Tedsnske novice. Duhovniške vesti. Izpit za župnike so naredili sledeči duhovniki: Mirt Jozef, Konjice, Žmavc Jožef, Trbovlje, Pirc Andrej, Dobova, Simon Simonc, Šmartno—-Velenje in Kren Franc Laporje. Nastavljeni so sledeči novomašniki: Granlola Janez Braslovče, Karo Ante Soštanj, Jeraj Franc Galicija, Presnik Jožef Sv. Marjela pri Ptuju, Radanovič Anton Trbovlje in Zdolšek Alojzij Zalec; premeščeni so: Jastrobnik Venčeslav iz Šoštanja k Sv. Marku niže Ptuja, Pavlič Lojze od Sv. Marka v Videm, Gref Janez iz Šmartna pri Slovenjgradcu v Šent Ilj v Slov. goricah, Sajovic Jakob iz St. Ilja v Gornjo Radgono, Slaje Emil iz Gornje Radgone v Majšperg, Rakun Franc iz Majšperga v Pišece, Pirš Alojzij iz Žalca v Gornjigrad in Urlep Franc k Šmartnu pri Slovenjgradcu. Svoje mesto menjala: Bratkovič Anton k Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, Klobasa Andrej k Sv. Antonu v Slovenskih goricah. K Sv. Jožefu pri Studencih pride kapucin p. Hinko Putrih; Kapucin p. Gregor Pašalič pride iz Celja v Varaždin. Sedemdesetletnica delovanja misijonarjev delovaja misijonarjev pri Sv. Jožefu nad Celjem. 8. septembra je 70 let, odkar je nepozabni škof Slomšek poklical sinove sv. Vincencija Pavl. k Sv. Jožefu nad Celjem, od koder so misijonarji svoje misijonsko delovanje razširili po celi Sloveniji. V proslav^ te "Oletnice bo na praznik Marijinega rojstva poleg jutranje službe božje ob C, ob 10. uri slovesna služba božja s pridigo, po katcri bo darovanje okoli oltarja za novo zvonove. Naj bi se te slovesnosti udeležilo veliko pobožnih vernikov in prijateljev misijonske niisli. Volitve zavlačujejo. Vse ljudstvo si želi novih volilev za državni zbor, ali kakor se zove po srbsko «narodna skupščina«. Edino z volitvaini je mogoče spremeniti sedanjo vlado, ki tako skrajno slabo gospodari, da propadaino na vseh koncih iu krajih. Vse je nezadovoljno, nihče ne more izhajati: ne kmet, ne uradnik, ne železničar,, ne delavec. Vlada ima milijone za liberalne Sokoie, za Wranglovce, za fašiste, a za trpoče ni ma novca. Davki in dru^a bremcna so vedno večja, valuta pada, draginja raste, sosedi nas sovražijo, ugled držaVe pod scdanjo vlado pada na vseh konrih in krajih. Celo naš vladar želi, da se sedanji sestav vlade spremeni in da se razpišejo nove volilve. A družba Pašii?, Pribičevič, Pucdj ne mara volilcv v državni zbor. Baje nameravajo že zopet podaljšati veljavnost sedanjega parlamenta za 1 ali 2 leti. Tako se je izrazil Pašič, tako se hvalijo snmostnjni poslanci. Zakaj za- vlačujcjo nove volitve? Ker vedo, da bo pri lcli volitvahi odklenkalo samoslojnim in demokratom ter bo konec Jiasanja milijonov in stotisočakov iz vladnih kas. — Irek si še ni popolnoma dugradil poslopij, MiTmolja ie boiio nakupiti več gospodarskih gruntov, Pucelj še naj)icj prodajati nemške voie, Žerjav iz svinca kovati milijone, zategadelj čakajo in čakajo z volitvaini. Fi narod pa le trpi, stradaj in plačuj! Kdor ni slep, naj spregleda! Demokrati se hlinijo delavcem. Liberalni advokati in verižniki bi še vedno radi igrali ulogo jeroba nad našim ubogim narodom. Ker kmet noče več iti z njimi in njihovo samostojno, obrtniki jim obračajo hrbet, ravnotako tudi uradniki, so se vrgli liberalci na delavce V Ljubljani so si ustanovili «Samostojno