m GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi cd 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30. Leto Ul . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 dm TRST torek, 19. avgusta 1947 Poštnina piačana v gotovini Sp'tlizion> in abbon. postale ^tev. 672 PRED USTANOVITVIJO ZAČASNE V POVELJSTVO DEMOKRATIČNE VOJSKE JE IZDALO PRVE ZAKONSKE UKREPE D* imenovanja začasne vlade bo vsa oblast na osvobojenem ozemlju Izvajalo poveljstvo demokratične arma^ - Ustanovitev ljudskih sodišč - Zemlja tistemu, ki jo obdeluje - Podržavljenie sozdov in pašnikov - Obvezen inorezolačen nou* v osnovnh šalah - Grki umiraio, zadeti od anglo-ameriškega oroža - Nevarna igra ZDA Vitf°V v vaeti mestih, k- bodo :z-Vo|ieni livn"** 1X1 8‘avn* skupščini. Vo- *>tav'co bodo imeli vsi preb' • 18 iol m°ški in ženske, ki so nad let staj-^ ..v lovilo lifn poveljstvo demokra- št, 2 Vo-js,ke Je nato objavilo odlok a,v' določa ustanovitev ljud- , Sod!;{ v vseh krajih. V »«]<*,’ ki št«iejo nad 3000 pre Čiai kit* izvoli ljudstvo za pno podlagi splošnega, r.e- Ri* sa 'n ta jr ega glasovanja. t<^6n kraievn'h ljudskih sod'šč °, ustanovili tudi okrajna in sodišča. i>0v ,0<1,i:'50m št. 3 odreja vrhovno ■jj,j 'stv°, da mora zemlja pripadi ' stim, ki 30 obdeluiejo. Ljud-4 *>Wi bodo v vsakem kraju M tri b°vPrečno površino zena1 ta'10’ " lahko ima vsak poljedelec, in - 3 podlagi krajevnih razmer, Osnega položaja, kakovosti Vij Itd. Noben kmet ne bo sme’ ^ "■sinik osemkrat večje površine Id« ’e' kakor le bilo povprečno do-Wt°' ^>re‘'eški bodo prisojeni je. 0rrl' ki zemlie nimajo, ali pa ki 8^ ’1° ntalo. Vsak kmet bo lahko > Prodal svojo z«ml1o, ra-tt hosnovnega dela. ki be lahko prodal samo na C« dovoljenja ljudskega od- Paj ,?dl ijJ'k' proglašajo za državno last. jih bodo ljudski odbori, ‘, izdelali načrt za izkorišča- Uje , n izdajali dovoljenja za upo- 'ibo ene, 17. — Radio demokratične -a zakriti dejstva, da ti danes ne, igra, proti kateri mora svet ostati v Grčiji je objavd progias j padajo pod jugoslovan-kimi, bol- buden parskimi ali olbarskimi strd., pač pa zadeti od ameriške in britanske ■murne: je. V zvezi s protestom ameriškega predstavnika zaradi veta, ki se ga je poslužil Grom ko, ko je šlo za poročilo anketne komisije OZN. se «L&:ly Worker» sprašuje, kotik-> je britanska in ameriška javnost prav za prav obveščena o vsebini tega poročila. Dokumenti, ki so jih zbrali na podlagi izjav plačanih prič, ujetnikov, k; so jih mučili in prič zločinske preteklosti, so taki, da bi izzvali smeh pred vsakim pravim S°VlSamk! jo je v Grčiji vsilil Be- Varšava 17. (AFP) Sociali-vin, in katere vzdrževanje ie sedaj sticm bat «Robotmk» objavlja prevzel Truman, je v slabih vodah.! razgovor s poljskim delegatom pri Bevinova in Trumanova uradna j Varnostnem svetu OZN Oskarjem politika glede Grčije je pred ban- Langejen o grškem., eg.ptskem in ^aikrlr»ada1o narodnim manj- ^odo ustanovili posebne šo- 5"yJ'°',kon' v nilbovem materinem kl’. I.bidaki odbn-t bodo nresk’- »J1*« potrebšč'n9 in knj!f?e vrsti za ot-oke, katerih V«; n«d]i v vo'ni. odlok' vrhovnega ščiiji Predložen' Ibidsktf ko iv°lj- :k”.p- k1!?, š’‘st «Daily Worker» j pr0ge v državi prišle pod nadzorstvo se bo ta sestala. svečanost; mednarodnega mladinskega festivala. Predsednik medrarodne zveze demokratične mladine Guy de Bo;s-vzhodne fon. je poudaril, da je imel medna-lodni festival velik uspeh, ker od- mlad.ne udeležencem O nemškem vprašanju je Masaryk “ de“‘2^“ ^ * dine. Prijateljstvo, ki ga je m^d m dejal: S^edje Nemčje so na svoje stroške spoznali, kaj je N.mc.ja,! ^n h narodnosti med seboj navc-. , . . . . , i zala in medsebojno diskutiranje bo- in nočejo več novh tovrsm..h lekcij. pr;pomog;a. da se razblini na- Unt o o rfrtolrrK’ lOtlt b- O CfYlA I ” r Zato sto zaskrbljeni, ko si;š‘mo I mišljeni «železni zastor*, ki ga ne- zatrjevati, da je treba Po urje in i žel!j0 p^^viti med narode. Poreaje v prvi vrsti obnoviti ;n to jjp Boisson ,e nato pozval mladino, Povelje v prvi vrst; pod nemško upravo. Turško gospodarstvo v objemu dolarja Istambul, 18. (AFP) — Turški listi poroča.o, da bodo vse železn ške > rpv^'8'10. .V» I'ak* Sl1.C’ I ameriških strokovn akov, k; so do- G ^evarno Urro. L •» je mnei'a.1. nazvTl bili izredna pocblaslda, da «roorga- j’' * , nlzlraJo železniški promet ter za- ^ ■ Z"v,j.na proti- n*t!čna propacrauda ne m kaz podrejenosti turškega gospodarstva ameriškemu kapitalu. naj ob povratku v svojo domov no širi ideale demokracije in naj nadaljuje Borbo za trajni mir, za demokracijo in enotnost vse mladne. Govoril je nato predsednik češkoslovaške vlade Gottvvald. k; je poudaril, da je mladina izkusila vso težo vojne in je sedaj odločno pokazala svojo voljo, da ne bo dovolila, da se svet znova potegne v novo krvavo vojno. Na praškem festivalu se je znova pokazalo, da samo demokrat!čna zmega lahko zagotovi mir sedanjim in bodočim poko-kenjem. Napadalno delovanje Rtneriške reakcije proti demokratičnim vladam ZDa - imajo namen raztegniti Trumanovo doktrino na vse države -finske Amerike in hočejo tam zadušiti vse demokratične sile Janeiro, 18. — Glavno ” vaeamer.ške konference '«4| zastopniKU agencije izjavo, d.i boilc l*1'1 (f’ ^olumb.je in Men ke za ruviAh(i<| t^rmrn ut« ruk » tvoril; osrednjo točko seje konference. Znano je, t-^i ane!tat re delegac je, v prvi , o briška, upirajo razpravlja-* sa p0^ai'»k;h vprašanj.n, pa , 'bo v oblik; priporočil za bo-f1,e«tai?nfept!tlco, ki bo v bollv.jsk: '1*».. '°1 Bogoti. Američani cd- i J 'ilbato iz razloga, da niso f f4j0 Ptavljeni. Naspro.t.o ped. ^ iu.bredlog Kolumbije n Mehi- ki ^eii agati Čiče ja, Vmezuele, U Argentine, vse države \bioe.,A,m€r:ke' dlU^e e celo Brazll ja. »o panamerlški konferen. f 8od^i6 llekater. delegati izrazil: v^.c;4VanJ® Kanade na tej kon-1 ^'.l; 1 v«ekakor želijo, naj bi p=-^°4; nati° na sodelovati je pri Sot' ^°8I>odarskl konf:rcnoi v . ’ bo v januarju 1948. . 4 ».j ^nuja zvezda* piše, da V- ecl N ribanje panameriške konfeta- - .l^ičn^^^ama varnost proti fa ’ 1 ne,«._____ , . A, ''■a'e namen, zajamčiti obe- r % ',.nevarnosti In zmago proti os.. Kljub porazu fa-aJ?4ibel.Tc‘^movi ustanavlja sedaj . iJka konferenca vojaško ol1''Strf! 11 držav pod vod- .rii k. A Ta zveza Je sedaj po Be9otr;bna. Sedanjo konfe-d.ihip. Kl° dg jgn iru označuje (P-HUjIL --” ub jan :ru ozim.uje t|k|tlcrjt0.llelovanJe reakcij« proti > ***k' iM1 Ufltanovam in pro-thl *Sl!t rtl filmom. V da so ZDA odstopile tW 0806 »plošne pogodbe o CNrit"/'4’ kl 10 Je pr dla"al 'tu tn leta 1933, in nad'tne- pod nadzorstvom Waahingtcna. Pogodba o nenapadanju se je naslanjala na demokratična načela, medtem ko s; sedanji načrt 'zraža v vojaški in politični nadvladi ZDA nad vsem ameriškim kontinentom in kaže napadailni značaj. Pobud, nate! «kiont.',nei.talne solidarnost'* nehote priznavajo, da imajo ZDA namen raztegniti Trumanovo dok trino na vse države Latinske A mer'kf. Ameriški monopolistični krogi strem jo za tan, da se jim omogoči vmešavanje v notranje za deve ameriških latinskih držav. ZDA so izdelale načrt za borbo proti komunistični strank; in države Latinske Amerike ga po njihovih navodilih ž: izvajajo. Toda ne gre za pobijanje «komunist:čne nevarnost'.