PoStnina plačana » gotovini Lpto XIX.. žt. 35 ... ..»I »i, Mjubilni« CVIMU»J«V<* JIH-S a - ie««tuB it il£t 4123, }U4 isernin« MjueieK ujunljana delen« outkiova UJ tt - 1 ei Hi)'šn;h arahck;h vnr^^rrih zlacfi tnH; Palp«tine zshtpva sp da m"ra FVpt vodit' oo'itiko k' bo v ckladu ? dei-stvnm da ie naivp*ia n*imn*no'i53 in na'bolj razvita orgb^Va a Ta r>ru>- ziriia ie dospela naivp? nrivržeprpv mpd mladimi in+oloVtualH oa v rinusli-manckpm roUfnnznom e5anie o onnrftmofti oriz-na-nja f^;r>ef»a »'»»-ovoTiia ker ipmHorn desničarsko zmnffo trot vo^io ^fprio+no^t V s=1im ooo^orit' ^amn na dve zapleteni vprašanji. Prvo ^'ri^c-Vn Ti-re-a- šanje. Ali ne uvidijo oni, ki zagovarjajo pri nas ureditev tega vprašanja po nemškem zgledu, da bi taka rešitev pomenila zrušenje gospodarskega in finančnega reda čez noč in da bi se zato pri nas pojavile čisto drugačne posledice kakor v Nemčiji? Ako bi se zatekli k takim ukrepom, bi naša država ne moela gospodarsko in finančno vzdržati niti en sam dan Tu želim še posebel opozoriti vse one madžarske veleposestnike, ki koketirajo s takimi idejami. da bi bili oni najprej na vrsti kot neposredno prizadeti Velpoocectniki bi bili uničeni in vsa naša intelieenca. ki se na-vdušuie za te ideie bi bila potisnjena ob stran od podpovprečnih ljudi itj, napol in-teligentov Ako bi se vsi ti gospodje tega znvortali. bi bil nj;hov odno« do proti židovske Drona<»anrie v nacističnem smislu gotovo čistn dmpa^en Nihče mi ne more očitati da nisem prijatelj Nemčije «a1 srn tako zp časa svojega mini=trnvania kakor pozneje vselej zafovaHai Nemč:i? oriiazno ztmanjo politiko Toda tu moram lasno poudariti, da bi mi v orimeru izravnani* v«ega našega Ustavka Gogove vlade Novi vir ii, v kateri bodo vsi bivši min. predsedniki, bo načeloval patriarh Mirou Cristea Bukarešta, 10 februarja wg Pozno zvečer se je zvedelo, da je ministrski predsednik Goga že popoldne predložil kralju Karolu ostavko celokupne vlade. Kakor se doznava. je kralj demisi.io sprejel. Uradnega poročila o tem sicer še ni. dejstvo pa je da je kralj že prčel posvetovanja Dosedaj so bili v avdienr pri kralju prof Jorga. Mironescu Vajda Voevod voditelj narodne kmečke stranke Maniu patriarh Miron Cristea Dred=ednik nacionalne liberalne stranke Dmo Brat^anu b vši liberalni prosvetni minister dr Angelescu. general Vaitoeanu. ki ie pristaš liberalne stranke, bivši rnini*trsk: p^ed^ednik Tata-rescu in odstopivši ministrski predsednik Goga. Ob 22 se je sestal pod kraljevim predsedstvom kronski svet. ki mu pripadajo vsi bivši ministrski predsedniki. Obisk romunskega kralja v Londonu Bukarešta, 10. febr. br Današnji Usti poročajo, da se bo kralj Karol v kratkem odzval povabilu angleškega kral+a ter odpotoval na uradni obisk v London. Ob:sk je določen z^ drugo polovico marca Kralj Karol bo ostal v L,on-x>nu štiri dni m bo gost angleškega kralja- Nov Daladierov obrambni program Združitev vseh francoskih oboroženih sil — Ojačenje letalstva, gradnja d"eh novih velikih bojnih ladij po po 3S.093 ton Pariz, 10 tebruarja b Dne 21 januarja izvedena koncentracna vojaškega vodstva, ki je bilo do tedaj razdebeno na leta!stvo suhozemno armado in mornarico tr ki ie se daj združeno v rokah pencala Hamelina kot vrhovnega šefa francoskega glavnega generalnega štaba je b'Ia včera' tudi v par'amenti donolnjena z -.>dgovariajočo združitvijo vseh trel- psriamertarnih od borov za letalstvo, voisko in mornarico v en sam parlamentarni odbor k' se ie prvič šesta' na svoji seji snoči Varodno obramb ni minister Daladier je poda' na tei sen prvi pregled vseh dosedanjih retorm. njih vzrokov in pomena Obrambno ministrstvo pod njegovim vodstvom bo odslej odločalr enotno o vseh zadevah, ki se nanašajo na trancoske obu rožene sile bodisi na suhem na monu al' v zraku Oborožitven' progTam bo zdelan skupno za vsa tri orožia ir. bv. zadevne potrebe za letalstvo, mornarico m voisko zagovarja' pred parlamentom sam« Da'a dier kor narodno obrambni minister Pn izvaianju njegovih funkcij in nalog mu bc pomagal stalni obrambni odbor v kate rem bodo zastopani šefi vseh generamib štabov in glavni tajnik v ministrstvu za na rodno obrambo Ta vzporeditev vseh tran čije. Dejstvo pa je. da je prav Nahas paša kot naslednik Zaglul paše zbral okrog sebe arabski muslimanski svet in ga organiziral v vafdistični stranki na osnovi islamske skupnosti ter odpora zoper tujo prevlado Zato ostane odprto vprašanje komu se bo v volilnem boju posrečilo pokazati volilcem večjo nacionalno zaslužnost. Vse kaže da je mladi kralj Faruk zelo popularen v Egiptu Nahas paša je skušal porabiti njegovo mladost za to. da bi izvedel do kraja parlamentarni demokratični sistem, kar je v prvi vrsti dovedlo do konflikta Na katero stran se bodo v tej dilemi obrnili volilci? V okolici sedanjega vladnega tabora so se pojavile težnje, ki pričajo da so se tudi v Egiptu pokazale simpatije za avtoritarni režim Vsa ta obilica problemov, zunanjih in notraniih se enete okrog nainovei-šega političnega okreta v E«t'ono spre-ete pri radikalih- ki ee ž? nekai Ca6a prizadevajo za razširjenje programa ljudske fronte in s tem tudi njenega, kakor pravijo, pretesnega okvira Zagovornik' spremembe programa se v ostalem sklicujejo na predlog Leona Bluma med potekom vladne krize, ki se je tud zaivz;] za razširjenje sedanje osnove ljudske fronte. Kdo Je bil Butenko Bukarešta 10 febr w. V zvezi z sfero ruskega odpravnika poslov Butenka opozarjata »Cuventul« in »Cunltul« da Butenko ni bil diplomat, temveč delegat GPU m v resnici ruski letalec Smirrov, ki bi mora' izvesti v Rumuniji posebnr diplomatsko misijo pri čemer pa je pade! v nemilost pri GPU__ INSERIRAJTE V »JUTRU"! javnega življenja po nemškem zgledu ne postali prijatelji, temveč sluge Nemčije (Te Bethlenove besede so bile nagrajene z živahnimi aplavzi.) Seveda bi bilo v tem primeru tudi neodvisne madžarske zunanje politike enkrat za vselei konec (Nova pritrjevanja vseh poslancev.) Nobenega dvoma ni, da proti vsem tem nevarnostim volilna reforma ne nudi nikakega jamstva K temu Je treba nadalje pripomniti, da vlada desničarskega pokreta ne zasleduje tako kakor bi bilo treba Skrajni čas je. da vzame vlada to vprašanje resno v pretres in stori vse. kar je v nieni moči. da se v zvezi s predloženo volilno reformo zavre desničarsko rad''kaliziranje našega javnega mnenja. Ako se je desničarska propaganda že razmahnila, potem ie dolžnost ne le vlade temveč vsega iav-nega mnenja, da nadaljnji razvoj te propagande preprečita V svojih nadaljnjih izvajanjih se je grof Bethlen izrekel za nin^atni volilni sistem Bethlenov govor je bil sorejet z živahnim odobravaniem in ie zbudil v vseh jještan-sk;h krogih največjo pozornost Grof Bethlen sicer kot noclanpc ne zastooa noh»np Izhaja vsaK dan razen ponedeljka Naročnina znafti* meaečno L»o —• ia inozemstvo Din tO.— Uredništvo. Ljubljana Knatljev« ulica 5 telefon 3122. 3123. 3124 3126 MariDoi Grajski trg St ?. telefon št 2440. Celje. Strossmayerieva ulica fttev t, telefon 4t 85 Rokopisi se ne vračajo stranke, toda velja Se vedno za enega najvplivnejših madžarskih politikov. V svojem bistvu je tipični predstavnik prevladujoče veleposestniške kaste na Madžarskem. Polnih 10 let. od leta 1921-31, je bil ministrski predsednik. V Pešti označujejo grofa Bethlena, ki je sedaj 64 let star, za verjetnega naslednika regenta Horthyja v državnem upraviteljstvu. Komunike o varšavskih razgovorih Varftava, 10. febr. AA. O otrsku regenta Horthyja so objavili naslednje uradno poročilo: Obisk regenta Madžarske pri predsedniku poliske republike je odkrito potrdil prijateljstvo in zaupanje, ki sloni na tisočletnih tradicijah, ki vežejo obe državi m ki sta tako dragocen in konstruktiven element za ustalitev ravnotežja in miru v tem delu Evrope Med obiskom je madžarski zunan-ii minister Kam-a s poljskim zunanjim ministrom na š;roko pretresel vse politične probleme, ki se tičejo obeh držav. Horthsiev povratek v Peš to Budimpešta, 10 febr. br Regent Hor-thy se je s svojim spremstvom popoldne vrnil s svojega uradnega obi?ka na Poljskem. V Budimpešt- mu je bil prirejen svečan sprejem. Na kolodvoru so ga pozdravili člani vlade, zastopnika vojske ia diplomatski zbor. Med Londonom In Rimom Italija že umika svoje prostovoljce iz Španije London, 10. febr. o. V angleških krogih so se razširile vesti, da je Italija v zadnjem času že zmanjšala število svojih prostovoljcev v Španiji Dan za dnem se italijanski prostovoljci polagoma umikajo, tako da bo mednarodni kontrolni odbor bržkone že lahko ugotovil, da se je umik italijanskih prostovoljcev izvršil še pred njegovo intervencijo Ta okoliščina je izzvala v političnih krogih vsekakor dobro razpoloženje in se je v Angliji pojavil precejšen optlnrzem glede nadaljnjih pogajanj za ureditev itaMjansko-angkških od-nošajev na Sredozemskem morju. V zvezi s tem poročajo današnji listi, da pripravlja zunanji minister Eden pravo presenečenje v tej smeri. V Foreign officeu so pripravili načrt, po katerem naj bi se sklepi nevtralnostnega odbora izvedli na docela novi osnovi Kakor znano so v Londonu in Parizu pred meseci zahtevali, da bi se moralo umakniti vsaj 75 odstotkov vseh tujih prostovoljcev lz Španije. preden bi se obema španskima taboroma priznale vojne pravice po Edenovem načrtu pa se pogajanja ne bi omejila le na španski problem, nego bi zajela ves kompleks vprašanj ki so nastala v odno-Sajih med Italijo in Anglijo. Svoj načrt je Eden baje že predložil italijanski vladi po poslaniku Grandiju. kateremu ga je Izročil v obliki spomenice. Kakor poroča »Daily Express«. vsebuje angleška spomenica glede na špansko vprašanje naslednja določila o organizaciji in stroških za umik prostovoljcev in mednarodni kontrolni odbor- Umik določenih vrst prostovoljcev iz Španije, tako naj bi se predvsem umaknili letalci, voiaštvo. ki je dodeljeno strom:cam, in drugi specializirani prostovoljci, število-prostovoljcev, ki naj bi se umaknili iz Španije, je sploh postranska stvar. List meni. da bo angleški načrt posebno glede španskega vprašanja v Italiji načelno sprejet MussoVn' je postal boli popustljiv v španski zadev' baje za*-a-M tega, ker 1e nova repubMkanska vlada izločila komuniste lz oblasti. »Daily Herald« pripominja, da je najnovejši Edenov načrt odličen prav zaradi tega, ker ne določa nikakih podrobnosti o številu prostovoljcev, ki naj bi se umaknili iz Španije, nego le umik kvalitativno najbolj uspešnih borcev. Ze glede na to je pričakovati, da Edenovi načrti v Italiji in v Nemčiji ne bodo naleteli na nikake večje težave. Grandi pri Edenu London, 10. febr. br. Italijanski poslanik grof Grandi je dopoldne obiskal zunanjega min:stra Edena v zunanjem ministrstvu ter je imel z njim dolg razgovor. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sta razpravljala o španskem problemu in o vseh spornih vprašanjih, ki naj bodo predmet skorajšnjih pogajanj med Rimom in Londonom za ureditev medsebonih odnošajev. Ciano pojde v London Rim. 10 febr. g. Senzacija današnjega dne je napoved, da se pričakuje neposreden sti: odgovornih činiteljev italijanske in angleške zunanje politike. Politični krogi obeh prestolnic žele, da se končno in sicer v pospešenem tempu z-boljšajo odnošaji med obema državama. Čeprav kažejo v Rimu glede na celotni evropski položaj največjo rezerviranost, priznavajo, da sta potovanje zunanjega ministra grofa Cia:ia v London oziroma obisk sira Roberta Vansittarta ▼ Rimu mogoča. Angleško-nemško zbliževanje London, 10. febr. o. TukajSnj' informiram! krogi zatrjujejo, da bo prišel nziciie proti obstoječi vladi.« s propagando idej. oziroma programa pohorske akcije, pa da ie »osnoval politično združbo brez dovoljenja oblasti za njen obstanek in delovanje.« Zoper to razsodbo se je g. dr R-ane pritoži! na banskn upravo, ki je pritožbo seveda zavrnila Sledila je tožha na upravno sodiš"e v Celju, ki je tožbe pravtako zavr-ni'o Končno je dr Ranč po sDelavske pravice« o zadnjih 20 letih slovenske politike. Ti člank' s ponosom ugotavljajo, da je bila ustanovljena prva ljudska fronta v Ljubljani z »zvezo delovnega ljud-stvac- v kateri so z odobren jem pokoineera škofa dr. Jegliča vneto sodelovali prjstaši takatne SLS in komunisti. Dunajski župan o poučnem katolicizmu Pod okriljem zveze avstrijskih katoličanov je v torek spregovoril dunajski župan Schmitz o političnem katolicizmu. Dejal je med drugim: »Politični katolicizem je geslo, ki se vselej pojavlja tedaj, kadar se želi ž njim zavrniti aktivno zadržanje voditeljev cerkve ali katoličanov na splošno. V tem geslu se odražajo odnošaji med cerkvijo in državo, med religijo in politiko. Skupnega pravila za praktično politično zadržanje katoličanov ni mogoče postaviti. Tako v demokratičnih državah kakor v onih, ki so se iznebile parlamsntarizma in strank, si je treba zadržanje katoličanov razlagati samo z upoštevanjem posebnih razmer v dotJčni državi. Vsak katoličan mora proučiti razmere v svoji državi In se Icot ka- i Ženin in 35 svatov zgorelo na gostiji Strahotna požarna katastrofa v hercegovski vasi Nov Edenov načrt za likvidacijo španskega spora Mostar, 10. februarja, p. V vasi Sred-njici, 10 kilometrov od Mostarja, se je pripetila v pretekli noči strahovita katastrofa. Bogati kmet Jure Rožič je po poroki svojega sina priredil svatbo, na katero je povabil nad 100 ljudi. Ko so bili svatje v najboljšem razpoloženju, je nastal v hiši požar, ki se je bliskovito razširil. Ko je bila panika največja, se je podrl strop v prvem nadstropju. V plamenih in pod ruševinami je našlo smrt 36 oseb, mnogo pa jih je bilo hudo ranjenih. Ogenj je nastal iz neznanih vzrokov v kleti, kjer so bile velike množine sena in živeža. Razigrani svatje so ga opazili šele tedaj, ko so ognjeni zublji že zaje!i pritličje in udarili proti prvemu nadstropju. Seveda je takoj nastala nepopisna panika in je vse drvelo proti izhodu. Pod težo se je leseni strop v prvem nadstropiu udri. Ker je bila hiša krita s slamo, se je ogenj z bliskovito naglico razširil vse do strehe. Gasilci, ki so jJi sosedje pozvali na po- moč, so ogenj pogasili šele proti jutru. It gorečega poslopja so rešili samo nekaj ljudi. Do prvih dopoldanskih ur so izkopali izpod ruševin 36 trupel, od katerih so bila mnoga že popolnoma zoglenela in tako iznakažena, da jih ni mogoče več spoznati. Vaščani so se zbirali vso noč okrog pogorišča, kjer so se odigravali pretresljivi prizori Skorc iz vsake hiše v vasi je bil kdo med mrtvimi. Matere so jokale za svojimi sinovi, žene za možmi Nekaterim družinam je katastrofa vzela krušnega očeta in je hkrati osirotelo po pet in še več otrok. Med mrtvimi sta tudi Jure Rožič in njegov sin Mlada nevesta je dobila smrtno nevarne opekline in bo najbrže tudi ona podlegla poškodbam. Hudo poškodovanih je nad 20 svatov, ki so jih vse prepeljali v mostarsko bolnišnico. Oblasti so takoj uvedle obširno preiskavo, da bi dognale vzroke nesreče, ker se je pojavil sum, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Velik psiltižea psrscss v Nemčiji V ponedeljek se je začel v Berlinu pred okrožnim sodiščem proces proti protestantskemu pastorju Niemollerju. ki mu obtožnica med drugim očita zlorabo pri-žnice in hujskanje proti narodnemu socializmu. Proces bo trajal cel teden in bo zaslišanih nad 40 prič. Niemoller je bil aretiran že v juliju lanskega leta. Njegova aretacija je vzbudila splošno pozornost, ker je pater Niemoller znan ne le kot izvrsten cerkveni govornik, temveč tudi kot velik nemški patriot, katerega junaštva na nemških podmornicah v svetovni vojni so znana. Tajna državna policija pa ga je zadnja leta neprestano nadzirala, ker je v krogih stranke veljal za največjega nasprotnika hitlerizma. Razprava je tajna. pač pa ji po višjem nalogu prisostvujejo vodilni uradniki vseh nemških ministrstev. Zanimanje javnosti za proces se je sedaj še povečalo, ker je bila v sredo razpre va nenadoma odgodena za deset dni. Baje je prišlo do snora med obtoženim pastorjem in njegovimi odvetniki. Diplomatski položaj Francove Španije Sedaj, ko je špansko vprašanje stopilo spet nekoliko v ospredje mednarodnega zanimanja, vzbujajo pozornost razprave o diplomatskem položaju Francove Španije Iz Burgosa prihajajo poročila, da bo general Franco v kratkem izvojeval nekaj novih diplomatskih zmag, ker bosta najbrž stopili z njim v diplomatske st;ke razen dosedanjih še dve evropski in dve ameriški državi Doslej je njegov režim priznalo de jure 11 držav, ena de facto, devet pa jih je vzpostavilo s Francovo Španijo normalne trgovinske stike v obliki akreditiranja posebnih trgovinskih misij pri Francovi vladi. Izmed 11 držav, ki so Francov režim priznale tudi .de jure, jih je 6 to storilo že leta 1936. in sicer: Nemčija (ki jo zastopa pri generalu Francu poslanik Stoh-rer), Italija (poslanik Viola di Campalto, bivši italijanski poslanik v Beogradu), Guatemala (poslanik Julio Urutio), Salva-dor (poslanik Raoul Contreras), Niksra-gua-in Albanija fki še nista imenovali svojih zastopnikov). Tem državam so se leta 1937 pridružile še: Vatikan (zastopnik Antoniutti), Japonska (Takoaka) in Mandžukuo (ki pa nima še svojega poslanika). Po budimpeštanski konferenci držav rimskega trikota sta se vsem zgornjim na začetku tega leta pridružili še Avstrija (poslanik Robert Taub) in Madžarska (poslanik Vella). Edina država, ki je priznala Francov režim samo de facto je Portugalska, kar je toliko bolj zanimivo, ker je, kakor zna no, portugalska vlada od vsega početka s simpatijami spremljala Francovo borbo proti republikancem. Po svojem zastopniku s pretežno trgovskimi funkcijami je zastopana v Salamanci od leta 1936; njen zastopnik je Teotinio Pereira. Tem dvem oblikam priznanja se je v letu 1937 pridružila še nova oblika stikov v obliki imenovanja trP"vinskih zastopnikov pri vladi generala Franca. V tej obliki je stopilo v stike s Francovo Španijo devet držav, in sicer: Velika Britanija, (ki jo zastopa sir Robert Hogson), Poljska toliški kristjan odločiti kaj naj stori. Cerkev ima svojo suverenost in država svojo. Zato bi bilo napačno, ako bi se polifčno mišljenje prenašalo na cerkev in cerkveno na državo.