strokovno delavsko unijo«. To «Unijo« vodi neki Zupanc. Ta čIjvek, ki je plačan od žerjava in njegovih, na nečeden na čin pridobljenih milijonov, piše pisma posameznim osebam. Vabi jih, naj pristopijo k «Uniji«'" Obljublja jira raj na zemlji. Delavci! Ne nascdile na limanii-.e, ki so vam nastavljene od kapitalističnih demokratskib vampirjev. Ali niso demokrati že dovolj nesreče prinesli v našo državo? Delavci! Organizirajte se v kršč. Jugoslovanski strokovni zvezi, ki ima svoj sedež v Ljubljani, a. organizacije v vseh večjih krajih. Ne upajo si vcč na svetlo. Samostojna kmetijska slranka je zgubila med ljudsvtom še tisto trohico zaupanja, ki ga je imela. Ne upa si več prirejati javnift shodov. V Kozjem, Št. Lenartu in drugih krajih so naši ljudje nagnali Pucelja, Mermoljo in njegove agente. Za nedeljo, 27. avgusta je znani Mermolja napovedal «veliko zborovanje za staro pravdo« v Jarenini. Ljudstvo je bilo pripravljeno, da se udeleži shoda in da po svoje izrazi «zaupanje« Mermolji. Holelo je izreči svojo sodbo nad slranko, ki nas v B^ogradu prodaja srbijanskim ccntralistom. Mermolja je videl in slišal dovolj. In korajžni debeluhar iz Vertojbe je zbežal s šestero «zvcstimi« med ozke štiri stene bajte liberalnega učitelja Skrbinšcka. Na trgu pred cerkvijo je čakalo na stotine Ijudstva. Pozivalo se je Mennoljo: «Položi račun, izdajioa! «Glej ga zajca, kako beži! Sam sebi je pomagal na noge, a nas je izročil onim, ki nas gulijo do kože! Zakaj se Mermolja bojiš ljudske sodbe? Prej si nam obetal, da nam Samostojna zniža davke, zniža vojaštvo, odpravi draginjo. Daj računl« In Mermolja je za zastrtim oknom poslušal, kako ljudstvo izreka obsdd bo nad svojim zapeljivcem. — Zaupnega zborovanja se je udelcžilo tudi nekaj našib. Mennolja se je tresil kot šiba na vodi. Tožil je o črni nehvaležnosti in se je mesloma tako razvnel, da se je kar penil. Njegove bai sede so bile same grožnje. Tako je končala slava samo| stojnega derviša iz Vertojbe v Jarenini. i Drofenik zakaj molčiš? Skoro vsi slovenski listi očitajo poslancu Samostojne lonetijske stranke Dro, fcnigu,, da je pisal vladi pisma, in sam osebno interi veniral, naj se Schulvereimi in Siidmarki vrnejo po! seslva, katera je vlada leta 1919 in 1920 prodala Slov| vencem. Najbolj so tu prizadete šolske občine. Nad 40 slovenskih šolskih občin bi po Drofenigovi zabtevi moralo vrniti nemškemu Schulvereinu šolske stavbe. To se ne sme zgoditi, in se tudi ne bo zgodilo. O tem smo uverjeni. Kajti škandal nad vse škandale bi bil, če bi sodnija in vlada šla nemškutarski griži, kakor je Drofenig, na lim. Nam je znano, kaj je pisal Drofenig sodišču, kako je interveniral za germanizatorično Sudmarko in Schulverein. Vemo tudi, zakaj je to storil. O tem še bomo govorili. A pribijemo, da Drofenig na vse očitke, ki so težki, ne upa odgovarjati. Drofenigova stara nemčurska narava zopet sili na dan. Da ga ni sram tega nizkotnega čina! Obmejni promet. Te dni je mešana komisija jugoslovanskih in nemškoavstrijskih delegatov od Radgone do Št. llja pregledovala točke, kjer se določi prehod črez Muro za mali obmejni promet in za dovoz na mline in žage. Komisijskega obhoda sta se udeležila tudi naša poslanca Roškar in Žebot. Zahtevala sta, da se mora na vseh točkah, kjer