Tedenske novice. Samostojao republikanska poKtična kaša. Cela Slorenija beleži g. Puclju na črno plat, ker je v ustavotvorni stkupščmi s svojkni poslanci tako vneto glasoval za centralistio\o u^tavo in celo kot minister dolgo časa pokomo gladil Pašičevo brado. Ko se je Purclja navolil Pašič, ga je pognal in Pucelj se je zatekel s svojimi samostojneži med srbske zemljoradnike in postal na videz oster nasprot nik Pašiča, pred lcojim je poprej pokorno poklekal. G." Pucelj je ostal opozicijonalni zemljoradnik do zadnje nedelje. V času, ko je bil Pucelj pod Pašičevim žezlom poljestično ustavo in njegovo podrepništvo pred Paši-čem in nje delski minister, se je pojavil bivši socijaldemolo-at Albin Prepeluh s svojim »Avtcmomistom.« Prepeluhov list je poleg Žerjavovcev najbolj krtačil in trgal Pudja, njegovo ministrovanje, njegovo brezvestno glasovanje za centraligovo družbč. V časih, ko je bil Pucelj Pašičev minister, je g. IVepeltih hvalil SLS kot edmo stranko, kateri lahko Slovenija zaupa svoje težnje po osvoboditvi iz verig centralizma. Ko je pa tudi v Sloveniji Radičeva brezvestna gonja za mirotvorno republiko za-čela poganjati klasje, se je g. Prepeluli naenkrat prelevil \z strogo slovenskega avtonamista v mirotvomega republikanca po Radičevem kopitu in je kot republikanec pri zadnjili volitvah kandidirai ter popolnoma propadel. — Sam Radič je izdal repubUko, se izrekel za monarhijo, za udejStvutev in jbranitev vidovdanske usteve, za kojo je glasoval Pucelj in katero je grajal dn napadal g. Prepeltch, in glejte, zadnjo nedeljo se je pod ravinokar opisanimi dejslvi v Ljubljani doigral čudti, ki bi bil do pred leti mogoč samo na Balkanu in ne v sredini Slovenije. — Zadnjo nedeljo se je vr§il v Ljubljani občni zbor zastopnikov Samostojne. Ob tej priliki sta kot prva govornika nastopila Radičev poslanec Kelemina iz Sredašča ter socdjabvi demokrat, avtonomist in repuittitanec Albin Prepeluh. Za tema dvema je šele govorU PuceJj in drugi sanvostojni vrhovni apostoH. Vsi govomiki so se aedinili, da se sestavi odbor iz šestih članov in ta bode sddenil zdnržitev Radičevcev v Sloveniji s Puceljevo Samo stopo. EHe stranki, ki sta si bili pied dnevi še nasprotni kot ogenj rn voda, sta si podali v nedeljo roko za združitev in to radi tega, ker Radičevci hočejo za vsako ceno v Pašičevo vlado, kar se jim bo najbrž tudi posrečilo, in do brot z vladne mize bi bil tudi po dolgem času rad deležen g. Pucelj in po zdravilh človeških pojmih poliitično nera»irmljiva mešanica g. Prepeltfh. Od zadnje nedeije napref imamo v skupnem piskru samostojno republikansko poH" tično kašo, ki se ie larha in se jbodo Raddč, Pucelj in Prepeluh potrudili i vsemi silami, da prodere duh te 6udne ]edi pod Pašičev nos. Latinica ali cnilica? Skoro ves cmikani svet se posiužuje v pisavi in tisku latinskih črk, t. j. istih, katere rabimo mi Slovend. Velesrbi bi radi latinioo spodrinili in nam vsilili cirilico, katere naši ljudje niso navajeni. Celo v narodni slcupščini so začeli Pašičevi in Pribicevič-Žerjavori Ijudje kljubovati našim poslancem s cirilico. Tako je dai podpredsednik narodne slcupščine, dr. Pivkov prijatelj dc. Paleček na vrata našega Jugoslovanskega