*, marveč za zaduš.tev vseh demokratičnih sil v teh državah, ki se borijo za svojo po-lit čno in gospodarsko neodvisnost. Sedanje vlade v latinsk h državah AmCriks niso sposobne, rešit: osnovnih gospodarskih vprašanj ‘n braniti narodne neodvisnosti. Pač pa dopuščajo, da padajo vse zle posladke te politike na ramena delavcev, ki ga ameriški kapital že Itak vse zadnje stol tje izkorišča. Te vlade zahtevajo sedaj še večje žrtve od delavcev. Toda, kakor poudarja urueuajslu list »El Debate* narodi Latinske Amerik« se zavedalo, da jim preti ed na ne-vamoit od ameriških impe.ial.fov Ir. bogatašev. V^ortbo Ug. --ts>'iioo z ustanovitvijo bloka ameriških držav Zbeganost madžarske reakcije perjene proti madžarski demokraciji. Izjavil je, da bodo proti izzi-vačem ostro nastopili. Glavni tajnik komunistične stranke hi ministrski podpredsednik Ra-koši je izjavil, da je politični in gospodarski položaj na Madžarskem sedaj bistveno drugačen od onega pred volitvami 1945. leta. Med tem ko vlada v vrstah reakcije nered, Je demokratlčn. del poln zaupanja in samozavesti. Zaradi tega ima madžarska komun'st'čna stranka vse zaupanje v izde volitev. Rakoši je nato poudaril, da je madžarsko demokratično življenje odvisno od enotnosti delavcev in da Je treba samo v dc.avsk.h sir.mkah Iskati tiste, ki z odločnostjo branijo to enotnost. mokratične festivala: Ob zaključku našega mednarodnega festivala, ki je simbol mednarodne enotnosti in naše rolje, da se bomo neumorne ?:n mir proti silam fašizma in reakcije, za napredek kulture in za zmago demokracije v svetu, naročamo predstavnikom 71 držav, naj ponesejo naše pozdrave vsej demokratični mladini in naj ji zagotovijo, da se bo zveza borila za obrambo miru in za koristi mlade generacije. Vi, ki ste se zbrali na festivalu, ki vas druži ena sama volja in splošni napori, ste izpolnili svojo nalogo Danes lahko rečemo vsemu svetu, da je naše prijateljstvo. še bolj trdno, da so naši cilji jasni in da je samo enotnost prava pot, po kateri jih bomo dosegli. Zveza demokratične mladine je prepričana, da boste ob povratku v svojo domovino poročali mladini o načrtih in nalogah zveze in da boste v duhu enotnosti praznovali 10. novembra, ki je obletnica ustanovitve naše zveze. Postavili smo si nalogo, da se bomo še dalje odločno borili za mir, da bomo branili koristi mladega rodu, da bomo pomagali mladini kolonij in odvisnih dežel v njihovi borbi, da se bgmo borili preti vojnim hujskačem, proti silam reakcije in ostankom fašizma. Okrepili bomo naše prijateljstvo in sodelovanje ter našo enotnost. Upamo, da bo mladina združena v svoji federaciji znala izvesti te naloge. Bolj kot kdaj koli smo prepričani, da se bo enotnost in moč naše zveze dvignila in okrepila. Tako bomo branili našo enotnost in naše prijateljstvo pred sovražniki Slovesno obljubimo, da bomo o-krepili enotnost svetovne demokratične mladine1 OZN so bile Anglija, ZDA, Avstra Pia in Belgija, medtem ko so ss Kolumbija, Kitajska in Brazilija vzdržale glasovanja. Proti sprejemu Mongol'je so bile ZDA, Anglija in Kitajska, medtem ko se je Francija vzdržala glasovanja. Glede Portugalske je Sovptska zvtza postavila veto. Poljska je tu. di glasovala prot; sprejemu Portugalske. ne zanima za njihovo zdravstveno stanje. Nimajo nobene možnosti šolati svoje otroke in umrljivost med temi je zelo visoka. Veto Sovjetske zveze proti spitjemu Portugalske mei ZN Bolgarija hače pri>afe!jstvo z vsemi demoktatičnimi narodi Sofija, 18. (Tanjug) — Začasni predsednik bolgarske republike Ko-larov je o priliki prisege mladih nabornikov v Varni poudaril, da hoče Bolgarija živeti v miru z vsemi narod; m ne želi postati orodje tujih imperialističnih interesov. Poudaril je dalje, da hoče Bolgarija ^prijateljsko sodelovati z vsemi demokratičnimi in miroljubnijnt nafodi, in je nato govoril o važnosti . blejskih dogovorov ter razgovorov.^ romunskimi predstavniki piTlriSju. mir in sporazum med Bolgarijo in Romunijo. Zaključil je, da mora bolgarsko ljudstvo biti budno spričo načrtov nekaterih imperialističnih držav. Delo kom slfe ' za posodoo z Avstrijo Dunaj, 18. — Ameriški delegat pri kcinis'j; za mirovno pogodbo z Avstrijo Dodge je dobil od svoje vlade poziv, naj pride v Wnshiog-ton poročat o delu komisije. Lake Success, 18. — Varnostni svet je danes zavrnil prošnje za spr.jfm v OZN, ki so jih predložile Albanija iu Mongolija. Za spre. j južno afriškega življenja. Plače do-jc*m Albanije in Mongolije so g1 a-1 mačinov so zelo nizke in nihče se Rasno razlikovanje v Juč.ni Afriki Praga, 18. (CTK) — Voditelj južno afriške delegacije na mednarodnem mladinskem festivalu je izjavil, da južno-afriški domačini nimajo kljub svoji številčni moči vo-livne pravice, ne pravice do stavke. Prepovedano jim je, vpisati se v sindikate in ne morejo biti uslužbe-ni v krajevni upravi. Rasno razlikovanje se izcaja na vseh propriščih Pre'$ba proti generalu lee-ju VVashlngton, 18. — Ameriški general Lee, ki ga obtožujejo zlo. abe svojih pravic, je sam prosil za uvedbo preiskave proti njemu. V to svrho.je odpotoval general Wyche, nadzornik ameriške vojske indonezilsHa republika slovi svojo drugo obletnico Republikansko poročilo pravi, da so holandske čete s podporo topništva izvršile napade južno od Se-maranga. Prav tako so se na ustju neraiu Leeju, poveljn.ku ameriških rredozemsklh čet, preiskavo. holandske vojne ladje. Batavija, 18. — Ob drugi obletnici proglasitve indonezijske republike je vrhovni poveljnik republikanske vojske Soldirman izdal na vojaštvo proglas, v katerem pravi v i.!.. ! med drugim: »Dokler bo svoboda P' : ostala v naših srcih, nas sovražnik poskušale izkrcati čete. ne bo mogel streti, naj uporablja še tako silno in moderno orožje. Prepričan sem, da navdaja one, kl so na bojišču, vedno trdna volja, kl jim bo omogočila premagati vse ovire. Ce bo Božja volja, bo zmaga naša, ker se indonezijsko ljudstvo bori za sveto stvar, to je za obram- Itolijanski mSadinci na mladinski p ogi Ljubljana, 18. (Tanjug) — Delovna brigada italijanske demokratične napredne mladine, ki Jo je organ'zirala Mlad nska fronta, je po dveh dneh bivanja v Ljubljani odpotovala na nJladlnsko progo Samac-Sarajevo. Brigada šteje 160 mladincev. Prid odhodom so si italijanski mladinci ogledali mesto in položili venec na grob slovenskih talc:v. ki so bili ustreljeni med fašistično zasedbo. Zače’eV trgovinskih nogaianj med Jugoslavijo in Anglijo London, 18. — Danes so se v Londonu pričeli trgovinski razgovori med jugoslovansko in angleško deligacijo. Jugoslavija bi izvažala v Anglijo živež, Anglija pa b; v zameno dobavljala Jugoslaviji industrijske izdelke. V Londoe- bo odpotoval tud; ' jugoslovanski minister za trgovino Popovič. misija prot; vladnemu načrtu in je pozval Ramadiera, naj pr; glasovanju o spornih točkah statuta ne stavi zbornici vprašanja zaupnice Končno je Moilet v svoji resoluciji pozval vlado, naj vodi politiko, ki bo naklonjena interesom in težnjam delavskega razreda. Zaključil je z besedam;: «Socialist; naj bodo na vladi, če je to mogoče, in naj bodo v opoziciji, če bi to poštar 10 potrebno.