaju, hočejo že v štacuni proda- jati. Rekel sem Milki naj se gre osem mesecev prej pometat učiti... Vsak dan je bolj neznosno s temi ženskami. Sprašujejo za račune, potr- dila itd. Milka me je vprašala kje je kak predsednik ali drug funkcionar od masovnih organizacij. To sem jo zabil. Kar brž si zapiši da ne pozabiš — sem ji rekel. Kaj le hoče. Zmeraj slabše volje sem. Danes me je upravni odbor povabil na sestanek. Saj sam bi še šel. Saj sem že večkrat bil, pa sem jih še vedno naslepomišil. Toda danes ne vem kako bo. Izgleda da so me »pogruntali«. Dragi moj dnev- nik ustavljam pero, ker ne vem kako kaj bo? ... Zatem je nekaj dni padal dež. Ured- nik, ki je ta članek dobil in korigiral, da je po izidu tele številke »Celjskega je imel ponoči privid. Sanjalo se mu je, tednika« bilo na koncu tega dnevnika napisano: Danes je oblačno kot še nikoli: Nagnali so me...! Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna. Stran 4.! CELJSKI TEDNIK Leto I, — Ster. IT FIZKULTURA Iz ustanovnih skupščin telovadnih in športnega društva v Celju Pred časom so se vršile ustanovne skupščine novih telovadnih in šport- nega društva Kladivar v Celju. O organizacijskem delu Kladivarja je poročal tov. Uranjek, ki je med dru- gim dejal: Silen gospodarski razmah naše države in nove organizacijske o- blike na področju vsega našega živ- ljenja narekuje tudi fizk. življenju, da svoje udejstvovanje vskladi z na- gim celotnim razvojem. Fizkultura ima v na.^i novi družbeni stvarnosti velik pomen. Država rabi za realizacijo pet- letnega plana zdravih, čvrstih, močnih ljudi, ki bodo istočasno pripravljeni stati na braniku naše mlade države. Vzgajati preko fizkulturnega udej- stvovanja ljudi s takšnimi lastnostmi je dolžnost vsake fizkulturne edinice. Do danes še fizkultura v Celju ni po- stala potreba naših ljudi. Kladivar šte- je doslej 1463 članov, od katerih je le 420 aktivnih fizkulturnikov. Se bolj zgovorno nam govore številke fizkul- tui-nikov in fizk. aktivov po naših to- varnah in ustanovah, kjer je od toliko delavcev organiziranih le 364 v fizk. pokret, da fizkultura še zdaleka ni po- stala last naših delovnih ljudi. Delo v fizk. aktivih ni bilo načrtno. Povezava aktivov z društvom in obratno ni bila takšna, da bi lahko dosegli cilje, ki se postavljajo pred fizk. organizacije. Sindikalne podružnice so vse premalo polagale važnost za fizk. delo med svo- jim članstvom. Odnosi in povezava z vsemi množičnimi organizacijami ni bila pristna in delovna kajti sicer bi Kladivar dosegel še lepše uspehe. Pro- pagandno delo v društvu ni bilo za- dovoljivo. Zelo dobro je posloval go- spodarski svet, ki je uvedel v društvu red v finančnem poslovanju. Tov. Kokot je poročal o uspehih članov Kladivarja na raznih športnih tekmovanjih in o delu posameznih športnih sekcij. Kljub začetku sezone je Kladivar na tekmovanjih potrdil visoko kvalitetno stopnjo. Uspehi na tekmovanjih so vsekakor odraz načrtnega dela v zim- skem periodu v naših telovadnicah. Te- lovadba še ni zajela širokega števila članstva. Redne vadbene ure so bile slabo obiskane. Kladivar je izvedel u- spelo akademijo v času, ko se je član- stvo pripravljalo na republiški zlet in vsesokolski zlet v Pragi. Za zlet v Pra- go je vadilo preko 70 članov in članic. V vajah na orodju je nekak zastoj ven- dar imamo prav pri mladinkah odličen material. Tov. Lešek Slava je kljub svoji mladosti postala že članica naše državne reprezentance! Lahkoatleti