kluiba pritrditi napisr na katerem je cirilica na prvem mestu. Pred viiodom v klub radikalne stranlke pa je pritrdil napis samo v cirilici. Vsled tega je Jugoslovanski klub odstranil napis v cirilicL V pondeljek, dne 4. maja, je podpredsednik dr. Paleček v narodni skupščini imel dolgi govor proti g. dr. Korošcu in je slavil cirilico. Njegov govor je bil tak, da se mu je velik del zbomice smejal. Slovenski poslanci1 so klicali radikalom in samostalnim demokratom: Vi rmejte svojo cirilico, a mi Slcvenci ostanemo pri latinici. Ko so velesrbski poslanci loričali, da je cirilica nas osvobodila, je tudi dr. Pivko ploskal in si od veselja drgnil roke. Mi pa pravimo: Nismo sovražni temu, kar imajo Srbi, ali naših starih pravic st od nikogar ne damo vzeti. Somišljeiuki dr. Pivka po deželi tajijo, da bi bil g. dr. Pivfco glasoval za novi davek delavcem, hlapcem in d€klam. Resnica je, da je poslanec samostalno-demokratske stranke, znani dr. Pivko dne 31. marca, ko se je šlo za začasni državni proračun, glasoval z velesrbsldmi Pašičevimi m Pribičevičevimi poslanci za zvišanje starih in za upeljavo novih davbov. Tega niti dr. Pivko ne tajif Vsi, ki ste strašno obteženi z novimi in zvi-šanimi starimi davldv zahvalite se di\ Pivku, dr. Žerjavu in njiihovim tovarišem. Industrijci in podjetniki so ie te dni začeli ubogim delavcem odtego\ati za mesec april 20 do 48 dinarjev za nov delavsiki davek. Davkoplaoevalci, zahvaJite se sainostalnodemokratski stranld za to, da so rvjih poslamci v Beogradu ^jtasovali za nove davke. Njih časopis »Jutro« je nedavno pisal, da Siovenija iti preveč obdavčena . . . Taki so dr. ffivkovi Ijudjel Mariborske novice. Prvi rnaj, ki je že dolgo vrsto let ddavski praznik, Je praznovalo maiiborsfco delavstvo dostojno in mirno. Kolik razloček med delavskimi prireditvamj in orjunsko-soikolskinu! Spomladansko topH dnevi so ©žhreli tudi Maribor. Šolska mladina prireja na vse strani majnišike izlete, odrasli ljudje hite ob prostem času venkaj v mariborsko okolico, ojbčudovat in se divit nad naravo. — V lepih majniških dnevih je na Dravi opazovati, da (jMnroraa iz Fale v Maribor in odtod proti Slavoniji in celo do Bdgrada dnevno po šest in še več splavov. — Zadnjo ¦soboto snvo izročili materi zemlji truplo v četrtek umrlega č. g. župnika Janeza Sušnik. Pokojni je bil rodom iz Ljub)jame, a je kot duhovnik služboval do svoje smrti na Štajerskem. Bdl je dolgo časa župnik na Črešnjevcu pri Pragerskem, svoj pokoj je preživel v Mariboru kot preg-ledovalec cerkvenih računov pri ordinarijatu. — Zadnji petek <ja bila v Mariboru poikopana č. šolska sestra Veronika Kra&j, dorna od Sv. Križa pri Ljutomeru. Rajna je bdla v tMariboni znana kot bolniška strežniea. Na Teznu pri Mariboru so leta 1915 zgradili velik premikalni kolodvor z obsežnim tirom. Do danes še 20 ^josestnikom, katerim so odvzeli zemljo in celo hiše, niso plačali ne zemlje, ne najemnine. Ti reveži, ki so po večini aelezničar}i> morajo plačevati celo visoke davke od zemJjišč, od katerih ima edini doKček državna, oziroma poprej južna železmica. Poslanca Franjo Žebot in štefan F a 1 e ž sta dne 4. maja vložila na ministra železnic ostro štateipelacijo, v