izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. Uredništvo In upravništvo »Zarje« v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3. Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo. ZARJA Socialistično glasilo. Posamezna številka stane 1 Din Naročnina po pošti z dostavljav-Ijanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din. Reklamacije so poštnine proste. * = Oglasi po dogovoru, ^r— Proletarci vseh dežel, združite se! V Ljubljana, v soboto 28. oktobra 1922. Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi! Ljubljanskemu deSs^rsemu ljudstvu! | skem in socialnem polju v skupnem i boju proti obstoječi reakciji in eksploataciji. ! Bližajoče občinske volitve kličejo na plan ljubljansko delovno ijudstvo, da ustvari enotno fronto na podlagi enotnega komunalnega programa in enotnega boja za izvedbo tega programa. Tak skupni nastop vsega delovnega ljudstva bo onemogočil vrnitev kapita* listične politike na ljubljanski magistrat. i Zato so se zaupniki najmočnejših skupin ljubljanskega delovnega : ljudstva odločili za enoten blok i pri občinskih volitvah pod imenom „Zveza delovnega ljudstva** na temelju skupnega minimalnega komunalnega programa. Jasno oa je, da zahteva enotni komunalni program predvsem enotne akcije širokih množic, ker le tak nastop mas more dati potrebno ozadje in nujno garancijo za izvedbo programa. »Zveza delovnega ljudstva" mora v ta namen stati v neprekinjeni živi zvezi z najširšimi množicami j ljubljanskega delovnega ljudstva, ker (e cc je množica poučena in zainteresirana za delo -občinskega odbora, se more tg, zavedati, da res izpolnuie svoj program v interesu prizadetih množic in se more v slučaju potrebe naslanjati na mogočen enoten nastop celokupnega delovnega ljudstva v obrambo občinske avtonomije in Ljubljanska občina je skozi celo človeško dobo bila v rokah liberalne buržoazije. Ljubljansko delovno ljudstvo je bilo obsojeno prenašati komando kapitalističnih magnatov, ki se ljudstva in njegovih socialnih in gospodai skih potreb niso spomnili nikoli drugače, razen ob volitv*ah. Z zmago splošne, enake in proporcionalne volilne pravice pa je bila pri zadnjih občinskih volitvah stranka kapitalistov potisnjena v manjšino. Liberalna stranka, ki je po prevratu prebarvala svojo firmo, v demokratsko stranko, je s tem izgubila svojo zadnjo večjo trdnjavo. Zato je začela obupen boj za svoj obstoj. Protiustavni zakon o zaščiti države, ki je uzakonil nasilje in samovoljnost proti delovnemu ljudstvu v mestih in vaseh ter oropal Komunistično stranko vseh mandatov in ji vzel pravico zastopati v njenih vrstah organizirani proletarijat, je prvi pomagal ljubljanski buržoaziji, da oslabi pozicijo opozicionalnih strank v občinskem svetu. Vlada je razveljavila od ljudstva izvoljenim komunističnim občinskim odbornikom mandate in jih vrgla na cesto. Vendar se ostale opozicionalne stranke niso prestrašile vladnega terorja, temveč so prevzele občino v roke in začele uveljavljati program dela, ki je bilo v korist širokih množic ljubljanskega delovnega ljudstva, je pa križalo interese kapitala, zastopanega po demokratski stranki. Ker vlada ni mogla ukloniti občinskega sveta, da postane pohlevno orodje v rokah vladajočega kapitalističnega razreda, je izvršila novo nasilje z razpustom občinskega sveta. Da si zagotovi izgubljeno nadoblast nad delovnim ljudstvom Ljubljane, je izposlovala demokratska stranka iz Belgrada tako spremembo volilnega reda, ki daje relativni večini dve tretjini vseh mandatov v občinskem svetu. Ljubljanska buržo-azrja upa, da se s pomočjo te postave zopet vrne v izgubljeni raj na ljubljanskem rotovžu. Da se ji ta na- kana bolj gotovo posreči, se je navi-I dez razcepila v dva tabora in v ene-' ga teh taborjev povabila vihravo in j nepreračunljivo vodstvo narodnih I socialcev, ki so se prijaznemu vabilu bivših ljubljanskih magnatov odzvali na ta način, da so uskočili iz koalicije opozicionalnih strank naravnost v naročje one kapitalistične klike, zoper katero se bori