* Veilko razpoko je pokazal kongres glede mladinske organ zaeije. Socialistična miadina je namreč s 154 glasovi prot; dvema sklenila, da prekine odnose z socialistično stranko zaradi njene oportunistične politike in klan.anja buržuazij!. Francoski tisk je skoro soglasen v mnenju, da je soclal stičn; kongres pokazal, da je socialistična stranka zavzela smer na levo in da je hkrati potrdila smer »protlsta-ltnstva*. Kongres je hotel pokazati da francoska socialistična stranka n; krenila «proti desn:». List »Monde* smatra, da kaže francoska socialistična stranka neko domotožje po revolucionarnosti, toda vzporedno s tem izraža sovražnost do komunistov, ki Jih imenujejo <•-■ ' ;V ces. Ramad.eru izgla-sovnr vl...,. v-v; je odvisna od točnih pogojev ;n že vprašanje alžirskega statuta bo spravilo vlado v težkoče. Edina točka, na kateri se je kongres strinjal, je bila odklonitev, da bi komunistična stranka sodelovala v vlad;. Vsekakor je stal kongres na stališču, ki je protlven stališču stranke MRP in skupine ostalih levičarskih strank, ki sodelujejo v vladi- Francoski tisk na široko komentira načrt o carlnsk; zvezi, ki ga je predložil odbor za evropsko gospodarsko sodelovanje v Parizu. Novinar Courtade p>iše v «Blumar n!tč», da je prišla Franclja tako daleč, da njen lastni visoki funk-cijonar Alphand predlaga mednarodni konferenci, naj bi Francija odprla na stežaj vrata nemšk' industriji in poljedelski proizvodnji britanskega imperija. Aiphund predlaga, naj Francija naveže svojo usodo na državo, ki je dejansko Graditev gozdirh poti in železn'c v Bosni avgusta je namreč sovjetski poslanik v Teheranu Sodčikov iz* ročil ministrskemu predsedniku Gavamu načrt dogovora o ustanovitvi iransko sovjetske družbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v smislu dogovorov, sklenjenih med obema državama 4. aprila 1946. Sovjetsko poročilo dodaja, da mora iranska vlada predložiti načrt parlamentu v odobritev. Neredi v Indiji Novi Delhi, 18. — V Lahoreju se neredi nadaljujejo. Radio poroča, da je bilo preteklo noč 31 oseb ubitih 50 pa t’žko ranjenih. Več hiš je v plamenih, 80% hindujskih prebivale v je zapustilo mesto. Razmejitvena komslja je sklenilo, da bosta Lahore in Chittegong pripadala Palristanu, Kalkuta in Amritsar pa Hindustanu. Ameriško posojilo Japonski Tokio, 18. (Tass) — Jaoonska Infonraftvna agencija poroča, da bo po mnenju japonskih finančnih krogov «Export4mport banka* V kratkem dovolila Japonski posojilo 57 mirjonov dolarjev za f'nah-siranje uvoza ameriškega bombaža. Albanski lobak Tirana, 18. (ATA) — Začeli so s oob raniem tobika po vsej Albaniji. Letošnji pridelek je zelo dober- Tobačni nasadi zavzemajo površ'no, ki je za 210% večja cd one v letu 1939. Velike količine boljšega tobaka bodo izvažali. Načrt za leto 1947 predvideva zgraditev modernih skladišč za, predelavo tobaka. Dar Jogsslav ia albanski mornarici Drač, 18. (ATA) — Včeraj so v draškem pristanišču slovesno izročili tri čistilce min, ki jih je jugoslovanska mornarica podarila albanski mornaric':. Pristanišče je bilo okrašeno z albanskimi in jugoslovanskimi zastavami. Poveljnik albanske mornarice je poudaril do-prinrs Jugoslavije za obnovo albanske mornarice. Sarajevo, 18. (Tanjug) — Slovesno so izroč'li prom _tu novo gozdno pot blizu Sarajeva, ki jo je prostovoljno zgradila mladina. V polovic' julija je začela mladina graditi nove železnice in cesfe na plan'ni Romanija in na orugih gozdnatih področjih. Zaradi pomanjkanja premethih zvez so do seri daj v Botoi/iO Hercegovini izrabljali samoMaži dostopne predele, kar je neugodno vplivalo na vse gospodarstvo. Mladina bo letos zgradila na Roman’ji za 70 km gozdnih poti in za 25 km železnic. Zadružništvo v Bosni Sarajevo, 18. -- V ljudski republiki Bosni m Hercegovini se Je zadružniško gibanje od časa osvoboditve do danes močno razvilo in doseglo velike uspehe. V prvih šestih mesecih tega leta je Zveza na-bavljalnih in konsumnih zadrug izvršila več kakor polovico vseh tr-govklh poslov v Bosni in Hercegovini. Zadružna zveza sodeluje nadalje pri nakupu sadja, zelenjave, povrtnine ja ostalih poljedelskih pridelkov. FAŠISTIČNE MANIFESTACIJE V LONDONU Izredna seja angleške vlade - Nevarnost politične krize še ni odstranjena Nov jugoslovanski lilm Zagreb, 18. (Tanjug) — V filmskem ateljeju «Jadran film* vrtijo film «To ljudstvo bo živelo*, ki zajema snov po originalu jugoslovanskega pisatelja Branka Copča. Film prikazuje junaško borbo bo- V LCt At/ Cfv/ O v — — ——' J -• , a . i . . . reke Siak na Sumatri zasidrale tri sanskega preb:va.stva med narCd-Zaman so ■ no-osvpbcd ino vojno in zapema dobo od kapitulacije bivše Jugoslovan- ' Inflacija v ZDA New York, 18. (Tass) — Cene najpoltebnejših predmetov še vedno naraščajo in slabšajo polo- žaj delavstva. Na pcdlagl poročila. ministrstva za delo, ki ga vodijo j pravičnosti in pravnosti, konservativni elementi so cene Indonezijska vlada je denes od-najnujnejših potrebščin narasle v ] govorila na ameriško ponudbo za Bud'mpešta, 18. (Tanjug) — Not- mnogih mestih za 300 do 400%. Do j posredovanje. V odgovoru sprejema ranj: m'n!ster Rajk je Izjavil, da bodo med volitvami preprečili vse goljufije, ker napake v volivnih spisk.h Je treba *matrat; kot na- sedaj niso pod vzeli nobenih ukre-' posredovanje ZDA in Avstralije, pov. Revija «United States News» vendar smatra kot neobhodno po piše da inflacija v ZDA vedno bolj trebno, da pošlje OZN v Indonezijo narašča. I mednarodno razsodiščno komisijo. se so- ske vojske do 5. sovražnikove ofen- vralnortfv In^onezij° vednJT brij ' f^ Pr°t: NOV Mladi 1943, De- intvio cn noirtj’. to nro/ineom n Irro i'h širijo. Dopisnik lista »Parol* poro- ča, da povelje o ukinitvi sovražnosti nima nobenega pomena. Na področju Bandungia vodijo holand eke čete obširne operacije. Holandski list «De Vaarheids piše, da je bilo povelje za ustavitev sovražnosti izdano samo navidezno. Zaradi vladne politike so neza-dovolfni laburisti in delavstvo na sniošno. Tudi pisatelji, slikarji, kinarji in delovna intelVencn snloh so izdali nosrivm nrugles. v katerem z«htove'n ustavitev sovražnosti v Indoneziji. janje se razvija predvsem v krajih, kjer so bile najhujše borbe proti sovražniku. Film bo dokončan letos v novembru. Ruski emigranti se vračajo iz Kitajske Sangaj, 11. (AFP), — Skupina kakih tisoč ^Jvših inskih emigrantov je Iz Sanjjaja odpotovala v Vladivostok. Pred koncem leta se pr--4vjoeva/da bo iz Sangaja, Tien si na -li* -Fe klnga odpotovalo tisoč sovjetskih državljanov. več London, 18, (AFP) — Na manifestacij,, ki jo je si noč, organiz.