kateri zahtevata, da se krivica, katera se jjodi prizadetim, popravi in se jim izplača odkupnina, najemnina Ln povrne davek. Če je Avstrifa napravdla krivioo, pa naj nova država to popravil Oknožni agrami urad v Mariboru, kateri bi imel biti s 1 anajem liikvidiian in njega posli preiti na veliko županstvo, odnosno na srezka poglavarstva- ostane še do I. noTOmhra t. 1. V zadevah agrarne reforme se je torej interesentam še nadalje obračati na ta urad. Smrt našega moža pri Sv. Jakobu v Slov. g«r. Žalostno so peli naši zvonovi na prvi daiv Mari^nega meseca. Spremljali smo k zadnjemu počitku enega naših najbolj«Łh mož, Ivana Heroer \z Gornjega dola. Nesrečen padec ^od voz je naredil konec njegovemu plemenitemu življeaju. Kako silno smo ga ljubili zaradi njegove nesebičnosi^ odkritosrčnosti, požrivovalnosti, zaradi njegovega nasodnega in verskega prepričanja, je pokazala njegova zadnja pot na pokopališče. Stotine mož in žena se je solzilo, ko smo jemali slovo na grobu. Počivaj v miru, dragi naš dobrotnik in prijatelj! Tvoj vzgled naj nam sveti vedno v našem življenjul Novica od Sv. Barbare v Slov. g«r. Na belo nedeljo so imeJi naši naprednjaki v Sabedrovem »štoki« sestanei, na ksfter^a |e prišlo 16 Ijudi, a med njimi le 5 demokratov. Ko jim je dr. Gorišek razložil progTam JDS, so ti, ne naprednjaiki, ampak verski mracnlaki, ustanoviii krajevno arganizacijo samostalne demokratske stranke. Odbomiki so: g. Šabeder, velesamostojnež Koq>ek, kateremu so kleaakalci inenda tafco presolili njegovo samostojno-politično godlo, da se je ojbrnil k demokratskL Tretji je vsem še v ^oliiui g. R.r trpokojeni župan jablansld in četrti pa veleSfinštni g. Korosec v Žikarcah. iPrvemu bi svetovali premišljevanje božjih zapovedi, a tako, da bo kaj pomagalo; Augega vprašamo: še nisi dovolj osmešen?«; tretjemu ¦pravimo, naj raje mimo uživa penzijon in zadnjemu pa tiho jno tAo povemo, če hoče biti res demokrat, bi že skoraj isfil č»s, da plača svoj delež od novih. zvonov, kar pa tudi prvim trem ne br tollko škodovalo, ker nikakor niso tako idiogi, kot so zajavkali v 3. številld »Kmetijskega lista.« Sv. Janez Nepomučan na Radelju pii Marenbergti. God sv. Janeza se letos obhaja po sledečem redu: V pe*eJi evečer, dne 15. maja, ob šestih večernice. Sobota, TS. maj, god sv. Janeza, pnvo sv. obhajilo ob šestih zju»inraj, nato je več sv. maš in priha|ajo procesije, ob desetih pridiga in slovesna sv. maša. V nedeljo, dne 17. maja, je ob desetih predpolclne služba božja in sta dve sv. maši, jptjpoJdne ob dveh pete litanije Marijine. Križevi pondel|e!k, dne 18. maja, prideta procesiji iz Marenberga in iz Remšnika. — Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedajf Majnik ]e najlepši mesec v letu. Narava ofchaja svojega vstajenja god, gozd in log sta zelena, travnik je posvečen Mariji, oMvajamo pa v njem tudi spomin sv. mučenca Janeza Nepomučana, ki so ga naši predniki tolico častili; vsepovsod se najdejo ob vodah in mostovilh njegovi kipi. Oe prideš v tem lepem in milem mesecu, dne 15. maja, proti veoeru na lepi gričeSk, prijazni hribčeik sv. Janeza, uro hoda od marenberškega trga proti vizhodu, in stopiš v cerkev, se bodeš čudil, kako