delovno ljudstvo že desetletja in ki so jo nestalni in breznačelni voditelji narodnih so-sialcev pomagali podirati v zadnjem j občinskem svetu. Odločili so se, da | gredo rajši z upravnimi svetniki onih bank, ki so interesirane na milionih j ..Mestne hranilnice", kakor da bi šli z onimi, ki so bili radi interesov teh | bank razpuščeni. Spričo takega polo-j žaja mora delovno ljudstvo poseči po , samopomoči. Delovno ljudstvo v Sloveniji in v celi Jugoslaviji se danes bori za najosnovnejše politične, gospodarske i in socialne pravice. Bančni in trgovski kapital pod vodstvom srbske buržoazije, ki v svoji brezmejni pohlepnosti in v svojem velesrbskem centralizmu in imperializmu izvaja najhujši teror nad lastnim srbskim ljudstvom ravno tako kakor tudi nad vsemi drugimi narodi v državi, vrši najbrezobzirnejšo eksploatacijo nad delovnimi množicami, ker hoče na njegova ramena zvaliti celo breme svetovne vojne. Zato je vladajoča buržoazija odpravila najelementar-nejše politične pravice zborovanja in združevanja za vse državljane, da onemogoči močno organizacijo proletariata, zato tepta pravico samoodločbe narodov, zato se upira tudi zahtevani zakonodajni avtonomiji slovenskega ljudstva in gazi občinsko samoupravo. Edina pot iz tega težkega stanja je enoina fronta delovnega ljudstva za posamezne konkretne cilje, ki jih je doseči na političnem, gospodar- sklepov občinskega odbora v smislu tega programa. Na podlagi gorenjega programa in enotne fronte delovnega ljudstva se je sestavila enotna kandidatna lista, ki je izšla iz vrst zaupnikov delovnega ljudstva in ki se proglasi na inanifestacijskem zborovanju v petek, dne 27. oktobra. Enotna fronta pa nikakor ne odplavlja načelnih razlik med posameznimi skupinami; te ostanejo. Poleg skupnega komunalnega programa in enotnih akcij za njegovo izvedbo se' pušča popolfla avtonomnost in "Svoboda za načelno in taktično udejstvovanje vsake skupine v političnem, sindikalnem, kulturnem, gospodarskem, versko - nravnem itd. oziru. Vendar te razlike niso nobena ovira, da se delovno ljudstvo ne bi znašlo v skupni bojni črti za skupne kon kretne cilje, ki so v interesu celokupnega delovnega ljudstva. Stoječ na stališču popolne samoodločbe vseh narodov, torej tudi samoodločbe in avtonomije slovenskega delavsko-kmečkega naroda, stoječ dalje na podlagi enotne fronte, enotnega komunalnega programa in skupnega nastopa gre ljubljansko delovno prebivalstvo v boj aea zmaga ,,Zveze Delovnega Ljudstva1*, da popazi zvezo kapitalistov v mestni občini ljubljanski! Živela enotna fronta delovnega ljudstva! Zveza Delovnega Ljudstva. Razpust ljubljanskega občinskega sveta v v narodni skupščini. Minister Kosta Timotijevič je 5 j mesecev študiral interpelacijo poslanca Gostinčarja glede razpusta" ljub-; ljanskega občinskega sveta. In nazadnje je odgovoril tako kakor bi bil prečital par odstavkov iz „Jutra" ali pa »Slovenskega Naroda". Pravil je, da je razpustu vzrok slabo gospodarstvo v občini in v Mestni hranilnici, ker je upravni odbor zvišal name- LISTEK. F. E.: Dalje. Zgodovina socializma v Srbiji. Poleg J. Prodanoviča sta živahno nastopala v socialističnem gibanju te dobe (koncem preteklega stoletja) tudi kovaški mojster M i 1 o š O b r a d o v i č in mizar A n d r a B a n k o v i č (t 1911.), ki je po dolgih letih dela in preganjanja po vseh evropskih državah končno doživel cilj, za katerim so stremeli vsi od Markovič sem, namreč ustanovitev socialistične stranke. Končno je omeniti kot agilna člana tedanjega socialističnega gibanja še znamenitega literarnega zgodovinarja in učenjaka Jovana Škerl iča in K os to J ov a novica, ki sta oba preživela svojo mladost sredi socialističnih vrst ter časnikarja Milo-r a d a P o p o v i č a , ki je urejeval zadnja leta svojega življenja (1901—1904) v Budimpešti ta-mošnje socialistično glasilo »Narodna rječ". Tako veliki učitelj in prevoditelj Svetozar Markovič vendarle ni ostal brez vseh naslednikov. Cela vrsta najboljših inteligentov, brez katerih je vsako globlje idejno