obstojijo brodovi ali mostovi, ozir. se da Mura prekoračiti v čolnu, dovoliti prehod in prevoz blaga. Oba poslanca sta tudi protestirala proti temu, da se eariniki na prehodnjih točkah *ie držijo predpisov, kakor so določeni v zakonu o malem obrnejnem prometu. Tudi one male količine blaga, ki so carine proste, srbijanski cariniki zacarinijo. O poteku komisije bomo poročali v prih. šlevilki podrobneje. Prihodnji teden bo obhodila komisija črto od št. Ilja do Sv. Duha na Ostrem vrhu. Ljudstvo naj :e zbere in pove komisiji svoje želje. Obrtniki v Obrlno zvezo. Krščansko misleče obrtni ke in trgovce vabimo, da se organizirajo v Obrtni zvezi, ki ima svoj sedež v Ljubljani. V mestu Maribor šteje podružnica Obrtne zveze že več sto članov. Dne 17. seplembra bo ob priliki obrtne razstave velik shod krščansko mislečih obrtnikov in trgovcev v Maribora. Na shod pridejo trije naši poslanci in govorniki iz I.jubljane. Uredite svoj obisk mariborske obrtne razstavc tako, da se boste 17. septenibra lahko udeležili obrtnega shoda v Mariboru. Podrobnosti še objaviino. Ta dan napravimo načrt za organizacijo Obrtne zveze po vseb okrajih. Krščansko misleči obrtniki na plan! Zahvala pripravljalnega odbora za katoliški shod v Slov. Bistrici. Pripravljalni odbor za katoliški shod v Slov. Bistrki se čuti dolžnega, da se zahvali v prvi vrsti gg. Fr. Juhartu in Koflerju, ki sta podarila les za oltar in govorniški odcr, mizarskemu mojstru Srimšek, za brezplačno zgradbo oltarja, odra in darovani les, g. slavbenemu mojstru Slupanu za nadzorovalno delo, g. slikarskemu mojstru Vrečku za napise, g. A, Rnmež, Hinku Grilu in Alojziju Pinter. Topla zahvala bodi tudi vsem vrlim mladeničem in mladenkam. ki so pod vodstvom g. vikarja Strnišeka požrtvovalno okinčale zborovalni prostor, gospodu organistu in pevskemu zboru in vsem onim, ki so na ta ali oni način prispevali ter pripomogli k sijajnosti slovenjbistriškega katoliškega shoda. Bog plačaj in hvala lepa! Kmetijska družba — institucija Saniostojne kmetijske ¦tranke? Odkar so v Kmetijski družbi zavlactali 1 n-i. i-a:i, Skalicky e tutti quanti, je postala ta gospodarska institucija pokorno orodje samostojnih prvakov. Prišlo je že tako oaleč, da med tajništvom SKS in pisarno Kmetijske družbe ni sploh nobene razlike več. Te dni je tajništvo SKS v LjubIjani razposlalo svojim agitatorjem izkaznice za znižano vožnjo na.Bled, kjer bodo SKSarji obhajali tzv. »Kmetski praznik>. Izkaznice je izdala Kmetijska družba. Podpisana ata Gustav Pirc in inž. Rado Lah. Opremljene so s štambiljko Kmet. družbe. Mi vemo, da se bo na Bledu vršila živinorejska razstava. Dobro. Zakaj se pa vrši istočasno politični staborc Samostojne Kmečke stranke? To je politična lopovščina, kakršne so zmožni samo Pirc, Lah et consortes. Tem izkaznicam so namreč priložili položnice, glaseče se na Samo8tojno kmetijsko stranko, Ljubljana. Da bodo naši čitatelji še bolj informirani, objavljamo vsebino priložene okrožnice; okrožnica se glasi: iCenjeni tovariši! z ozirom na velike tiskarniške stroške za izkaznice in drugo, smo iSe odločili letos, da plača vsak udeleženec živinorejske razstave, konske dirke in tabora na Bledu po 1 dinar za izkaznico. Ves nabrani denar za izkaznice je poslati na upravo po