je osnažena in ovenčana, iWL\ se boš njeni prostornosti, širokosti in visokosti, njertJm krepkim zidovom, lepi razsvetljavi fer dragoceni opravi. Vprašaš se: Odkod vse to? Od kedaj vse to? Odgovor ja lahek: Vse to so spomenilld, so znaki hvaležnosti in češčenja do velikega češkega svetnika sv. Janeza Nepolaučana. — V 10 letih, t. j. leta 1935, bode minilo 200 let, ko je bila dovršena božjepotna cerkev, ki meri v dolgosti 40 m in ima tri ladje. Meseca velikega travna leta 1735 }e prišel od Sv. Andraža na Koroškem, kjer je bU takrat sedež lavantinske Skofije, škof Jožef I. Ozvald grof AttPms in se je inudil tukaj dva dni. Prvi dan je bila po svetitev cerkve, drugi dan birma istotam. Birmancev je Mo 2777, isto leto je prišlo dkoli 20.000 romarjev. Vsa dragocena cerkvena in mašna oprava je darovana od1 pobožnih romarjev. Lepo silko sv. Janeza za veliki oltar je darovala dominikanska prednica v Marenbergu Katarina Suzana grofica Grotta. Posebej je omeniti krasni kelih, ki se rabi le ob večjih slovesnostih; ima podobo sv. Janez-a in fetinski napis, ld pove, da je kelih daraval romar svoijemti fcrstnemu patrorvu sv. Janezu v čast in naj bi se tega Toroarj« spoininjali pri vsaki sv. maši, pri katert se rabi imenovani keKh. Da so se pri tej cerkvi nekdaj godila posebna usiišanja in znamenja, o tem pričajo ikipi na vsaki strani velikcga oltarja in svežnp p>alic, darovani od ozdrar vljenih bolnikov. Tukaj so se v prejšnjih časiti zbirali v lepem sporazumu Slovenci iz Dravske doline in Nemci iz Srednje Štajerske, pridigovalo se je v obeh jezikih, raolilo v obeh jezikih, pelo v obeh jezikfh. V bližini cerkve je stala nekdaj posebna hiša za duhovnike, tudi |e imela cerkev svoja posestva v Marenbergu in blizu Maribora. (Ko je oesar Jožef II. vse božje poti v državi prepovedal, je tudi naša cerkev to občutila, med svetovno vojno pa je še zgtibila svoje krasne zvonove. Današnja božja pot je le majhen spomin minuliih lepih časov, a Bog daj, da bi se razmere v naši lepi Dravski dolini tekom 10 let toliko zboljšale, da bi se zamogla cerkev za 2001etnico znotraj in zunaj dostojno prenoviti. — V zadnjih desetili letih bivše Avstrije je bil Sv. Janez središče mladinske organizacije za Marenberg, pa tudi za druge dele Dravske doline, zlasti sta imeli marenberška Mladeniška zveza m Dekliška zveza ponajveč tukaj svoje sestanke in prireditve, prvotno ".icer v trgu pri »stari pošti«, pozneje pri Sv. Janezu, deloma v cenlcveni hiši, deloma na prostem pod lipo. — Za 2001etnico se namerava izdati zgodovinska knjiga s slikami, kjer bode popisana zgodovina Sv. Janeza, prelepe llarenberške Kalvarije, nekdanjega samostana in gra« du ter onih laajev Dravske doline, ki so s tem. v zvezi. Razpravijalo se bo tudi o krajepisnem imenu Marenberg. Olaajna branilnica v Slov. Bistrici — žrtev vladnega nasilja in dr. Pučnikovega koristolovstva. Imeli smo lepe čase, mime dneve, ko še ni bUo v Slov. Bistrici dr. Pučnika. Komaj je prišel kot novopečeni doiktor, ie je hotel biti v vsakem odboru. Da je prišel v mestnem občinskem svetu do besede, se je vezal z Nemci. Seveda je to tajil po časopisju. Celo glede Katza ni priznal, da je Nemec, dasiravno je stari