gibanje vedno nemogoče, je razvijala dalje njegov nauk in cela vrsta neustrašenih borcev ga je razširjala dalje, dokler se ni po 'četrtstoletnem delu in naporu toliko razširil in ukoreninil v vrstah srbskega delavstva, da so bili končno dani začetkom tekočega stoletja tudi materialni pogoji za ustanovitev posebne socialistične stranke, ki je nato prevzela zastopstvo interesov srbskega proletarijata in vodila njegove trde boje za gospodarsko, politično in socialno osvobojenje do najnovejše dobe. V. Ustanovitev sindikalnih organizacij in srbske socialne demokratične stranke. Leta 190.3. je bil torej kralj Aleksander'Obre-ncvič umorjen in narodna skupščina je poklicala iz Švice na srbski prestol kralja Petra I.'Kara-džordževiča. Mož je bil izrazito demokratičnega mišljenja, izredno takten in svobodoumen vladar ter široko naobražen, kar je sicer pri vladarjih precej redko. Sam se je precej pečal z različnimi socialnimi nauki in celo prevedel na srbski jezik znamenito John Stuart Millovo delo, zato je tudi razumevno, da se je za njegove vlade dežela precej pomirila ter začela polagoma napredovati na vseh poljih. Sicer so divjale tudi v tej dobi (od leta 190.3. do 1914.) neizprosni notranje politični boji med obema vodilnima srbskima strankama, to je med staroradikalci in samostalci ali mlado-radikalci, ki so se že za Aleksandra odcepili od poprej enotne radikalne stranke, a ti boji niso več onemogočevali, kakor poprejšnji med narodom in absclutistično-reakcionarnimi dinastijami, vsakega napredka. Dežela se je vidno gospodarsko krepila in napredovala tudi v kulturnem oziru. Ta napredujoča notranja konsolidacija je krepila tudi njeno moč na zunaj, tako, da je začela lahko misliti na osvobojevanje in zedinjenje ostalih sople-menjakov, zlasti onih v Turčiji. Sicer je to srbsko stremljenje zelo motila težka carinska vojna z Avstrijo in pa vedno večja politična nasprotstva, ki so jih povzročale srbske aspiracije na Bosno ter strah Avstrije pred naraščajočim stremljenjem vseh Jugoslovanov po osvobojenju in zedinjenju, a vkljub temu je napadla v zvezi z Bolgarijo in Grško že leta 1912. Turčijo, jo premagala ter si priključila pretežni del Makedonije. Komaj je pa odložila orožje tu, je že zaplamtela svetovna vojna, iz katere se je potem rodila današnja Jugoslavija. V tej dobi je začela Srbija vedno hitreje izgubljati svoj nekdanji patriarhalni značaj. Razvijalo se je kmetijstvo, trgovina obrt ter industrija in vedno očitneje se je začel pojavljati na eni strani kapitalizem, na drugi strani pa proletarizacija v zapadnem pomenu besede. Število mezdnih delavcev je naraščalo (leta 1908. jih je bilo že okroglo 100.000) in povsod so se pokazavali znaki naj-brezobzirnejšega izrabljanja in zlorabljanja delovnih sil po mladem kapitalizmu. Otroško delo se je širilo z naravnost strašno naglico in že leta 1902. so ugotovili, da so delali n. pr. po nekaterih bel— grajskih tiskarnah kot vajenci otroci od 8—10 leta in to po 40 vajencev na tri izučene delavce, v elektrotehniških delavnicah po 10 učencev na 3 delavce, ki so prejemali po 20 para na uro. Če so bile take razmere v najmodernejših poklicih, si moremo tudi predstavljati, kakšne so bile šele v bolj zakotnih rokodelstvih. Še slabejše je bilo seveda po notranjosti države in v Požarevcu je prišlo n. pr. pri suknarjih na 1 izučenega delavca po 16 vajencev. Za delavni čas, napredek, zdravje in ravnanje z vajenci itd. se ni brigal seveda nihče in za kaj takega tedanja zakonodaja tudi še ni imela prav nobenega smisla. Še težji je bil položaj ženskih delavk. Pomočnice pri šiviljah so imele (okrog leta 1900.) 