priloženi položnici. Za slučaj, da vam izkaznice ostanejo, |ih sprejmemo nazaj. Uplivajte na vaše sovaščane z vsemi močmi, da bode udeležba na Bledu dne 8. septembra čim veličastnejša. V boj za staro Pravdo! — Tu je pač vsak komentar od več! Odbornike SLS v centralnem odboru Kmetijske družbe pozivamo, da pokličejo predsednika in tajnika v prvi vrsti na točen odgovor. V vasi Stnncc na Hrvatskem je spomladi ugleden kmet radičevec kričal po selu semintja: »Živijo Radiči, proč s financarji in žandarji.> Še tisto noč so mu zlikovci odnesli vso koruzo iz koruznjaka. Kmet se pelja takoj k žandarjem to zatožit. Orožniki so prišli in poiskali tate, jih pošteno nabatinali in zaprli. Drugi dan pa je drugi kmet, ki ni Radičeve stranke, kričal po selu: <E Radič nima prav, žandarje trebamo, a Radiča ne trebamo V pomoč ubogim pogorelcem. Ni ga večjega reveža, nego je posestnik, ki mu je požar uničil poslopja in premičnino. Letošnje leto je bilo na Slovenskem mnogo požarov. Pozivamo naše ljudi, posebno premožnejše, da podpirajo pogorelce na vse načine: z denarjem, vožnjami, lesom, peskom, kamenjem in delom. Nabirajte darove med seboj za te nesrečneže. Zavarovalne svote so navadno tako nizke, da si zavarovalec, koji dobi zavarovalnino, še strehe ne more nabaviti. V tej dobrodel ni akciji ne smete poznati ne strankarstva, ne sovraštwa ali sličnih predsodkov, ampak kdor je v nesreči, vsakemu je treba pomagati in sicer takoj. Kdor brzo da, dvakrat da. Jesen se bliža, hiteti morajo pogorelci s stavbo novih poslopij. Somišljeniki, na pomoč pomoči poteebnim! Umrl je v Krčevini pri Mariboru prejšnjo sredo g. Janez Polak, bivši gostilničar v Št. Ilju. Star je bil 72 let. Rajni je bil spoštovan daleč na okoli. Kot rojen šaljivec, je znal vsakogar spraviti v dobro voljo. Bil je velik dobrotnik revežev, cerkve in ubogih šolskih otrok. Dasiravno je bil gostilničar, je bil zvest katoličan. Na «Slov. Gospodarja« je bil naročen nad 30 let. Pogreb na Pobrežje bil dne 25. avgusta. Slovo mu ja govoril prijatelj župnik Evald Vračko. Svetila mu nebeška luč. Poročena sta bila v Murski Soboti tamošnji priljubljeni erožniški narednik Josip Rues, doma iz Jarenine z mladenko Marjeto Zver iz Murske Sobote. Novoporočencema obilo blagoslova božjega. RoMtanje k Materi božji sv. gorski. V dnevih od 5. sept popoldne do 8. septembra se bo vršila na Sv. gorah v žup. niji sv. Peter pod Sv. gorami tridnevnica v čast M. B. sv. gorski. V duhovnem oziru bo romarjem kakor vsako leto, tudi letos v vsem ustreženo. Le žal, da jih še vedno ne more pozdravljati prejšnje mogočno in slovesno zvonenje, ker je tudi to svetišče moralo oddati dva zvona. Cerkveno predstojni.štvo močno želi to izgubo nadomestiti z naročitvijo dveh novib zvonov. Zato iskreno prosi vse častilce M. B. sv. gorske, posebno pa letošnje romarje in njih voditelje, da zbirajo v svojem kraju v ta nujni namen. Prvi dar so prinesli romarji od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v znesku 4000 kron. M. B. sv. gorska naj vsem dobrotnikom stotero povrne. Državna realna gimnazija v Ptuju. Dne 11. septembra ob 6. uri: ponavljalni in naknadni izpit, eventuelni sprejemni izpit za II. do VIII. razred. Dne 12. septembra ob 8. uri: sprejemni izpit za I. razred. Prijave s krstnim listom in izpričevalom za vstop v srednjo šolo dne 11. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni ali prej po pošti. Deklic sme Mti samo 20 odstotkov vseh sprejetih. Dne 13. septembra od 10. do 11. ure: sprejem starih dijakov in prijava novih dijakov, vsak v svojem razredu. Dne 14. septembra ob 8. uri: služba božja, zbirališče v razredih. po maši vrnitev v gimnazijo, objava urnika, discipl. reda. Dne 15. septembra ob 8. uri: začetek rednega pouka. — Ravnateljstvo. Dekliika zveza v Gornji Radgoni obhaja v nedeljo, dne 10. septembra slovesnost prireditve presv. Srcu Jezusovemu. S cerkveno svečanostjo, ki se začne ob 9. uri, jc zvezana slavnostna akademija, ki jo prirede gornjeradjgonska dekleta popoldne po večernicah v posojilnični dvorani. Uprizori se igra «Zmaga najsv. Zakramenta«. Pride mladinski organizator vlč. g. župnik Gomilšek. Dekleta domače župnije in vseh sosednjih, udeležite se te prireditve! Posebno iskreno so vabljene dekliške zveze z Murskega polja in Slovenskih goric. Zaplenjeno orožje se vrne. Poveljstvo Dravske divizije razglaša, da se bo orožje, ki je bilo ljudjem svojčas odvzeto, zopet vrnilo in sicer pod sledečimi pogoji: Ako so lastniki orožja naši državljani, ako so itneli začasa zaplembe pravilni orožni list in ako imajo še tudi sedaj orožni list ali ga pa lahko dobijo. Lastniki zaplenjenega orožja se iiaj zglasijo najkasneje do 13. septembra pri majorju Nestu v vojašnici kralja Aleksandra v Melju Maribor. Tukaj se jim vrne zaplenjeuo orožje ako dokažejo stojo lastninsko (pravico. Vodstvo prostov. požarne brambe v Studencih uljudno prosi vse podpornike in dobrotnike, da bi pripomogli pri zidanju potrebne kolibe za shranjevanje brizgalnice in drugega gasilnega orodja. Gospod Henrik in gospa roza Mulec sta nam prepustila prezplačno gradbeni prostor; gospodje Reizer v Pekrah so nam obljubili opeko, kamenje in les. Ker pa je dandanes gradbeni materijal in delo neznosno drago, prosi vodstvo pomoči in podpore. — Vodstvo. Kaplana stražijo — tatovi pa nemoteno kradejo. Od Sv. Petra pod Sv. gorami nam pišejo: Naša sicer vrla in priljubljena žandarmerija je dobila od politične oblasti strog nalog, da pazi na vsako najmanjšo kretnjo priljubljenega šentpeterskega kaplana. Dolžijo ga namreč protidržavnosti, ken je pral in žehtal ministra Puclja na slabostojnem ponesrečnem shodu v Kozjem. Med tem ko čuva oko postave nedolžnega g. kaplana, pa kradejo in ropajo razni zlikovci po okolišu šentpeterskega žandarmerijskega okrožja. Vsa žandarska pažnja je osredotočena na enega — nedolžnega Puceljnovega nasprotnika in to priliko porabljajo razni uzmoviči, da kradejo in ropajo po okolici. Torej en uspeh je le rodila Puceljeva kozjanska polomija. Hercegovini in Crnigori preti glad. Vsi narodni poslanci so prejeli od hercegovinskega prebivalstva poziv, naj se nemudoma prepričajo o nevarnosti gladu v Hercegovini in črnigori. Žita v Hercegovini so bila radi suše uniničena. Pridelek tobaka in grozdja ne bo daleko tako velik k|bt druga leta, Koruze pa sploh ne bo prav nič. Narodj poziva narodne poslance, da si ogledajo pravočasno, kako izgleda po Hercegovini in da opozorijo merodajne oblasti na opasnost lakote. V Hercegovini že niso imeli dva meseca niso imeli nič dežja. Ječmena