Katz pred vajno vsakemu Slovenou privoščil najman] visiice. Tega Katza je dr. Pučnik napravil za podžupana. Ko so pa prišle letos državnozborsike volitve, so Nemci tega Pučnikovega slovenskega podžupana volili kot nemškega kandidata. Od tega časa dr. Pvičnik inolči kot grob o svojem podžupanu. Dr. Pučnik je ustanovil tudi orjuno. In da niihče ne bi dvomil, da je to njegovo deio, postavil je sedež orjune v svojo pisamo. Tudi z elektniko nas je osrečil in sicer s tako, ki je blizu polovico draija, kot ona naših sosedov, četudi je vsa falskega izvoca. Samo eno ga je bolelo, da mu ljudstvo ne zaupa in ga ne spravi v ravnateljstvo tukajšnjiih dveh denarniih zavodov. Ko je imel nekoč okrajru odbor voBti nekaj odbornikov za okrajno hranUnico, se je bridOco pritoževal, da ni SLS poslala v odbor tudi nekaj demokratov ala dr. Pučnik. Izhruhe svoje nevolje nad delovanjem hranilnice, ki pa nikakor ne odgo^rarjajo resnioi, je dr. Puoniflc poslal vladi in zaJiteval, da se nam odvzame ta zavod. Vlada je žal ugodila dr. Pučniku, ugrabila nam hranilnicx) in jo zagnala v žrelo orjunskim demokratom. Mi protestiramo zoper tako nasilje in koorupcijoS Ko Ijudstvo ne mara orjunaških demofcratov, pa si s silo vzamejo, Itar njim nikakor ne gre! Tatovi zasačeni. V okolici Sv. Janža v Halozdh, <d)čina Ptujska gora, so letošnjo zimo dozdaj tatvine na dnevnem redu. Vsak teden se je slišalo o novem vlomu, med drugimi so vlomiM pri Sv. Janžu pri posestniku MiJiaelu Mustafa v Zupečji vasi Odnesli so vso vino in kronvpir, kar je bilo pripravljeno za delavce, vso opravo, kakor: motike, krampe, škarje, glaže, kuhinjsko posodo, sploh vse, ikar je bilo količkaj vredno. Pri drugih posestnikih zopet vmo in meso, koruzo, neki ženski celo denar. Po dolgem zasledovanju črnogorskiži žandarjev se je posrečilo istiim tatove zaslediti in jih aretirati, in sker: Franca in Stefana FideršeJc od Sv. Janža. Oba sta imelo zveao z nekim SOTodiukorn Štefanom Godec v Slov. Bistiici. Vsi so tahano priznali. Vse tti so žandarji oddaK okrajni sodniji v Slovensfci Bistrici. Mnogc uikradenih rečd se je našlo. Vsa čast črnogorski žaindarmeriji, ki je imela zelo irovogo truda po trfi biegovih, predno je prišla tej tatinski družbi na sled. Štirideserietni službeni jubilej. Svojo 4Oletnioo kot pristavnik veleposestnika g. Vincenca Glatza na »Anahofu« pri Ptuju je slavil te dni g. Ivan Vavpotič. V služlx> je stopil dne 1. maja 1885 in je shižil hiši od tedaj naprej nepfenehoma marljivo in zvesto. Kljub svoji visoiki starosti — šteje že 72 \et -— je slavnostnik še vedno popobioma čiil in zdrav in opravlja svojo službo potlej kakor prej. Zaportje okrajne ceste Rogatec—Žetale za težke vožn]e se podaljša do 16. t. m., ker popravilo radi slabega vremena še ni gotovo. Osebna vest. Za vsled smrti notarja Jitrija Detiček v Celju izpraznjeno notarsko mesto je deželno sodišče v Ljubljaiu nnenovalo substitutom g. Juro Detičeka, notarskega namestniika, kateri je pisarno že otvoril. Kaj se je zgodilo novega pri Sv. Joštu na Kozjaku? Na belo nedeljo se je vršil občni zbor KZ, na lcaterem se je izvolil načelnikom Martin Avberšeik p. d. LešnLk v Lipju, podnačelnikom domači č. g. župnik, tajnikom