2—3 groše dnevne plače ob neomejenem delovnem času, po tovarnah in drugih delavnicah pa še manj. ' (Dalje prihodnjič.) ščencein plače. Drugega ni vedel povedati. Preglejmo nekoliko to opravičbo. Mestna občina je pod nadzorstvom vlade; enako Mestna hranilnica, kar se pa ne ujema z našimi načeli. Brez soglasja nadzorne oblasti se pravzaprav v občini ne more ne dobro ne slabo gospodariti. Značilno pa je, da je takrat, ko je upravni odbor Mestne hranilnice zvišal plače hranilničnim nameščencem in obenem tudi mestnim nameščencem bil soglasni sklep razveljavljen in se je neki list izrazil, da bi tako povišanje pač bilo v pohujšanje državnim uradnikom. Zdi se nam, da tu tiči del razloga za razpust ljubljanskega občinskega sveta. V razpravi se je oglasil k besedi tudi poslanec s. dr. Korun, ki je na-glašal, da ni bilo za razpust nikakršnega vzroka, ter da je pokrajinski namestnik razpustil ljubljanski občinski svet na ukaz iz Belgrada. Minister se v tem zmislu niti opravičeval ni. Pač pa se je oglasil poslanec profesor Reisner in je predlagal, ne da bi skušal opravičiti razpust, da se stavi interpelacija glede ljubljanskih volitev z dnevnega reda. Predlog poslanca Reisnerja sicer ni prišel na glasovanje, ker so vladinovci v tem trenutku predložili kraljevo pismo o zaključitvi zasedanja. Nezaupnica vladi in tudi opravičba vlade glede razpusta ljubljanskega občinskega sveta so demokrati in radikalci na prav čuden način spravili iz narodne skupščine. n Značilno je pri tem zlasti to, da je nastopil odločno proti interpelaciji ‘državni profesor in poslanec J. Reisner, ki se vedno baha po časopisju, da se bo od samega dela za izboljšanje uradniških plač pretrgal. Da, da, v časopisju se baha, toda, kaj dela, kako da vedno podpira tisti režim, ki uradništvo vodi že eno leto za nos, to je drugo vprašanje, in konkretno pa dokazuje ta nastgp njegov, da poslanec Reisner odobi ava razpust občinskega sveta, ki ga vlada utemeljuje s tem, da sta mestna in hranilnična uprava hoteli zvišati nameščencem plače. Tako kričeče dokaze za svojo mentaliteto je nudil še redkokdaj kak politik. Razpusta ljubljanskega občinskega sveta v Belgradu niso opravičili, niti niso dopustili, da bi se o interpelaciji glasovalo v skupščini. V popolno ilustracijo, kako neopravičen je bil zagovor ministra Timotijeviča, ki ni vedel, kaj bi povedal, povejmo še to, da so demokrati nameščencem sedaj pred volitvami izplačali to, kar je sklenil prejšnji občinski svet. S tem so pravzaprav osmešili ministra, ki je navajal razloge za razpust, katerih sploh ni. Odprto je torej še vprašanje: zakaj je bil razpuščen in kdo je diktiral iz Belgrada razpust ljubljanskega občinskega sveta? Intervencija glede železničarjev in železniškega prometa. Minuli teden sva podpisani in vojvodinski sodrug intervenirala pri ministru saobračaja glede izplačUa pen-zij in draginjskih doklad za železniške vpokojence in glede zastoja v tovornem prometu ter glede zopetnega sprejema odpuščenih železničarjev v službo. Minister saobračaja je decidirano izjavil, da bo z ministrom za notranje stvari vse potrebno ukrenil glede izplačila pokojnin in draginjskih doklad za vpokojene železničarje. Glede odpuščenih železničarjev se bo predlagala komisija, ki bo vložene prošnje pregledala ter bodo sprejeti zopet vsi železničarji, katerim se ne dokaže sabotaža. Glede tovornega prometa je izjavil minister, da se bodo po sprejemu novih lokomotiv zamenjale vse lahke lokomotive s težkimi v Zemu- Hišni posestniki vodijo od prevrata sem najbrezobzirnejšo borbo proti omejitvam prostega razpolaganja s stanovanji in stanovanjskimi deli. Hišni posestniki gonijo ves čas, zastopajo ves čas stališče, da je njih lastninska pravica nedotakljiva in da je zaščita najemnikov nasilno okrnjenje elementarnih pravic hišnih lastnikov, posestnikov. Njim je vseeno, četudi je princip celo v kapitalističnem gospodarstvu, da obreže javno pravo pravice posameznikov v interesu celotne družbe, predpostavljajoč vsaj deloma interes celote nad interesom posameznika in posameznikov. Pojem lastninske pravice tudi v kapitali-sličnem družabnem redu ne gre tako daleč, da bi smel lastnik početi s svojo lastnino, kar bi hotel, kar bi se njemu zdelo dobro, pravo in pravilno. Hišni lastnik, ki bi svojo hišo sežgal, pa spravil v nevarnost okolico, bo kaznovan, četudi je svojo hišo zažgal. Čim bi hišni lastniki pravilno, kapitalističnemu