na- daljujejo svoje redno lu-jenje iz telo- vadnice na prostem. Sezona tekmova- nja šele prihaja, na crossih pa so do- isegli že vidne uspehe. Sekcija šteje preko 160 aktivnih članov in po svo- jem delu lahko služi za vzor vsem o- stalim sekcijam. Nogometaši so prav tako pričeli z načrtnim delom. Trenin- gi so bolje obiskani, pričeli so s tek- movanjem za fizk. znak, s pestro vad- bo, ki je privlačna za fizkulturnike vseh starostnih dob. Kot prvak LRS se Kladivar v nogometu bori za vstop v II. drž. ligo. V smučanju je naš mla- dinski kader napravil velik korak na- prej. Imena bratov Cetine, Mahkovca, Debeljaka in ostalih znova čitamo na prvih mestih pri raznih tekmovanjih. Drž. mladinski prvak Cetina Janko ima vse pogoje, da se razvije v med- narodnega tekmovalca v alpskih disci- plinah. Namizno teniški igralci so do- segli največji uspeh z dosego 4. mesta na državnem prvenstvu. Zaradi po- manjkanja rekvizitov pa ta sekcija ne kaže razmaha v širino. Košarkaši so pokazali lep napredek in so na prven- stvu LRS dosegli 3. mesto. V tenisu, plavanju, težkoatletiki in kolesarstvu ni bilo vidnih uspehov. Odbojka se lepo razvija in je postala zelo priljub- ljena igra v naših fizk. aktivih. Ta ak- tivnost nam je garancija za uspeh v raznih tekmovanjih. Delo šahovske sek- cije je bilo vzorno, v kvantitetnem in kvalitetnem pogledu so bili doseženi lepi rezultati. Strelska sekcija v zim- skih mesecih ni imela prostorov za vad- bo, v kratkem pa bo strelski šport or- ganiziran v samostojnem društvu prav gotovo zavzel velik razmah. Sablanje je prav zaradi pomanjkanja rekvizitov omejeno na majhen krog fizkulturnikov dočim se keglanje prav močno razvija in so v tekmovanju z društvi iz Hrvat- ske bili doseženi dobri rezultati. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je društvo imelo v tej poslovni do- bi za 4000 din več dohodkov kot izdat- kov kar nam dokazuje, da so govorice o nekih težkih dolgovih Kladivarja ne- neosnovane in zlonamerne. Tov. Jug je podal poročilo o II. kon- gresu FISAJ-a, ki je nakazal pot vsem fizkult. organizacijam za njihovo na- daljnje delo v okviru vseljudske borbe za izpolnitev 5 letnega plana in izgrad- njo socializma. Po doseženih uspehih in prakse 3 letnega dela je bilo potreb- i no izvršiti reorganizacijo z ustanovit- vijo telovadne, planinske in ostalih športnih zvez ter samostojnih organi- i zaci j kot strelska zveza, ljudska tehnl- I ka in šah. Glavna naša naloga je po- ' svetiti največjo skrb delu in razvoju j telovadnih društev, ker se bo preko I teh ustvarjala naša osnovna naloga t. j. vključevanje najširših delovnih množic v fizkulturno življenje in skrt I za njihovo vsestransko telesno vzgojo , Zaradi teh nalog, ki stoje pred telo- ; vadnimi društvi, je potrebno v Celjt ustanoviti 2 telovadni društvi. Na raz- , polago imamo potrebne prostore, re- kvizite in strokovni kader. Kampanjski način dela po naših fizk. aktivih nam narekuje, da prekinemo s to prakso in pritegnemo vse aktivno članstvo v red- no in sistematično delo, ki ga bodo vo- dili strokovno usposobljeni kadri. Red- ne vadbene ure pri novih telovadnih društvih bodo prispevale svoj delež pri izgraditvi socialističnega človeka z dvi- ganjem pozitivnih telesnih kakor tudi moralnih in duhovnih lastnosti. Vsestranska telesna vzgoja v okviru vadbenih ur ustvarja ljudi z vedrim pogledom na svet, s čutom discipline in odgovornosti, tovarištva, kolektiviz- ma, vzgaja jih v