Baltazar Avberšek, kmečki fant, p. d. Travnikov v Lipju, in gospodarjem Franc Koren p. d. Banovšek v Lipju. V širši odbor so bili kot zastopniki občin izvoljeni: za Strmec Fr. Ramšak p. d. Ramšak, in Valentin Mešl, p. d. Skudovniik, in za Globoko: Fortunat Javorniic p. d. Zg. Podlesnik, in F. Borovnik p. d. Zg. Goljčar. Izvolitev iinenovanlh, zdasti na¦čelnika, je častna nagTada za mirno in uspešno delovanje v prospeh SLS ¦pri zadnjLh volitvah. Izvoljem možje pa so tudi porok, da bi i nadalje in vsikdar na ponosnem Kozjaku vihrala zastava naše krščanske in slovenske KZ ea ikTst častni in svobodo zlato. Bog pa daj svoj blagoslov! — Sredi šokkega leta je bit od Sv. Trojice v Slov. gor. na visoJd Kozjak prenieščen g. učitelj Karol Štokelj, dosedanji g. učitelj Stanko Terčak pa prestavljen v Marenberg. Vzroiki premestitve co pri zadnjih volitvah. Novodošlenui g. učitelju naše popobio zaupsnje s srčno žrfjo, da plodonosno deluje med naroi v prospdh iole in mladine naše. Vsi pa v dosego čim lepših uspdiov krepko sodetujmol — Vded težke bolezni zaoMjuibljeiio mašno 'knjigo |e d*rovala žujpni čeitvi sv. Jožta velilka dojbrotnica Frančiškj Hrustelj, p. d. Hrustelj!ka. 'Knjiga je prav lepa in &t&m 1006 dinarjev. Bog povrni velikodušno darilo na priprosnjo sv. Jošta s tem, da ji ohrani in irtrdi ljubo zdravje tet varuje hišo in lepo posest nesreč in nevarnosti. Roparji okradli ceikev v Petrovčah. V Petrovčeli v Savinjski dolini je znana daleč naokrog slovita božja pcrt- Iz cele Savinjske doline prihajajo množdce vernikov. pt* iklonit se Mariji, ki stoluje v župni cerkvi v Petroviak Hvaležni verniki poklonijo potem v zahvalo Brezmadežna marsiikako dragocenost. Kip Matere božje v Petrovčali je bil okrašen z dragocenimi veriždcami in prstani, ki s evo- jim bleskom niso samo razveseljevali pobožnih Marijinih častilcev, ampak vrbujali pohlep pri marsikakem brezvest^ nežu. Ta pohtep po zlatu je bil tudi vzrok velikega cerk-  venega ropa, katerega so v noči od 1. na 2. maja iz^Tšfl«  dosedaj neznani zločinci. V cerkev so vlomiili skozi vrate  pod stolpom. Odprli so jih s črtalom od pluga, kateregs  so pozabili na Hcu zločina. V cerlcvi so se nafprej spravila  nad lcip Brezmadežne. Z lestvo, katero so našli pod stoiV  pom, so dospeli do ldpa in sneli z vratu tri zlate verižice z dragocenhni kamni, medaljoni in zlatiani križi in eno ve~ rižico, katero je nosil kip Jezuščka. Zločinec je pustil ne  kipu še dve kroni, žezlo, 7 prstanov in eno verižico. Po oropanju Marije so se zločinci spravili nad oltar. OdprM so tabernakelj in ukradli umetniško izdelano dragocen* manštranoo in ciborij, Lz katerega so v bogokletnem zlo-  činstvu iztresli posvečene hostije p>o oltarju in po tlefo.  