je obrodilo mesto 10 kvintalov, samo 3—4, grozdje mesto pričakovanih 20 samo 4—5, tobaka mesto 3 kvintale samo 30 kg, o koruzi pa sploh ni govora. Nevarnost gladu grozi ljudem in živini. Lansko leto je potrebovala Hercegovina v odpomoč 100 vagonov samo koruze, a letos bi jih morala dobiti najmanj 500 vagonov. Kakor v Hercegovini, izgleda tudi v Črnigori, kjer je pšenica slabo obrodila, koruzo je upropstila suša, sadja ni. Glad bo gost letošnjo zimo tudi v Črnigori. Velikanski požar je izbruhnil pri Sv. Trojici v Halozah v cerkvenem poslopju. Vzrok požara uganka. Goreti je začelo v jabolki na stolpu, ki je bil 45 m visok. Najbrž je udarila strela pred par dnevi, in tlelo je dalje, dokler ni izbruhnil končno požar. V nevarnosti je bila cerkev, župnišče in vse okoli stoječe hiše. Le prisotnosti duha nekaterih in pa velikanska požrtvovalnost blagih trojičanov se je posrečilo brez požarne brambe rešiti cerkev, župnišče in vse ostalo. Skode okoli pol milijona kron. Zavarovalnina znaša 10.000 kron. Požar je vsled velike suše popolnoma upepelil vas Kučevo pri Požegi. Ogenj je imičil vse zaloge žita in drugih življenskih potrebščin. Požar je nastal vsled nepazljivosti nekega vaščana. Požar na Zrkovski cesti pri Mariborn. Dne 25. avg. je izbruhnil požar pri posestniku Križbanerju na Zrkovski cesti v Pobrežju pri Mariboru. Ogenj je upepelil celotno gospodarsko poslopje, v katerem so bili shranjeni vsi letošnji poljski pridelki in krma za živino. Rešili so s težavo samo živino. Ogenj ste gasili mariborska in pobrežka požar na bramba. Mrtvo truplo v reki Drini so našli te dni pastirji, ki so tamkaj pasli živino. Orožništvo je dognalo, da je bil mrtvec, ki je imel okrog vratu zadrgnjen pas, nek Vid Jovanovič pri Skočice pri Zvorniku. Umorila sta ga njegova žena in njegov brat zaradi nekega nedovoljenega ljubavnega razmerja. Oba sta že priznala zločin. Tatovi na deln. Na železniški progi pri Zidanem mostn je nek tat ukradel med vožnjo Alojziju Cerne iz Goriškega 10.000 lir in 7000 K, skupaj okrog 150.000 kron v našem denarju. V invalidskem domu v Ljubljani je pa bilo dvema invalidoma ukradeno dve obleki in 1 par proteznih čevljev. Ker sta okradena zelo pohabljena in revna, prosita usmiljene ljudi za podporo, ki se naj pošlje na pisarno Invalidskega doma v Ljubljani, Sentpeterska vojašnica. Eonec se je pribliial poletja in treba se bo priskrbeti s toplo jesensko in zimsko obleko; to in vse drugo modno in manufakturno blago se dobiva po najnižjih cenah pri že vsem dobro znani solidni tvrdki Franc Mastek, Maribor, Glavni trg 16, v največji izberi iz prvovrstnih tovaren. Kdor kupi enkrat, bo še vedno rad kril tam vse svoje potrebščine. Jakob Čmak, pogorelec iz Preserjev pri Braslovčah se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem faranom in sosednim občinam za vse naklonjepe darove. Zahvala zdravniku dr. Cervinku, ki je prihitel na kraj nesreče ter obvaroval nesrečenca, nadalje č. g. dekana za obilne dobrote, ki jih je naklonil pogorelcu, končno iskrena zahvala sorodnikom za izdatno podporo z lesom in vožnjo. Bog povrni stotero! Dar DijaSki knhinji v Mariboru. Na pogrebu gospoda Antona Trstenjaka v Ivanjcih se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru K 642.—. Prisrčna hvala!