-;ala »br.taiiSaa zv.za bivših vojakov*, so man.festanti pod vodstvom Cksvvalda Mosleya pokazali svoja fašistična čustva (a vzklikal »Heil Hitler* m «Doi z Zldi*. Prišlo je do neredov, ko je neki j angleški novii.ar skušal, nas:opiti proti fašističnim govornikom. London, 18. (AFP) — V n.deljo je bila izredna ožja seja britanske vlade, ki so se je udeležili tudi Bevin, Dalton, Strachey in Criipps. Za Veliko Britanijo je izreden dogodek. ča »e vlada sestane na nedeljo. Politični krogi pa so mnenja, da to n« kaže na bližnje poslabšanje politične krize. Na seji so najbrže razpravljali o številnih izrednih ukrepih gospodarskega značaja. Z druge strani pa spravljajo to srjo v zvezo s finančnimi razgovori z ameriško vlado, ki sč bodo začeli v Washingtonn. C lan delegacije Griffin Eady je ob svojem prihodu v Wash;ngton izjavil, da bodo razpravljali o posojilu in o njegovem naglem črpanju, ter o izvedbi Marshallovih predlogov. Listi se obširno bav;jo z gospodarsko krizo v Angliji in o ukrepih, k: Jih nam rava vlada podvzvti. «Observer» je mnenja, da vladni načrt ne bo dokončan pred jesenjo in niti tedaj' ne bo popoln. List «News of the World» piše, da je Attle-e nal tel c,a težkoče tudi v svoji lastni stranki, in pravi, da je možno, da bo Bevin vztrajal na tem, da pride do odločitve. Pri tem ga podpirata tudi Strach°y in Sbi-nwell. List dodaja, da bi ostavka teh nrinlstrov povzročila hudo pol tično krizo. Z druge strani se listi bavijo z možnostmi, ki jih Attilee ima, da dobi pomoč od ZDA Doplsrik lista «Sunday d'spatch» f Wash;ogtoru k, se začenjajo v Wash!mgtonu, niso sijajni. «Sunday Times* pife, da bodo oni, ki pričakujejo takojšnjih ugodnih izidov, verjetno razočarani, ker pred prihodnjim letom ni pričakovati nikakega načrta za pomoč Veliki Britaniji ali Evropi. KRATKE VESTI LIZBONA — Vlak na progi Liz-bc-na-Porto se je iztiril, pri čemer je bilo 16 mrtvih in kakih 50 ranjenih. HONOLULU. — Ameriško letalo, s katerim j6 potoval politični svetovalec generala Mac Artnuija G orge Atcheson in nekateri ameriški generali, je padlo v morje 120 km od Havajskih otokov. Atcheson je pri tem izgubil življenje. O usod. drugih 10 potnikov ni do sedaj n:č znanega. PORT DE BOUC. — Židje, ki Bo vkrcani na treh ladjah v pristanišču Port de Bouc pri Marseillesu, so dan s začeli gladovno stavko in so odklonili hrano. TIRANA. — Na mladinski progi Drač-Elhasan so včeraj slovesno proslavili dograditev predora v Rogozinu. PRAGA. - V Pragi se pripravljajo na jesenski velesejem, ki bo v septembru. VARŠAVA. — Na Poljsko je pr;-spela skupina jugoslovanskih rudarjev in varilcev, ki so si ogledali industrijska središča v Slezjj;. Poročajo, da bo 50 poljskih učiteljev odpotovalo v C SR na počitnice. na Poljsko pa je prispelo 50 čeških učiteljev. Pričakujejo tudi francosko |n jugoslovanske učitelje. LENINGRAD. — V Leningradu so odprli razstavo o umetnosti narodov Jugoslavije od začetka 19, stoletja do današnjih dni. WASHINGTON. — Neko ameriško letalo je doseglo svetovno prvenstvo v letu brez pristanka. Preje mnenja, da izglpdi na začasno I letelo je 14250 km v 39 urah s pov-pomoi od ZDA v zvez; z razgovori, I prauno. hitrostjo 366 km. -C c PRIMORSKI DNEVNIK Novinarska konferenca TrZaske visokošolske zveze Sinoči ob 18. Je imel predsednik Tržaške visokošolske zveze tiskovno konferenco v prostorih mladinskega lista »Gioventu«, na kateri Je poročal o delu sveta mednarodne študentske zveze, ki Je zasedal v Pragi od 31. 7. do 11. 8. Na tiskovno konferenco so prišli predstavniki tržaškega časop.sja in radijske postaje. Predsednik je poročal sledeče: Na ta praški sestanek so demokratični študent; vsega sveta po la-11 svoje odposlance. Tudi tržaška demokratična visokošolska zveza je bila povabljena, naj pošlje svojega zastopnika. Ta zastoprik je na tajništvu mednarodne v.sokošolske zveze vložil prošnjo za sprejem tržaške visokošolske zveze. Prcšnja je bila seveda podprta z dokazi in razlago dosedanjega dela študentov, ki so organizirali to zvezo. Potem ko se je delegat ameriške države Kuba zanimal za številčno razmerje med italijanskimi in slovenskimi študenti na tržaški univerz; in za ustroj organizacije, je bila tržaška visokošolska zveza sprejeta v mednarodno študentsko zvezo. Tajništvo svetovne organ zacije je pokazalo, kako dobro pozna stanje na naši tržaški univerzi, delovanje un verzi-tetne zveze in velikega sveta. Med razpravljanjem o teh dveh organizacijah je svet omenil tudi lanski praški kongres, katerega so se udeležili tudi nekateri tržašk. v soko-šolci v sk.opu ital-janske delegacije, k; pa so bili pozneje odslovljeni s kongresa zaradi svojega protizakonitega postopanja. Tržaški zastopnik v Pragi je tudi omenil sedanje politične špekulacij? teh tržaških visokošolcev, ki se še skušajo vrinili kot del italijanske delegacije na pariški visokošolski ollmpiad- Proti nakanam teh visokošolcev, šovinistov je mednarodna visokošolska zveza odločno nastopila. * S tem priznanjem je postala tržaška visokošolska zveza član organizacije, ki združuje 2 in pol milijona demokratičnih študentov-Prot; mahinacijam tržaški v'so-košoicev je nastopila tud. italijanska delegacija, ker je tud: ona glasovala za sprejem tržaške organizacije v svetovno študentsko zvezo. To, da je bila tržaška visokošolska federacija sprejeta v mednarodno visokošolsko zvezo, ima za naše visokošolce velik pomen, ker s tem se bo ojačila borba tržaških visokošolcev za demokratizacijo naše univerze. Po tem jzčrpiem poročilu sta predstavnik »G.ornale di Trieste« in «Corrlere di Trieste« stavila ne-ikaj manjših vprašanj. Na vpraša-1 nje, ali je tukajšnja univerzitetna športna organ.zacija razp.sala izločilna tekmovanja za udeležbo na pariški olimpiadi brez povabila o-stallm organizacijam, je predsednik visokošolske zveze odgovoril, da je predsedn.k visokošolske športne organizacije Clvelli celo odklonil sodelovanje tekmovalcev tržaške visokošolske zveze. Na vprašanje dopisnika »Corrlere di Trieste», ali je udeležba tržaške visokošolske zveze še možna, je b! odgovor: «Sode!o-vanje je še možna V ta namen smo pripravili več moštev raznih lahkoatletskih panog.« Na vprašanje ali je Tržaška visokošolska zveza že stopila v sdk z ostalimi organizacijami na tržašk; univerzi za enotno visokošolsko organizacijo, se je glas i odgovor: «2elimo si enotno visokošolsko organizacijo, ker bo leta v korist un've:zi in slušateljem S temi vprašanji se je konferenca ob 19. url zaključila. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Mladina Enotnih sindikatov zahteva nadaljevanje pogajanj za rešitev mladinskih vprašanj Ker so se pogajanja med delavsko mladino razbila, Je mlad nska komisija ES še enkrat predlagala, da bi se pogajanja člmprej obnovila. Položaj, ki je nastal po razbitju pogajanj med mladinskim svitom Delavske zbornice in mlad nsko komisijo ES, ograža enotnost in korist; mladih delavcev. Zato želi mladinska komisija, da se v imenu vseh mladih delavcev pogajanja takoj obnovijo. Predvsem so krivi današnjega stanja predstavniki krščanskih demokratov v svetu Delavske zbornice. S svojimi članki v časopisju in predlog; na »Estankih so na vse t-ačine ovirali sodelovanje. Žalostno je, da so s svojim sodelovanjem tudi drugi delegat; v svetu na ta način dopustili izigrati mladinski svčt D.lavske zbornice, čeprav je to v nasprotju s koristmi mladih delavcev. Izgovori, s katerimi se svet Delavske zbornice upira obnovitvi pogajanj, so jalovi: Njihovi predstavami nočejo, da bi o pogajanjih obveščali mlade delavce in javnost preko časopisja. Zavedajo s? namreč dejstva, da javno mnenje več ali manj nasprotuje njihovim spltt- MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAŠ MLADIH«! ta namen naj se tudi določijo tedenski sestanki. 3. S skupnimi rednimi časopisnim; poročili naj se obvešča javnost o pogajanjih. 4. S sprejetjem teh točk naj se ukine časopisna polemika. kam. Mladina ES pa želi, da bi mladi delavci zvedeli o tem, kaj je njim v korist in kaj v škodo. Zaradi tega so tudi vičkrat predlagal; izdajanje skupnih poročil o pogajanjih, vendar pa so jim vse te predloge odbili. Mladinska komisija ES vab; mladinski svet Delavske zbornice na sestanek, ki bo v torek ob 18. zvečer v ul. Monfort, da b; tako na dalj vali pogajaiija o mlad‘nskih zahtevah in da bi se domenili za nadaljnje sodelovanje v sledečih točkah: 1. Pogajanja naj bi se vršila čim hitreje; vsa morebitna nasprotja raj bi se obšla. t 2. Določi naj se ča3 razpravljanje o pravicah mladih delavcev. V Ameriški vojak streljal na žensko na bloku pri Sv. Luciji Ob priliki Razstave dela v Tolminu se je pripetil na bloku pri Sveti Luciji resen incident, pri čemer je bila teže ranjena v prsi to vcr.šica Krivec Marija iz Modrej. Dekle, ki je hodilo večkrat po opravkih čez blok v Sv. Lucijo in ki so ga zato gotovo ameriški vojaki na bloku poznali, kot poznajo vse domačine, je namreč nadaljevalo pot preko mostu, ker je vojaki niso ustavili. Nenadoma pa je ameriški vojak ustrelil za njo, pri čemer je zadel tudi vrata ka-raule jugoslovanske vojske. Tovarišici je okrajni zdravnik niti! prvo pomoč, nakar so jo prepeljali v bolnico. Obveščevalni urad 88. ameriške divizije je izdal o tem dogodku poročilo, ki pa je zelo nejasno in v protislovju. V prvem delu poročila namreč trdi, da se je mladenka po strelu peljala s kolesom še kakih 20 korakov, nato pa stopila s kolesa in padla na tla. v drugem delu pa pravi, da se .ie peljala mostu, tekla v neko hišo in padla na zemljo, ko je stopila iz hiše, 9* Adesso basta!" Na Veliki Šmaren v zgodnjih jutranjih urah se je zbral na peronu glavnega kolodvora o Trstu Komorni zbor Radia Trst II, ki je odhajal na večdnevno turnejo po Sloveniji Ker je imel vlak vehko zamudo, so peven zapeli nekaj pesmi. Ostali potniki so petje poslušali z zanimanjem In so po vsaki pesmi ploskali To pa ni bilo všeč dvema civilnima policajema, ki sta vršila službo na peronu. Najprej sta s kislim obrazom poslušala petje. Ploskanje občinstva pa jima je šlo še bolj na živce. Posebno starejši od njih se ni mogel več premagati. Stopil je do pevovodje, ga potegnil za rokav in mu ukazal: zAdesso basta /» prtsh smo torej že tako daleč, da nam prepovedujejo tudi slovensko petje, hi ga je še celo fašizem v svoji znani nestrpnosti nekaj časa toleriral. Živimo pač v znameniti novena fašizma, ki bi rad stopil na mesto starega, če bi se mu posrečilo. mm Pilili« na h mm m Major Squire in kap. Wilde priznavata krivdo -Razsodba bo objavljena čez mesec dni - Danes začetek razprave proti petim civiin m obtožencem V ul. delVUniversitč št. 8 se je včeraj ob 9.30 začel pred angleškim vojaškim sodiščem proces proti maj. Squire-ju in kap. Wilde-ju, ki sta oba zapletena v poneverbe in nerednosti pri javnih delih. Kot znano, so začeli z uradno preiskavo v tej zadevi 7. julija. 9. julija je bilo izdano prvo. precej lakonično uradno poročilo. Sele 12. julija zvečer so javili, da so zaprli dva zavezniška oficirja in 8 civilistov. Ob 9.30 je prvi prišel pred vojaški sodni zbor major Squire v spremstvu nekega drugega oficirja in ga po vojaško pozdravil. Ko je zapisnikar prečital obtožnico, je major Squ!re priznal krivdo v vseh desetih točkah, v katerih navaja obtožnica, da je prejel sledeče vso- Pripravlja sn razstava industrijskih in obrtnih izdelkov Stavka v Tržiču V odgovor na fašistična Uživanja, ki so dosegla svoj višek prejšnji teden, ko so fašistične tolpe r.apadle poslanca italijanskega parlamenta tovariša Pratolonga. in na trajno zavlačevanje sindikalnih volitev za notranji tovarn.ški od-tior, so včeraj zjutraj od 10. do 11. delavci tržiških ladjedelnic stopili v stavko. Delavci zahtevajo, naj ZVU stro. go kaznuje napadalce na tovariša Pratolonga in da s; pričnejo volitve v notranj; tovarniški odbor. 2e pred imčsscl so se nekateri tržaški krogi bavjl; z mislijo, da bi priredil; v Trstu velik mednarodni velesejem. Vendar pa se ti načrti niso uresničili zaradi pomanjkanja kapitala in prostora. Tega načrta so se oprijele tudi preko1 mnog; tvrdke iz sosednih držav. Ker pa zaenkrat n; še mogoče misliti na pravi mednarodni velesejem, je zavezniški častnik kapetan Z lmaii, predlagal, da bj se priredila vzorčna razstava industrijskih ;n obrtniških izdelkov, kar naj bi bilo nekak uvod v bodoči velesejem, za katerega pripravljajo načrt razne mestne ustanove. Na tej vzorčni razstavi industrijskih in obrtnih podjetij naj bi razstavila svoje izdelke podjetja iz naše cone ir. iz dežel, ki imajo s Trstom teši, e gospodarske stike. To razstavo bo organiziral septembra meseca tržašk; tehnični odbor. Ta tehnični odbor je 4 mesece razpravljal o tem načrtu. Končno te: 500.000 lir od dr. Albina Massa-curari-ja, 2.000.000 od tvrdke Bretner, 800.000 od tvrdke Colombo, 180.000 od Jožefa Panfili-ja, 1.000.000 od Henrika Torco, 400.000 od Antona Lanarija, 500.000 od Pavan in Giungi, 250.000 od dr. Sforza za TAEC, 1,200.000 od Angela Comelllja in 4.000 dolarjev od American En-gineering company. Skupno navaja torej obtožnica, da je prejel major Squire 6,830.000 lir in 4.000 dolarjev. Major in njegov branitelj major D. Mo. Colm sta izjavila, da tu ne gre za poneverbo denarja Zavezniške uprave, ampak da je obtoženec sprejemal darove, kakor je to pri Italijanih navada in kakor mu je povedal že major Richardscn, potem ko so ga razna podjetja večkrat povabila na kosilo ali na za' Torek, 19. avgusta Ludovik, Ljudevit Sonce vzhaja ob 6.08, zaha» ob 20.05. Dolžina dneva lAO'* Jutri 20. avgusta Bernard, Žarka Spominski dnevi 1942 je izšel razglas italijanskih okupacijskih oblasti o zaplembi imovine upornikov. 