ljubezni do nove Ju- goslavije, do J A itd. Skupne vadbene ure so najprikladnejša forma za ide- ološko politično delo v telovadnih druš- tvih. Očuvanje kvalitete v posameznih športnih panogah nam narekuje, da se v Celju osnuje le eno športno društvo. Ce bi pristopili ustanavljanju večjega števila športnih društev, bi v najkraj- šem času kot v slovenskem kakor v jugoslovanskem merilu izgubili pridob- ljeni renome v kakovosti športa v Ce- lju. Množičnost bo tudi pri ohranitvi Kladivarja dosegljiva s prirejanjem tekmovanj v raznih panogah športa po grupah med našimi podjetji, ustanova- mi in šolami. Fizkulturne grupe po to- varnah, ustanovah, šolah itd. morajo biti neusahljiv vir kvalitetnih šport- nikov, ki bodo nenehno dvigali dose- danjo kvalitetno stopnjo Kladivarja. Nove organizacijske oblike nikakor ne pomenijo obnavljanja starih, pred- vojnih oblik dela — saj pri nas po- vratka na staro ni in ne more biti. No- vih društev ne ustanavljamo na ide- oloških pozicijah starih strank, ki so pred 1. 1941 vsiljevala svoj program med tedanja telovadna in športna društva. Danes se vse nove organizaci- je porajajo o okviru OF in lahko slu- žijo le interesu delovnega človeka, ki bo svoje fizkulturno delo vključeval v napore za socialistično izgradnjo do- movine. Mladinsko lahkoatletsko prvenstvo Slovenije V soboto in nedeljo so mladi lahko- atleti iz vse Slovenije na stadionu Bo- risa Kidriča pomerili svoje moči. Bilo je to prvo mladinsko prvenstvo Slove- nije po osvoboditvi. Prireditve se je u- deležilo skupno 115 tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj zastopnic iz Slovenskega Primorja, ki so dosegle na prvenstvu lepe uspehe. Prireditev je začela v soboto popoldne ko so na okrašenem stadionu spregovo- rili pozdravne besede v imenu Okr. fizkulturnega odbora in prireditelja tov. Jug, v imenu lahkoatletske zveze Slo- venije predsednik prof. Drago Stepiš- nik, v imenu MLO Celje pa tajnik tov. Skomina Rafko. Mladince pa ni pozdra- vil nobeden zastopnik mladinske orga- nizacije, kar bi se na taki prireditvi vsekakor spodobilo. Tekmovanje se je odvijalo hitro, kar je zasluga dobre organizacije priredi- telja. Doseženi rezultati zgovorno pri- čajo, da je slovenska lahkoatletika na najboljši poti ter da bodo njeni za- stopniki na bližnjem državnem prven- stvu v Novem Sadu zasedli visoka me- sta. Med temi zastopniki bo tudi precej Celjanov, saj so zlasti nekateri na ne- deljskem tekmovanju precej presegli postavljene minimume. Med najuspeš- nejšimi tekmovalkami je bila Knez Ivanka, ki je zasedla 6 prvih mest, to je briborila si je v šestih disciplinah naslov prvakinje. To je gotovo vseka- kor najlepše priznanje njeni požrtvo- valnosti, saj ne izostane skoro na no- benem treningu. Slovenski prvaki so od celjskih tekmovalcev še: Vehovar v skoku s palico in v teku 80 m zapreke. Debeljak Ciril v metu kopja in skoku v višino ter Hoj kar Breda v metu di- ska. Prvo mesto si je osvojila tudi mo- ška štafeta Kladivarja. Tudi ostali mla- dinci in mladinke so pokazali, da niso daleč za najboljšimi. Redni obiski na treningu jih bodo kmalu uvrstili med naše najboljše zastopnike. Tekmovanje je pokazalo, da naša nova fizkulturna pot pelje z naglimi koraki k masovnemu, pa tudi kvalitet- nemu dvigu lahkoatletike. Prepričani smo, da bodo naši mladi zastopniki na mladinskem državnem prvenstvu do- segli častno mesto, kot ga želimo tudi članom in članicam, ki te dni tekmujejo na