« Kje je hujše: v Rovtah ali v jubljanskem mestnem svetu Pred kazenskima sodnikom g- Milanom Tomincem se je včeraj končala pravda o tožbi, ki jo je zaradi žaljenja časti vložil industrijalec g. Milivoj La;ovc proti revizorju Zadružne zveze g. Ignacu Tiršu. Svoječasno smo že poročali o incidentu, ki se je pripetil na občnem zboru Električne "zadruge v Spodnji šiški dne 19. decembra 1 1. Ob začetku občnega zbora so zadružniki zahtevali, da se izvoli v smislu zadružnih pravil občnemu zboru poseben predsednik Načelnik zadruge g. ša-lehar je ta predlog pobijal in vztrajal na tem. da sam predseduje občnemu zboru-Podprl ga je navzoči revizor Tirš. Med utemeljevanjem svojega stališSa je zadružnikom očital nedostojno ponaš-nje, to pa s takim1 besedami, da so se čutili užaljene in je tako priš'o do tožbe, o kateri je sodišče včeraj že drugič razpravljalo. Zaslišanih je bilo včeraj še 7 prič. ki so deloma trdile, da je toženi Tirš izjavil: »Mislil sem, da seim prišel med ljubljanske občane, pa vidim, da sem med samimi Rovtarji«, deloma pa so trdile, da je izjavil: »Človek bi mislil, da je v Ljubljani v mestnem občinskem svetu. Vedete se kakor v Rovtah«. G. Lajovic je po svojem zastopniku odvetniku dT. Zajcu inkriminiral obe izjarvi. Branilec obtoženega Tirša dr. Ž tko pa je dokazoval, da inkriminirane besede nikakor niso žaljive. So-diSče je sprejelo za dokazano, da je Tirš res izjavil: »Človek bi m slil, da je v Ljubljani v mestnem občinskem svetu. Vedete ae kakor v Rovtah.« Spoznalo ga je krivega žaljenja časti po § 297/2. k. z. in ga obsodilo na plačilo pravdnih stroškov in plačilo povprečnine. Zastopnik. g. Lajo-vica je vložil priziv zaradi prenizke kazni, zastopnik g. Tirša pa zaradi izreka o krivdi, tako da bo o stvari izreklo končno besedo okrožno aodiifia. (ki še ni imenovala svojega zastopnika*. Švica (zastopnik Oskar Knecht), Holandska (M H. Flaes), Jugoslavija (Božidar Mažuranič), Grčija (admiral Botais), Urugvaj, Finska in Rumunija (ki nimajo še svojih zastopnikov). Večina teh tujih zastopnikov pri generalu Francu prebiva v San Sebastianu, ki je tako nehote postal diplomatski sedež Francove vlade, dasi je sicer presto-lica Francove Španije Salamanca, kjer je tudi sedež Francovega zunanjega ministrstva. Ljube Jovanovica Beograd, 10. febr. p. V saborni ceri-rvi je bila danes dopoldne š!užba ob obletnici smrti pokojnega znanstvenika in politika Ljube Jovanoviča, bivšega predse**-nika narodne skupščine in dolgoletnega 1 ministra K službi božji je prišlo mnogo uglednih, osebnosti in skoraj vsi člani arhierejskega sabora, ki še zmerom zaseda, s patriarhov m namestnikom metropol-tam Dositejem na čelu. Prisostvovali »-> tudi Liuba Davidovič. Joca Jovanovič. Ml-£a Trifunovič in drugi opozicijski poH-tiki. K žalni službi božji sta prišla tudi bivša predsednika vlade Nikola Uzimovič in Bogoljub Jevtič. Poštasr-ji pti svejera ressrss^sK mmlsts-u Beoerad. 10. febr. A A. Minister za pošto Vojko Cvrkič je dane?? sprejel deputacijo društva polnih uradnikov, kii eo mu navedli potrebe nameščencev prt. Minister je poslušal njihove želie in obljubil, da si !>o kakor doslej prizadeval- da ustreže upravičen;m zahtevam nameščencev t ^ra resora. Kaez FavSe issvs&e razstave Beograd, 10. febr. a. Nj. Vis. knez Pavle je prevzel pokroviteljstvo nad državno lovsko razstavo, ki bo otvorjena 19. t. m. Z odlokom predsednika vlada z dne 25. januarja je dovoljen vsem državnim uradnikom dvodnevni dopust z vožnjo do Beograda in nazaj za ob:sk te lovske razstave v Beogradu; dopust se ne šteje v redni letni dopust. Rasstava italijasisk«* umetnosti v Beogradu Beograd, 10. febr. AA. P r prave za razstavo italijanskih portretov v teku stoletij, ki bo v muzeju kneza Pavla ol 27. mor^a do 10. maja se zelo živahno nadaljujejo. V Beogradu i>odo razstavljeni najslavnejši m r<: »pomembnejši portreti ter 1» možen pr<^-gled italijanske zgodovine in umetnosti od rimskih časov do naš h dni. Med mesti, ki bolo prispevala k otvoritvi razstave 6 svojimi dragocenimi - eli starih tr;o> trov, so Benetke med prvimi. Mestni muzej b.) poslal v Beograd pmtref plemiča, eno izmed najznamenitejših atrakcij ferranskega slikarstva. ter več driirih de! italijaiskega slikarstva iz 14. stoletja. Tudr d mire galerije bodo posla'e /ramenite sMke. kakor dela Michelangela, Grigollcta in druge. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Skandinavska depresija je razširila svoj vpliv proti jugu do Alp in Karpatov ter povzroča dež v Nemčiji, Franciji in na angleških otokih, ponekod v Skand;naviji pa sneg. Visoki pritisk nad južnim delom Evrope popušča postopno ali pa povzroča po večini jasno vreme v jugovzhodni Evropi. Toplota je v zapadni in srednji Evropi močno narasla, v jugovzhodni pa nekoliko padla. V Jugoslaviji po večini jasno vreme z jutranjo meglo in večjo oblačnostjo v drinski in primorski banovini. Toplota se ni močno spremenila. Najnižja toplota Sarajevo —14. najvišja Split 18 C. Zemunska vremenska napoved: Pooblačilo se bo po vsej državi, v južnih in jugovzhodnih krajih nekoliko iasno. Dež ali sneg v severni polovici. Toplota se bo nekoliko dvignila. Zagrebška: Višje temperature. Vreme s«5 bo poslabšalo. Dunaj: Menjajoče se oblačno, od časa do časa padavine, že v srednjih legah sneg, ▼ prostih legah močni zapadni vetrovi. Naši kraji in ljudje Cirilmetodar ji poromajo na Oplenac Potreba vzajemnega delovanja ljubljanskih podružnic Ljubljana, 10. februarja. Delo za našo častitljivo narodno obrambno družbo potrebuje čim več razgibanosti več propagande, da bo tudi v novem polstoletju tako uspešno, kakor je bilo v dosedanjih 50 letih V Ljubljani imamo nešteto društev, vsako se trudi v svojem območju. Podružnicam CMD ki jih je v Ljubljani pet se ne more očitati, da ne bi izpolnjevale svojih nalog. Toda delo sloni največ na posameznih funkcionarjih in nekaterih "ajzvestejših članih in članicah Za tako eminentno nacionalno m obrambno organizacijo kakor je CMD. pa je treba stoprav v Ljubljani dati novih zgledov in vzpodbud vsej slovenski narodni javnosti in celotni uspehi bodo lahko še vse častnejši kakor doslej. To sta zlasti uvideli vodstvi naših naj-marljivejših in najstarejših podružnic, šent-petrske in šentjakobske V sredo zvečer so se pri %-Sestlci« sestali prav številni odborniki in člani obeh podružnic. Predsednica šentpetrske CMD gospa Nllka Potočnikova je upravičevala potrebo bodočega skupnega dela IjubHanskih podružnic Pr va najvidnejša skupna manifestacija naj bi bil velik izlet Ciril-Metndarjev na Oplenac Sklep o tem je bil storjen na iadnji glavni skupščini CMD v Ko^e^ju Z glav nim vodstvom bo pač .jubljansktm 'oaru-žnicam pripadla naloga, da organizacijo izleta čim lepše izvedejo — Predsedmk šentjakobske podružnice g. France štrukelj je radostno pozdravil tako lepo uspeli prvi skupni sestanek Iz ljubljanskih podružnic. ki nai se strneio k skupnemu delu. naj izide pobuda da se delo za CMD razširi med široke plasti naroda Slovenska iavnost mora biti poučena o težavnem podrobnem delu za narodno obrambo Koliko truda zahteva nabiranje prispevkov leto za letom od posameznih marljivih čla- nov! A koliko večje bo zadoščenje, ko bo javnost vedela prav ceniti narodno obrambne naloge in dolžnosti. Podpredsednik šentpetrske CMD g. Ivan Cotar, ki je že uspešno organiziral veliko romanje s-Sočanov« na Oplenac. je nato podrobneje poročal o sklepu skupščine CMD ki ga ni mogoče razveljaviti, saj bo družbi le v čast če se izlet izvede, izletnikom pa bo mogoče spoznati Beograd in najlepše kraje šumadije' Osnovati bo treba v Ljubljani ožji odbor iz predstavnikov glavnega odbora in podružnic. Ci-rilmetodarji se želijo popeljati na Oplenac s posebnim vlakom. Ce se od vsake podružnice prijavita vsaj dva člana bo okrog 300 izletnikov Prav gotovo pa se bo število toliko povečalo, da bo železniška uprava lahko dala v promet posebni vlak. Predvidoma naj bi izlet bil na belo nedeljo. 23 aprila: odhod bi bil že v soboto, v nedeljo bi se pomudili na Oplencu ln se proti večeru vrnili v Beograd katerega bi naslednji dan v skuninah razgledali Vrnili bi se v Llubliano v torek dopoldne. O izletu samem bo zdai sklepalo glavno vodstvo nakar se bo posebni odbor takoj lotil organizacije in lahko prav zatr^no pričakuiemo da bo udeležba zelo častna Saj se bo odbor potrudil da bo potovanie čim udobneiše pa tudi Mm naiboli noceni V nadalinem ra/govoru ie dvorn' dobavitelj g. Anton Verbič svetoval da bi se v Liubliani osnoval medpodružmčnl odbor CMD Vzajemnost nai bi prišla do izraza zlasti pri vseh prireditvah Za vsako prireditev katerekoli podružnice nai bi se pobrigale ostale tovarišice ki bi pomagale z delom in z udelerbo Tako bo usppb vselej zagotovi ien in denarni viri se hndo Dovečali. Cosna ore^se^nica Nilka Potočnikova ie nato zaklhiiMla leno uspeli sestanek. ki mu bodo kmalu sledili nadaljnji. Teibl obsojen na pet letf Blatnikova na eno leto robije Zagonetka nezatrošarinjenega sladkorja nepojasnjena Ljubljana. 10 februarja Celodnevna razprava proti velesleparju Josipu Teiblu m Vincenciji Blatnik o ka ter smo včeraj obširno poročali, je bila zaključena šeie po polnoči z d eurn-mi go-von državnega tožilca dr Fellaherja m bra nilca dr M.ička Posvetovanje si je senat pndržal za današnje dopoldne 'n je traialo od 0 do 14 sodba pa je bila izrečena kma lu po 16. un. ★ Potek včerajšnje razprave, ki je bil prav za prav doka- enoličen, ie suer do zadnje mere razkril knvdo obeh obtožencev, nika kor pa n> razčistil zagonetke. al' je Teib1 resnično ime1 posla z razpečavanjem neza-tro^arin jenega sladkorja ali pa je bil ne-za trošarin jeni sladkor 'e Teibi *va vaba za spretne s'epanje na račur t'>lik'h ljudi ki so hotel' po korupciiski poti d j inastnih za služkov Vsekakor je moral državni toži lec ki je v teku razprave večkrat sku^ai premamit' glavnega obtoženca Tcibla. da bi izda' svoje pajdaše v zaključnem govoru p-tznaM. da so vse preiskave v tej smeri bile brezuspešne čeprav se je bilo dvakrat nadelati da bo mogoče odkriti Teiblove karte To se je zgodilo tedaj ko je bil isti čas tud kakor Teibl v Ljubljani are tiran v Zagrebu neki trgovec, na Belju pa neki višji upravni funkcionar sladkorne tvornice Izkazalo se je, da je šlo pri tei stvari za druge zadeve, ki niso imele nobe ne zveze s Teibiom Prav v istem času so orgam finančne kontrole. k< so bili že nekaj časa na oprezu zaradi pritožb ljubi jan skih trgovcev zasledili na Iji.b1 anskem kolodvoru vagone sladkorja- ki so bili naslovljeni na ljubljanskega trgovca Bahovca in trgovca Andrašiča iz Kranja Med temi pošiljkami je bilo nekaj zabojev, na katerih so bili tošarmski žigi videt' sumljivi Preiskava v tej smer pa je tudi zadela v siepo spričo poročila preiskovalne komisije, ki ie poročala da so bili žigi e nejasni, sicer pa pravilni ker so bih zaboji žigosam Po daljšem presledku bo Delavski oder. ki je svoi čas presenetil našo kulturno ]av nost z vrsto uspelih uprizoritev, obnovil svoie delo, tokrat pod okriljem delavskega prosvetnega društva »Vzajemnosti« V dvo- rani Delavske zbornice ho v soboto premie r« mane Kemčeve socialne traged'ie »M«g da« ki jo ie zrež'ra> Hrunr. l.eban nasto pil' pa hodn stari preizkušeni člani igral $ke druime Metka Pirnafova (Magdal Jakob Isop (mož) in Pavle Obersnel (Peter). z izrab'jenimi žigi. trošannska uprava pa si ni mogla nabavit; novih zaradi nezadostnih kreditov Oba trgovca m tudi Teibl j>a so že v preisskav- zaključili, da bi bili kdaj v poslovnih zvezah S preiskavam' v tej smeri so zmanjkale tudi nadaljne opore za razrešenje zagonetke s tihotanljen jem nezatrošann lenega slad korja Teibl sam pa tudi ni bil ne do preiskave. ne do svojih sodnikov toliko uslužen da b- |ih povedel na pot razčiščen ja Edino, kar se je dalo razbrati iz njegovega zagovora, v katerem ie priznaval da se je s svojimi oškodovanci pogajal za nakup in dobil od njih prednlačila za dogovorjeni sladkor, moko in kokain, je bilo to. da se mož vsekakor dobro spozna na ves mehanizem sladkornega prometa, enake natančno so mu znana sredstva, kako je treba voditi za nos organe finančne kontrole Saj je sodnikom v »eku razprave celo neomejeno zaupal svojo »novo kombinacijo« za tihotapljenje, ki jo je pogruntal na predvečer svoje aretacije, ko so mi- bili finančni orgam že tesno za petanr Nezmotno pa je bilo razvidet' iz megovega zagovora in iz pričevanja oškodovancev, da je slepar velikega kova. s katerim bi se mogla ponašati marsikatera kriminalna kronika Poleg tega pa je bila nemalo umestna tudi pripomba državnega tožilca glede oškodovancev ki so mu nasedali »Če so fako neum ni. je prav da jih osleparijo'® Vsak človek ki izgleda in se spretno predstavi za »gospoda«. v resnici še ni gospod. Toda spričo tolike lahkovernosti, ki so ro izkazali ljud je kateri so nasedali Teiblu, bi se dalo zarad' prevencije skorai pristati na prošnjo priče trgovca Ivana Avguština, ki se je na kraju zasliševanja obrnil k sodnikom »Prosil bi. gospodje sodniki, če bi tako stvar strogo sodili, ker naše preprosto slo vensko ljudstvo takim sleparijam naseda « Ko bi le ne nasedalo tako širokogrudno. pa bi si tudi ne redilo velikih sleparjev v svojo škodo 1 ★ Za razsodbo, k' jo je predsednik senata s. o s. Fran Kovač razglasil kmalu po 16 uri. je vladalo toliko zanimanje, da se je že davno pred določeno uro zbral pred zaklenjenim sodnim poslopjem kup nestrpnih radovednežev ki so potem navalili na dvorano kakor da bi tam delili bog ve kakšne dobrote, ne pa robi jaška leta Ker je bilo vendarle za vsakega firbca še dovoli prostora, da je primaknil ušesa, je čitanje razsodbe in razlogov poteklo ? polnem miru m redu. Josip Teibl je bil zaradi večkratnih prevar in ponarejanja listin obsojen na 5 let robije. 540 din denarne kazni in na 5-letno izgubo častnih državljanskih pravic. Vin-cencija Blatnik pa za sodelovanje pri prevarah na 1 leto robije, 240 din denarne kazni in na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Blatnikova mora povrniti tudi stroške kazenskega postopanje do zneska 2-000 din. Pridržanih $7 000 din se jima zapleni za delno povrnitev škode, ki sta jo napravila oškodovancem s prevarami Nekaterim oškodovancem je sodišče oriznalo nastalo škodo, ki jo bosta morala povrniti kdaj ka sne je (če bosta kdaj kaj imela') ostale oškodovance pa je sodišče zavrnilo na pot civilne pravde. Obema se v kazen všteje ves pripor ki preiskovalni zapor, ki znaša pri Teiblu skoro 9 mesecev. Le ia nekatere neznatnejše točke obtožbe sta bila obtoženca oproščena, med drugim tudi tega, da sta hotela o6lepant< Šebenika za kavcijo 10.000 din, ki jo je položil v obliki vinkulirane knjižice. Lz obširnih razlogov te sodbe, ki jo bosta obtoženca prejela pismeno, je predsednik senata na splošno poudaril, da sodišče ni moglo verjeti Teiblovemu zagovoru, da se je res bavil z razpečavanjem nezatrošarinjenega sladkorja Tega ni mogla zaslediti niti preiskava, niti m dokazal Teibl sam Njegovi goli, nedokazani trditvi, da se je res pečal s tem, pa sodišče ni moglo slepo verjeti Sleparska preteklost io zapravljanje na široko pa govorita za to. da je imel le namen slepariti, nikakor pa ne posredovati ugednih prodaj. Ko je predsednik senata objavi! Teiblu sodbo je ta narahlo prikimal z glavo, kakor bi hotel reči: »To sem pričakoval!