1944 so se pričeli hud, boji koroških partizansk.h enot z motoriziranimi sovražnimi silami. Kar radi storimo, težko storiti. to nam nt Preskrba Živila za prikuho (ministra). Na dodatne živilske nakaznice, na cdrezke za mesec avgust prejmejo težki in najtežji delavci v mestu in podeželju 600 gr belih testenin ZVU. Delitev se konča 31. t. m. Na odrezke petnajstdnevne živilske nakaznice za avgust prejmejo težki in najtežji delavci v mestu in podeželju, ki so zaposleni pri zavezniški vojski 300 gr belih testenin ZVU. Deli se do 15. t. m. Cena je 44 lir za kg. Kruh iz pšenične moke. Z da našnjim dnem so pričeli peči kruh iz 85% pšenične moke. Vsa bela moka je blokirana in stavljena na razpolago Sepralu. Dvig nakazil. Trgovci naj dvignejo danes pri prehranjevalnem , uradu stranskega zaslužka, bodo P J nakazila pri društvu vojnin „ lidov (Opera nazionale jnvai-o.. guerra) v Gorici, Ccrso št. 33, ostali na podeželju p? v občinskih uradih. Upokojene morajo legitimirati z izkazm«, ' jim daje pravico do posebne daine živilske nakaznice. , ^ Dan prodaje tkanin kakor imena trgovcev bomo odj naknadno. Brezplačna odstranitev rusevi® zarad^ojg^ Vsi lastniki godkov razdejanih bavo. Obtožnica navaja, da so našli na njegovem stanovanju v ul. Bal- ^ testen!ne. bo po raznih predalih 700 000 lir, 1.150 angleških funtov, 160 švicarskih z!atn‘kov in en zlat prstan z 244 karatnim diamantom. Tudi v njegovem uradu so pri preiskavi našli precej denarja. S priznanjem obtožnice je bil „ bfecal =1 »w..r v- Razstava dela v Tolminu Skrb za gospodarski, socialni in kulturni dvig tolminskega okraja je okrajnemu ljudskemu odboru narekovala organizacijo »Razstave dela«, ki naj prikaže sedanje dejansko stanje v coni B nahajajočega se predela tolminskega okraja in potrebno načrtno delo za nje. gov splošen dvig. V znanem letoviškem središču Tolminu, ki bo z izvedbo petletnega načrta svoje 1'tovIške prednosti še izboljšal, so v prostorih ljudske šole organizirali «Razstavo dela«. V soboto je sekretar okrajnega odbora OF tov. Martir.uč uradno otvoril razstavo, zvečer pa so na prost*m ob udeležbi 400 ljudi predvajal; Cankarjevega »Kralja - a Betajnovi«. Poslušalci so igri pazljivo sledili in s pritrjevanjem dokazani svojo dovzetnost tudi za težja dramska dela. Razstavo samo pa so po povorki fizkulturnikov (800 mladincev in mladink) otvorili v nedeljo dopol-dne ob udeležbi ministra Regenta, tov. Jakopiča, člana glavn ga odbora OF in tov. Albr. chta, člar.a glavnega odbora ES. Popoldne so fizkulturnlki nastopili s prostimi in orodnimi vajami. Jeseniški pionirji so nastopili v dvoran; Ljudskega dema z »Velikim potovanjem«. Pevski zbor iz Radovljice je priredil pevski koncert. Med prireditvami sta igrali godbi iz Idrije in z Jesenic. Razstava je bila lepo obiskana. Prišli so si jo ogledat tudi iz S’o-venije, iz cone A in iz drugih okrajtv cone B. FIZKUL7URA Rudar prvak pokrajinskega prvenstva Ce pogledamo na potek tekmovanja se je zgodilo t.sto, česar nihče n; pričakoval. Kdo b; s; nvs-ll pred kakšn m mesecem, ko smo govorili Skedenj ali Gasilni? Potem ko sta tržaški moštvi odločil* med seboj, je pričel zmagovati Rudar in se po 5. dobljenih tekmah nevarno prlb.tžavati Gasliniju, ki je že skoraj veljal za prvaka. Gasilni se je za ta svoj odločilni turnir dobro pripravljal. Njegovi Igralci so Igral! v »barskem turnirju«, vse je kazalo najboljše, skoraj bi dejal, da so šli gaslnljevcl z ne majhno gotovostjo v Rov.nj. O Rudarju se pa n: slišaio veliko. Govorili so sicer, da se prlp.avljnjo med seboj, na tihem, le malo jih je bilo, k; so mislili, da bodo tako p; e-senetlli. Na praznik pa smo Jih videli. Gsslinl je malo pred koncem igre zabil dva gola, medtem ko Igralci Rudarja kar niso mogli doseč; niti častnega gola. Toda... Rudar Je pričel s takt.ko, k; smo Jo že tolikokrat viden na tekmah, ki jih Je od grah Na koncu tekme Je pričel s presenetljivimi napadi, pos.edica ka-erih se Je kmalu pokaza a, ko Je trikrat pot.escl Gasllnljevo mrežo. Igra je postajala vedno bolj razburljiva. Rudar se je malo pregrešil -n Gasilni je izkoristil kazenski strel, tako da je bil rezultat neodločen 3:3. V podaljških tekme se je pr.čela ponovna ogorčena borba, kdo bo čas bolje izkoristil. Tudi to pot so uspeli igralci Rudarja, k. so se znali v pričetku tekme zadosti varovati Videli smo še par dobrih variant Na igrišču je prevladoval Rudar, ki Je zabil še zadnji odloč:.ni gol, tako da je bil končn. rezultat zadnje tekme za pokrajinsko prvenstvo 4:3 za Rudarja. Otvoritveni dan tekem za jugoslovansko državno prvenstvo Včeraj so po jugo6lovan.sk h mestih pričeli s tekmami za državno prvenstvo. Otvoritvenim tekmam Je prisostvovalo veliko Uud:, ki so zopet enkrat videli evoja moštva pri «d?lu» po precej dolgem poč tku, Odkar se Je lansko prvenstvo zaključilo. Moštva medtem n se? počivala, gostovala so po državi in prirejala prijateljska srečanja, da svoje moči čimbolje ohranijo in seveda tudi s predturnirskim; srečanji kaj pr dobe. V Jugoslovanskem nogometu oziroma v borbi jugoslovanskih moštev za dostojna mfsta na ocenitveni lestvic; so vpeljali dvoje tekmovanj: za prvaka države in za prvaka v drugi skupim. Rezultati, ki so jih dosegli prvi dan, so bili naslednji: Partizan je imel za svojega prvega tekmeca Vardar, ki ga je odpravil s 4:0. Hajduk se zdi, da še vedno ni izšel iz krize, ki vlada v njegovem moštvu že neka) časa Zgubil je proti zagrebškemu Metalcu z 0:1. Lokomotiva in Rdeča zvezda sta se pobotali z neod oče-n’m rezultatom 1:1, medtem ko je Dinamo proti Spartaku dosegel kar previsok rezultat 6:1. V drugi skupini je bil rezu'tat tekme Enot.iost-Zeleznlčar 2:2, Ra-botniški-Dinamo 2:0, Kvarner-Slo-ga tudi 2:0. Moštvo Jugoslovanske vojne momarice-Budučnost 4:0. moštvo jugoslovanskega vojnega zra-koplovstva-Tekstliac 2:2. Prihodnjo nedeljo, 24. avgusta pa bodo padli nadaljnji rezultati v tekmah med Vardarjem-Dinamo, Ponz ano-Spartakom, Rdečo zvezdo-Torpedom, Hajdukom-Lekomotivo ter Partizanom in Metalcem. Za Davisov pokal tudi Čehi kapitulirali V Montrealu so odločili za Davisov pokal, ki ga imajo že nekaj let Avstralci. Seveda čisto gotovo še ni, ker se mora Avstralija še srečati z Ameriko. Rezultat, za katerega si nismo mislili, da bo tak za našo cono, Je bil 4:1 za Avstralijo. Kot vidimo po rezultatih, je Bronvvich gladko o-pravil v prvem srečanju s Cerni-kom (6:1, 6:1, 6:1). Drugo igro je Drobni dobil v dvoboju s Pallsom (6:3, 6:3, 4:6, 6:4), čeprav mu je v pričetku precej slaba predla. Ce pogledamo na rezultate prvih dveh partij, si kar lahko mislimo, da so Cehoslovak; po prvih dveh igrah še vedno upali. Toda z naslednjo točko dvoboja, to je igro dvojic, sta Avstralca ponovno zmagala z izidom 6:2, 6:2. 