državnem prvenstvu v Zagrebu. — ne KLADIVAR : NAPREDAK V nedeljo 20. t. m. je Kladivar igral i drugo kvalifikacijsko tekmo za vstop v II. zvezno ligo v Kruševcu s tamkaj-, šnjim prvakom Srbije Napredkom.' Kladivar je potrdil v tej tekmi ponov-' no, da je enakovreden nasprotnik pr- vaku Srbije, odnosno je po prikazani Igri zaslužil zmago. Le mlačna in ne- odločna igra napadalcev Kladivarja je preprečila uspeh slovenskega prvaka. Vreme je bilo lepo, ozračje močno segreto in vroče. Od igralcev Kladi- varja, ki niso vajeni take vročine, so takšni pogoji zahtevali velike napore in voljo, katera pa je prinesla uspeh slovenskemu nogometu. Prisrčen in go- stoljuben sprejem kaže visoko srčno kulturo naših južnih bratov in pa pri- srčno povezavo naših športnikov. Igral- ci Kladivarja so bili povsod prisrčno sprejeti, posebno pa na igrišču, kjer jih je 3000 gledalcev pozdravilo z navdu- šenjem. Važno je tudi, da so si igralci Kladivarja pridobili simpatije vseh gle- dalcev ter so ti med igro s ploskanjem odobravali lepe poteze in lepo igro Kladivarja. Vsekakor so gledalci na tej tekmi dokazali, da so Srbi v pogledu pravilnega gledanja na fizkulturo pre- cejšen korak pred nami. Največ sim- patij in odobravanja je dobil zelo do- bro razpoložen vratar Kladivarja Po- lutnik, ki je po prikazani nedeljski igri daleko prekašal svojega nasprot-^ nika, najboljšega vratarja Srbije, ka-* teri je igral v nasprotnih vratih. Vsa enajstorica pa je zaigrala z velikim j elanom in voljo do zmage. Vsi so bili | dobri, odlikovala pa se je srednja vr- sta in obramba. Napad, kot že rečeno je igral preveč neodločno in ni mogel doseči zgoditka, čeprav je imel več 100% prilik za to. Lepo in koristno igro je Kladivar pokazal posebno v prvem polčasu, kjer je močno prevla- doval, dočim je v drugem polčasu ne- koliko popustil. Proti koncu igre pa je z močnimi napadalnimi akcijami po- novno ogrožal nasprotnikova vrata. So- dil je tov. Goranič iz Zagreba zelo dobro ni pa imel težkega dela, ker sta nasprotnika igrala zelo fair in so bili igralci disciplinirani. Kladivar j e- vim igralcem in spremstvu bo to go- stovanje v bratski Srbski republiki ostalo nepozabno. Ker sta ostali obe tekmi neodločeni bi se moral igrati podaljšek 2x15 mi- nut, kar je odpadlo, ker je FISAJ regi- striral prvo kvalifikacijsko tekmo od- igrano 13. junija v Celju s 3:0 za Na- predak in to na protest Napredka, da je Kladivar nastopil z nepravilnimi igralci. Proti tej odločitvi je Kladivar iz Kruševca vložil brzojavni protest, katerega pismeno obrazložitev je nato poslal Fizkulturni zvezi Slovenije, da ga ona dostavi FISAJ-u. Svoj protest Kladivar utemeljuje s tem, da je bilo z razpustom Fizkulturnega društva Kladivar dana vsem igrlacem možnost prijave kateremukoli društvu in da imajo v novem društvu, to je v Šport- nem društvu Kladivarju vsi igrači pra- vico takojšnjega nastopa. (Glej regi- stracijski pravilnik člen 23. točka 1.) Verjetno bo moral FISAJ spremeniti svojo prvo odločitev in tekmi registri- rati z doseženima rezultatima odnosno dopustiti ođigranje podaljška 2x15 mi- nut, oziroma, kar bi bilo najpravičnej- še, ta odredi odigranje dveh popolno- ma novih tekem. OBVESTELO Odobreno je naknadno izdajanje bo- nov za nakup industrijskega blaga o- nim kmetovalcem, ki so oddali živino na račun obvezne oddaje v letu 1948, v času od 1.1. do 15. 