Problemi mladih niso posebni problemi
INa volilno-programski seji občinske konference Zveze socialistične mladine so delegati pregledali in ocenili delo mladinske organizacije v občini za preleklo dveletno ob-dobje, sprejeliso svoje programske usmeritve do leta 1986 in izvolUi novo vodstvo mladinske organizacije v občini.
O delu in aktivnostih v preteklem mandatnem obdobju je spregovorila dosedanja predsednica OK ZSMS Nalaša Kovač, ki je med drugim dejala: »V programskih usmeri-tvah XI. kongresa ZSMS, od katercga je preteklo dve leli smo sprejeli temeljne smernice za naše dclo, ki naj bi pomenilo preobral v delu mladinske organizacije, tako na vsebinskem kot na organizacijskem področju. Naše naloge so bile boj za izboljšanje družbeno-ekonomskega položaja mlade generacije in uveljavljanje njenih specifi-čnih interesov tcr izgrajevanje množične frontnc organiza-cije. Sedaj je čas, da pogledamo, v kolikšni meri smo se s svojo aktivnostjo mladi v naši občini približali ciljcm teh usmerilev in s tem zmanjšali razkorak mcd zapisanim in dejanskim stanjcm«.
Dcjstvo jc, da sc z nenehnim slabšanjem družbeno-ekonomskega položaja delavskega razreda in delovnih Ijudi slabša tudi položaj mlade generacije. Mladi v naši občini so sc v zvezi z družbcno-ckonomskim položajem
mladih najbolj posvetili zaposlovanju, kadrovski proble-matiki, štipendiranju, stanovanjski problematiki, razvoj-nim možnostim v občini in usmerjenemu izobraževanju.
Izšolana mladina brez zaposlitve
Razkorak mcd kadrovskimi polrcbami združcncga dc-la in izobrazbeno strukturo mladih iskalccv zaposlitvc sc i5e vcdno veča. To pa hkrati ludi pomcni vedno vcčjc problcme za zaposlitcv mladih, predvscm z višjimi stnp-njami izobrazbe. Ta razkorak jc šc posebcj značilcn za naSo občino, saj v okviru mcsta Ljubljane bclcžimo najvišjo stopnjo rclativnc brezposclnosti. V kolikor, me-nijo mladi, nc bomo z bolj načrtno kadrovsko politiko v občini uspcli izboljševati kvalifikacijske strukture zapo-slenih, ki je scveda pogojena z razvojcm viškega gospo-darstva, boljše (ehnološkc opremljenosti, vcčjo uporabo znanja in znanstvenega potenciala, bodo problemi tako v smislu nadaljnjega gospodarskega razvoja in s tetn zapo-slovanja vedno večji.
V marsikateri organizaciji združenega dela bi za reši-tev teh problemov lahko vcliko storili, pa se stanje žal ni prav nič izboljšalo.
Prav poseben problem pa predstavlja štipendiranje mladih delavcev iz Titovega sklada, saj v letošnjem letu nismo zabeležili niti ene satne prošnje za podelitev te štipendije.
Stanovanja so in jih ni
Stanovanja so pa čeprav jih je malo, pa vendar jih ni za mlade družine. Čeprav smo se že pred časom dogovorili, da so podstrešna stanovanja čudovita priložnost, da mla-di uredijo v njih svoja gnezdeca, na teh podstrešjih mladih ni. Vsaj ne tistih mladih, ki so se komaj zaposlili, pa so si že ustvarili družino. Denarja imajo seveda ravno za normalno življenje, ne pa tudi za nakup dragega stanovanja. Na teh podstrešjih so si namreč svoja gnezda spletli lahko le tisti, ki so imeli zelo veliko denarja, saj je obnova teh stanovanj izredno draga.
Na pobudo mladinske organizacije pa so se le spremeni-li kriteriji za dodelitev stanovanj h solidarnostnih sred-stev, tako da imajo mlade dmžine zopet možnost pridobi-tve tega stanovanja. Mladi, so dejali na konferenci, ki smo najbolj zainteresirani za rešitev tega stanja, moramo biti še bolj energični pri odpravljanju vseh anomalij, ki se na področju stanovanjske problematike pojavljajo.
Mladinci so tudi športniki, kulturniki...
Nenehno govorimo o nezainteresiranosti mladih in-o tem, da v mladinski organizaciji upada množičnost. To vendar ne more biti tolikšen problem, vendar pa je treba
mladc pritcgniti k dclu v mladinski organizaciji prcko dcjavnosti v drušlvu. Skratka, mladc moramo pridobiti v najbolj aklivnih društvih, pa naj bodo to Sportna druS-tva, kullurna, jc dcjal mladincc iz ScntjoSta. Mladincc iz Iga pa jc prcpričan, da jc vzrok nc/.ainlcrcsiraniisli mla-dih v nccnakopravnosti mladinskc organizacijc / oslalimi družbcnopolitičnimi organizacijami in v odklonilncm odnosu krajcvnih funkcionarjcv do dela mladih, kakor tudi v ncnchncm pokrovitcljskcm odnosu slarcjših do mladine, ki ji jc lako odvzeta samustojnost. Kar pa zadeva množičnost, je mladincc iz Iga poudaril. da mladi niso le tisti, ki delujejo v mladinski organizaciji. ampak so to tudi aktivni športniki. kulturniki in vsi mladi, ki so aktivni tudi še na drugih področjih. S temi mladinci se moramo enostavno dogovoriti za skupne aktivnosti, ka-
tcrih rezultati tako ne bodo izostali. S takšno metodo dela so poizkusili že v Tobačni tovarni, pa, kot je poveda-la mladinka iz te osnovne organizacije, niso imeli uspe-hov. Mladi se namreč vse preveč izgovarjajo na svoje obveznosti in v prostem času, torej po končanem delov-nem času, niso pripravljeni delati v mladinski organizaci-ji. Drugačna je situacija na Igu, kjer se je mladinske delovne akcije udeležilo 70 mladincev in v Živalskem vrtu, kjer se vsake delovne akcije udeležijo prav vsi mladinci.
In zakaj se mladi ne odzovejo vsaj pri takšnih proble-mih, ki zadevajo njih same direktno? Bojimo se, nene-hno se nečesa bojimo, so dejali na konferenci, saj smo jih že tolikokrat dobili po glavi! Raje vržemo puško v koruzo, kot da bi šli z glavo skozi zid, je še pribila ena izmed navzočih mladink.
Skratka, med mladimi je prisotna misel, da se prav nič ne da spremeniti in zato je bila prav gotovo na mestu njihova pobuda, da bi se o teh problemih pogovorili z borci, ki so tudi na tem področju bili velike bitke in imajo zato izkušnje, kako se tej slvari slreže.
NINA ČOŽ
V imenu družbenopolitičnih organizacij občine se je predsednik občinske konference SZDL Franc Krumberger dosedanji predsednici Nataši Kovač in sekretarju Rudiju Žvegliču zahvalil za požr-tvovalno in uspešno delo in vodenje občinske mladinske organizacije v preteklem mandatnem obdobju. c.__________________      ___.