« Niti on niti ona pa sodbe nista takoj sprejela. temveč sta si pridržala zakoniti rok za premislek Vincencija. ki bo sedai prvič okusila kaznjenskj kruh, je le nemo strmela v Teiblovo lice. Tudi trgovci z dekleti se javljajo Dogodek, ki ga raziskuje naša in zagrebška policija Ljubljana, 10. februarja. Pred dvema dnevoma so policijski orga- t ni postali pozorni na dva mlada Hrvata, ki sta pravkar hotela odpotovati. Ko so se pobliže zanimali zanju, so v njiju spozna i dva znana zagrebška pustolovca, Jurja Rozmariča in Zlatka Pnmožka ki imata za sabo že precejšnjo mero kazni za razne taivine in sleparije, čeprav jima je komaj po 24 let Nedavno sta se pripeljala v Ljubljano da tudi v našem dobrem mestu ki že od nekdaj slovi Kot el-dorado sleparjev in tatov poizkusita srečo. Prvi greh ki je v teku preiskave pnšej na dan je bil kai neznaten, da njuni imeni zavoljo njega skoraj ne bi bili prišli v našo kroniko- stranki pri kateri sta se bila nastanila za neka'' dni sta ob slovesu po fulila kitaro Pozneje pa so prišle še takšne reči na dan. ki dajejo slutiti, da se fanta mimogrede udejstvujeta v trgovini z dekleti. Pred nekaj dnevi sta namreč iz Ljubljane brez sledu izginili dve nedoletni deklici. Podjetna Zagrebčana pa sta malo po tem. ko so starši začeli obupavati, kam sta jim pobegnili hčerki potrkala na njihovih vratih se predstavila kot dobra prijatelja obeh deklet in se ponudila, da ju za majhen denar poiščeta in pripeljeta domov. Staršem se je ta ponudba zdela po pravici sumljiva, pa so na vso reč opozorili kriminalni oddelek Poizvedbe pn zagrebški policiji so izkazale da se dekleti v resnici mudita v Zagrebu ne da bi vedeli kam in kako. Rozmariča in Primožka je naša policija izročila sodišču, zagrebška policija pa bo poskrbela, da se lahkomiselni begunki vrneta v Ljubljano. Cela družina zaprta zaradi tihotapstva Uspešna preiskava pri Rižnarjevih v Bresternici Maribor, 10 februarja. V Bresternici pri Mariboru, so prišla oblastva na sled novi tihotapski aferi. V zadevo je zapletena cela družina ki so jo zdaj aretirali. Organi mariborske finančne kontrole so že delj časa domnevali .da se nahaja uro od središča tihotapskih afer, ki so bile v zadnjem času odkrite v Bresternici pri Mariboru, glavno tihotapsko gnezdo Od tam vodi namreč tudi najbližja pot v Avstrijo. V zadnjem času ?e bilo v Mariboru aretiran h več oseb zaradi prodaje tihotapskih predmetov in na podlagi njihovega zaslišanja so oblastva zvedela da se vsa Rižnarjeva družina, ki ima v Bresternici lepo posestvo peča s tihotapstvom Organi finančne kontrole so hišo temeljito preiskali n rezultat je bil presenetljiv že ko so zaslišali posestn:co Rozahjo Rižnar-jevo in jo tudi preiskali, so naši' pri njej majhno zalogo kresilmh kamenčkov in drugega, iz Avstrije vfhotapVenega blaga. Posebno pozornost f nančnih organov pa je vzbudila stara slika Matere božje, ki je visela med dvema slikama pokojnega cesarja Franca Jožefa in cesarice Elizabete. Ko so sliko sneli s stene, so ugotovili, da je bila vanjo vdelana podolga-sta železna kaseta v njej pa je bilo okrog 36.000 din gotovine, ki so jo zaplenili. Nato so financarji preiskali še gospodarsko poslopje ter v senu odkrili skladišče vtihotapiienih predmetov v vrednosti več tisoč dinarjev. Tam so našli tudi 59 kg saharina Zaradi tega se je Rižnarjeva tako razburila da je skupno s 241etnim sinom Antonom in 22-letno hčerko Fran-čiško navalila na finančne organe in se je sin za naoad celo oborožil Finančni organi so pa napad odbili, nakar je sin pobegnil v prvo nadstropje in hotel skočiti skozi okno na cesto, kar so mu tudi preprečili. Nanosled so Rižnarieve le obvladali in jih prepeljali v mariborske sodne zapore, kjer presedeva ni;hov družinski glavar, zaradi tihotapstva že leto dni zaporno kazen. Nova slenarska naročila po telefon« Zagrešil fih je brezposeln mesarski pomočnik Ljubljana 10 februarja. Pred kratk m smo poročali o sleparijah, ki jih je na račun dveh velikih, uglednih špecerijskih tvrdk v Ljubljani izvršil neznan pustolovec s priljubljenim trikem, I z naročilom po telefenu Aretiran h ;e bik) nekaj osumljencev a preiskava je kmalu izpričala njih nedolžnost in agent-je kriminalnega oddelka so morali iskati v drugo smer. dokler v resnici sleparja n so našli. Gre za 30-letnega brezposelnega mesarskega pomočnika Ivana Javorni-ka, ki je po rodu iz Kandije pri Novem mestu, a se je zadnji čas nastanil v Ljubljani in si pr voščil precej udo">no, brezvestno življenje na lahek način. Policija pa tudi po njega aretaciji še dolgo ni mogla do konca razjasniti vse afere, ker je Javornik nenavadno neupogljiv 'n ne priznava ničesar, dokler niso poslednji dokazi položeni na mizo pred njim. Sicer pa je treba reči. da fant ne kaže ravno čez mero bistrine in duha, pa so se na polic ji upravičeno čudili, kako so mu mogli trgovci nasesti Javornik je po telefonu poklical tvrdko, ki jo je bil vzel na piko, se predstavil za trgovca z dežele in si dal dostaviti nekaj najbotjših špe-cerjskih dobrot. Blago je potem porazde- lil na manjše kolekcije, si nataknil čepico, da je bil podoben postrsščku, in ga lastnoročno razvažal po mestu. Njegovi odjemalci so bile iazne menae, gostilne in podobni lokali, ki so radi kupovali pri njem, saj so bile cene v resnici brez konkurence. Koso ga aretirali. Je mirne dušo izdal naslove svojih odjemalcev, tako da je policija lahko zaplenila pri nj h še dobršen del prigoljufanega blaga in ga vrnila oškodovancem Zanimivo je, da so se že pred nekaj leti vršile v Ljubljani goljufije, na las podobne Javornikovim. Kljub najskrhnejčemu poizvedovanju takrat polic ja ni mogla razkrinkati storilca. Zdaj sumijo, da je bil tudi takrat Javornik na delu. Vsekakor ie v enaki moti žalostno in značilno, da se kljub tako pogost m in tako bridkim izkušnjam lahko sleparije z naročili po telefonu ponavljajo iz dneva v dan Zato ne moremo dovolj glasno in odločno priporočati našim trgovcem, naj bodo vsakokrat, kadar jim telefon prinaša naročila, skrajno previdni. Drugače je, kadar prihajajo po naročeno blago uslužbenci stalnih odjemalcev, ki jih osebje prodajalčeve tvrdke pozna, ln drugače spet. kadar pr hajajo po vreče in zavoje Toliko dalj časo bo trpelo perilo če vzame! vedno SCHICHTOVO TERPENTINOVO MILO neznanci, ki jih lahko odvlečejo kdo ve kam. Vsako telefonsko naročilo lahko trgovec čisto preprosto preizkusi na ta način, da sumljivega naročnika povpraša, od kod kliče, in se nato prepriča s tem, da sam še enkrat pozvoni. Pograjati pa moramo pri tej priliki tudi zadižanje mnogih naših trgovcev, kadar si prizadeva policija razjasniti razne tatvine po prodajalnah. Pravkar odhajajo na sodišče trije specialisti za krajo po trgovinah iz Hrvatske, ki so pri ljubljanskih tvrdka h nabrali dobršen kup najrazličnejšega blaga. Ker tatovi, razume se, sami niso marali z vsemi podrobnostmi na dan, je morala policija 7i>slišati celo množico trgovcev iz posameznih strok, preden je mogla dognati, od kod izvira nakradeno blago, a še zmeiom je ostalo mnogo plena, 'ki mu ni bilo mogoče dognati lastnika. Velika škoda po požaru v Soteski Radovljica. 10. februarja. V nedeljo okoli 9. dopoldne so opazili uslužbenci najemnika žage šumske uprave. g. Julija Tork3rja, dim, ki je prav polagoma prihajal skozi okna in streho velikega lesenega poslopja. Ko so stopili v žago so opazili, da je v strojnem poslopju, kjer je razvrščenih mnogo modernih strojev za obdelavo lesa. že vse v ognju. Hiteli so gasiti z minimaksi in so ogenj precej zadržali, toliko vsaj, da se ni razširil v gornji oddelek žage. kjer so bilr nakopičene velike množin0 smrekovega lesa. Med tem so tudi telefonično obvestili gasilska društva v Bohinjski dolini, na Bledu in v Radovljici. Do prihoda gasilskih društev so domači gasili z brizgalno, ki je za prvo pomoč pripravljena na žagi. Izredno hitro so prispeli na kraj nesreče gasilci iz Radovljice z motorno brizgai-no. Baje so potrebovali le kake pol ure. Dirjali so s silno brzino. K sreči je tudi motoma brizgalna hitro delovala, kar pri drueih motorkah ni šlo tako gladko. Radovljiški garilci imajo torej veliko zaslugo, da ni prišlo do strašne katastrofe. Prihiteli so tudi gasilci iz Bohmja, Bohinjske Bele. Bleda in Lesc. Njihovemu skupnemu naporu gre zahvala, da ogeni le ni predrl strehe in objel bližniih skladišč, čeprav je gorelo le v stroinici in .so zunaj ožgani le nekateri tramovi, je vendar škoda prav velika. Po današnji cen"tvi zavarovalnice iznaŠ3 nekaj nad 200 000 din. Samo gcni'nih jermenov je zeorelo za več kakor 30.000 din. Vzroka požara doslej ni bilo mogoče ugotoviti. Nekateri sodijo, da je ogeni povzroči! kratki st5k. drugi Da, da je ogeni nastal po neprevidnosti Za zadevo so se zanimali vsi delavci podjetja, ki so zelo zadovolini s postookom svojega dobrega delodajalca. G. Torkar je k-vt mlad nodietnik zelo razširil trgovino z zaboji Naiveč iih oddaja v afriške kolonije. Nesrečni požar pa mu je prav zdai sredi seziiskih del. ki traiaio do pomladi, onemogočil iznoinitev mnosih naročil, če bo što pooravilo eladko izpod rok, bodo morda proti koncu tega meseca pričeli spet obratovati. Prav tako pa je požar spet pokazal nekaj jx>manjkljivosti. ki bi lahko usodno povečale škodo. Skoraj vsaka vasica hoče imeti motorno brizgalno ne glede na to. ali ima za to posebno izvežbano osebje ali ne. Pri nekaterih požarih pa se je izkazalo, da motorna brizgalna brez izvežbane-ga osebia zadržuje reševanje. Prav ob požaru v Soteski se je pokazalo, kako nujno potrebno je v vsakem večjem kraju — za nas v Radovljici — da je za obsežnejše zaledje vedno pripravljena motorka z izšolanim osebjem. Kako in zakaj nastanejo sanje Ljubljana, 10. februarja. Malokdaj je v mali filharmonični dvorani tpliko poslušalcev, kakor jih je imel sinoči g. prof. Fran Gnjezda, ki je v okviru Ljudske univerze predaval o sanjskih pojav h. Nikdar ni bil človek do svojih sanj indifereaten. Starim narodom so bile sanje poslanke božje; iz njih so prerokovali, čarovniki in svečeniki so jih razlagali. Danes je zan manje za sanjske pojave prav tako veliko, saj je človek še vedno sam sebi največja uganka, ki jo rešuje neprenehoma. S stvarnim preučevanjem sanj se je bavil že AristoteL Toda šele z razvojem fiziologije in psihologije so se začeli znanstveno pečati z nj -mi. Sanjamo, kadar spimo. Spanje je torej povod sanjam, ki so svojevrstno javljanje in udejstvo-'anje človeške duševnosti v spanju, prvi člen v verigi psihičnih anomalij. kakor so hpnoza, sugestija, živčno delovanje v spanju popušča, zmanjšano ali ukinjeno je pa tudi duševno delovanje Ali je možno tudi spanje brez sanj, se ne da ugotoviti. 15% moških in o;'/0 žensk zatrjuje o sebi, da ne sanjajo — morda se pa le ne spommjajo svoj'h sanj. Nekateri sanjajo vsako noč, drugi pogosto, tretj- redko, ostali morebiti nikoli. Tudi cele skupine ljudi sanjajo. Potlačeni narodi sanjajo o svobodi, siromašni sloji o blagostanju. Tudi živali sanjajo; njihove sanje se razodevajo v kretnjah. Posebno j živo sanjajo lovski psi. Omejene so sa-1 nje )e na v še organizirana bitja in slone 1 na sodelovanju določenih okrožij veliko-možganske skorje. Otrok pred enim letom ne sanja. Vsebina sanj se razvija vzporedno z duševnim zorenjem. Naš psihofiz čni organizem sprejema po outilih od pojavov v zunanjem svetu dražljaje, ki potem v naši duševnosti zbujajo predstave, v katerih se zrcali objektiven svet. Vse psihične prvine :n sestavine budne zavesti nastopajo tudi v sanjah. V sanjah vidimo, slišimo, tipljemo, želimo, delujemo. Prevladujejo vidne in slušne sanje. Bolečinskih občutkov v sanjah ni. Sanjski svet je svet občutkov in predstav, pevezan h s čustvj in željami, že Locke je dejal, da ničesar ni v sanjah, kar ni prišlo vanje po čutih. Časovni razvoj je v sanjah drugačen kakor v zavestnih pojavih. Drugačne so formalne lastnosti in medsebojna zveza sanjskih podob. V sanjah stopi v ospredje podzavest, ki neprenehoma sprejema vtiske, ki jih zavest nehote aH pa hote prezre ter jih potem v sanjah predeluje in presnavlja Zavestno doživljanje je le majhen del podzavestnega — podzavest obnavlja in kombinira z mnogo večjo svobodo kakor zavest Redkejše so gib~e ali motorne sanje. Te se javljajo v različn h kretnjah. V sa- njah predočeni gibi le redko preidejo v istmite. že Cicero je dejal, da bi sicer morali speče ljudi zvezatL Premetavanje okončin, ječanje in govorjenje so najna-vadnejše oblike gibnih sanj. 40% dijakov se tudi v sanjah vežba v govornih vajah. Govoa v sanjah je pa navadno nerazumljiv. Somnambulizem ali mesečnost je najbolj izrazita sanjska dejavnost. Mesečnik lahko hodi po strehi, odp ra zaklenjena vrata — tu gre za podzavestno reprodukcijo dobro izvežbanih gibov in asociacijo motornih vrst in skupin, ki se avtomatično od gravajo brez vidnih in slušnih občutkov. Zato mesečnika ne smemo poklicati, če hodi po strehi, ker pade, če se prebudi. Strah nas dela vrtoglave! Kaj pestra je vsebina sanj, vendar imamo neks tipe sanj, ki se lahko javijo pri različnh ljudeh. Sanje, ki jih sanja več ljudi, predstavljajo sorodne občutke, spomine in doživetja. Nagoni, žel je, spolni moment zavzemajo glavno mesto pri sanjah. Častno mesto zavzemajo poklicne sanje. Sanje, ki nastopijo takoj, ko smo zaspali, so vzete i® bl žne, jutrne sanje pa iz starejše preteklosti. Ko dnevna zavest ugasne, zaživi podzavest, iz nje se pretakajo v sanje imena in stvari, ks smo jih dozdevno že docela pozabili. Zelo stereotipno je padanje v sanjah, ki se da raz-k>ž ti na ta način, da so prej napete mišice v spanju popustile. Letanju je prvi pogoj lahko in neovirano dihanje. Izpitne sanje pozna menda vsak, kdor Je tanel kdaj opraviti s šolo. O nj h pa sanjamo, ko so že daleč za nami, posebno če imamo pred seboj kako važno opravilo in je mogoče, da se izjalovi, žejen sanja, da pije, sen uteši željo in spričo te navidezne utešitve lahko spimo naprej. To so udob-nostne sanje, ki jih dožive zlasti otroci. Sanjalcu so njegove sanje prave, polno-krvne zaznave, on veiuje v tstinitost sanjskih piividov. Zbuditev je edini kriterij za to, ali sanjamo ali bedimo. Sanje so slikovite, plastične, silno dramatične. Prostorno in časovno poesorišče se v sanjah bliskovito menja. Sanjam ni za povečanje resničnega spoznanja — le za igro. Volja je v sanjah medla, ohromela. Oko in uho &ta transformatorja, ki v sanjah čutne dojme preoblikujeta v popolnoma nove tvorbe. Krvni pritisk, prebavne motnje, oteženo dihanje povzročajo svojevrstne sanje: preganjanje, strah moro. Globlji vzroki sanj so psihični in v nas samih. Človek rad sanja o rečeh, s katerimi se je čez dan napeto ukvarjal. Odločilen vpliv na sanje imajo starostna doba, spolna razlika, rasa in temperament, vzgoja in življenjske navade, skrbi, poklic, gledanje na svet. letni čas. Cim strožja je vzgoja, tem svobodnejši je razmah v sanjah. Sanjske predstave se lahko tudi sugerirajo. Patološke sanje pa imajo za zdravnika diagnostično vrednost. Vsakdo sanja v Skladu s svojim značajem, s svojo metafizično dediščino. Življenje ni sen, toda brez lepih in blagih sanj tudi ni življenja! Domače Testi * Čestitka Nj. Vel. kraljice Marije gospej Franji Tavčarjevi. Nj. Vel kraljica Marija, ki se še mudi v Londonu, je poslala gospej častni dvorni dami Franji Tavčarjevi na-siednjo brzojavko: »Srdačno Vam čestitam sedamdeseti rodjendan kao i pedesetogo-dišnjicu vašeg uspešnog i plodnog rada na humanom polju. — Marija.« * Promocija. V soboto 12. t. m. bodo na ljubljanski univerzi v Ljubljani pro-movirani za doktorje prava gg. Skaberna Branislav z Dunaja, Stare Leon in Stare Egon oba iz Trsta, Modlc Helijodor in Vodušck Vaiens, cba iz Ljubljane, čestitamo! * Koroški borci gornje-savinjske doline so v nedeljo zborovali pri Majccnoviču v Radmirju. Številno obiskani zbor je vodil predsednik dr. Mejak. Poročila so pokazala, da je bilo delo organizacije od ustanovitve lani v januarju dalje izredno živahno in uspešno. Gornjegrajska organizacija, ki ima 118 članov, je številčno takoj ljubljansko. Članstvo je disciplinirano. V srezu je 7 poverjeništev, skupno je bilo 8 tovariških sestankov v raznih večjih kraiih sreza. Poleg predavanj se je gojila družabnost Zbranega je že precej gradiva za veliko spominsko knjigo, ki bo izšla leta 1939. Vzpodbudo je dal dr. Mejak z brošuro »V boju za našo severno mejo«. Članstvo se je posebno zanimalo o uspehih deputacije Zveze legionarjev, ki se je 16. januarja mudila v Beogradu in se zglasila pri visokih funkcionarjih. Tudi v bodoče bo vodila gornjegrajsko delegacijo dosedanja uprava s predsednikom dr Mejakom Neorganizirani koroški borci se lahko prijavijo le še do 25. februarja PRESELILI SMO SE na Tvrševo 9 — blizu nebotičnika ParSussierifa V E NUS * Državna lovska razstava. V Beograd je, prispel material za državno lovsko razstavo, ki bo 19. t m. otvorjena v velikem paviljonu beograjskega sejmišča. Zbrali so razstavne predmete, ki so bili na razstavah v Novem Sadu, Ljubljani, Sarajevu in Zagrebu ocenjeni kot najboljši in potem poslani v Berlin na mednarodno lovsko razstavo. Tako bo razstava v Beogradu revija naših najboljših lovskih trofej, ki so vzbujale vel ko pozornost na mednarodni lovski razstavi. Z urejevanjem razstave v Beogradu so že pričeli. * Državni nameščenci in dragiija v radovljiškem srezu Prejeli smo: Beremo da bo občinski predsednik mesta Maribora po sklepu občinske seje na pristojnih mestih napravil korake, da izposluje uvrstitev Maribora v I. dravinjski razred Kaj pa občin-:-ki zastopi v radovljiškem srezu, kjer je mnogo večja draginja kakor v Mariboru. — ali se ti ne bodo zganila. Nailolj kriče po remeduri razmere na Bledu, ki bi moral biti že zdavnaj kol najdražji kraj v Jugoslaviji uvrščen v I. drnginjski razred! Uredba o draginjskili razredih ie žal zastarela Bled je po sili razmer najdražji kraj v Jugoslaviji. odločilni činiteijj pa. ki so jim iz le tovanja bt-jske razmere gotovo dobro znane. se ne zganejo! Državni nameščenci to krivico kruto občutijo, zlasti ko e praznimi žepi gleda io letoviške bogatine Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stoliei, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno Szkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogi i-«* e w ia Kes * OB 10-letKici smrti Ljube JovanOvi- V saborni cerkvi v Beogradu so 10. t. ni. opravili spominski obred ob 10-letnici smrti Ljub,3 Jovanoviča, akademifca ia profesorja univerze, dolgoletnega ministra. narodnega poslanca in predsednika Narodne skupščine. Mlad je prišel Ljuba Jovanovič iz Boke v Srbijo, v vrstah nekdanje radikalne stranke se je boril za pravice širokih narodnih slojev, ki jih je zbral radikalski pokret v kneževini Srbiji pro t: absolutizmu, potem pa se je uvrstil med ugledne državnike kraljevine Srbije in kraljevine Jugoslavije. + Himen. V Petru pod Sv. gorami sla se v torek poročila vneta narodmiaka in Sokola g. Tona Kunst in gdč, Liza Kraner. Priči sta bili: za nevesto g. Karel G a bron, upokojeni davčni upravitelj, za ženina pa g. Josip Degen, trgovec. Čestitamo! Kakšen odtenek barve rdečila za usta, za lice ln za puder odgovarja mojemu typu? Vprašanje, katero si mora staviti vsaka dama, če hoče biti negovana? Stro-kovnjaške nasvete v parfumeriji »Nada«, Ljubljana, Frančiškanska ulica. * Nov grob. V Vojniku je umrl v 70. letu S. Franc Bogataj, orožnik v pokoju. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 9. Blag mu soomin, žalujočim nase iskreno so-žaljef * Prenapolnjene bolnišnice v primorski banovini. Med zasedanjem banovinskega sveta primorske banovine v Splitu se je izčrpno razpravljalo o zdravstvu in o bolnišnicah v banovini. Prispevki za bolnišnice so po novem proračunu sicer zvišani za 1,800.000 din, a to je vse premalo. Vse bolnišnice v banovini imajo na razpolago samo 1000 bolniških postelj, potrebnih pa bi jih bilo najmanj petkrat toliko. Načelnik oddelka za zdravstvo je poročal, da je imela proti tuberkulozna akcija lani pomembne uspehe. * Na ples vabi predpust. z užitkom plc-šete, če negujete telo in noge s Sanope-dom, ki odpravi tudi vonj po potu. Zahtevajte v lekarnah, drogerijah in parfume-rijah Drogerija Jančlgaj. Ljubljana, Dov. Min. nar. zdr. 31316. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefov? grenčice. * Tragičen Konec strastne ljubezni. Na dvorišču neke beograjske predmestne hiše je pred meseci z vitriolom oslepila ko-rista beograjskega gledališča Rudolfa žabka njegova ljubica Marija Anic-č, ker jo Je hotel zapustiti. Rudolf zabek j« pred nekaj leti doma zapustil ženo in otroke ter prišel iskat v Beograd zaslužka. Ko jc šc po ulicah prodajal nogatvice in trakove za čevlje, se je seznanil z Marijo Anicičevo, ženo trgovskega pomočnika. Oba sta bila adventista in seznanila sta se na sejah te verske ločine. Med njima se jc razvila strastna ljubezen in jc Marija Rudolfu na ljubo zapustila svojega moža. Težka dela je opravljala, da sta se mogla oba skromno preživljati. Pozneje je bil Rudolf sprejet med koriste gledališča, našel je nove znanke in tudi žena mu je pisala, da bo prišla k njemu v Beograd. Marije se je izogibal, a prihajal je še k njej tja v predmestje. Od meseca do meseca, od tedna do tedna Ji je napovedoval slovo in, ko je do tega prišlo, mu je Marija zlila v lice vitriol, ki ga je bila v obupu pripravila za svojo smrt. Nesrečnega korista so sicer takoj odpremili v bolnišnico, a pri vsej skrbni negi je popolnoma oslepel. Medtem je prišla njegova žena res v Beograd, a našla ga je že slepega in bo morala zdaj s težkim delom skrbeti zanj. kakor je prej nekdaj skrbela Marija katero so pred beograjskim sodiščem obsodili na 6 let robi je. (p o t Q prehladu vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desinficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevimi i Iz Llnblfane i n— Tenorist Anton Dermota, solist dunajske državne opere, priredi v ponedeljek 14. t. m. ob 20. urj v veliki Filharmcnični dvorani samostojen koncert z izbranim, pestrim sporedom. V prvem delu to pel oratorijske arije Bacha, Hiindla in Verdija. Oratoriiska stil se Dermoti zelo prilega, tako da je kot cratorijskl pevec že mednarodno priznan. Drugi del sporeda prinaša samospeve naših skladateljev. Zastopani so"- Prochazka, La-jovie, Skerjanc- Pavčič. V tretjem delu navaja samospeve Brahmsn in R. Straussa. Četrti del ja posvečen operi. Dermota bo pel arije iz »Carmen«, »Manon«. in »Turandot«. Spored, ki obsega klasike in moderniste, oratorijske arije, samospeve in operne arj-je, daie pevcu priliko, da se vsestransko izkaže. Anton Dermota, ki si le v par letih stekel že mednarodni sloves, bo gotovo izpolnil najboljše nade. Na klavirju bo umetnika spremljal prof. Pavel Šivic. Vstopnic? od 85 do 10 din se dobe v knjigarni glasbene Matice. MOTOKLUB „1 LIRI J A" ŠPORTNI PLES hotel „MetropoI-Miklič" 12. febr. t L ob 20. uri ff Smrnien** bonboni iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost, zrahljajo katar in olajšajo izločanje sluz. Zavitki Din 4.— in Din 6.—. Apoteka Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12. * pravda zaradi otoka, ki Je nastal po prirodni nezgodi. Na dunavskl obali je voda odnesla tekom let precej zemljišča občine Kovačice ln Batajnice. Nastal pa je na Dunavu zaradi tega manjši otok, ki mu pravijo Ada. Obe občini hočeta imeti ta otok kot odškodnino za odneseno zemljišče. Uprava batajniške občine si je otok kr&tkomalo prisvojila ter ga dala vaščanov v zalcup. Uprava občine Kova-čice je potem vložila tožbo, Ki se je obravnavala že pred pančevskim sodiščem in je zdaj prišla pred kasač'jsko sodišče v Novem Sadu. To sodiš i e je sklenilo, naj posebna komisija ugotovi, pod katero občino spada otok Ada. * Spor v rudniku Montanici pri Tuzli. Uprava privatnega rudnika Montanica, d- d. za eksploatacijo premega na Majevici je ostala svojim rudarjem dolžna na mezdah. Rudarji so poizkusili vse. da bi prišli do svojega zaslužka, in v rudniku je nastalo veliko razburjenje, ko je bilo oni dan razglašeno. da se bo nekaj zaostalih mezd izplačalo samo muslimanski,m rudarjem zaradi njihovega velikega praznika kurban-baj-rama. Proti temu so seveda nastopili pravoslavni in katoliški rudarji, a tudi muslimani niso hoteli biti sebični ter so z ostalimi tovariši stopili v stavko, ker pač ne gre, da bi smeli rudarji uživati svoj krvavo pri-služeni zaslužek le ob največjem prazniku. V stavko je stopilo vseh 900 rudarjev in de lavcev. S predstavniki rudarjev so ee poga jali dva zastopnika sreskega načelstva in orožniški komandir in ko je uprava rudnika obljubila. da bo vsem rudarjem izplačala zaostale mezde za december in januar, je bila stavka končana. Zaradi zaostalih mezd je bila to že 50. stavika pri tem podjetju. t? ^ - - -Tt^ > iHVISETi TRIKO PERILO * Mala kitajska revolucija v Split«. V splitsko luko je priplul iz Holterdaina tovor, ni parnik »Island«, ki pluje pod angleško zastavo. Parnik je namenjen v Pori Said in potem v Šanghaj, kjer imajo njegovi lastniki svojo podružnico. Na pomiku tvori posadko 39 kitajskih mornarjev- poveljnik in oficirji pa so Angleži.. Ko so mornarji slišali, da ie parnik namenjen v Šanghaj, ki je v japonskih rokah, so zahtevali od kapetana zagotovilo. da jih bo vse izkrcal v Port Saidu ali pa še prej Sam jim poveljnik takega zagotovila ni mogel dati in ko je čakal na brzojavni odgovor iz Londona od centrale, so se kitajski mornarji hudo razburjali in nameravali so ladjo zapustiti že v Splitu. Ko je prišel zadovoljiv odgovor iz Londona, je bilo kitajskega upora konec. * Po kosilu se zabavate pri radijskem aparatu, že prijetnejša pa vam bo zabava, fe boste zmerom lahko izbrali najboljše i očke evropsikih radijskih sporedov. Ilustrirana radijska revija »Naš val« prinaša evropske sporede na vseh valovih, poleg tega pa še dobile pisanega branja- kakor nenavadno napeti fantastični roman *Moč treh?, v vsaki številki novelo. sPregled po radijskem *ve-tu«. gledališko rubriko z zanimivostmi Jz ljubljanskega in mariborskega gledališča, najnovejše modne kro.ie, pregled aktualnih filmov, nagradno križanko in podobno »Naš vak naročite pr; upravi v Ljubljani, Knnf-Ijeva ulica 5 in stane mesečno samo 12 din. * Obledele obleke oarva v razurnUi nar-vah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. Nesmrtni MARK TVVAINOV roman iz burnih dni angleške zgodovine! V glavni vlogi najpopularnejši Junak filmskega platna E R R O L L F L Y N N idol mlade generacije ter dvojčka BILLY in BOBBY JUTRI PREMIERA ! KINO UNION! n— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 15. t. m. bo predaval ob 20. v mali filharnionifni dvorani pod skupnim okriljem Prirodoslovnega društva iii Jadranske straže pri v. docent g. dr. Valler Bohinec o sredozemskem človeku v svoji odvisnosti od narave. Predavanje bo spremljalo okrog 60 diapozitivov. u — Tečaj o Dieslovlh motorjih na tehnični srednji šoli v Ljubljani se bo ponovil. ker se je prvič prijavilo toliko poklicnih šoferjev, da jih ni bilo mogoče vseh sprejeti. Vsi, ki so se že prijavili ali se še nameravajo prijaviti, naj se zglase to nedeljo med 10 in 12. uro pri Zvezi šoferjev na Gosposvetski cesti (pri Levu), da sprejmejo prijavnice in jih izpolnijo Pouk se bo pričel 17 t. m ob 18 na tehnični srednji šoli. Pouk bo vsak torek in četrtek skozi 5 tednov Službodaialci naj blagovolijo tečajnikom tako urediti delovni čas, da jim bo obisk tečaja omogočen. Vse podrobnosti izveste pri Zvezi šoferjev v nedeljo dopoldne. u— O položaju nemške manjšine v Ce škoslovaški republiki bo jutršnjo soboto ob 20. predaval v mali dvorani Filharmonije g. dr. Kyovsky. sodnik iz Novega mesta V zvezi s predavanjem bo tudi predvajan film o Češkoslovaški. Predavanje prirede združene ljubljanske podružnice CMD. Ni dvoma, da se bo to važno in tehtno predavanje posebno dostojno uvrstilo v vrsto dosedanjih predavanj, ki so jih letos pričele prirejati podružnice CMD Cirilmetodarji, člani JC lige pripadniki č<»ške kolonije, zlasti pa akademiki in dijaki naj se zanesljivo udeleže predavanja IL H® U« P« Kazina 19. t. m. ■ u— prva letošnja produkcija gojencev drž. KonServatorija bo v torek 13. t m. ob H 7. uro zvečer v veliki Filnarmonični dvorani. Nastopijo gojenci iz solopevske-ga klavirskega, violinskega in instrumentalnega oddelka. Natančni spored priobčimo te dni. Danes pa že opozarjamo na produkcijo v torek in na produkcijo prihodnji ponedeljek 21. t. m. Vstop na produkcijo proti nakupu sporeda, ki stane 3 din. u— Dobri vojak švejk, ki je trikrat zabaval občinstvo na odru viškega Sokola, bo zadnjič nastopil v nedeljo 13. t. rn. ob 20.15. Vse tn predstave so bile razprodane in je bilo občinstvo izredno zadovoljno Kdor se hoče torej nad dve uri od srca nasmejati, nai pohiti v nedeljo v Soko«*>:i dom. Rjzervirajte si vstopnice v pisarni Sokoiskega doma vsak večer od 19. dalje. u— v »Soči« bo predaval v soboto 12. t. m- ob 20.S0. v salonu pri Levu naš priljuh Ijeni predavatelj mestni zdravniški svetnik g. dr. Mi* Franta o temi: »Zdrava in srečna družina-temeliiia edinira narodovepa idra*. ja in moči«. G. predavatelj bo skušal utcnie Ijevati nujno potrebo, da se iz populacijskih, evgeničnih in gospodarskih vidikov družini in zdravemu družinskemu življemu posve oa več pažnje. Govoril bo poljudno o otro cih. o predpogojih sreče in zdravja v zakonu in družini, potrebi medsebojnega razu- j mevanja in pravočasne odprave motenj, ki tako pogo=to že v temelju zavirajo naš pro cvit. K temu zelo važnemu predavanju so vabljeni vsi »■Sočank, pr;;atelji in zakonci, posebno pa oni. ki si hočejo ustanoviti družinski krov. Ne zamudite »e prilike ter pri-lite ;r,lnoštevilno. Vslop vsem prost. a— Podmladek Jadranske strale oa UI. drtarai realni gimaaiiji za Bežigradom vabi na evojo običajno vsakoletno akademijo s plesom, k: bo v prostorih pimnazjje v nedeljo 13. t. m. ob pol 17. Spored bo odličen. Igral bo Adamičev Jazz. Akademija bo pod pokroviteljstvom danuicega komiteja. a— Nova vremenska hišica v »Zvezdi« bo menda vendarle kmalu pričela delovati. Pred kratkim so vanjo vstavili &tirioffla'o železno okvirje s steklom, kamor I »odo postavljeni potrebni moderni aparati- d« katere je bilo treba zaradi dobave dalje ča«i čakali. Zdaj so ti a;»arati vendarle prispeli v Ljubljano- Delavci pravkar kopljejo isme za položitev kabla iz n?popr?dne bliitvnce kakih 40 metrov, nikar bodo aparati v hišici montirani. Tako bo izpolnjena davna želja številnih šetalcev, zlasti pa opazovalcev vremenskih prilik, da skoro dobimo zanesljivejšo vremensko postajo. u— Irena Api zbežala od sestre. Zakaj in kako. boste izvedeli, če obiščete predstavo pri Šentjakobčanih v soboto 12. in nedeljo 13. t m. zvečer. Ponovili bodo uspelo komedijo Franca Molnarja »Njena velika ljubezen«. Vstopnice se bodo prodajale v soboto pri dnevni blagajni v Mestnem domu. u— Izza knlig EHtnega umetniškega plesa. 2e lansko leto je prireditev na?;li mladih umetnikov nadvse izn?nadila in ugodno presenetila r.aV) iavnost. Vsi, ki so posetili lo našo najelitnejšo zal>avo so z zadovoljstvom ugotovili, da prekafa tako po 6vojih izvirnih dekoracijah kakor po intimnem nastrojeniu vse slične prireditve. Toda letos so sodelujoči umetniki sklenili, dvigneio nivo »voiega plesa na tako višino, kakršne Ljublinna do «edai še ni doživela Ogledali smo si na skrivaj njihove velikopotezne t>ri-prave. Izprosili pa so fi od nas »umetniško molčečnost« ... deviza je kakor smo že poročali: Pariz 1938. u— Dljnske predstave opere »Ero z onega sveta«, pri kateri naj bi debatirala gdč. V. Heybalova, se Je morala žal spet odpovedati. Tokrat je Zbolel gosp. J. Bete t to, za katerega ni bilo mogoče dobiti nadomestila, ker je g. Križaj zaposlen Namesto napovedane predstave se bo izvajala opereta *Pri treh mladenkah«. Uprava pros" občinstvo, cla upošteva to nesrečno naključje. u— Poroka. V jarem zagonske sreče bosta skočila g. Lojze Jen«o zasebni uradnik iz Komende pri Kamniku in gdč. Milena Bon čar.jeva, hčerka pok. gostilničarja na sv Petra cesti g. Matije Bončar-ja, večletna odbornica in pridna pevka pevskega društva ~Lj. Zvon«. Narodnemu paru čestitamo in želimo obilo sreče! u — Nevarni hrvatski tatovi. »Jutro« ie pred dnevi obširneje poročalo o tatinski trojki Hrvatov, ki so na prav spreten način kradli po ljubljanskih trgovinah, poslužujoč se starega trika, da sta dva kupovala in s prirojeno zgovornostjo mešala prodajalca, tretji pa je tačas kradel Policija je dva prijela, tretji, ki je začasno odnesel pete, je prišel policijskim organom v ponedeljek v pest. To je neki Mičič, pri katerem so našli tud' precej ->okr&denegs blaga Naš poziv, naj se oškodovani trgovci vendar javijo na policiji, je imel uspeh V torek in sredo je prišlo na policijo več trgovcev, ki so med pokradeno robo spoznali svoje stvari Policija je zaključila preiskavo proti tatinski trojici, ki ji Je dokazala okrog 30 tatvin Najprej bodo tatove sodili v Liubljani, nato pa jih bodo izročili hrvatskim varnostnim obla-stvom. ker se zdi, da imajo ie več masla na glavi in da so pred prihodom v Ljubljano tudi v Zagrebu in druaod pridno kradli n— Ceskoslovenska obec v Lublani dopo-ručuje svčmu členetvu co ncjhojnejši ufas4 na prednice kterou uspof\jdaji spojenč fi-lialsky CMD v Lublani v sobotu dne 12. {mora t- r. o 20 hodi:ne v male dvoran^ Filharmo-nie Kongresni trg. — Prelnašeti bude p. dr. R. Kyovsky z Novčho jr.č„ta na thema: »O situaci n^meeke nieušiny v Ceskoslo-venakč Republice*. — S predn&škou spojen jest film: »Po Cesko-lovensku ...« — Vstup voln?. — Doporučujeme co nejhojnSjšj učast. Zabavna zgodba treh snubcev v mondenem svetu Pariza in Švice CLAUDETTE COLBERT: Rendez-veus v Pariza (v nemškem jeziku!) Danes ob 16., 19-15 tn 21.15 ur! KINO MATICA 21-24 e_ Nepozabni prijateljici Marinki Bur-*erjev| v «lovo. Prejeli Tako lepo nam jc 1'ilo £e »pred n^kaj tedni! Živih oči. veselih o'>razov s>r.o skakale, se igrale naše običajne, najljubše i?re: šolo in se eno — biie smo gospe, sprehajajoč se s svojimi punčkami in vozjčki. Nerazdružne smo bile ob vseh najlepših naših dnoh v letu. Velikih. raioetnih oči smo skupno gledale sv. Miklavža, angelčke, po prihodu Bo/ička emo razkazovale dnrgn drugi prelepa arila, na cvetuo nedeljo pa zop^t tiste pisane bulari- ™ KINO UNION Danes zadnjikrat film iz svetovne vojne »GOSPODIČNA DOKTORICA«._ co... In pravnik Re■-njega Telesa, prcveseli naš dan! Pobe so biie košarice cvet ia. v laseh cvctjc. tvoja lička in tvoje črne očke. naša ljuba ilarinka. pfl sna sama jwelcpa cvetka .. In danes, i.o počival ta-ko mirno. najdražja cv2'ka — angeJjftHt mcl cvetlicamj. — stojita tvoji prijateljici Majda in Tatjana oneinoli, brez tistega razigranega živlenja, pre i Sai ni res. sme biti res to. kar se je zgodilo ... Proč s temi mislimi! Ansreljček si. Marinka naša. »reelček, naš najlepši an/reiček v ziatifi nebesih, čisto pri Jemž'%u In sv. Miklavžu! Kako radostno opira.i svoje očke na svoji ljubi prijateljici — Majdo in Tatjano. Danes ob £4*3-5 uri MATINEJSKA PREDSTAVA Pastir Kosila Cene Din 3.50 — 6.50. Dopolnilni spored! KINO MATICA e— Dva vloma v stanovanje. Na Sveč-nioo je neki moški v'omil v stanovanje železničarja Ivana Friderika na Obrežni cest: in odnerel več oblek v vrednosti 1.600 din Policija je ugotovila tatu. a ga doslej še ni mogla prijeti. V ponedeljek dopoldne je neki moški vdrl v stanovanje postrežnice Marije Pongra-^eve na Dečkovi cesti v Celju, vlom 1 v omaro ter odnesel hranilno kn-'ižico, v kateri je bilo 55G1 din gotovine. Hranilna knjižica in denar sta bila skrita med perilom. Tudi v tem primeru je policija ugotovila storilca, ki pa je po ziočinu pobegnil. JUTRI VSI V NARODNI DO AI NA ŠPORTNO MA4RERADO II. CELJSKI KAR NE V AL I h Maribora a— Rekrutacija tu'cev. Ui bivajo v Mariboru. Mestno poglavarstvo razglaša: Nai orni obvezniki, rojen,: leta 1911. do 1918. Ln 1907.. ki stanujejo v Mariboru- ki j>a niso ▼ Maribor pristojni, ki pa vendar želijo udeležiti nabora v Mariboru, =e pozivajo, da se zglasijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. soba «t- 3 med uradnimi urami, nsjdelj pa do 28. t. m. S sebo| je treba vzeti domovinski lisf -L potrdilo o začasnti nesposobnost i ter 10 i i ~ JO dinarski kolek za prnšno. da se od pristojnih vojnih okrožji prbavi dovoljenje. JUTRI V SOBOTO 12. t. m. TRADICIONALNI ZABAVNI VEČER LJUBLJANSKIH KONSERVATORISTOV V KAZINI ADAMIC-JAZZ VODSTVO: JENKO ^KALJEVIč in SIBOMAK POSLEDNJIČ LAHKO VIDITE in ne zamudite filmske komedije (LE MIOCHE) PA&LAVČEK ''ines nh 16 19.15 in 21.15 uri KINO UNION, teh 22-21 n— Ljubezniva, prisrčna iu topla je zgodbe o veliki ljubezni, polni tihe bolečine in trpke odpovedi v Molnarjevi komediji »Njena velika ljul.ezen.