6:2. V nadaljevanju turnirja je Bronwlch porazil Drob-nija <6:2, 7:5, 6:4), Pails pa Cerni-ka (6:3, 4:6, 3:6, 6:2, 6:3). V tolminskem okraju je glavni vir dohodkov živinoreja In plan-šurstvo. Okraj oddaja mlečne proizvode in m.»o. Načrt predvideva okrepitev teh panog in razširitev ovčereje. Kozčrejo je treba zatreti. Po važnosti sledi gozdarstvo. O-kraj pozna 120 rastlinskih v: st, razstavljenih jih je bilo 83. med te. mi so bile označene one, ki jih bo treba predvsem g-ojiti. Izkoriščati bo treba do »edaj zanemarjene gozdne produkte, gobe, žir, smolo itd. Pred dvema mesecema je bilo ustanovljeno Okrajno lesno produktivno podjetje, ki izdeJuje d site, lestve in tipizirano pisarniško pohištvo. Državna žaga pri Sv. Luc’ji izdeluje in Izvaža deske, la-tve, krivljeni les za izdelavo stolic. V Klavžah imajo pnrilnice in sušilnice za les ter tovarno parketov. Okraj je kmetijsko pasiven. Druge kulture bodo še omejili, gojili pa bodo krompir, ker je za okraj najprimernejša kultura. V zvezi z živinorejo pa bo treba razviti trav-ništvo. Na cesti Ko-ritnica-Nemški rut so velika ležišča lehnjaka (traverti-na). Rabijo ga za zidanje poslopij, Ima dvakrat večjo odpornost kot opeka. Do sedaj ga še ne Izkoriščajo. Okrajno gradbeno podjetje zaposluje nad 500 delavcev, obnavlja porušena poslopja, šole, mostove, progo Podbrdo-Sv. Lucija in bo gradilo novo cesto Tolmin-Sv, Lucija (za 1.5 km krajša) z novim mostom pod Prapotnem. Načrt predvideva popolno elektrifikacijo okraja. Do vojne je imelo elektriko 31 vasi; med borbo so jo napeljali v dve, po osvoboditvi v 16, brez elektrike jih ostane še 8. Obrtništvo je krajevnega pomena. Znana so tolminske gojzerice. Na razstavi niso pozabili na turizem. Obnovil; bodo vse planinske koče. Na razstavnem prostoru so postavili planinsko kočo, ki jo bodo prenesli na planino. Z razstavo je tolminski okraj pokazal vzgledno voljo do dela 'n do obnove. S številno udeližbo na razstavi, ki je skrbno pripravljena, je ljudstvo pokazalo, da »e zaveda rjtnega pomena ln razume, da se je za načrtno gospodarjenje treba predvsem učiti, ker je le izobražen človek lahko kos nalogam, ki jih predenj stavlja načrtno gospodarstva slopju pomorskega postajališča. S to razstavo je tehnični odbor dokazal, da hoče v Trstu- ustanoviti pravi veles jem, ki bo povezal Trst sv-ejim zaladjem. Razstava bo odprta od 27. septembra do 21. oktobra t. 1. Prostore bodo pripravile tržaška tvrdke. Za razstavljale? Izven cone A je tehnični odbor preskrb:! vse olajšave glede potnih dovolilnic i-n za razstavi j e no blago. Kljub temu da se zaenkrat še ni začelo pravo prijavljanje razstavljalcev, se je prijavilo 200 tujih razstavljalcev. Predvideno poje, da bo na razstav; sodelovalo kakih 600 do 700 tvrdk, in s:c:r italijanske, jugoslovanske in iz onih držav, ki imajo gospodarske stike s Trstom. Na pošti so nervozni Da je v javnih uradih v Trstu več kot preveč uradništva, smo že večkrat pisali. To nam potrjuje tudi naslednji primer: Tovarišici Francki Starc iz Trsta so pisali romarji s Svetih Vi-šarij. Pri tem so se »zmotili« in napisali na razglednico Trst namesto Trieste, kot b; morali, ko so jih vendar toliko let učAi tako. To je zilo razburilo uradnike na pošti, ki so črtali Trst in pripisali Trieste. Ljudje govore, da imajo za ta posel nameščenih -oelo vrsto uradnikov, ki popravljajo »pogre. ške«, samo zato, da zadoste predpisom, ki izvirajo še iz dučejtvih časov. Pa si drznejo še trditi, da niso fašisti, kot da ne b; bila fašizem in nacionalna nestrpnost ista stvar! raznrava proti kapetanu Wilde-ju. Tudi on je priznal krivdo po obtožnici, ki pravi, da te W:1de preirt v^ega skupaj 10.000.000 lir ’ od raznih pcdletij. med katerim! je tudi Tmoresa glullana costruz'onl. Ob zaključku razprave je predsednik scd!šča Iztavil, da bodo od-sodbe obiavljene šele potem, ko jih bo potrdil vrhovni poveljnik zavezniških čet na Sredozemlju. Danes ob 9 30 bo v sodni palači pred Zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti petim uradnikom pri uradu javnih del in drugim osebam. Raznrava se bo vršila v sobi štev. 192 in ji bo lahko nriaostvovalo tudi občinstvo. Nov!narji sl morajo1 kakor za včeratšnji proces oskrbeti posebno dovoljenje pri zavezniškem obveščevalnem uradu. Enotni sindikati Sestanek predstavnikov livarjev bo danes ob 18.30 na sedežu v ul. Imbriani 5. Jutri bo od istem času sestanek predstavnikov elektrlških in avto-geničnih varilcev. Fašisti javno izzivafo V n-Cdeljo zvečer so tržaški n-eo-fašisti poslalli svoje otroke, da so po ulicah iin s harmoniko na čelu prepevali pesm; kot: «11 legiiona-rio», «Konec Anglije« itd. Vs ga skupaj jih je bilo okrog 40. Stmje. ni so šli v kopališče Ausonia, kjer so peli »Battaglioni M«. Čeprav je bilo v bližini več policajev, vet,dar ni nihče prepovedali petja in burke. Pač pa so malo dni prej takoj ustavili na postaji petje nekega slovenskega zbora. Pravijo, da vlada pod zavezniško upravo svoboda. Nam se pa zdi, da je samo za ene, in za te je je še preveč. Izžrebane številke velike dobrodelne loterije: I. dobitek prejme št. 07640; ;II. št, 15371; m. št. 02370; IV. št. 16868. Pevski in instrumentalni koncert v Kopru bo v soboto, 23. avgusta na trgu. Italijansko prosvetno društvo v Trstu bo organiziralo ob tej priliki izlet z motornimi čolni. Odhod iz Trsta ob 19. uri, iz Kcpra od 24. uri. Stroški za prevoz in koncert znašalo za člane 100 lir, za nečlane 120. Pojasnila v ul. Mazzini 32-11. vanih poslopij, ki zele br paV;jo odstranitev ruševin, naj nap )4 prošnjo na cdsek za lavn ,;jržal ZVU. Lastnik si bo lahko P_r;“ ves material, ki bo še.,j?p°0iDie Oni, ki ne bodo predložiili P ^ v teku 30 dni od objave, bse drugo, samo ne imperialistična. Zato v ozračju kar prasketa in gledatoi pridržujejo sapo, kadar se Roosevelt In Churchill spoprimeta. Noooj, u tisti jedilnici, je zrak trepetal...» Rooseveltova teza je, osvoboditi Evropo, pravi Adamič, Churchillova teza je, osvojiti jo. In vendar: Večerj a v Beli hiši LOUIS A Rusija t Ves večer F. D. Roosevelt ni omenil Rusije, a tudi nihče drugi ne. Vendar sta onadva morala razpravljati o njej. Kljub strašnim vojaškim izgubiim je Rdeča armada še zmerom glavna postavka na p: oti-osni strani, ker veže kakih sto nemških divizij in jih jotiska nazv.j... Toda torgevski Ideolog, ki nas je obiskal, približno takole misli: Dobro je, da je Hitler puščal kri Rdeči armadi; toda pre-.prf/iti moramo, da ne izkrvavi prehitro, preden se Američani ne zlero... Ce pa Hitler ne bo izčrpal Rdeče armade, dokler ne bo Rooseveltova pomoč zadostna, in se bo sovjetski sistem ohranil kot velesila v sv?tu, tedaj misli Churchill, da bo v tako zvani povojni dobi uporabil Rusijo in zastrašil Američane s komunizmom In dvigajočim se slovanstvom. In Amtričani — oelo Franklin Roosevelt — se bodo temu odzvali. Ker ne bodo videli druge možnosti, bodo pod p-H imperij... To je obzorje, vsebina In osrednja točka Churchillovih predstav. Nič drugega ga ne zanima, Sfl; spričo svojega značaja in mišljen ja sploh ne more imeti ničesar drugega v glavi. Po drugi strani pa je Rooseveltova naloga okrepiti in razširiti