družabnemu redu noKvarno umevali svoja prava, izvirajoča iz lastnine, bi seveda bil položaj čisto drugačen in bi izgledala buržuazna zakonodaja bistveno drugače. Zato se zdi posamezniku, dasi pripadniku buržuaznih strank, nasilje, če določi buržuazni minister, kako daleč sega lastninska pravica hišnega posestnika. Hišni posestniki si žele nazaj predvojnih časov. Tistih časov, ko je bilo prepuščeno oddajanje in najemanje stanovanj in stanovanjskih nik, za katerega že davno ne velja več, da je družinska hiša tradicio-nelni pogoj družinskega življenja, je stanovanje sicer najel, toda vsled visoke stanarine tako izrabil, da je bilo v škodo niemu, družini in v prav taki izmeri tudi družbi. Delavnica obrtnikova je bila obenem spalnica, jedilnica obrtnikove družine. Družine so se gnetle, stiskale v sobah, zato, da so oddajale že za družino samo pretesne prostore tujim ljudem. Za stanovanja v kleteh, vlažna in temna, ki so bila razmero-roma najcenejša, pa so se delavci, uradniki in obrtniki kar tepli. Posledica tega pa je bila tuberkuloza, škrofuloza, ki je grasirala med delovnim slojem, upropaščala družine, ugonabljala družbo, in še nekaj so j dosegli takrat hišni posestniki s | tem svojim prekomernim obresto-i vanjem v hišo zazidanega kapitala, j Vsled prehudega, v zaslužek, plačo I preostro posegajočega navijanja stanarine, je postala špekulacija s stanovanji nemogoča. Špekulacija, namera po predobrem obrestovanju je ubila špekulacijo novih graditeljev hiš. Kajti, spominjamo se še, da so bil.s stanovanja prazna in da so hišni lastniki na vse načine iskali najemnikov. Toda to ni bilo zato, ker je bilo dovolj stanovanj, marveč zato, ker so bile tem stanovanjem določene za delavca, nameščenca nepremagljive cene. — Zato so bila mnoga zračna, solnčna stanovanja prazna, zadohla, vlažna pa polna in zasedena do zadnjih kotie- ! nu ter se na tak način znatno izbolj-I ša promet. Ob tej priliki opozarjam vse železničarje, ki so vložili prošnje za zopetni sprejem v službo, da mi pošlje-je na moj naslov Josip Kopač, narodna skupščina, Belgrad datum, kdaj so vložili prošnje, če to ni mogoče natančno pa vsaj približno, kdaj je bila prošnja vložena, da se pri pregledovanju dotični akt lažje najde. Ker je že zadnji čas, da se ta vprašanja rešijo, naj se železničarji tudi s svoje strani za stvari zavzamejo. * Finančni odbor je sprejel predlog socialističnega kluba, da se vsem onim železničarjem, ki imajo dvojno gospodinjstvo, izplačajo tudi dvojne (lijete. j kov. — Država pa je zdravila tuberkulozne, mesto, da bi čuvala zdrave. Danes pa je položaj še slabši. Delavčeva mezda — to smo povda-rili že ponovno —, ki jo prejema danes, še davno ni enakovredna mezdi, ki jo je prejemal pred vojno. Sedaj pa naj na račun stanarine plačuje delavec predvojni ekvivalent! Plačuje zato, tla bo ostala nedotaknjena renta hišnemu špekulantu. Buržoazna vlada ščiti v prvi vrsti sebe, če ščiti najemnike. — Dasi bi morala že pred vojno upoštevati utemeljene predloge razrednega prole-tarijata. Ker pa je izločila buržoazna vlada možnost špekulacije, mora najti sredstva, da bodo ljudje stanovali v stanovanjih, ne pa hirali v luknjah. V luknjah pa hirajo ne samo delavci, marveč tudi uradniki, ki tvorijo podlago dobri upravi. S tem pa, tla. jim da vlada prednost pred javnimi nameščenci in prednost pred mezdnimi delavci, še davno ni storila svoje dolžnosti. Sedanja stanovanjska kriza pa onemogoča vsak gospodarski razvoj, stanovanjska kriza je sokriva našim desolatnim razmeram. Železničar, ki se kuha poleti, prezeba po zimi v vagonu, ne more vršti svoje službe! Hišni posestniki oodo potom svojih organizacij in svojih predstavnikov poskusili zrušiti zaščito najemnikov. Razredni proletarijat pa bo i v bodoče zahteval v interesu družbe in človeštva — socializacijo! Mariborska konferenca — oblastni zbor. Stanovanjski pravilnik in hišni posestniki. delov prostemu sporazumu med hišnim lastnikom in najemnikom. Zakaj pa je danes morala poseči vmes buržuazija sama, zakaj