-. Ta ganljivo nežna in vkljub prikriti trpkosti, vedra in vesela igra osvaja in veže gledalce od začetka do konca. Tudi na Šentjakobskem odru je to vestno naštudirano in lepo opremljeno delo občinstvo navdušilo in navdalo z željo videti to prestavo Še in še. Ponovitev je v soboto 15. in v nedeljo 13. t .m. obakrat ob 20.15; Prodaja vstopnic je pri gledalski blagajni v Mestnem domu v soboto od 15. do 17. u— Akademska jadranska »trata vabi na svojo redno plesno vajo, ki bo jutri v soboto 12. t. m. v Trgovskem domu. — Vodi g. Jenko — Igra Adamič. u— V počastitev »pom1 na dr. A. Serka je bilo vloženih v sklad dr. Alfreda Serka od Serkove rodbine v Cerknici 200 din, od prof. dr. Milana šerka v Ljubljani pa tudi toliko. Hvala! u— Aretacija nevarnega tihotapca in tatu. Naša policija je že dolgo iskala bivšega trgovskega pomočnika, 32-letnega Stanka Raznožnika z Lesc, ki uživa sloves nevarnega vlomilca in tihotapca. Raznož-nik je svoj čas tihotapil v mesto bencin, a ko mu je policija prišla na sled, je pobegnil na deželo in se preživljal s priložnostno krajo. Nedavno pa se je vrnil v Ljubljano in se pridružil tatinski družbi, katere člani pa so zadnji čas drug za dragim prišli za zapahe Zdaj bo še Raznož-nik dajal odgovor za precejšnjo vrsto tatvin in podobnih reč.i u— Ne pozabite na tradicionalni ples ljubljanskih konservatoristov, ki bo jutri, v soboto 12 t. m. ob pol 21. v dvorani Kazine. Pester in kratek spored in nato ples pod vodstvom mojstra Jenka in ob zvokih priljubljenega jazza Bojana Adamiča prav do ranega jutra Vstopnina nizka. Vabljeni vsi. h Celja e— Imenovanje. Prosvetno ministrstvo je imenovalo absolventko višje gospodinjske šole v Starem Futogu gdč. Dano Pečovniko-vo iz Smartnega ob Paki za gospodinjsko učiteljico v Milcševcu v dunavski banoviaii- KINO METROPOL, CELJE Danes ob 16.15 it 20.30 premiera nadvse zabavnega, komičnega filma »PRAVI EV LAŽNI PRINC«. V gl. vlogi: A. Schbnhals, Lina Karstens. e— Trazi?na smrt. V torek popoldne so našli v nekem celjskem hotelu 03-lefcnega trgovva Jakoba Sterna iz Zagreba nezavestnega v postelji. Prepeljali so ga v bolnišnico. kjer so ugotovili- da se je bil Stern zastrupil 7 veronalom. Steru je včeraj zjutraj podlegel zaftruplieniti- e— Ukfniiev toka Kranjske deželne elektrarna bodo zaradi nujnega popravila na omrežju v nedeljo 13. t. m. od S do 13. ukinile dobavo toka v Celju in okolici. Skakalna tekma v Celjit odpovedana. Smučarski klub Celj* sporoča, da skakalne tekme za prvenstvo Celja, kj so bile določene za 13. t, m., zaradi pomanjkanja snega ce bo. Pri mladinski tekmi v slalomu v izvedbi SPD Celja, ki bo isti dan pri Celjski ko-č" bodo prvi trije tekmovalci mladine Smučarskega kluba v Celju še posebni nagrajeni. j a— Iz godne službe. Dolgoletni prsisko-j valni sodnik pri^tukajšnjem okrožnem sodi-i šču dr. V. Travner pride v kazenskr in civilni senat kot refereml i« votan*. Za pr.Msko valnega sodnika je imenovan na njegovo mesto pristav dr. Mikuš. a— »Firma« na mariborskem odru. Mariborska drama pripravijo prenriero poljcke komedije cFirma« v Malčevj režiji- — V nodeljo zvečer gostuje g. J. Povhe v opereti :»Pri treh mladenkah« v vlogi starega Tscholla. a— Izrnpana trgovina t Rafah. V trgovino Ivana Magdalena v Racah so se s pazili se neizsledeni storilci ter odnesli raznih predmetov v skupni vrednosti okoli 5000 dinarjev. Del ukradenega blaga, zlasti sladkor, so našli na nekem škednju v Ješmci. a— Nov tednik in nov mesečnfk v Mariboru. Te dni izide v Mariborski tiskarni tednik »Edinost«, ki ga bo urejeval novinar Gerželj in ki bo nekakšen glasnik obmejne narodne sloge. Novi tednik nima nič skupnega s svoječasniim tednikom »Neodvisnost«, ki je pred me=eci prenehal izhajati, in tudi ne s konzonvjem >Neodivrenosti«, ki si je zaman pr:zadeval- da bi vzbudil k življenju svoj organ, ki je v teku svojega sicer kratkega ž:vljemia tako nosostokrat menjal svoio smer. Prav tako dobimo v Mariboru v kratkem tudi nov mesečnik, ki n.:ima nič skupnega z ugaslo »Piramido« in ki ga bo izdajala Mariborska tiskarna. Uredmika nove?« mesečnika *Ohzorja< sta prof. dir. Kralj in prof. dr- Dorn-ik. Vremenska aoročila Dozdevno vreme v februarju po stoletnem koledarju. Dan je dolg 9 ur 29 minut do 29 minut do 10 ur 57 minut P. 11. Deziderij Dobrana S. 12. Evlalija Zvonimir N. 13. Katarina Vrativoj P. 14. Valentin Zdravko Sčip ob 18.14 T. 15. Favstin LJuboslava S. 16. Julijan Strahomlr C. 17. Donat Vesela bolj oblačno, vetrovno hladneje, vetrovno, sneg oblačno, ponekod sneg sneženo, vetrovno, sneg »JUTRO* it S3, 5 Petek, 11. n. 19bs a— 80 letnica Vajsove mame. Te dni praznujejo v zaredni rodbini g. Šosterja v Jurčičevi ulnci na ieznem 80 letnico ugled-ne in splošno spoštovane gospe Julijane Vajs. Jubilantka »e ie rodila kot hčerka uglednega posestnika in župana g. šosterja v prijaznem Šmarju pri Jelkah Ze v zgodnji m!ado>ti je morala zaradi smrti svoje matere v tujino. S svojim življenjskim drugom Antonom je živela do njegove smrti pri Zg iS v Kungoti. nato pa se je preselila k svoji hčerki Mariji na Tezno v prijazno hišico v Jurčičevi ulici kjer je kljub visokim letom pridno pomagala pri gospodinjstvu tn zlasti na vrtu Vsi jo občudujemo zaradi njenega zdravega humorja. Lansko leto io je zadela ?pet težka izguba Po kratk' bolezni jo je za vedno zapustila njena hčerka Marija Z občudovanja vrednim samozatajevantem je prebolela tudi to izgubo Odslej preživlja ?voje dneve pri nečaku Bogomiru, ki je itian zlasti v strelskem pokretu Gospe Vaj Kivi želimo da bi doživela 5e mnogo sončnih let. Kot vneti 6'tateljiei »Jutra« ii izrekamo tud« mi najtoplejše čestitke! a— Novo vodstvo matičnega Sokola. Na rednem obenem zboru matičnega Sokola ki Je izpričal živahno delavnost, je krasno obi-»ka-ni zbor izvolil naslednjo upravo: starosta dr Fornazarič Slavko, I. podstarosta "rolog Ferdo. II pod-tarosta Mačus Franio. ajnik Bureš Metod, predsednik prosv od-Kira Rems Franjo. načelnik Zej Zlatko Pod lačelnika Venuti Vlado in Pnmc Vekoslav »adelnica Stana Makučeva. I podnačelnica V čič Tončka. 11 podnačelniea Mihalič Vidu lačelnik gradbenega odseka Lenard Rado xii>orniki: Zemljif Ivan Erhatie Leon Lu laček Aioli. Sax Miroslav, dr Paviič F'.a iio. Vari Valentin. Ipavee Vojislav. Bratci fosip, Gruntar Viktor. Krali Vlado, ilič ?vetielav. Zajec Franjo. Kraij Alfred Zivič dira. dr. Hosina Igor- Vidmar Nace, Sočra-*ič Frančck Revizorja Kovar Franta, ai BošljaiiJtiil Leopold, namestnika Kocmut Dra zo Cotič Loize. Častno razsodišče: predsed aik dr. Leopold Coštjančič- dr F*rdo Lašič stukelj Leon, Bureš Franjo. Skaza Franjo namestniki Maetnak Martin, Zemliič Ivan in Hvalenc Jože Gradleni ois^k: Predsednik Rado benard podpredsednik Franjo Mačuš Jainik Alfred Kralj blagajnik Erhati? Leor: tehnični ref. inž. Bori? Pipan. Odborniki' inž. Vlado Slajmer. Maksim Končnik Peter Pertot- Tone Čača, dr Fornazarič. dr Borit-Milialič, Ljudevit Kranjc, Anton Paš. Dra go Rosiima. Pukš Viktor France Miroslav Leon štukelj in dr Miloš Vaunik. a— Iz mestnega vojaškega urada. Mladeniči. ki bi se zanimali za sprejem v ci vilno pilotsko šolo, dobijo lahke vsa po jasnila med uradnimi urami pri vojaškem uradu. Gojenci ne smejo biti mlajši od 20 in starejši od 25 let ter morajo imeti najmanj doviSeno srednjo šolo z zrelostnim izpitom. Rok za vlaganje prošenj je do 10. marca. — Isto tam se dobijo informacije glede sprejema 10 diplomiranih veterinarjev v aktivno veterinarsko službo v činu veterinarskega poročnika. Prošnje je vložiti do 1. marca t. L a— Nezgoda gozdarskega ufhelja Ko je uč tel j tukajšnje gozdarske šole g Vodopivee še! po Aleksandrovi cesti, mu je spotoma postalo >'abo in je pri! Mel s toliko silo na pločnik da Ri je pri padcu stri tesno roki in močno poškodoval nosno kost ReSevalr so ga nezavestnega prepeliali v splošno r»ol nišnico. a— Oproščena. Pred okrožnim sodiščem sta se morala zagovarjati 45-letni delo vodja Rajmund Juhart in 35 letni obrato vodja inž Milosavljevič ki sta Pila oblo žena da sta rovzročila smrt preddetavca Ivana Tikbiča 28 januarja 1937 češ dc sta na stroju za zavijanje pločevine opu stila zavarovanje vrtače Sodišče se je v teku razprave v dvorani št 53 ln po kra jevnem ogiedu v delavnicah Sp!o4ne stav bene družbe na Teznem prepričalo, da ni sta kriva smrtne nesreče in sta bila za radi tega oproščena. I Neverjetna m!a ▼ar&lega gospodarja Po odvetniku dr. Josipu Voršiču v Ljubljani prejeli naslednji poprave-k: Z ozirom na članek »Neverjetna smola varčnega gospodarja«, ki ga je priobčilo »Jutro« dne 2. februarja 1938 v St. 27 na peti strani v prv-h treh stolpcih vas pozi vam. la priobčite sledefr popravek: *NTi res da je varilni mož od tistega. Pa sa ko re začel denar zmrzovati po hranilni eah spravljal prhranke doma. pač oa je res. da ie denar uporabljal sproti za popra vila gospodarskih poslopij in za nakup po ljede!«k h strojev Zato ni res da se mu je v teku let tako nabralo osem tisoč dinarjev. In ni res, da ie bankovce zavil v omot in jih spravil nekje v domači hiši na var nem mestu kakor ni res. ia «o omot našle miši in ga začele grizti in da N mu v teku časa un;Čile prihranek v gotovini. Št Vid pri Stilni, dne 9 februarja 1938 Zaje Anton, posestnik Prestavlja vas ?t 4 Hrastovima se pmiaj? sa slept* ceno Ljutomer. 10. februarja. Te zimo lahko opazujemo, kako izginjajo po naši okolici lepi stari hrasti Vsak dan vozijo obeljena debla na postajo. Ce bo šlo tako dalje, bodo v kratkem ča.3U lepi hrasti prava redkost ln primanjkovati bo začelo hrastovine Se za krajevne potrebe Vinogradniške organizacije so že opozorile oblastva na ta škodljivi pojav posebno zaradi tega, ker hrast zelo počasi rase in bo treba čakati dolgo vrsto let. da bodo zrasla spet za sekanje godna drevesa. Na drugi strani pa je splošno »ekanie h rastja Škodljivo, ker se hrasto vina pre-često prodaja pod ceno Razni prekupčevalci so se vrgli na našo okolico in kupujejo hrastovtro od kmetov, ki največkrat ne vedo za dnevne cene in prodn-hrio svoj les za vsako ceno, ker no v denarnih težavah. Tako je nek' kmet prodal 15 hrastov. ki b1 bili vredni okrog 7000 dinarjev za mani ko 3000 dfnariev Med prodanimi hrasti Je bilo eno deblo dolgo 15 m_ Odločilni člniteljl bi morali posvet;ti temu pojavu več pozornosti ln posebno gledati na prste raznim nakupovalcem. ki največkrat za svoj posel niti niso upravičeni Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Gospodarstvo Vprašanje znižanja obrestne mere Zadnje tedne opažamo na našem efetnem tržiftču. da se tečaji naših državnih papirjev nadalje naglo dvigajo in da so že precej prekoračila uajvi&je tečaje, ki smo jih zabeležili pred nastopom gospodarske odnosno kreditne krize. Naš 7% papirji (7% investicijsko posojilo. 7% stabilizacijsko posojilo in 7°/« Seligmanovo posojilo Državne hipo lekarne banke) so v zadnjih dneh prekora eili nominalno vrednost jm se trgujejo že po tečajih ki so prekoračili 100 Din za H>0 Din nom nala To pemeni, da je za te [-a pirje obrestovani e pri nakupu po tečaiu 100 padlo na 7% Lam v začetku leta je zna šal tečaj 7% investicijskega posojjla 86.50 kar ustreza S°/c obrekovanju, v začetku leta 1835 je znašal tečaj 78 (obrestovanje 9%) in v začetku leta 1932. samo 52.50 (obresto vanie 13.3fl/o) Tudi 6®/o begluške obveznice so prekoračile že tečaj 90 in je tu obrestova nje padlo že na 6.50/o. Le pri obeh Blairovih posojilih znala obrestovanje Se npkaj nad 79/, Naraščanje tečajev fiksno obrestujočih se vrednostnih papirjev kaže tudi v našem pri. meru. da nazaduje splošna obrestna mera na kapitalskem irgu. to je na trgu za dolgo ročne naložbe, kajti čim višji je borzni te čaj fiksno obrestujočega se vrednostnega pa pirja. tem nižie fe obrestovanje kapitala ki ga naložimo v tak vrednostni j»apir. Obrestna mera je pri nas najprej pričela nazadovali na denarnem trgu to 5e na trgu za kratkoročne naložb«* Vnino večja denar na obilica na našem denarnem trgu. za ka terega je zlasti značilno ogromno povečanje brezobrestnih žirovnih nalog pri Narodni hanki Cbrezob res trne čekovne vloge pri Poštni hranilnici so narasle že na 1850 miiionov) ^ili v vedno večji meri kratkoročni kapi tal, da išče ohrestonosno naložbo na srpdnii in daljši rok kajti možnosti za kratkoročni naložbe so spričo naraščajoče ponudbe ved no boli omejen?. Ta obilica na denarnem treu |e v zadnjea času povzročila, da imajo polep državnih denarnih zavodov tudi številni samoupravn-in zasebni denarni zavodi vedno vefji dotok hranilnih vlog V»!iki zavod' so primoran-zniževati obrestno mero za velike mriliion *ke vloge zlasti fe take vloge niso vezani na daljši rok kajti denarni zavod s takim denarjem prav za prav ne ve kai početi- 2e lani so zasebni denarni zavodi raz oravljali o tem- da bi bilo treba znižati >bresfno m to ?a hranilne vloge Toda ^sa ka taka akcija je nemogoča, dokler državni denarni zavodi drže razmeroma visoko obrestno mero. Organizacije denarnih zavo dov so postavile zahtevo, da naj bo vložna ot-reetna mera državnih denarnih zavodov, ki nudijo za vloge jamstvo države vsaj za l°/o nižja n«go obrestna mera ostalih denarnih zavodov Poiitika centralizacije vlog pri državnih denarnih zavodih pa je uresničenje te zahteve deslej docela onemogočila. Vprašanj? pa sili vedno bolj v ospredje in v najkrajšem času bo treba o tem prav resno razpravljali. Državni denarni zavodi niso zato tu, da bi odvzemali ostalim denarnim zavodom hranilne vloge, zlasti pa ne gre, da bi s svojo trdovratno politiko zadržavali naravni proces splošnega nazadovanja obrestne mere na škodo vsega našega gospodarstva. Dokler morajo nedržavni denarni zavodi zaradi visoke viožne obrestne mere Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice sami plačevati visoke obresti za vloge, ni mogoče misliti na to da bi se obrestna mera za posojila in kredite bistveno znižala. Obrestna politika Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice je danes dejansko največja ovira za znižanje splošne obrestne mere za kredite Tudi vlagatelji, ki danes dobivajo za nevezane vloge 4% in za vezane vloge do 5%, se bodo morali sprijazniti z nižjo obrestno mero. kajti razmere se vedno bolj normalizirajo in ni daleč čas ko bo morala obrestna mera za vloge pasti na nivo. ki smo ga bili vajeni lz dobe pred vojne. t. j. na 3.5 do 4.5%. Kadar pa bo obrestna mera za hranilne vloge padla na ta nivo, bodo tudi denarni zavodi lahko znižali obrestno mero za posojila in kredite na 5 do 6% deloma celo nižje kakor ie to bilo pred vojno. V zvezi s temi vprašanji je važna zlasti tudi obrestna politika Narodne banke. Eskontna obrestna mera Narodne banke je že od januarja 1935 na nespremenjeni višini 5% Od takrat pa so se razmere bistveno spremenile tn vedno nujnejša postaja potreba da Narodna banka zniža svojo eskontno obrestno mero na 4%. Tako znižanje bi končno prisililo tudi držav ne denarne zavode da znižajo svoje obrestno mero za vloge kar bi šele omogočilo, da tudi ostali denarni zavodi znižajo svojo obrestno mero, tako kreditno, kakor tudi debetno Gospodarske vesti = Organizacija izvoza zdravilnih zelišč. V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je bila prejšnji teden seja širšega strokovnega odbora za zdravilna zelišča Po razpravi o organizaciji izvoza je odbor sklenil, da 9e osnuje centralni organ za crgovino in za izvoz zdravilnih zelišč ir ia se izvede registracija izvoznikov zdravilnih zelišč V bodoče naj s° samo registriranim trgovcem in Izvoznikom dovoli trgovanje z zdravilnimi zelišči in izvoz ze išč Tej seji so prisostvovali poleg članov adbora tudi predstavniki zainteresiranih ministrstev trgovskih zbornic ln Izvoznikov. - Obratnimi ukreoi zaradi živ inskih i ui uih bolezni v inozemstvu. Zaradi boljšega ladzor^tva na uvozom ali or^vozom Živine in živjnskih proizvodov, da se odstran: nevarnost okužitve v nar? državi, je kmetijsko ministrstvo odredilo, naj obmejna ob-astva ne dovole nobene po>iliatve i i tujine v našn državo če uvoznik pri prihodu pošj-!:«tve na obmejno no sta jo De predloži po-*ebnesa dovoljenja ki je v teh primerih r>redni«ano po č1 7 zakona o pobijanju m zatiTaniu živinske ku?e a-lf fe ni bilo to dovoljenje nred f.ern v prepisu dostavljeno do Mčni obmemi veterinarski postaji od mini-■»frstva nameca. = Tudi iz savske banovine se seli Industrija Iz Beograda poročajo, da se Industrijska podjetja vedno bolj zanimajo za orenos obratov na področje Beograda, in 3icer predvsem zaradi davčnih ugodnosti Kakor smo že poročali, bodo Zedinjene steklarne svoje tri obrate v Sloveniji preselile v Zemun Sedaj se mudijo v Beogradu predstavniki nekega večjega industrij- skega podjetja za sanitetni material ln material za obveze iz savske banovine, ki iščejo primerna zemljišča za prenos podjetja v okolico Beograda = Hranilne vloge pri Poštni hranilnici. Po izkazu Poštne hranilnice za mesec Januar, so se v tem mesecu hranilne vloge na knjižice povečale za 39.6 milijona Din (v decembru je znašalo novečanle 60 0 v novembru 19.7 ln v oktobru 8.1 milijona Din). Dotok novih vlog je bil v tem mesecu prav znaten. Ob koncu lanuarja so vloge dosegle 1288 6 miliiona Din (pred enim letom 1005 9) Čekovne vloge, ki so že ob koncu lanskega leta dosegle vsoto 18*1 milijonov D1n. so v lanuarju nadalje narasle na 1846 miijonov (lani 1434) Čekovni Dromet pa 1e znnšal v januarju 6813 milHonov Din Han* 6148) = 50 milijonov za nove telefonske centrale. Iz Beograda poročajo, da so v poštnem ministrstvu izdelali načrte za gradnjo avtomatskih telefonskih centra) v Pe-trovgradu z okolico, v Splitu z okolico in na Sušaku z okolico. Stroški bodo znašal^ okrog 50 m'Hionov Din Narodn' skupščini bo vlada predložila amandman s pooblastilom poštnemu ministru da najame posojilo za gradnio teh treh avtomatskih telefonskih centra 1. = Avtobusna proga Ljuh'j-ina — Vevče. Finančno minist-stvo je odločilo da se avtobusna pro?a Ljubljana - Vevfe proglasi za konkurenčno -ržavni železnici. = Prisilni kartel za kvas. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da pripravljajo v trgovinskem ministrstvu posebno uredbo o reorganizaciji produkcije ln prodaje kvasa. Načrt uredbe, ki je že sestav- Klet in restavracija Zvezda Danes bomo spet servlrali odlično pripravljene MORSKE RIBE. Na razpolago bodo: LtTBEN (branzin) LOVRATA (orada) TRELJE (barbon) UST (sfolja) CIPALJ (elevolo) KOVAČ (sanplero) SKU8A (scombrt) LIGNJ1 (calamarl) RAKI (scampi) Kač, odličen Hnmbarian, rizling, cviček In Izvrstna dalmatinska vina, šs posebej vabijo ljubitelje res dobrih vin. ljen, predvidena ustanovitev posebne prodajne centrale za kvas. Ta centrala bi predstavljala nekak prisilni kartel pod državnim nadzorstvom. = Zaščito po uredbi o isSfiti kmetijskih kreditnih zadrug je odobril Kmetijski minister Hranilnici in posojilnici v Kresnicah (odlog plačil za 6 lat. od 20 dec 1937 dalje za obveznosti, nastale pred 4 novembrom 1937.. obrestna mera za stare vloge 2%) = Vin®Ki sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi vinski sejem in razstavo vina v ob čajnem obsegu kakor prejšna leta. Vabljeni so vsi vinogradnik: iz ljutomerskega, gornje radgonskega in Strigovskega okoliša, da razstavijo svoje vino Tvdi letošnji vinski sejem bo dobro založen z dobrim sortnim io mešanim vinom. Ocenjeno bo vino en dan pred razstavo. Oni. ki hočejo vino razstaviti naj to prijavijo do 3. marca, vzorce pa naj pošljejo do 6 marca t. 1. od vsake vrste po tri buteljke. Kupci in vsi interesenti pa se vabijo k obilnemu obisku te prireditve! Otvoritev bo ob 9. url. zaključek ob 20. uri. = Nemški prevod trgovinskega zakona. Trgovin&ki zakon. ki ie bil objavljen v »Službenih novinah« 28 oktobra 1937., je ts dni izšel v nemškem prevodu in sicer v komisijski založbi Knjižare ; štamparskog d. d v Novem Sadu Z nemškim prevodom tega zakona ki bo stopil 5ele v veljavo s po-asbnim uvodnim zakonom bo tudi številnim inozemskim interesentom, zlasti iz industrijskih trgovskih in bančnih krogov- dama mož-noel proučiti naše novo trgovinsko pravo. Knjiga obsega 384 strani in stane 75 din. = Veiei-ejem v Budimpešli. Informacijski odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča vse interesente. da so se madžarski uvozniki na lanskoletnem veleseimu v Budimpešti zanimali za uvoz naslednjega jugoslov blaga: alkohol, kalcijev acetat, volna, kozja in kravja dlaka. vosek gradbeni les jabolka kože. sadne konzerve, kalcijev karbid, zdravilna zelišča železniški pragi zobotrebci, vinski sodi med I dr = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do l.» t. m. ponudbe za dobavo borovih tramov do 17. t. m. ponudbe za dobavo hrastovega leea, kožnih jermen papirja, svinčnikov, gumiara-b ke. knjig ravnil, igel za šivanje in ki-ta-lepila za jermena itd. Intendantura komande pomorskega arsenala v Tivtu spre jema do 21. t m. ponudbe za dobavo desk, stekel in ogledal kavčuka pločevin, cevi, itd., do 23. t. m. pa ponudbe za dobavo mednih zapiračev za omare, vrata, obešal za obleke kljukic za zastore medenih ščitov za ključavnice stroj za perforira-nje šablon za krojenje, pap;r za izdelavo teb šablon, 4-voltne baterije za telefon ter medene pločevine do 26. t. m. ponudbe glede dobave solvent-nafte lanene jadre-nine, katranlrane konopljene vrvi, 20 ste zaljk, risalnega orodja, ozalid-papirja, milimetrskega papirja, papirja za šablone, map, tuša črnila svinčnikov, peres, di-namo-stroja. knjig itd. = Dobave. Štab mornarice Kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo cirkularne žage za ko vino, 2 garnitur jeklenih črk A-Z, 2 garnitur jeklenih številk 0-9. Direkc ja drž. rudnika v Kaknju sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo mrež za bencinske svetilke, do 23. t. m. pa ponudbe za dobavo gumijastih cevi za kompresorsiki zrak. Direkcija Jug. drž. železnic v Subotci sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo V Ljubljani, 11. februarja 1938. ZALOŽBA Naročila naslovite na naslov: Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Klabund: Rasputin, roman demona Pfotr, roman carja Založba »Cesta« je pravkar izdala svojo drugo knjigo. S svojo prvo izdajo je postavila na slovenski knjižni trg zbirko Ravljenovih novel, črtic ln satir pod naslovom »Zgodbe brez groze«. Tej prvi knjigi sledi sedaj druga; Klabund: Ras pu t in, roman demona; PJotr, roman carja. Zanimanje, ki se je pokazalo takoj prve tedne za novo založbo, bo sedaj, po a je ni drugi izdaji, še bolj upravičilo njen obstoj Dobili smo založbo, ki nudi slovenski javnosti literarno vredno ln okusno opremljeno knjigo, in to za najnižjo ceno, ki Jo zmore sleherni slovenski človek. Založba »Cesta« si je že v po-fietku postavila nalogo izdajati dobre ir. cenene knjige, in sicer dela domačih avtorjev. kakor tudi prevode onih del svetovne literature, ki so prevoda vredna Prvi uspeh je dal založbi pobudo, da je že dva meseca po prvi izdaji stopila pred našo lavnost z drugo svojo knjigo, ki je enako obsežna kakor prva. Cena pa ostane nizka kakor pri prvi knjigi. Oba romana sta skupaj v eni knjigi, ki stane pri obsegu osem polnih tiskovnih pol (128 strani) okusno v kartonu broširana in lepo obrezana s poštnino vred samo 10 Din, v platno vezana pa 15 Din. Knjigo lahko nudimo za navedeno izredno nizko ceno, ker izide v znatni nakladi. Pisatelj in pesnik Klabund vam je gotovo že znan iz gledališča, zlasti po svojem »Krogu s kredo«. Ne poznate pa njegovih odličnih romanov. Prav za-zaradi tega se je založba odločila da Izda dva njegova najboljša romana lz ruske zgodovine. Rasputin Roman človeka, ki je pospešil razpad carske Rusije. Roman moža, ki se je povzpel od preprostega kmeta do prvega carjevega svetovalca. Roman demona, ki je znal z močjo svoje volje krotiti druge, ne pa samega sebe. Slavni pisatelj Klabund spremlja tega žalostnega junaka Rusije od začetkov do nasilne smrti. Opiše nam ga v vsem: v njegovi preroški moči in v njegovi razuzdanosti, v otroški aamopašnosti in v pozi odloče-valca usode vsega naroda. Roman je živa slika pokvarjene ruske družbe ln čudovito posrečen opis vseh tragičnih okolnostih, ki so v Rusiji povzročili veliko revolucijo, Delo, ki ga človek pre- bere na dušek ln seže še pogosto po njem. Pjotr Roman ustanovitelja velike Rusije. 2e mnogo pisateljev se je lotilo Petra Velikega. toda Se nihče ga ni podal tako živo, tako prepričljivo kakor Klabund. Pred sabo vidimo človeka, ki je prišel na svet v čudnih okolnostih, ki mu je neSteto ljudi streglo po življenju, pa je znal premagati vse. Barbar in genij — ti dve bitji sta se družili v njem. Dvignil je svojo državo, raztegnil jo je na vse strani neba, dal jI je omiko zapada. Velik človek, pa vendar nesrečen. Imel je sina, Id bi bil uničil njegovo delo. Da bi to preprečil je dal Ae njega, edinca usmrtiti. In potem življenje na dvoru, na kmetih, boji in zmage ln ljubezen, mnogo ljubezni. Knjiga, ki mora prikleniti vsakogar. Oba romana je poslovenil g. Boris Rihterftič Naročila naslovite po dopisnici na naslov: Založba »Cesta«, LJubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Ce še nimate prve knjige naSe založbe, tedaj jo naročite skupaj s to drugo knjigo. 50 vezi za kretnice. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 17. t m. ponudbe za dobavo bencina ter 2 zračnih ventilov. Komanda pomorskega arzenala — intea-dantura — v Tivtu sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo krp za č ščenje, bombaža. borovih, jelovih, hrastovih desk. do 1. marca ponudbe za dobavo pločevine, jekla medi medene žice, koksa, vestfateke-ga premoga, kavčuka kavčukove vrvice, ebonita azbesta, lepila za kavčuk, do 2. marca ponudbe za dobavo papirnate lepenke, sukanca, vazelina (rumenega.), jeklene vrvice. 1 električne sirane, 20 mi-krofonskih membran in 30 membran za slušalke. Uprava vojnc-telmičnega zavoda v Kragujevcu sprejema do ]r, t. m. ponudbe za dobavo risalnega materiala, do 17. t. m. ponudbe za dobavo guv te. žarnic. gumijastih jermen, girm. črev, akumulatorjev itd. do 18. t. m. ponudbe za dobavo valjev raznih dimenz'j do 19. t. m. ponudbe za dobavo orodne^ra jekla ter raznega gumijastega materiala. Borze 10. februarja Na ljubljanski borzi so se danes avstrij. ski šilingi v privatnem klirfngu trgoval po 8 56. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bi Ipromet v avstrijskih šilingih po 8.5350 (v Beogra du po 8.5616) in v angleških funtih p< 238, grški boni pa so se nudili po 29 Nemški čeki so se v Ljubi j ara nudili pc 14.40 brez povpraševanja, v Beogradu y bil promet po 14.3273, v Zagrebu pa pc 14.35, odnosno za konec februarja p< 14.3050 in za konec marca 14.30. Zagrebško efektno tržišče se je daner po več dnevnem naraščanju tečajev nekoliko umirilo. Vojna škoda notira 465—16'. (v Beogradu je bil promet po 462—486) Do zaključkov pa je prišlo v 4« V. agram 1 obveznicah po 60 (v Beogradu po 61), v 6<"o begluških obveznicah po 88 (v Beogradu po 92) in v 7<\u Blairovesn posojili-po 93. DEVIZE Ljubljana, Amsterdam 2402.66—2417.2( Berlin 1734.03 — 1747.90. Bruselj 728.74 — 733.81, Curih 996.45 — 1003.52, London 215-05 — 217.11, New York 4264.76 — 4301.07, Pariz 110.72 — 142.15, Prage 150.98 — 152.09, Trst 225.69 — 228.78. Curih. Beograd 10, Pariz 14.15, Loti do r 21.6075, New York 431.06, Bruselj 73.1250 Milan 22.75, Amsterdam 210.9750. Berlin 174.10, Dunaj 80.40, Stockholm 111.3750 Oslo 108.5750. Kobenhavn 90.46, Prag? 15.1550, Varšava 82, Budimpešta 80.25 Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 — 467, za marc 460 — 466, 4<"( agrarne 60 — 61, 6% dalm. agrarne 93.5C bi., 6°/o begluške 88 — 91, 7«/* Blair 93.GC — 59.50, 8°/o Blair 99 — 100; delnice. Trboveljska 225 — 250, Gutmann 60 bi. šečerana Osijefk 165 bi., Dubrovačka -10" den.. Jadrainska 405 den. Beograd. Vojna šfkoda 463 — 465 (46t — 466), za februar — (463), za marc — (462.50 — 455), 4% agrarne 61 — 6Ž (61), 6% begluške 92 — 92.75 (92), 6% dalm. agrarne 91.75 — 92.50 (92), 7<\', stabiliz. 101 bi., 7«/0 invest. 100 den. (101) 7°/o Drž. hip. banka 103 bi., 7% Blaii 93.50 — 94, 8°/o Blair 99.50 bi., Narodna banka 7790 — 7800 ( 7770 — 7780). Blagovna tržišča £111) •f Chlcago, 10. februarja. Začetnj tečaji pšenica: za maj 95.375, za julij 91.375, zz sept. 91.125; koruza: za maj 59.623. za julij 60.625. + VVinnipeg, 10. februarja. Za maj 128.75 za julij 120.75. za okt. 101. + Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca mirna. — Pšenica: (78 — Jg kg| baška in sremska 178 — 180. baška potiska 179 - 181; slavonska 178 - 180. Koruza: baška 90 — 92 banatska 90 — 92 baška nova sušena 102 — 104. Ove?: baški 132 - 134: sremski 133 - 135. e'a vonski 136 — 188. Ječmen baški in srem-ski 63/64 kg 137.50 - 110. Moka: baška ii; sremska «0g» in «Ogg» 272.50 — 282.50: «2» 252.50 - 262 50: «5» 232.50 — 242.50; «6» 212.50 - 222.50: «7» l«2.50 - 192.50; «8» 125 - 130 Otrobi: baški in eremski v vrečah 98 — 100 Fižol: ba«ki in 6remski 203 - 205. -t- Budimpešt^nslfa terminska borza (10. t. m ). Tendenca skalna. Koruza: za maj 12 07 — 12.08. za julij 13.37 - 13.39. BOMBA« + Liverpool, 9. fe-ruaria. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 4.88 (4.77), za maj -i.98 (4.871. za sept. 5.W (4.96) -f New York, 9. februarja. Tendenca dobro vztrajajoča, Začefni tečaji: za februar 8.75 (8.62). za maj 8.87 (8.75). DEŽNIK Profesor Svinčnik se je med nevihto zatekel v slaščičarno. Ko se je potem vračal domov, je ugotovil, da je pozabil dežnik v slaščičarni. Nejevoljen se je vrnil tja, pa je videl, da je njegovo mizo zasedel že mlad parček. »Čegai'0 je to ljubko uho?« je vprašal moški glas pri mizi. »Ttoje, ljubček moj,« je zagrulil v odgovor ženski glas. »In ta rožnata usta?* »Tudi tvoja, ljubčekl« Tedaj je profesor izgubil potrpljenje »Mladi mož,« ie nestrpno rekel, »ko pridete do dežnika, ne pozabite, da je moj/c Menjali sta • • • Neki ameriški list je sestavil zanimivo statistiko o Nobelovih nagradah v razmerju s številom prebivalstva poedinih detel. Danska in Švica sta tu na čelu, kajti tam pride po en Nobelov nagrajenec na vsakih 500.000 prebivalcev. S približno istimi, samo nekaj manjšimi števili sledijo Švedska, Norveška, Holandska. Na škotskem odpade en nagrajenec na 1.1 milijona prebivalcev, v Angliji na 1,3 milijona, v Nemčiji na 1,4 milijona, v Franciji na 1,5 milijona, v Belgiji na 1,6, na Irskem na 2,2 in v Zedinjenih državah na 3.2 milijona prebivalcev. Statistika računa sicer na čuden način še z nekdanjo Avstro-Ogrsko in ne upošteva razpada te monarhije v narodne države. Tako odpade 1 Nobelov nagrajenec na 4,5 »Avstro-Ogrcev«. Po Italiji s 5,4 in Španiji s 6 milijoni prihaja kot zadnja država Rusija, pri kateri odpade 1 nagrajenec komaj na 31 milijonov prebivalcev. Dobra volja v glavnem stanu Nobelove nagrade in države Vrhovni poveljnik japonskih čet na kitajskem bojišču general Macui v svoji pisarni Stvari, ki jih vsakdo ne ve Kitajsko leto Kitajci štejejo svoja leta po ciklu dvanajstih let Poedina leta tega cikla se imenujejo: podgana, vol, tiger, kunec, zmaj. kača, konj, ovca, opica, pišče. prašič in pes. Dne 1. februarja letošnjega leta sc je začelo leto tigra. Kova uporaba Rontgenovih žarkov Londonski zdravnik dr. Russell Revnolds je izumil novo metodo za kinematografsko snemanje delujočih organov v živem telesu z Rontgenovimi žarki. Njegov aparat sestoji iz zelo svetlega iluoroskopskega zaslona, r.a katerega se projicira direktna rentgenska slika, ki se neprestano spreminja tn jo istočasno snema kinematografska kamera. Ker se ozki film. ki ga uporablja dr. Revnolds, 16 krat v sekundi ustavi, prekine zdravnik Rontgenov žarek isto tako 16 krat na sekundo. S tem se nevarnost, da bi žarki pacienta ožgali ali povzročili kakšno drugo poškodbo, znatno zmanjša. Mogoče je zato snemanje podaljšati tudi na dvajset sekund. Nova metoda bo v posebno korist specialistom za srce ker jim bo mogoče kontrolirati rezultate dosedanjih preiskovalnih načinov s stetoskopom. perkusijo in kar-diografom. Ogromen komar V Elmu v severnoameriški državi Kansa-6u je zoolog Havardovega muzeja prof. dr. Carpentier odkril okamenelega ogromnega komarja, ki je moral po njegovih računih za življenja meriti 75 cm v dolžino. Dr. *Na inšpekcijskem obhodu Francov general Aranda na teruelskem bojišču Brezžični prenosi pod vodo I>ne 1". t. m bodo imele angleške radijske postaje zanimiv prenos. Mister John Snagge bo prvič v svojem življenju nastopil kot j>otapljač in bo pri tem poskusu opisoval svoje občutke. V to svr-ho bodo v njegovo potapljaško čelado vdelali mikrofon, ki ne bo večji od dveh škatlic za vžigalice in slušalke. Snagge se sedaj vadi v pet metrov globokem tanku v potapljanju in hoji na dnu pod vodo. S jx>močjo svoje posebne čelade bo lahko pri resnem poskusu povedal, kaj vidi in čuti, mogoče pa bo ž njim tudi govoriti, tako da se bo ves prenos izvršil večinoma v obliki dvogovora. Rekordi majorja Rossija Fancoski letalec, major Rossi, je v družbi svojega mehanika Vigouxa prekosil mednarodni rekord z obtežbo 2000 kg na progi 2000 km. Povprečna brzina na tem poletu je znašala 437 km, brzina dosedanjega rekorda, ki so ga imeli Italijani, pa 428.296 km. Major Roes: je prekosil tudi svetovni brzinski rekord na istotolikšni progi brez obtežbe, nadalje rekorda s 500 in 1000 kg bremena na 2000 km. Zlata vrtnica Sloviti češki gojitelj cvetlic Jan B8hm iz Blatna je z novo vrtnico, ki jo je imenoval zlata češkoslovaška vrtnica, prejel na mednarodnem natečaju vrtnic v Franciji zlato kolajno. Odločil se je sedaj, da bo tej novi vrtnici dal ime ministrskega predsednika dr. Hodže. Smrt francoskega dermatologa V Parizu je umrl v nedeljo zaslužni dermatolog Sabouraud. učenjak svetov nega formata, znan daleč preko mej svoje domovine. Carpentier misli, da je ta komar živel v dobi pred 150 milijoni let. Temperatura cvetlic Botanik prof. Blaringhem je zgradil termometer, ki bo rabil za merjenje temperature cvetlic. S tem toplomerom je mogel n. pr. ugotoviti, da ima popek vrtnice, če prične po daljši suši deževati, za kakšnih 9 stopinj višjo temperaturo nego zrak v njeni okolici. Zdi se torej, da morejo rastline oboleti zg nekakšnimi mrzlicami Blaringhem je s tem dobro dopolnil raziskave slovitega, pred nedavnim umrlega indijskega učenjaka Bosea, ki je med drugim dokazal. da je mogoče rastline omamiti in jih zastrupiti. H o11 y w o o d v nevarnosti Znano je, da hollywoodske filmske družbe svoje zvezdnike in zvezde plačujejo s :antastično visokimi vsotami, znano je pa tudi, da morajo del svojih prav tako fantastičnih dobičkov oddajati vsako leto davčni upravi Kalifornije Davki znašalo do 50 odstotkov kosmatih dohodkov. Filmski magnati so intervenirali, da bi se jim ti davki znižali, ker pa niso imeli v tem pogledu nobenega uspeha, premišljujejo sedaj o tem. da bi svoje ateljeje prenesli v Ne\v-york in v Florido, kjer so davki znatno nižji. Če bodo ta načrt izvedli, tedaj uplahne mravljično mesto Hollywood spet v malo, neznatno predmestje Los Angelesa, kar je bilo nekoč. 5 00 -1 e t n a želva Ob obali Kube so ribiči ulovili ogromno želvo, ki je merila v dolžino 4 m tn je bila tudi temu primerno težka. Po natančnem pregledu njenega oklopa so živaloslovci izjavili, da mora biti žival stara nad 500 let. Ta želva je torej živela že v času, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Najgloblja globina morja Hamburška morska postaja sporoča, da je neka nemška ladja, ki meri v Pacifiku globine morja, v bližini Filipinov odkrila globino 9870 m. To je najgloblji kraj morja, kar sr'h žensk. Po strogem zaslišanju je moz že prvi dan priznal, da je umoril tri ženske, toda policija je prepričana, da ima belgijski Landru aU VVečdmann še calo vrsto druaih takšnih, doslej nepojasnjenih umorov na vesti. Najprvo je priznal da je v Anver«d umoril mlado Julijo Kempeneerjevo, potem je označil za svojo žrtev tudi kabaretno pev-ko Mairto Petit iz G en ta- nato tudi neko pocestno dakle iz Bruslja. Gotovo je tudi, da je umoril neko 17-letno dekle, ki je pred čafom izginila in je stanovala^ v isti ulici kakor on, toda tega zločina mož še ni Nova kitajska državna banka Iz Pekinga poročajo, da namerava pro-vizorična kitajska vlada v Pekingu osnovati novo Državno banko, ki bo začela poslovati letos 1. marca. Bančni konsorcij razpolaga z glavnico 500 milijonov kitajskih dolarjev. Polovico kapitala prispeva država, drugo polovico zasebniki Banka bo izdala bankovce, ki bodo enakovredni japonskim jenom. Postaja v Haifl je zgorela Zločinski tipi so zažgali postajno poslopje y Haifl (Palestina), priznaL Prijeli eo tudi njegovo žsno, ki so jo obtožili, da je skrivala predmete, ki so pripadali žrtvam njenega moža. Ostav la je truplo na mestu in oPjesme i ep j g rani i«. Matoševi verzi so izšla prvič v knjigi devet let po pesnikovi smrti (l 1923 v izdaja zagrebške Narodne knjižnice). Sedanja izdala, ki jo ie uredil univ. prof. dr. Antun Bara c vsebuje tudi epigrame in ima ob koncu urednikove opombe. Tako je A. G. M. tudi kot pesnik dobil dokončno izdajo, ki se dostojno uvršča k štirim knjigam esejev in pri pov edu e proze. Upamo da bo založba lahko posl®! 