demokracijo. Ali to ustreza njegovfmu najglobljemu prepričanju ali pa je samo posledica dolgoletnega vpliva njegove žene, ki je videli proti-imperialietična ti a tradicionalni ameriški način, je vendarle dejstvo, da milijoni Američanov (n mnogo sto milijonov ne-Amert- Ali se ni Roosevelt že pretesno povezal s Churchillom... Ali ga le niso njegove osebne navade, njegovo nagnjenje k famiharnosti, njegeva nebrižnost in šegavost, njegova ustrežljivost in dejstvo, da nerad reče —r ne — tn da nima trdno postavljenega cilja pred sebej, žs zapeljali, da bo predobro služil Churchillovim oiljem... Ce bo le poskušal razjasmti nam, da se naša lastna demokracija, celo v tej sedanji obliki, lahko nadaljuje sasno tedaj, ko se demokratični procesi, ki pa ni treba, da bi bili natanko podobni našim, razvliejo tudi v drugih delih sveta... Naša demokracija mora postati dinamična in prožna. Ali pa se bo krčila še naprej m ni izključeno, da se bo po zmagi nad fasi-fi v Eirropi m Aziji izrodila o ameriški fašizem in rasizem (anglosaški, antianglosaški, Ku-kluvc-klan, antisemitizem, protizamorsko gibanle) s(lošno reakcijo doma in surov dolarski imperializem na zunaj... Vsepovsod po svttu nas bodo zdrave sile, ki «® bore za dostojno življenje, zavračale in se obračale drugam po vzpodbudo in vodstvo. In ne bo nam všeč! Hkrati pa nas bo to, če želimo alt ne, potisnilo v ideološko borbo doma in zunaj in stali bomo pred novo svetovno vojno, ki bo za mnoge države tudi državljanska vojna... Ali je Rooseveltu resnično jasno, za kaj gret razmišlja Adamič naprej, (Se nadaljuje) Kdo je kriv: Sonja a!i oranžada? V nedeljo okrog 12 ure so našli prijatelji na njegovem stanovanju v ul. Torrtbianca 30-letnega Slavka Kleblča, ki je ležal skoro nezavesten. Takoj so ga prepeljal; v bolnico, vendar ni mogel dati zaradi omotičnega stanja nikaklh pojasnil. Iz listka, ki ga je napisal, so dognali, da je bil v soboto v hotelu Va» noli v družbi z ne-k0 Sonjo in da je tam p'J oranžado ter se od nje poslavljal. Potem je Šel sam domov, kjer so ga drugi dan našli prijatelji. Verjetno Je Kleblč zaradi ljubezenskih zapktljajev hotel napravit; samomor. Pri njem so našli tudi dve pismi, eno za mater in eno za skrivnostno Sonjo. Policija skuša razjasniti skrivnostno zadevo. Kleblč pa je ostal v bolnici in zdravnik; menijo, da bo po enem tednu zopet dober. Izgubljeno Tov. Koren Justina je izgubila na prireditvi v Ankaranu (San Nicolo) zlato zapestno uro. Poštenega najditelja naproša, da jo izroči narodni zaščiti v Kcpru proti bogiati nagradi. Izlet na Triglav priredi Planinsko društvo v Trstu 23. in 24. t. m. Vpisovanje v trgovini Višini, ul. Roma 15 in Čevljarni Pirc, ul. Settefontane 3. Za mladoletne otroke i° ^bt-' kakor tudi za osebe pod bJ1jK, * šivom predloži prijavo i , j.»-za popolnoma onemogle -jitio' časno odsotne upravičence sorodniki. .i„)it! e”," Prijave niso dolžni predi'0 ki že prejemajo rento ali Y^soc'f no od Državnega r.neoda gp no zavarovanje - filiala A' oziroma od Pokrajinskega za socialno zavarovanje v Državni zavod za varovanje - Filiala A) DAROVI IN PRlSrl-^1 n r Namesto cvetja na fd-®.ff' Kritonančič Antona iz GroP ^pč1-ruje® družina Mahnič j.i«ai>oV 400 lir za sirote padlih P*r * red1 Z vozičkom pod kamion Včeraj -okrog 17. ure je vozil delavec Prešel Ivan ;z Doline št. 57 po žavcljski cesti svoj voz, v ka-ter.m je imel vpreženega osla. Naproti mu Je prišel šofer Veljak Rafael s svojim kamionom in ga povozil. Prešel je dobil rane na levi nogi in ima morda tu-d; kost poškodovano. Tudi i.a stegnu ima rano. Prepeljali so ga v glavno bolnico, kjer se bo zdravil in. sec dni na kirurškem oddelku. Rojstva, smrti, poroke Dne 17. in 18. t. m. se je rodilo 20 živih otrok in 2 mrtva, umrlo je 20 ljudi, porok pa je bilo 7 CERKVENE POROKE: Angleški oficir Peter Bartram in d.ja-kinja Annallsa Schoene, pomorščak Oreste Antonini in zasebn ca Darlna Tence, mehanik Alojzij Schorman in zasebnica Jolanda Della Mattia, mehanik Kobal in zasebnica Itala Balbo, agent C. P. Alojzij Žnidarčič in zasebnica On-dlna Sossa, strugar Mario Luin In š.vilja Nelda Montagna, mehanik Bruno Juriševlč in dnevničarkA Viktorija Pitteri. Izlet v Cerkno Prosv 'tno društvo «Slavko Škamperle« priredi v nedaljo, 24. t. m. društveni izlet v Cerkno, ki bo združen z ob'skom bolnice »F a-nja« ter s pevskim koncertom v Cerknem. Vpisovanje; ki se zaključi v petek, je pri tov. Trampužu in v društveni gostilni pri c-črkvi. Nove globe za uporabo zvočnih signalov Globe za prekrške uporabe zvočnih signalov so sledeče: za prekrške med 6. in 24. uro od 500 do 1000 lir; za prekrške med 24. in 6. uro od 2000 do 3000 lir. Prekršitelj bo lahko plačal globo uniformiranemu policijskemu agentu ki je odgovoren za ugotovitev prekrška ter se tako Izognil kazenskemu postopku. V primeru ponovitve ali odklonitve takojšnjega plačila globe bo prekršitelja sodil okrajni sodnik (pretor)._____________ Prispevki poljedelcev za socialno zavarovanje in družinske doklade Na cono A se razširjajo ukrepi dekreta italijanske vlade št. 493, ki se nanaša na pobiranje prispevkov poljedelcev in poljedelskih delavcev za bolniško, invalidno, starostno ter tukerkulezno zavarovanje, za poročne in rojstne nagrade ter za plačilo družinskih doklad. Tkanine za nameščence ZVU je dala na razpolago nekaj tkanin domačega izdelka. Ker n! dovolj blaga za vse potrošnike, se bo zaenkrat upoštevalo ono kategorijo nameščencev, ki imajo določen dohodek, t. j. javne uradnike, delavce in upokojence, ki nimajo postranske službe, Delitev se bo vršila z boni, ki jih bo izdajala Trgovsko-obrtna zbornica. Nakaznice za prvi dve kategoriji se že pripravljajo. Upokojenci, ki stanujejo v mestu ln so brez po- RadlMski spo v torek, 19. avgust TRST II jj.H0 11.30 Dopoldanska glflsb®;e Sodobna Anglija. 12.10 °p? Je. 12.45 Napoved časa 1* *7;er- , 13,00 Vašk; kvintet. 13-1® ry.r^ t wln: Koncert za klav.r Ih 13-45 Zborne pesmi, j-——-glasba. 14.15 Predavanje- ,\eth tanje sporeda. 17.30 Pie888 sL d’nska oddaja. 19.30 Lahka V'1* 19.45 Napov.-d časa ‘h/ifiafjj 20.00 Fantje na vasi. „ ^le- ski koncert Ksenije 2l,00.fj)ti Zgodovinsko predavanje. - si raznih narodov. ,? 10 kvartet. 22.00 Polone«. £ ve*f ba Južne Amerike. 23.0 i|P 1^ glasba. 23.15 Napoved ča8 ^ ročila. 23.30 Citamje sP°r - M Orkester Adamič (preno "*”>• —a 14.00 Odg. urednik DUŠAN ' Stabillmento Tip- Tisk P. B»*TO^I Korzo kraljice Margerl*® TURIN t ORTOPEDICNO ZOFAVL^ K I K'.a BREZ OPERA,, * Izvrši kljub njeni ^jnlti ,0\i ne da bi bilo trebe Pr®h flPaiL f najuspešneje s pnej-hJ1} tKI-,«/.! ortoped P. BARTOL --- —ogo let v O potrebd I mladi, otroci pidV naj se z največj m gottiO -gr obrnejo za nasvet u* (prm ^ BARTOLINIJA, V GORICI: četrtek, 81- / Hotel Unlvrs"ta. ^ V TRZICU: petek, 22. ji- Hotel Moncen sio- l1 V TRSTU: soboto, 23., ^ ln ponedeljek 2<)- 0L 12. ure — Hotel V® znan že mnogo let v d Vsi, kj so stari, bodisi