mora predpisavati buržoazija sama okvire, v katerih se naj ziblje oddajanje, najemanje stanovanj in stanovanjskih delov? Buržoazija je — dasi kasno — vendar spoznala, da je bila predvojna stanovanjska politika buržoaznega razreda kvarna neposedujo-čim slojem, kvarna pa pred vsem gospodarskemu razmahu buržoaznega razreda. Motil bi se oni, ki bi menil, da je vojna rodila stanovanjsko vprašanje. Motil bi se, oni, ki bi mislil, da je vojna, ki je uničila toliko mi-ljonov človeških življenj, povzročila stanovanjsko bedo. Današnji najob-čuteni stanovanjski bedi je krivo izkoriščanje najemnikov po hišnih lastnikih. Buržoazna zakonodaja je ščitila le hišnega posestnika in branila sc je, brzdati to njegovo izkoriščanje. Delavec, izkoriščan že po fabri-kantu, je bil iia milost in nemilost izročen pred vojno hišnemu špekulantu. Statistika izpričuje in dokazuje, da je romala do 25% delavčeve. mezde v žep hišnega lastnika. Hišni lastniki so si mogli in znali izvzeti kapitalistovemu dobičku okrnjenega delavčevega zaslužka dobro, zadostno rento, ki jim je nudila brezskrbno in udobno življenje. Kaj pa je bila posledica tega prostega določanja in bdmerjanja najemščine? Mezdni delavec, urad- Omenili smo že zadnjič lepo uspelo mariborsko konferenco, ki se je pretvorila v oblastni zbor. Ob za-i ključku dopoldanske seje je bila sprejeta resolucija za ustanovitev oblastne organizacije. Popoldan pa se je vršil oblastni zbor, na katerem je bil sprejet opravilnik ter je nato poročal o položaju in nalogah proletarskega razreda v državi ter stavil naslednjo resolucijo sodr. Golouh: „Navzoči delegati I. oblastnega zbora SPJ in KDZ mariborskega ugotavljajo: a) da je v dobi notranje in zunanje reakcije, gospodarske eksploatacije in kapitalistične razredne nadvlade potrebno bolj in bolj jačiti stranko, številno in duševno. Voditi se mora oster boj proti kapitalističnem režimu zatiranja in izkoriščanja in proti vsem meščanskim strankam ter ostati v opoziciji proti vsem meščanskim vladam; b) v stranki sami mora vladati medsebojno zaupanje in disciplina. Zlasti je pa potrebno delati vztrajno v smeri izobraževanja delavskih mas, vzgojevati in utrjevati njihovo razredno zavest ter gojiti dostojnost v vsem strankinem delu. Strankina glasila morajo služiti samo temu namenu. c) oblastni odbor smatra, da je v svrho radikalne sanacije duševnega in organizatoričnega dviganja socialističnega gibanja v celi Sloveniji potrebno, da se delo te konference končnoveljavno dovrši na skupnem kongresu strankinih organizacij na ozemlju Slovenije. Obenem misli, da bi bilo potrebno, da tudi organizacije v ljubljanski oblasti vzpostavijo svojo oblastno organizacijo, da sc bo mogel potem voliti skupni medsebojni odbor; č) sedanje stanje bo mogoče odpravili, kakor hitro se sedanje pokrajinsko načelstvo, ki je s svojim početjem osmešilo strankino delo umakne iz svojih samolastno prisvojenih mest. Centralno strankino vodstvo mora stopiti iz rezerve. Voliti mora: ali enotnost stranke, poštenost v delu, v metodah in duševnost, ali razdiralno delo, neumnost in zlobnost; d) oblastni zbor pozdravlja vse organizacije in sodruge v Sloveniji, ki ne odobravajo početja pokrajinskega načelstva in ki so ostale zveste socialističnim ciljem in tradicijam, uverjen, da bo mogoče v kratkem začeti zopet skupno delo.“ Dodatni predlog sodr. Komavli-ja k resoluciji: „1. Stoječ neomajno na stališču popolne enotnosti razredno zavednega proletarijata, smatrajo dopis iz Maribora, objavljen v ,.Napreju" dne 1. oktobra t. 1., v katerem se nahaja izjava, da bo šla stranka, to se pravi pokrajinsko tajništvo v Ljubljani svojo pot na ta način, da bo v mariborski oblasti ustanavljajo namesto ,.uničenih" nove organizacije, za provokacijo. oziroma za razbijanje obstoječih organizacij. Ravno tako smatrajo za provokacijo vsak poizkus parcelacije oz. razmejitve delokroga oblastne organizacije mariborske na ta način, ki ne odgovarja zemljepisni oz. politični razmejitvi in or-ganizatoričnim zahtevam v Sloveniji. 