2 v®č-jim vzgor.om nadaljevala izdajanja Matoše-vih zbranih spisov, ki se v nadaljnih zvezkih razširijo na najmanj znane plasti njegovega dela. To, kar je izšlo v dosedanjih zvezkih, je bilo dostopno v prvih knjižnih izdajah, čeprav so le-te celo v javnih knjižnicah nepopolne. V novih zvezkih pridejo na vrsto Matoševi feljtoni v -Obzoru-: in v dragih listih, polemike jn kritike, ki so zakopane v starih letnikih revij, torej >pečal-barsko'. tlelo, o katerem vemo, da vzlic vsej naglici pisanja za dnevnik ali vzlic vsemu jx>manjkan,u sistema in znanstvenih pogledov v njegovih kritikah bistveno izpopolnju. je poteze Malošičevega literarnega obraza-Delo. ki bo izkopano iz orumeneiih stolpcev propadajočega časniškeca papirja, bo zavzelo več zvezkov. Urednik Matošičevih zbranih spisov dr. A. Barac ie pravkar priobčil v 6. zvezku revije »Alma Mater Croatica« besedilo svojega nedavnega predavanja >Stvaranje legende o Matošu«. Tu označuje s krepkimi potezami današnji odnos do avtorja >Naših ljudi i krajeva« fn osvetljuje z zanimivimi pričevanji stališče njegovih ožjih sodobnikov in sodelavcev. Ko čitamo te dokumentarne iz ave o nekdanjem Matošu in izraze njegovega današnjega kulta- se nehote spominjamo našega Ivana Cankarja, ki je bil siter vesji umetnik, vendar pa kot človek in kot pisatelj prav tako problematičen in takisto malo razumevan v svoji dobi. Tudi 0 njem nastaja legenda, in ta legenda je značilna iz »tih razlogov, kakor pri Matošu. Za oba pa velja to, kar pravi A. Barac o A. G. M-: »Ali je ta legenda jnteresantna i važna, jer ona očito odgovara jednoj duhov-noj potrebi našega vremena: potrebi za idealizmom. za toplinom. za umjetnošču. koja govori srcu — usred svega ovoga jadnoga 1 nakaznoga. u čemu nam proiaai največi ■iio života.« .Matoš. ta žolči ji vi polemik jn kritik, ki ie strastno napadal nekatere nesporno kvalitetne poiave v hrvatski literaturi, je bil udi kot pesnik malo umevan in priznan. Sam Vladimir Lunaček- takrat eden najbolj čitanih literarnih felitonistov >Obzorae in njegov kulturni referent, je še 1. 1917 pisal o Matoševi h pesmih, da bi bilo bolje, če ne bi b ie napisane. Vendar je Matoš imel tudi kot pefenik v svojih zadnjih letih daljne in Karlu Hubertu Rastworowskemu v spomin Pišem spomin ne grofu nego pesniku; pišem spomin Rostworowskemu, ki mu je bilo dano, da svojo dušo, polno velikih misli in .globokih čustev, izrazi z dramatsko silo. Umrl je v Krakovu dne 4. febr.; ne šele sedaj, ob njegovi smrti, že davno prej so visoko vrednost njegove dramatske umetnosti priznavali vsi. ki so jo poznali, pa najsi so se idejno ujemali z njim ali ne. Probleme je reševal, pa ne da bi rušil, nego da bi zidal na trdnih osnovah vere in morale. Če cuješ, da je posebno zaslovel, ko je napisal dramo »Juda iz Karijota« (1913), esniških idej in učinkovitih metafor, poleg artistično izbrušene forme tudi ne malo smeti, suhe trave, davno obledelih verzificiranih zapiskov. V marsičem je nova Matoševa epigramatska poeziia. Kdor pa pozna nekatere tuje epgramatike, postavimo Ceha J. S. Macharja, ne bo mogel priznati Matošu vzlic vsej njegovi siceršnji zadironosti in napadalnosti. kdove koliko esprita in pravega čuta za udarnost in ironično učinkovitost besede. Sploh je značilno kako malo dobrih in Iraino učinkovitih epigramov je v novodobni poeziji! Skoraj sleherni izmed Matoševih epigramov bi bil danes že potreben komentarja in ker so osebe, v katere je togotni A. G. M. meril svoje pu-šice, še preblizu sedanjosti, ie moral urednik opustiti komentiranje.- Takisto je bil moral izločili iz zbirke marsakak preoseben ali drugače nedopusten epigram. Mislim pa. da pri pesnikih take vrste, kakor je Matoš, nikakor ne kaže pretirano spoštovati sleherne njegove napisane besede. To. kar bo ostalo ne samo v Matoševih poezijah, marveč tudi v njegovem esejskem. felitonistič-nem in literarno kritičnem delu, niso (z malimi izjemami) posamezne mojstrovine, marveč delo kot celoten izraz enega izmed oznanjevalcev novega občutja in nove umetnosti na Hrvaškem. Ni tedaj važno, da poznamo vse. kar je spisal- marveč da ga vidimo z vseh strani in da doumemo najznačilnejše. — o. nik. Akademije .Literature." stari ipišatefj' Vaclav .Seroševski je temu- ogorčenju vpEOti Sapiehi dal zelo oster izraz. Rost\voro\vski, ki je bil strogo katoliškega mišljenja, je zahteval, da akademija dezavuira svojega predsednika; ker pa akademija tega ni storila, jo je Rost\vorowski ostavil. Samo šc par mesecev je izdrža! v življenja akademiji. Sedaj je zapustil tudi njo. Avtor »Antikrista« (1925) in »Rdečega marša« (1929) je konča! pravdo svojega življenja. ko je bil 61 let star (r 1877). Ko sem se mu 1. 1918 zahvaljeval, da mi je v Krakovu žrtvoval svoj čas in otvoril svoj dom, sem mu zagotavljal, da je bilo moje potovanje na Poljsko sub specie.ae-ternitatis, da bo to začettk mojega novega življenja, a v tem življenju bo stalna moja zvestoba znancem in prijateljem, ki sem jih našel. In v tem znaku pišem spomin Karlu Robertu Rostvorovvskemu. Dr. Fr. llesič lz italijanske literature V elegantni knjigi na 1350 straneh je založba Mondadori izdala osem zvezkov Luigija Pirandella »Novelle per un anno«, ki so najbolj znamenito delo italijanske novelistike. V tej debeli knjigi so zbrane nekatere novele, ki slove tudi izven Italije, na pr, »L' uomo solo«, »La mo-sca«, »Scialle neros;, pa tudi nekatere novele, ki so izšle v dane3 težko dostopnih časopisih. Tu objavljeno besedilo ima velik pomen tudi za kritiko, ker je dobršen del dokončno pregledal sam Pirandeilo malo pred smrtjo. V dodatku so ponatisnjene tudi najbolj znane variante. Emilio Cecchi, pisatelj in umetnosti kritik, je objavil pri Hoepliju svoj zanimivi esej »Pittura Italiana deli' ottocen-to (107 str., 120 slik izven tekste, cena L 18). Cecchiu gre zasluga, da je začel prevrednotevati italijansko umetnost 18. stoletja in tako vzpodbudil raziskavanja, ki jih sedaj nadaljuje Enrico Somarč. Ugo Ojetti in drugi. Ilustrativno gradivo knjige je bogato in skrbno izbrano. G. V. S p i n e 11 i je objavil pri Hoepliju antologijo spisov B. Mussolinija z" naslovom »Spirito della Rivoluzione fasci-sta«. Ta izbor je kritika sprejela zelo. ugodno. »Modernissima«: je zbrala v elegantno knjigo z naslovom »Foglie e fiori« prva pesniška dela Nicole Moscar-d e 11 i j a, enega najoriginalnejSih italijanskih pisateljev, ki je med drugim spisal študijo o Dostojevskem in povzročil z njo mnogo hrupa. Silvio D, A ni i c o, znani italijanski gledališki kritik, ki urejuje revijo »Scena-rio«, je izdal pri Trevesu drugo izdajo, svoje knjige »H teatro italiano«, v kateri podaja bilanco italijanske dramatske književnosti od 1. 1900 dalje. S knjigama »La principessa si sposa« in »La dolci rime« je bila izpopolnjena dokončna izdaja zbranih spisov G u i d e Gozzana, pesnika knjige »Primi e gli Ultimo Collogui« in voditelja struje »Cre--puseolari«. Nicola M o s c a r d e 11 i je pripravil za knjižnico »Modernissima« najboljši izbor italijanske moderne poezije, objavljene v listih in revijah 1.1937. Tu nahajamo, dobro liriko Carla Boltocehija, Gabriela d'Annunzia, Filipa De Pisis, Adriana Gran-de, Eugenia Montale, Giorgia Vigole. Pa-triotlčna poezija -je dobia dandanes- v Italiji nove poudarke ln obliko, ki je daleč od retorike. To Izpričuje tudi zadnja Številka rimske revije »Ruota«, ki nudi izbor najlepših italijanskih liričnih pesmih o afriških pohodih. Prof. P. Silva je objavil pri Institutu za proučevanje mednarodne politike zanimivo študijo o Sredozemju (Mediterraneo), v kateri obravnava zgodovino Italije od rimskih časov do danes izključno v zvezi z njenimi odnosi do morja in do narodov, ki bivajo na njegovih obalah. V zadnjem poglavju prikazuje v duhu prijateljske objektivnosti in razumevanja jadranske odnose med Italijo in Jugoslavijo, poudarjajoč potrebo vzajemnega sodelovanja obeh narodov. A 11 i 1 i o Ferrabino z univerze v Padovi je pisal za založbo Mondadori moderen oris rimske Italije. Zapiski Kako podpirajo gledališče v Trstu? V zvezi z našim člankom »Manon z B. Gi-gliem v Trstu« nam sporočajo z neke strani. da je za lažje umevanje razkošja in velikopoteznosti, ki odlikuje tržaške predstave, važno vedeti tole: Za letošnjo »sta-gione« v Verdijevem gledališču, ki ima na programu 36 predstav, prispevata država in tržaško mesto skupaj okrog 900.000 lir posebne subvencije. Vstopnina, ki je v znatno večjem gledališču kakor je ljubljanska opera dokaj višja, prihaja torej šele v drugi vrsti v poštev. Fundus za opremo predstav si gledališka uprava izposoja pri Scali v Milanu in torej ni čuda, če je prvovrsten. Vsekako se tržaški kulturni krogi ne morejo pritoževati, da bi država in mesto omalovaževali gledališko - kulturno reprezentanco Trsta; njuna podpora priča, da storita več ko svojo dolžnost. Dr. Fran kos, ttber die polymorphe Auf-spaltung der Isotomurini. Kot 8. zvezek (3. knjiga) »Prirodoslovnih razprav«, ki jih izdaja v redakciji dr Pavla Grošlja Pri-rodoslovno društvo v Ljubljani, je izšla daljša (str. 167—238) razprava našega zna- nega zoologa, muzejskega kustosa dr. Frana Kosa, Razprava, ki je obilno ilustrirana (45 risb v tekstu), opremljena z daljšo bibliografijo in s slovenskim resumčjem, pomeni nov obilen in tehten donesek k sistematičnemu študiju v naiem visokogorju živečih Isotomurinov. Umljivo je, da bo mogla samo strokovna kritika po zaslugi oceniti delo, ki je plod specialnih raziskavanj in proučevanj. Pisec je zbiral material za svojo razpravo v jugoslov. vzhodnih Julijskih Alpah, kjer je našel več značilnih primerkov polimorfnih, od dosedanjih diagnoz in opisov se razlikujočih form Isotomurinov. Njih morfologično proučevanje in primerjava z nižinskimi, mnogo manj polimorfnimi vrstami Isotomurinov je zahtevalo mnogo dela in mikro-skopičnih raziskavanj. Izsledki so sedaj strnjeni v pregledno razpravo, ki je seveda namenjena strokovnjakom po širnem svetu. Preverjeni smo. da bodo inozemske strokovne revije opazile in ocenile delo slovenskega raziskovalca. — Ob tej priliki opozarjamo znova na pomen »Prirodoslovnih razprave, katerih nadaljnje izhajanje je ogroženo, ker so prirodoslovna raziskovanja še vedno pastorka v naši kulturni hiši. »Prirodoslovne razprave« ne omogočajo samo našim raziskovalcem publicira-nja izsledkov, marveč tudi omogočajo zameno z najpomembnejšimi strokovnimi revijami drugih narodov in tako razširjajo strokovno knjižnico, kakršne si naši prirodoslovci ne bi mogli privoščiti niti z mnogo višjimi podporami, kakor so jih v danih razmerah deležni. Zaradi tega je vzdrževanje ^Prirodoslovnih razprav« z ene strani pasivno, z druge pa visoko aktivno in bi bilo treba, da bi javni krogi v obliki posebne subvencije za »Prirodoslovne razprave« omogočili nadaljevanje te prekori-stne zamene, želeti bi bilo samo, da bi »Prirodoslovne razprave« po vzoru Čeških izhajale samo v francoskem in angleškem jeziku, vsaj toliko časa. dokler resni nemški krogi trdovratno vzdržujejo svojo tezo o Slovpniii kot nemškem ^Kultur- und Le-bensrauim. O R T Naši prvi v Hofgasteinu Potovali in spravljeni so dobro, le denarja • • Hofgastein. 9. februarja Zgodil se je čudež! V Hofgastcin, kjer ee jutri pričino velike mednarodne tekme za akademsko smučarsko prvenstvo jc jugo-s!ovensko moštvo prišlo kot prva inozemska ekipa! Da ne bi kdo mislil, do smo edini inozemci: startali boio razen Avstrijcev in nas še Nemci, Cehi, Švicarji in Poljaki! Šest tekmovalcev je v ponedeljek zvečer odpotovalo iz Ljubljane. Na Jesenicah sta se priključila Novak in Heim, v Beljaku pa še Bevc in Dečman, ki sta prišla iz Celovca, k.5er eta skakala v nedeljo. Točno po ustaljeni šabloni je potekla pot: limono pripovedovanja in ugibanja, pa ju-žina in obligatno šivanje grbov na dres. v čemer sta kar dve prijazni sopotnici morali priskočiti na pomoč, tako da je v Hofga-stein« slovo od brhke^rekmurke. ki se je odpeljala naprej v Pariz študirat, dverna. trem najbolj pod;etnim osvajalcem fpa tudi njej!) le bilo malo težko! Avstrijci so naše tekmovalce lepo preskrbeli: ekipa je nastanjena v prijaznem ren-sionu. oddaljenem kake tri mir«te od skakalnice. Ljubezniva gospoinja dobro skrbi za tekmovalce, ki so deležni vseh udobnosti. Treba je pač bilo skoro celo. na potovanju zapravljeno noč nadoknaditi, zato je vodstvo za včerajšnji donoldan odredilo ob7 vezno spanje — po kosilu pol ure počitka na ležalnih stolih na sončni terasi, nato pa so je ekipa razšla, pogledat si ->na lice mesta«. kje se bodo naši fantje »dajali« v četrtek, petek. sol>otio in nedeljo. Po absolvirnnem tem prvem treningu je bilo pripovedanja in poročanja na debe'o: sneg je odličen, skakalnica precej neobičajna zor aii močno nagnjenega in nazaj pomaknjenega mostu, teren kjer bo proga za smuk. lep in precej »divji«, vendar ne nevaren kakor oni v Ga-Pa. Avstrijci, kar jih je boljših, so že vsi tu na treningu. V glavnem seveda vse za smuk in sialom. Saj je za aplsko kombinacijo prijavljenih nič manj kakor 200 tekmovalcev! HofguKtein dobiva te dni čisto športno, mihucarsko zunanjost. Ob vsakem koraku te sicer vsaka stvar spominja, da je to zdravilišče. okrevališče — no. pa ta videz je precej zabrisalo živahno vrvenje smučarjev tekmovalcev, ki so jih bolj in bolj polne vse te ozke, krive ulic« Za soboto in nedeljo se pričakuje ogromen poset iz Avstrije, pe tudi mnogo »kibicev« iz inozemstva. Da le ne bi bilo te večne naše revšoiie, ki se mora občutno dojmiti tudi največjega optimista! Saj se mora milo storiti človeku, ko vidi. s kakšno iznajdljivostjo imata kar oba naša skakača. i Bevc i Dečinan, povezane. zlepljene, sestavljene svoje na vseh koncih razpokane skakalne smučke in občudovanja je vrei-eti njiju po*mm. «la se sploh upata z njimi čez skakalnico! Več. kakor polovica nnšecra moštva sploh nima hickorv smučk in Skoberne. ki je danes polomil na treningu svoje, bržkone sploh ne bo mogel s^artati, ker — pač nimamo denarja za nove! Pa jim tudi to ne more pokvariti razpoloženja. naštn tekmovalcem — saj v kritičnem trenutku že zmerom zine Primožič kako čisto tipično svojo-<, tako da je moštvo vedno židane volje, tudi takrat, če ;e pečenke malo ali pa če vodja z žalostnim obrazom — iprava resnična žalost ie to. orav nič narejena! — izjavi, da izvrstno »Gosser« — pivo ni v proračunu. Stanje privatne blagajne pa je tudi porazno: tako sta n. pr. Dočman in P>evc do potovala iz Celovca z imovino celih 25 crošev! V upanju, da megliee. ki so se pojavile danes kro? vrhov, ne bodo prinesle poslabšanja seVnjega kras štva pravico do enkratne brezplačne v-pri-zoritve. Drabosenjak se da. igrati na vsakem odru, žel bo gotovo obilo priznanja. Zaradi' morebitnih pojasnil se obrnite na ZKD v Ljubljani, Kazina, n. nadstropje. Vi oskrbi včlanjenim odrom tudi zahtevano število knjižic. Kočevski učitelj g. Lojze Zupane j« napisal uspelo dramo Lizsol«. Vse pravice so pridržane ZKD. Drama Je troderiank* (13 oseb in sicer 6 moških ln T ženskih viog. Vaako dejanje zahteva svojo ae<> nerijo). Isti p:sec je napisal še pravilno igro i Jezersko?, ki obsega 9 si; k. (V osmih scenah nastopijo.: 16 moških, 4 ženske, vile in zvezdice.) Tudi za to priporočljivo delo ima ZKD vse pravice. J. G. Iz Hrastnika h— Ne pozabite danes, v pelek, na predavanje Jadranske straže,, ki bo ob pol 2»». v Sokolskem domu- Predaval bo nam ze dobro znani in priljubljeni j>reiavatelj S- Pif" nat iz Ljubljane. Predavanje tw> pojasnjeval s 70 odličnimi diapozitivi, izdelanimi na filmskem traku. Vstopnine ni! Vabbieni vsi! RADIO Penek 11. februarja Ljubljana 11: šolska ura: V deželi polnočnega sonca (gdč. Julija šušteršič). — 12: Po domače (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Odlomki iz zvočnih filmov. — 18: Ženska ura: Kako si ustvarim svoj dom (ga. Cilka V račko). — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Le-l>en). __ io: Napovedi, poročila. — 19 30'. Nac. ura. — 19.50: Izseljeniške zanimivosti. 20: Koncert Cimernianovega kvarteta. — 21: Samospevi gdč- Vide Rudolfove in g. Ladislava Rakovca. — 22: Napovedi- poročila. — 22-30: Angleške plošče. Sobota 12. februarja Ljubljana 12; Pestra muzika s ploš-5.— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: PLotšče. — 14: Napovedi. — 17: Za delo-pust igra Radijski orkester. — 17.40: Vpliv svetovne vojne na razvoj letalstva (g. Janko Čolnar). — 18: Za zabavo in za ples igra šramel učiteljskih abiturien-tov. — 18.40: O smernicah racionalnega gozdnega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dela H. pred. (inž. K. Tavčar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhsr). — 20.30: Zabaven in zelo poučen prerez Levstikovega »Pavlihe« iz leta 1870. — 22: Napovedi, poročila. — 22.20: Za veseA konec igra Radijski orkester. Beograd 18: Orkestralni koncert in plošče. — 20: Lahka glasba. — 21: Mozartova opera. Figarova svatba« iz Milana.— Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Kakor Beograd. — Praga 19.20: Lahka godba. — 21.20: Odlomki iz operet. — 22.15: Plošče in ples. — VarSava 20: Orkestralni in pevski koncert. — 21: Opera •Figarov?. svatba« iz Milana. —- Dunaj 11.30: Kmečka godba. — 12: Oricesrter. —■ 15.15: Koncert orkestra mandolin.—16.25: Plošče po željah. — 18: Pevska ura. — 18.15: Komorna glasba. — 19.15: Konceh duna^sfcih simfonikov. — 20: Komponisti 0 sebi. — 21.45: Dunajske pesmi.—22.25: Na kratkih valovih po svetu. — 22.55: Lahka glasba. — Berlin 19.i0: Baletna muzika. — 20: Nape vi raznih narodov. •— 21: Civilne in uniformirane koračnice. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miin-chen 19.10: Prenos z Dunaja. — 20: Pester spored. — 22.20: Citraški zbor. — 23: Iz Stuttgarta. — Stuttgart 19.15: Vojaške pesmi in koračnice. — 19.45: PloSČe. — 20: Veseli najpevj in parodije. — 21: Pester koncertni spored. — 23.80: Lahka' te piana muzika.. — 24: Vedra muzika, 3ackson Greqory: 17 Juana Castanares Roman Kajti svoj cilj je bil seveda zgrešil. Streljal je sicer res z neverjetno urnostjo in prisotnostjo duha. toda nasprotnik je bil še urnejši in je za časa odskočil preko mize v drugo stran. A kam? Blondino. ki je bil zaman poizkusil na obe strani, je nehal streljati ter naglo in previdno krenil po sobi. da se ne bi ponudil tujčevemu orožju. »Topo!« je zakričal. »Luč! Ljudi pokliči! Le počakaj. prijatelj, še ti zavijem vrat!« je zasopihal in spet odskočil v stran. Toda Hawkovega strela ni bilo od nikoder. Znova je moral zavoiti in poklicati ljudi, preden so se vrata odprla. Sveče so se pokazale na hodniku, in pol tucata Blondinovih jezdecev je previdno stopilo v sobo. »Zaprite vrata za seboj!« je zanovel Blondino »Glejte, da ne uide! Sto pezov tistemu, kdor ga prime Biti mora kje za zofo — ali vobče v kakem kotu — « »Nikjer ga ni!« je v prvi prepadenosti vzkliknil Topo. se hlastno prekrižal in mrmraje dodal: »Saj to ni človek, živ peklenšček je! Po žveplu mi je zasmrdelo, ko je prišel!« »Kmalu bog duhal žveplo v peklu!« se je zadri Blondino in jel priganjati svoje ljudi, naj se podvizajo. Nekaj minut je prešlo ob jalovem preiskovanju salona in sosednjih prostorov in tudi marsikdo izmed ostalih lopovov se je pri tem boječe križal. Tedaj se je iztrgal Topu prestrašen vzkrik. »Denar, senor! Denar, ki je bil na mizi! Kam le izginil?« Zdajci je celo Viktorja Blondina izpreletelo, morda pod vplivom praznovernih obrazov, ki jih je videl okrog sebe. Denar je bil izginil, le nekaj raztresenih novcev je še ležalo na mizi in po tleh »To je Gabilanovo delo. O, nemogoče istorije sem že slišal o njem; pravijo, da je zmožen strašnih dejanj, ki se jih nihče drug ne bi lotil. Menda je res utelešeni vrag —« Blondino. ves zbegan od togote, je z dolgimi koraki hodil sem ter tja. Lica so mu žarela, iz oči so mu sršali bliski. »Brž preiščite vso hišo! Pretaknite sleherni kot' Najbrže je ušel skozi kaka vrata Poglejte na vrt; vi trije, Estrada, Tonio in Luis. skočite v hlev Ne sme nam odnesti peta. Tisoč, pet tisoč dolarjev tistemu, kdor ga dobi.« Prhnili so vsaksebi, gnani od strahu pred Blon-dinom in od pohlepa po njegovem denarju Prebrskali so vsak kotiček v hiši. na dvorišču na vrtovih in v hlevih Cez nekaj časa jih je našel Blondino stoječe v gručah in vmto šepetajoče med seboj Nobeden se ni upal stopiti k niemu in mu povedati da je bilo iskanje zaman Nazadnje je zvedel od vseh hkratu. Juliana Hawka ni bilo nikjer. Tudi njegov konj je bil izginil. In to m bilo vse. Seveda ni bilo o Blondinovem denarju ne duha ne sluha. Toda manjkal je celo Blondmov najljubši konj. ki je osedlan čakal, da ga zajaše In še nekaj so bili opazili: tudi Guera je bila izginila. »Peklenšček ima prste vmes, zanesito se na to,« so trdili. Zdaj se jim je ponudil redek prizor: Blondimo od besnosti ni spravil besedice iz sebe Dušilo ga je. kar slišati je bilo. kako se ie davil Kri mu je pritiskala v glavo, lovil je sapo: še čudež, da mu ni razgnalo kake žile. Hotel je govoriti, pa ni mogel. Tako se je zgodilo, da je molče krenil svojim ljudem na čelu k osedlanim konjem. Komaj se je zavihtil na sedlo, se je mahoma ves izpremenil. Vzel je klobuk z glave in obsedel pokonci; gledal je v nebo mesečina mu je obsevala lanenorumeno grivo Izpodbodel je konja in v skok zdrevil naprej, da so ga ljudje komaj dohajali Pri tem je udaril v blazen smeh. ki ga še dolgo niso mogli pozabiti. »Dekle je izginilo, vrag jo vzemi, saj je samo dekle!« je neskrbno zaklical »In konj in pest denarja Kaj mi je mar Saj se ne manjka drugih — in v bluesmokeških hribih se bomo tudi s kapitanom Hawkom še videli, niti malo me ne dcrbi!« Nato je zapel, in tovariši ki so se bili naglo in obilno zalili s pijačo so rjove pritegnili. Sence minulosti. Blondino je kremi s svojim spremstvom čez mejo proti severu ter dospei v puščavo, ki je ležala v mesečini Kakor valujoče sreorno jezero. Pred njimi. dobršnih trideset milj spredaj, je ležalo ozemlje Litiie iViesa, kamor so merili v ravni črti Julian Hawk je giedal za njimi, doklei mu niso izginili izpred oči, nato je zapustil hosto, kjer je bil skrit, komaj streljaj od haciende, in počasi od-jahal proti mestecu. Pozno je že bilo, in ves Na-cional je trdno spal. Tudi hacienda se je bila mahoma pogreznila v glc oko tihoto in temo Razen lezdeca se je premikala po prašni, z mesečino ob-liti cesti le še ena samotna postava: padre. ki so bili na Blondinovo povelje poslali ponj in ki se je zdaj vračal domov, ne da bi bil kaj opravil. Hawk ga je nekaj časa zamišljeno gledal, nato se je spustil za njim. »Samo besedico, oče,« je rekel in se s prstom dotaknil klobuka. Duhovnik je obstal in ga radovedno pogledal Zelo star je bil; na obličju se mu je zrcali a dobrota, krotkost in modrost, kakršna se je spodobila njegovim letom in njegovi pobožnosti Oče Juan. ki se je bil pred mnogimi, mnogimi leti mlad zagrizenec priselil iz Španije, a je bil zdaj poln vedrega, brezstrastnega miru. se je v tej svetli, tihi noči vdajal svojim posebnim mislim. Umor. ki se je bil zgodil pred nekaj urami, mu je bil znan toda miru in duhovne vedrine mu ni omajal. Vse premnogokrat je bil že gledal zmešnjave. ki so jih ljudje naoletali med seboj, vse orejasno jim je videl do dna. Mali oglasi PoUk Beseda 1 Din davek 3 Din za šiiro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Visokošolec 2 mnogoletnim 'zkušniami poučuje vse sredmešolske predmete, za vse razrede girr.na7"e Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vesten inštruktor«. 2776-4 Be3Pda 1 Din davek * Din ta iifro ali dajanje naslova 5 ntn NaimanJš' mespis 17 Din Natakarico spreime gostilničar France Tomšič. Ble;weisova 15 — Prevzem oiaga točilnice, živahna absolutno poštena, mlaišib Ic-t, osebna predstavitev pogoi- - Istočisno javliam dospelost rizlinga, dingača. traminca itd. 2768-1 Stenotipistko perfektno, z znamem slov., nem in srbohrvaščine, za takoišen nastop v Zagrebu, išče zavarovalnica Dunav, Liubtiana. 27S9-1 Prodajalko samostojno vodstvo delikatesnega oddelka, sprejmem 15 marca Ponudne z opisom dosedanjega službo-vania. zahtevo plače in »liko na ogl odd Jutra do 20. . m. pod »Vešča stroki«. 2617-1 Prešivalke prvovrstne, z zelo dobro plačo, spretmem takoj. — Soss. Ljubliana. Mestni trg IS. 27-9-1 Gospodična trgovska pomočnica, dobi mesto za vodstvo trgovine 2 mešanim blagom. Prednost tmaio šivilie z dežele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *>Agilna«. 2763-1 Brivskega pomočnika takoj sprejme Torčič Ivo, Boh Bistrica. 2775-i Restavracijski kuharica mlajša moč. dobi slufbo takoj Hotel »Novi svet«, Maribor. 2782-1 Sprejmem kuharico katera zna pospravliati, za 15. marc v trgovsko hišo v Celju Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 27S0-1 H221E3 Beseda 1 Din davefc t Din za šitro ali dajanje aasiova 5 Din Natmanjš' znesek 17 Din Praktikantka zobotehnška, želi dobiti mesto. Zmožna tudi dela instrumentarke Ponudbe na ogl odd 'utra pod šifro »Marcela«. 2749-2 Opreme za neveste monograme Stikam m izde lujem po nizki reni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2788-2 Šofer zelo siguren vozač, vešč vseh mehaničnih del. želi premeniti službo Gre tudi s potnikom na potovanie ali slično Ceni. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiv šofer«. 2684-2 ,|ll"..... ' "IIIIIHIIII'' Vajenci (ke) iHi)!inmitMifinmmit>>ftiitiiHimifttinnnttmmtHmiumt Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dlc Nalmanjšl znesek 17 Din. Učenca za k in mehanika!- sko obrt, spreimem takoi. Barhmayei Jožef, Kočevie št 95. 2746-44 V Beseda 1 Din davek * Din 232 19 Šivalni stroj it dobro ohranien kupim P smene ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dobei stroi«. 2764-29 K ajboliši trbovelisk« PREMOG bre2 orahu. koks. suha drva I. Pogačnik, BOHOR1PKVA 5. letet 20-59 UL Besmla l Din 1»v<>b S Pin « s ti 'ajinjr -i»«|i'V» S D n M ,1 ir., n 'S *o««<»k toe«*fe 20 Dn Ivisrnite \ oglasnem oddelku dospele ponudbe: Aranže. in prodaialec, Brivski pomočnik Bežigrad go tovina Blagajn'čarka Bii žna Aleksandrove ceste Centei Do i5 februaria Dskrctnost. Družinske raz mere. Dober .talen zaslu žek. Dobro ohranien šivalni strot 14 februat "938, Februar II., Gotovina 100 000 in hipoteka. Gasil •ika četa Hiši Jamski les. I.ep dohodek. Lepo Lepa priložnost I maj, Mirno življenie Nastop 15 ft bruarja. Nairaie železni čarta Nastop. Odvetnik. Osamlien. Old Bov, iO odstotkov, Os^roa Pošten mehanik. Pomlad 40 Pri den. Plačila zmožna, Pro rnetna točki. Pražilmk. Potniki pozor. Priložnost. Poliane Pom.aa 1938 Red ka prilika Računsk' stroi. Rentabilno Samostoina in teligentka. Sig uno naložen. Solnčen vrt. Skrben Skro mna in ?drava. Sigurna ga rancija Siguirn zaslužek Siguren 'ep zaslužek Skla d ščar, Samostoino delo, Takoišen sprt em Takoj plačam Vrnovo. Trezen, Upokoienec 5. Ugodno, Vešča stroki. Varčna in skrbna, Vljudn, Za stalno Zlata lama 99 Zmerna cena, Zastopstvo 87, 1000, 5555, 600, 22. KLIŠEJE ENO VECBABVNE JUGOGUAtlKA SV. PET HA NAM Sprejmemo agilnega potnika-zastopnika za Slovenijo in Medmurje za prodajo l.a svinjske masti m slanine po ugodnih pogojih m primernih cenah Kupujem stalno rabljene vreče za sol in tesan stavbni les. — Ponudbe nasloviti na tvrdko HAAS Aleksander.. Sombor (Bačka). Najslajša in najboljša kreptlna pijača ]e B E R N E T - V I N O, črnina Iz FruSke gore, Sremskl Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 i naprej ga razpošilja B Martnkov. Sremskl Karlovci Fručka gora ZAHVALA Vsem, ki ste mojemu ljubljenemu soprogu, našemu nepozabnemu očetu, lajšali trpljenje, vsem gospodom zdravnikom in čestitim sestram splošne bolnice, vsem, ki ste mu poklonili krasno cvetje in ga spremili na poslednji poti, kakor tudi za vse izraze sožalja — iskrena hvala. Sv. maša zadušnica bo v soboto 12. t, m. ob pol osmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Rodbina Ahlinova ZAKAD TRPITE rzaradi fjrufcVf zapira %$j) , [usesa Ji' ščiti živce y *thz*~ Lek~arnSB~ur~dr5j Kupuj domače blago ? Nase Gledališče O R \ M A tviek 11 : Zaprto >olnta 12 Rdeče rože Premier«ki abonma Premiera \iedelia IS ob 15 Snegulicica Mladinska predstava po znižanih cenah Ob 20 Firma Izven Znižane cene. Ben»>flpitije»a tnde aiisk-i i*ra »Rdefe rn že« ie fina saiorwka komediia. ki kaže iaJcon o!ož-wie Vameni**no ie prelw*m taba vi ki t>a ne vgpbuie kakih dratstiinih nri '.orov da bi vzbuiali glasen in krohot 'emve? ^voji gledalca s svojo lagodno go <(k>-IVel|ka luntarija« k> jo pripravila inž Stupica bo brez dvoma nr^lstava. ki bo vzbudila veli ko pozornost Bralko Kreft ki ee ie uvelia vil s svojima igrama »Csljski grofje« in »Malomečrani* ie noial v >Vf»lik' puntariji« .flavn- nrizorp ti) borbe za staro pravdo fifektno dramatično dejanje, ki kažt* na *prot|p med plemstvom in izrabljan mi kine ti bo našlo v dramskem inpamblu izvrstne int^rprete za številne, učinkovito karakte-rizirane like OPEKA Petek. 11.: ob 15 Pri treh mladenkah Dija ška predstava Gloloko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota. 12.: La Bol eme. Iziven. Gostovanje g. A. Permote. Znižane cene Tenorist Anton Dermota solist dunaisk? državne opere, bo gostoval jutri zvečer v Tisoče zahval i irejema »MORANA« OMmMHHUOiMJtol L LASNI KWf NINE. PoStL' A\0BANA' KOZMfTIKA- na&- operi kol Rudolf v Pur-innevi »Boh*4 me« Mlad' umetnik si ie ob svoipm zadnjpm gostovanju v vlogi panika bohema s svoio igro fn oeti^m osvojil občinstvo in ie bil deležen nedplienega priznanja Zato §e jx> «ehno ooozariamo na rnegov iutri^nji nastop Ravnatelj Polič, k' že nad 12 let delme v liuhljan«ki oj>eri oro«lavi 25 letnico svoje ga umelniSkega udeistvovanla s premiero Mozartove ooere »Pon luan«. Proslava bo konec nrihodniega t^dna 4RVTJAKORSKO Ot.KItAI.IftrR S>hota 12.. ob ?0 1*i Viena velika l:nbezen Vedelia 13 : oh 20 15 Njtina velika ljubezen. MAKIBUKSKO GI-KIIAlJSCb Petek 11.: Zaprto. Pobota 12.: Noč v Kairu Rod A. Nedelia 13-. ob 15 s»odnik Zalame;ski. Zad njiČ Globoko znižane cene Ob 20 Pri tr»h mladenkah Gostovanje g. J. Pov hota Znižane cene. Iz življenja na deželr Iz $ko£je Loke šl— Poslednja pot Plantarifeve. Kakor smo poročali ie umrla gospa Miniva Plantarčeva pose«tn'ca in lastnica skofie-loške kavarne. «=tara 54 let Bila je vzor srčno dobre pojx)lnoma svoji družini vdane matere, ki ie svoj.-1 otroke najlepže vzgojila. Prav zdaj ko bi lahko še dolgo vn?to let zadovoljna uživala uspehe svojih prizadevanj. ie morala v grob Pogreb v sredo ob 17 ie pokazal najiskrenejše sočustvovanja vse Škofje I/)ke S Sokolskega doma se ie vila črna zastava 7vrslil je dolg sprevod Za križeui ie stopala mladina dakl ške šole. nato Sokol s prajiorom im vencem rdečih nagelinov. sokolski pevski zbor. godl>a »Ljubnik« je igrala vso pot žalostinke ea silci. za krsto in svojci množica ostalih po-grebcev s sre-kim načelnikom Mat=«iein Ka-klom in županom Ziherlom Ob grobu so pevo; zapeli, sokolski prapor se je trikrat sklonil, slovo je vse gan lo do eolz. Vzorni materi obranimo najlepši spomin! si— Zupančičev večcr škofjeloškega Sokola je privabil v veliko dvorano polno občinstva Društveni orkester je zaigral sokolsko koračnico, sledrla je zanosna d^klamacija Dušana Horvata »Pesem mladinet. 0 rejniku je prisrčno govoril podstarešina Rudolf Horvat, nakar je zapel Božo Orošelj Uspavanko« in žel viharno priznan ie Izvrstna ie bila recitacija načelnika Bizjaka »Duma«, enako so želi priznanje: Pogačar z volin-skim solom in njegov spre-mlievalec Balvič. kakor tudi deklamacija \Z vlakonK Po pevskih in crke-itralnih točkah je tdl lopo uspe-M več?.r «akliučen. šl— škofjeloška okrajna hranilnica je na poti likvdnosti. Ima okro? 2.000 vlagateljev ki jih bo ta vest gotovo razveselila. Hranilnica ie dobila od Postne hranilnice večm'1 i ionsko posojilo in tako bo konec za ščite od decembra 19:^. Gotovine ;ma dovoli Manile vioge se bodo izplačevale takoj v nolni meri, rišie pa ^■topno Prva izplačila so se že pričela, obenem pa ie hranilnica pr3'ela že te dni okrog 30.000 din novih vlog. Z likvidnostjo zavoda so se uredile tudi obresti n? 4"'» Iz Vrhnike Globoko užaloščena naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj srčnoljubljeni soprog, gospod Franc Bogataj OROŽNIK V POKOJU dne 10. t m. ob 11. uri dopoldne po kratki bolezni v 70. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb bo v soboto, dne 12. t. m. ob 9 uri dopoldne iz hiše žalosti v Vojniku na domače pokopališče. Vojnik pri Celju, dne 10. februarja 1938. Globoko žalujoča soproga MARIJA BOGATAJ in ostalo sorodstvo. mOTOR-LOTZ"-maribor 9» Cankarjeva 26 Tel. 2850 flnserira te v >ffutruiali. Zlasti pohvalno ja omeniti gdč. Drobinovo v v!o. gi Berte Tudi njen partner Borko Jože ▼ vlogi filozofa Krševana je bil dober. G-Spat je bii v vlogi velikega hlajna Jaineza naravnosl odličen. Dobra je bila tudi začetnica gdč Pro-nikova v vlog- služkinje Rože; kaže da ima talent za gledališki oder. Tudi njen farni Tone (g- Bagar) je bij dober. Svoio vlogo je prav tako dobro podal g. Samec kot železničar Soklič G. Močnik je bil v vlogi trgovskega agenta Weissa kot začetnik zelo dober Originalna sta bila g. Stožer v vlogi stražmojčira Orehka e. Fure-t v vlogi narednika Ferl.iča- Po dolgaan presledku smo videli na odru tudi starega igralca g. Vuga v vlogi lesnega trgovca Ošabna ki jo je zelo dobro izvedel. Dobra sta bila naposled tudi gdč. Runovc v vlogj vedeževalke Katlne in g. Glavnik v vlog1)' učtelia. Gledališče je bilo popolnoma razprodano im so bili igralci deležni obilne pohval? občinstva. Igro je obiskal tudi avtor. Režiserju in igralcem čestitamo na uspehu! j— Huda nesreča. V Ki carju pri Ptuju kopljejo na hribu pose?tn'ka Hajduka Josipa gramoz za tako zvane lastne dovozne c?-ste. V sredo sta bila v gramoznici zaposLiema -ISletni posestnik Anion Vouk iz Podivincerv, oče 9 nepreskrbljenih otrok- in 361etni posestnik Zamuda Jožef, oče 4 otrok. Nenadno pa se ie zrušil hrib in pokopal pod setoj Antona Vouka ter poškodoval tudi Zamudo Jožefa. K sraei je Zamuda dobi le manjše poškodbe, tako da je lahko priekofil Vou-ku na pomoč in ga potegni! izpod kamenja. Vouka so takoj z avtom odpeljali v bolnišnico. Niegove poškodba so smrtno nevarne- j— NezRoda. 141etni diiak Tanjšek Jože se je igral v šoli med poukom z naboiam za flobertko. Pri tem je naboj e dni se je preselil na svo;e novo službeno mesto v Radovljici sodnik Josip Fiater. ki je služboval na ♦lika jšnjem todišču dalie časa in si pr:dobjl s 6voj'm mirnim nastopom in s konciljant-nostio splošen ugled. ★ DOBOVA. Dramski odsek Sokola Je uprizoril na sveč-nico ljudsko igro »Krivo-prsežnik« v Kramerjevi dvorani. Režija je bila v rokah Gerbca ki je tudi odl;čno igral. N-egova zas'uga je. da je dosegla igra dostojen višek, v ostalih vlogah so ae se izkazali Anica Gerbčeva, Zofka Pe-telinčeva, Antolovič, Zaje Ivan, Mlinar č, Šetinc, Gačn k in Danev. Tudi' o^iali di-letanti so zadovoljivo rešili svoje vloge. Pred igro je "zpregovoril o delu in ž'vlje-iju velikega jugoslovenskega ideoloea in hrvatskega vladike Jurija Strossmaverja Iruštveni starosta Vadnal. Med odimori je neumorno igral sokolski orkester pod vodstvom Srečka Kovačiča. Publika 1e napolnila dvorano do zadnjega kot'6ka kljub •emu, da so skušalr nasprotniki ovirati ideležbo S tem nastopom je Sokol v Do-bovi spet pokazal, kako globoko je vko--enm-ena sokolska ideja tudi pri nas. Le naprej brez miru za sokolsfk&m praporom! Urejuje Davorin Ravljea — izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodno tiskarne d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi LJubljani.