Oropane predmete so potem zavili v dve zavesi, kateri s»  iztrgali iz spovednic. Potem so z bogatim plenom, katerege vrednost znaša najmanj 200.000 dinarjev, nernano kam pobegnili. Rop je prvi opazil cerkovnik Josip Nučič, ko je prišel zjutraj ob % na pet odpirat cerkev. Našel je Tre- ta odprta, poleg njih pa vlomilsko orodje. Takoj se ga j« polastila strašna sumnja, da je bila cerkev oropana. Od- prt tabemakelj in raztresene hostije so to potrdile. Z«i vlomilce je bila zelo vigodna nevthta, ki je baš tisto noŁ razsajala. Dasiravno sta goreli, kakor po navadi, v cerkvi dve žarnici, jih to ni nič oviralo pri zločinskem početju. Vsekakor so pa morali razmere v cerlcvi dobro pomatv ker so si izbrali res same najdkragocenejše stvari. Mogoče je, da so bili domačini, ali pa, da so ob priJiki številnih romanj ceiikev dobro ogledali ter nato sedaj izvršili svoje zbčinsko dejanje. Orožniki so pridno na delu in upati jer da se jim posreči zločince izslediti ter zaklad vmiti cerkvv ¦katerega sama v sedanjih časoh nikakor ne bi zamoglf nadomestiti. Novice u Vojnika. V našem sicer mimem kraju s# se dogodili v zadnjeip času slucaji, ki nas razburjajo d* ^crajnostL V dobi šestilh tednov je v bližini trga štirikre* gorelo, poprej trije •veliiki kozolcr, zadnjo nedeljo zvečes pa je pogorelo Francu Legvarter vse gospodarsko poslo pje razven biše, ki je k sreči zidana in z opeko krita. Nekaj čudno je, da nastane požar vsaiko drugo nedeljo proti polnoči, in tudi to, ker je zadnji pogorelec član tukajšnje požarne brambe skozi celih 30 Iet. Pomagal je stražifi dmge, na videz bolj ogrožene kozolce, začelo je pa nj*govo poslopje goreti in i}e pogorelo do tal. Čeravno ste Me tri požame brambe v fcratkem na licu mesta, se »i dalo razven živine rešiti ničesar. Nesrečni se priporoč* usmiljenim srceml — Sedaj pa drugo: Kakor se vidi, i* to storila httdobna roka pri vseh požariih in vpra5anje J#: Kdo dela ubogim ljudein taJco g^orje? To je nekaj groznegtr in če ta hudobnež ie res niina nobene vesti več, vcntA k:i vsaj na| nekaj človeškega čuia, da bi ubogo Ijudstvo t t*» ko nesrečo ne spravljal. Saj si vsakdo lahko predsta-v4|e, kaj se pxavi dandanes nova poslopja staviti, posebno č« denarja ni, ker ljudje so pač le za male svote zavaroroni Naše oblasti pa prosimo nu^\e pomoči in varstva! Novice iz Vojnika. Kakor večinoma po vseh župnijrih, tako se je tudi pri nas ustanovilo društvo treznostL Pre' cejšnje število mož in mladeničev se }e dalo vpisati, w kax jim bodi vsa čast. Pa to število ne odgovarja vojnišfci župniji, vsled tega vabimo še ostale trezno misleče inoie; in mladeniče, da pristopijo k omenjenemu društvu ln s tem napovejo boj prijančevanju, iki je žalrbog pri nas zelo razširjeno. Dogaja se potem, da se ljudje med seboj po bijajo, na cesti pa xoke in ikolena lomijo, kar še ni dolgo od tega, da se je zgodilo. Upati je, da se še bodo ostaii nvožje in mladeniči dali vpisati v društvo treznosti &n »: tem naredili konec temu pogubonosnernu pijančevanju. Najbolj žalostno je pa to, da občinska oblast vsega teg* ne vidi Dr. FarčnSk, srezki poglavar v Smarju pri Jelšah ne zna več slovenski, ali pa ga je STam slovensScega jezik&. Slovenskim občinam svojega okraja je poslal tako-le srbo hrvatsko okrožnico in še to komaj čitljivo: »Srezki pogla>var. Smarje pri Jelšah, dne 17. 4. 