2. Poživljamo vse organizacije in sodruge v mariborski oblasti, da čuvajo enotnost organizacije ter da se postavijo odločno v bran vsakemu poizkusu razbijanja obstoječih ali ustanavljanju novih organizacij v mariborski oblasti po mandatarjih, ki bi prihajali izven te oblasti.1' POLITIČNI PREGLED. Vladna kriza? O bližnji vladni krizi krožijo najrazličnejše vesti. V narodni skupščini so popolnoma raz-crane politične razmere in ugnezdila se je v klubih menda silna desorga-nizacija. Spor med demokrati, radikalci, muslimani, zemljoradniki, povrhu pa še boji med ambicioznimi osebami, ki mislijo, da se bo država podrla, če ne bodo več v vladi. Listi navajajo različne vzroke, zakaj vlada ne demisionira. Enkrat pišejo, da hoče ta vlada rešiti še vprašanje princa' Jurija, drugi po kumanovski slavnosti bo vlada demisionirala, tretji rekonstrukcija vlade bo, ne pa definitivna demisija. Vobče prevladuje mnenje, da ta narodna skupščina ne bo dočakala 28. junija 1923, do katerega dne ima izdelati vse v ustavi utemeljene zakone. Skoro gotovo je, da Pašič poda demisija kmalu v novembru. V parlamentarnih krogih so pa mnenja, da utegne sicer Pašič odstopiti, da pa ne bo še zapustil politične arene. Skušal bo zopet sam ali pa njegov ožji prijatelj sestaviti vlado, eventualno tudi vladati. Ce bi pa to le ne šlo, pa obdrže državno krmilo v rokah kljub temu radikalci, razženo narodno skupščino ter izvedejo nove volitve. Kriza vlade je pravzaprav povsem odvisna od narodne skupščine; če bo ta parirala, ne bo krize, če pa ne bo pohlevna, ponižna in ubogljiva, bo pa Pašič rekel: „Ajdi kuči!“ Novo predsedništvo narodne skupščine. Pribičevič je priznal izvolitev Davidoviča za predsednika demokratske stranke, ni pa mogel ostati brez zadoščenja. Zato so mu pomagali tudi radikalci. Dr. Ribar ni postal zopet predsednik nar. skupščine, marveč je bil oni petek izvoljen Pribičevičev prijatelj dr. Luki-nie, ki pa nima tistih sposobnosti, ki jih je imel dr. Ribar. Danes teden so izvolili ostale člane predsedstva in sta bila izvoljena za podpredsednika posl. Vujičič (rad.) in dr. Karameh-medovič (musl. desnica). Za tajnike so bili izvolejni: poslanec J. Rajar (SKS), posl. Janjič (rad.), Sreten Vu-kosavljevič (dem.) in Milan Milora-dovič ((zemljorad.). Zemljoradniki so se že pobotali. Odstavili so svojega tajnika Koma-diniča ter izvolili za tajnika jova Obradoviča in s tem je „programati-čni“ spor končan. Namesto kongresa v Banjoluko skličejo le pokrajinske sestanke, pa pojde, dokler pojde. Oklic ljubljanskih zajedničarjev. Danes teden so izdali zajedničarji oklic na ljubljanske volilce. Oklic govori o kulturnem žarišču, beli Ljubljani, zgledu poštenega in čistega dela. Dalje govori o veliki nevarnosti za državo in o avtonomiji. To so prijetne besede za ušesa, za možgane pa ni v njih prav nikakršnega jedra. Kje je jamstvo, da bo Ljubljana bolje upravljana kakor je bila ? Kaj je pa bilo doslej s socialno komunalno politiko? Občinski sveti, ki so predstavljali belo Ljubljano, so prej socialno politiko ves čas naravnost negirali. In vendar je v pametni socialni politiki edina garancija, da ostane oziroma postane Ljubljana res bela Ljubljana. Da bi pa zajedničarji, ki so krivi nastalih razmer, delali v bodoče drugače, tega jim pač nihče ne more verovati. Desetletnica bitke pri Kumano-vem. Leta 1912. je Srbija napadla Turčijo s Crnogoro, ker evropska diplomacija predolgo ni ničesar ukrenila glede Macedonskih Slovanov, ki so jih Turki silno zatirali. Pri Kuma-novem je bila odločilna bitka, kjer je bila turška vojska 80.000 mož poražena in s tem zlomljen turški odpor. Dne 24. t. m. je bila desetletnica te -bitke, ki so jo Srbi proslavljali s svečanostmi. Enak občinski volilni red za Bosno in Hercegovino je sprejel pododbor kakor ga imamo v Sloveniji. Prav malo sc: načrt razlikuje od našega zakona. To je invazija diktature. Grof Burian znani avstroogrski zunanji minister, ki je še med vojno precej odločeval, je umrl 71 let star. Italijanski fašisti so imeli kongres v Neaplju. Zahtevajo odstop vlade ter da sestavi novo vlado Giolitti, -v kateri dobe fašisti več mest, zlasti tudi ministrstvo za zunanje stvari. Srednjo Evropo v šahu hoče imeti Zveza narodov, zato so podpisali pogodbo z Avstrijo glede financiranja in kontrole. Na tej pogodbi ima velik interes Italija, Cehoslo-vaška, Rumunija in Jugoslavija. Tako je povedal dr. Beneš v čehoslo-vaškern parlamentu. 