3. tega leta. Izdajo in obračun bonov bo vršilq| odkupno podjetje, ki je odkupilo ži-S vino. Boni se bodo izdajali najdalje do 25. julija 1948, proti potrdilu, ki so jih kmetovalci prejeli pri oddaji ži- vine. Uprava za odkup Celje-mesto KULTURA IN PROSVETA Ljudsko prosvetno delo v okraju Celje-okolica Malo se piše in čuje o tem kar naj bi naslov povedal. Vendar lahko re- čemo, da je tudi našim ljudem prosvet- no delo pri srcu. Kako jim ne bi bilo? Saj v stari Jugoslaviji naša vas ni sme- la pogledati, preko plota »dovoljene kulture«. Tako je bilo najlažje izko- riščati zaničevano »rajo«, ki je morala verjeti, da so >gospoda« ustvarile nad- naravne sile. Narodno osvobodilna borba pa je pometla z izkoriščevalci in seveda tudi z njihovo izkoriščevalno kulturo. Cankarjev Jernej je dobil svo- je pravice in jih uveljavlja. Tudi v na- šem okraju je kulturno-prosvetno delo postalo pestro in živahno, čeprav se razvija v trdi borbi novega s starim, 2e tradicija partizanskih mitingov je dokazala, da je kmetu našega okraja najbolj priljubljena oblika Ijudsko- prosvetnega dela — igra. Temu pri- merno imamo največ igralskih skupin. Seveda niso vse in vedno enako delav- ne. Najbolj delavne so v Frankolovem, Ponikvi, Rimskih Toplicah, St. Ilju, Vojniku, Žalcu, Teharju, Henini, Jur- kloštru, Dobrni itd. Igre same so bolj ali manj dobro izvedene, pač pogojem odgovarjajoče. Več pažnje pa bi morali LPS-i posvečati izbiram iger. »Dekle z rožmarinom« pač ne moro ugoditi potrebam našega človeka, ki se je osvobodil more kapitalistične ideolo- gije. Prav tako je našemu času kaj nepri- merna in ljudstvu škodljiva »Cma že- na«. Zakaj? Prepotuj mo vso Slovenijo in črne žene našli ne bomo. Kaj nas mora torej »Crna žena« naučiti. Niče- sar! Vceplja nam nepotreben strah pred nečim nepoznanim, česar ni. Odvaja nas od stvarnosti od naših vsakodnevnih delovnih naporov, nas bega in pomaga s tem, tistim, ki so dolga leta zavajali . naše ljudstvo ter ga nehote držali v temi. In vendar mnogi režiserji taka in podobno dela zagovarjajo, češ ljud- je so se že naveličali političnih iger. Tako pravijo in istočasno zagovarjajo prav tako politično, vendar ljudstvu škodljivo igro. Res je, da se mnogi re- žiserji, prav tako ljudsko prosvetni sveti tega niti ne zavedajo. So pa tudi taki, ki namerno vsiljujejo in zahte- vajo škodljive igre. Prav zaradi tega je potrebno, da se naš režiserski kader ideološko utrdi, ljudsko prosvetni sveti pa morajo skrbno paziti, da v pravem času preprečijo s pravilnim tolmače- njem vse namene ljudskih škodljivcev. Mnogo naših igralskih družin je že na pravi poti. To nam pričajo njihovi nastopi, dela, ki jih uprizarjajo, skrat- ka njihova težnja nuditi ljudstvu či- sto kulturo. Res je, da se mnogi naši deželski odri še danes borijo z vsemo- gočimi težkočami, dokazali pa so, da so zmožni precej napraviti in da bodo z vztrajnim delom napravili še več. Režiserski tečaj, ki ga bo letošnje leto organiziral okrajni ljudsko-prosvetni svet jim bo v znatno strokovno kakor tudi ideološko pomoč, predvsem igral- irkim družinam, ki so danes navezane še na konservativne, »nespremenljive« režiserje. Zaradi izbire igre pa je nujno, da se predvsem ideološko šibki ljudsko-pro- svetni sveti predhodno posvetujejo z okrajnim ljudsko-prosvetnim referen- tom, ki jim bo v tem oziru znatno pomagal. —s. ŠAH SIMULTANKA V ROGATCU Šahovska sekcija FD Bratstvo iz Ro- gatca je organizirala simultanko z na- menom populariziranja šaha med pio- nirji. Simultanko je igral član FD Brat- stva tov. K