1925. Broj 25-mob. Spisak siromašniii vojnih obveanika, (kojima daje opštin« hranu za tri dana i obuču. Svima opštinskim predstojnicima v području ovog srezal Po postojočim propisima je ditžna svaka opština u slučaju mobilizacije svoje siromašne vojne obveznike opskrbiti sa hranom za tri dana i obučom. Svi obvezanici rnoraju se več u mixno doba voditi u evidenciji. To Vas pozivam, da mi odmah predložite jedan spisak proflco siromašnih ot>veznika iz područja naslova. sb sledečim rujbrikaina: 1. tekuči !broj, 2. čin, 3. itne i prezime i očevo ime, 4. selo, opština i srez, odako |e (ulica i kučni broj), 5. godina rodjenja i redni broj spiska vojnih obveznika i 6. primedba. Ovo se odnosi samo na obveznike izpod 50 godina starosti. Srezki poglavar: Dr. Farčnik s. r.« Na Hrvatskem ali Srbskem bi zapodiJi uradnike, ki bi z«čeli uradovati n. pr. v slovenskem jeziku; v Sloveniji pa uradnike, ki se sramujejo slovenskega jezika, trpimo iin jih plačujemof Obesil se je v neddfo zvečer, dne 26. aprila, hiAoa Ben, sin posestnika na Kozteru pri Rajheniburgu. B3 yt- miroijubnega značeja in poštenega življenja. Imei je že Jelj casa znanje z dekletom, ki ga je pa, kakor se sliši, vodila za nos. Hotel jo je pripeljati na dom, kar so mu pa nwtfi-vdova in drugi domaci odsvetovali, oziroma branili, ker jrm ni bila po voljj. Usodnega dne mu je, kakor se govori, izvoljenka baje odpovedala, češ, posestva ti mati ne da> mene je že tega sram. To ga je gnalo v obup. Vzel je doroa vrv, hoteč se obesiti, kar mu je pa brat odvzel, in nato tudi verigo. Tolažbe od strani, ki bi fo lahko prepreoifet, menda ni bilo. In to ga je pognalo v snvrt. Reven invalid s 100% delanezmožnosti prosi usnviljene srca pomoči v obliki stare obleke za otroke in v denarju. Sem oče šesterth. mladoletnih otrok, sam sem težko bolan ina ledvicah in pljučah, tako da ne morem nič zasiužiti. Živimo v velikem pomanjkanfu glede iiveža in gle«te obleke. Vsako podporo sprejema za ubogega in revnega invalida: Uprava »Slovenskega Gospodarja« v Mar&aru. Pošten najditelj. Bilo je letos o Veliki noči, ko sem se po opravkih vozil s hčerko in sinom v Maribor. Na cesti čez Lajtersberg v mesto je zgubila moja hčerka večjo svoto denarja, kar pa ni takoj opazila. Za nami se Je pripeljal nefci gospod z gospo ter nam velel voz ustaviti in vpraša, če ni kateri od nas česa zgubil. Ko je moja hčerka vsa preplašena potrdila, da je zgubila knjižico z denarjem, ji IJe gospod dal ves znesek nazaj, rekoč: »Ne zahtevam nič najdmine, le to si dabro zapomnite: če boste vi kedaj kaj naibi, dajte vse pošteno nazaj.« Poštenemu najditelju iz^Tekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo. — Janez Rokavec, župan v občini Žice. Darovi za Dijaško večerjo v mesecu aprilu: Knjigovez Koračin v Mariboru 100 din.r dr. Anton Jerovšeik, zgub| Ijeno stavo 100 din.; poštni višji ikontrolor Fr. Čuš dobIjeno stavo 75 din., nabrani denar pri žegnu v Slivnici pri Mariboru 71 din., učiteljica Strašek Marica v Pilštanjit 5O din., A. P. v Mariboru 35 din.r spiritual V. Skuhala v Mariboru 30 din., 6. gimnazijski razred kot ostanek za venec na grob f dr. Medveda 21 din., Duh Roza 10 dtn. Vsem darovalcem prisrčna zahvala! Ne pozabke Dijaške večerfe zdaj proti koncu šolskaga leta! In Dijaška večerja : poferebuje zelo pomoči! — Darovi se pošiljajo na Dijaško veoerjo, Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Na sedmini po rajnem možu g. Jožefu Habjanič na Limtji se j? nabralo za hrano revnim dijakom 183 din.