Cesar. V simultanki je igra- ralo 13 pionirjev. Tov. Cesar K. je dobil 9 partij, 2 zgubil ter 3 remiziral. Od pionirjev so dobili Strajher A. in Ku- nej J., remizirali so Cesar A., Lužar E., in učitelj Plemenitaš Anton. Prireditev je vzbudila veliko zanima- nje med pionirji in je želeti, da bi se še vršile take in slične prireditve, ki bodo gotovo povzdignile zanimanje za šah med mladino v Rogatcu. UPNIKI Podjetje za promet z odpadki po- družnica Celje s svojimi poslovalnica- mi Slov. Konjice, Šmartno ob Paki, Trbovlje in delavnica čistilne volne Laško, poziva vse upnike da prijavijo svoje terjatve do 30. junija 1948. Neprijavljene obveznosti po tem ro- ku ne bomo upoštevali. AVIJATICARJI! Mnogo iskrenih pozdravov ter uspe- ha v neumornem delu, želijo celjskim jadriličarjem in drugim skupinam le- talskega društva Celjani: Boldin Tone, Ramšak Ivo, Hlastec Peter in Prester Marijan, iz letališča Rankovičevo. ESPERANTO! Vljudno vabimo, vse ki se zanimajo za mednarodni jezik k udeležbi občne- ga zbora, ki bo v Celju dne 29.6.1948 ob 20. uri, v obrtnem domu (vhod Vodnikova ul.) Odbor OBVESTILO MLO — poverjeništvo za trgovino In preskrbo obvešča vse potrošnike, ki še niso dvignili ind. potrošniških nakaz- nic skupine I-B 1 in I-R 2, da iste ta- koj dvignejo pri MLO soba štev. 53. Poverjeništvo za trgovino in preskrbo Sindikalna podružnica kovinarjev — cinkarna Celje je podarila za počitniš- ko kolonijo din 8000 in s tem pripo- mogla socialno in zdravstveno šibkim dar se okrajna komisija sa počitniške kolonije pri MLO Celje najlepše za- hvaljuje. KONFERENCA MLADIH KULTUR- NIH DELAVCEV PRELOŽENA Konferenca mladih kulturnih delav- cev, ki bi se morala vršiti v nedeljo dne 27. junija 1948 je zaradi Pionir- skega dne do nadaljnega preložena. Nov datum kdaj se bo vršila, bomo objavili v časopisu in poslali vabila na prosvet- ne odseke. Pripravljalni odbor EKONOMSKI TEHNIKUM IN ENO- LETNA GOSPODARSKA SOLA V CE- LJU. Za novince, ki so dovršili tretji ali četrti razred ginmazije in položili spre- jemni izpit na samem zavodu ali pa kjerkoli sprejemni izpit za višjo gim- nazijo, bo redni vpis za šolsko leto 1948-49 dne 28., 29 in 30. 6. 1948 od 9. do 12. ure. Prijavi za vpis, kolkovani z din 10.—, je priložiti rojstni list in zad- nje šolsko spričevalo, opremljeno s po- trdilom o položenem sprejemnem izpi- tu. Vsem marljivim in podpore potreb- nim dijakom(injam) je zagotovljena dr- žavna štipendija. NA POTI od okoliške šole do pošte se je izgubila zlata ženska ura. Prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne r uredništvu »Celjskega tednika«. PREKLICU JEM za neveljavno oblačil- no nakaznico na ime Mežnar Franc, Kersnikova ul. 8, Celje. KUPUJEMO rabljene steklenice vseh vrst. Invalidsko podjetje »Steklenica« Ozka ulica 1 (dvorišče). Dne 19. junija od 5 do 7 ure sem iz- gubil na cesti od Škofje vasi do Celja, denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, da odda proti nagradi v lured- ništvu. i SLIKARSTVO MLO CELJE sprejme učenca za črkoslikanje in dekorativno slikarstvo. Veselje do slikarstva in pri- merna šolska izobreizba pogoj. TRI SLAMARICE iz čvrstega mate- rijala kupim. Ponudbe poslati z označ- bo cene na upravo lista pod šifro »3 slamarice«. KAVARNA RESTAV RACIJA HOTEL »EVROPA« CELJE Telefon štev. 18 Dnevno topla in hladna jedila in vse vrste pijač ob vsakem času na razpolago NA RA-POLAGO JE GOSTOM LEP SENČNAT VRT 0D1.JULIJA DALJE DNEVNO KONCERT