43 protestnih shodov je sklicala dunajska socialna demokracija na en dan proti določbi genfske pogodbe, da dobi Avstrija s posojilom gospodarsko kontrolo entente. Enaki shodi so se vršili po vsej državi. Madžarska v finančnih škripcih. Madžarski glavni upravitelj Horthy je baje izjavil, da Madžarska ne bo mogla plačali 300 miljonov šterlin-gov dolgov za vojno odškodnino. Ako Madžari, ki so naravnost bogati dežela, ne morejo izpolniti te obveze, kako naj jo izpolnjujejo druge države. Iz tega priznanja odseva ne-zmiscl mirovne pogodbe. Madžari so bili vedno kavalirji; tudi v stari monarhiji so vedno živeli in bogateli od Cislajtancev. Ebert ostane predsednik nemške republike. Določeno je bilo, da se vrše 3. decembra volitve predsednika nemške republike. Ebert je so- cialni demokrat ter je bil izvoljen kot prvi predsednik. Državni zbor pa je sklenil, da se njegova doba podaljša, in sicer do oO. junija 1925. Za ta sklep so se izjavile vse stranke razen nemških nacionalcev. V Nemčiji straši monarhizem. Rcakcionarci so snovali proti nemškemu kancelarju dr. Wirthu zaroto. Hoteli so ga ustreliti. Zarota pa je bila razkrita in kancler sam je z vso odločnostjo nastopil v državnem zboru proti zarotnikom, češ, da jim je republika napoti. Nemški kapitalisti so pa res naivni, da še vedno upajo na monarhijo in Vilčka. Francija in orientsko vprašanje. V Franciji so menili, da se s padcem Lloyd Georgea izpremeni tudi politika Anglije. Bonar Law pa je izjavil, da' se orientska konferenca ne bo vršila 15. novembra, marveč šele decembra. Tako je poročal v Parizu angleški poslanik lord Curzon. Francija simpatizira s Turki in če se konferenca ne bo vršila kmalu, se bodo Turki vznemirjali in zaupanje v Francijo se bo omajalo. Bonar Law pa meni, da naj volilci odločijo, ali so zadovoljni z dosedanjo politiko Anglije ali ne. Izprememba vlade na Angleškem. Lloyd George, vojni ministrski predsednik angleški, je podal de-misijo. Angleška vlada je bila sestavljena iz unijatskih liberalcev in ko-servativcev. Konservativci so pa postajali s politiko Georgejevo nezadovoljni in del konservativne stranke je pričel javno nastopati proti ministrskemu predsedniku in koaliciji sploh. Očitali so mu, da zaradi njegove politike izgublja Anglija ugled zlasti v kolonijah. Tudi orientsko vprašanje je pripomoglo k njegovemu padcu. Na drugi strani pa opažajo konservativci, da zmagujejo pri volitvah delavski kandidati. Konservativci hočejo ustanoviti enotno meščansko fronto, kar je jako verojetno, ker se opaža, da po vseh deželah drve meščani k reakcionarnim strankam. Lloyd George se je tudi sprl s Francijo ter je ni podpiral v njenih stremljenjih. Lloyd Georgejeva politika je šla glavno za tem, da ima Anglija sama kar največ morskih ožin. Novo vlado je sestavil Bonar La\v, katerega podpira Chamberlein. Politika Lloyd Georgeja tudi nam ne more biti všeč. Da se niso uresničile niti pičice VVilsonovih točk o demokratizmu in svobodi, je v prvi vrsti kriv George Lloyd, ki je v glavnem ustvaril današnji položaj v Evropi. V Angliji nastopa z nastopom konservativne vlade povsem nova doba. doba lazrednega boja med kapitalisti in delavstvom, ker ni nobenega dvoma, da bo ta vlada ovirala razvoj delavskega gibanja. Pri bodočih volitvah decembra ima ta stranka največ upanja na zmago. Nova angleška vlada. Predsednik Bonar Law, zakladni minister Baldwin, vojni minister Wilson, državni tajnik za zunanje zadeve Lord Curzon, kolonijalni minister lord Der-by, trgovinski minister Maitland, prvi lord admiralitete Amery, minister za notranje zadeve Boshvon, minister za bogočastje Horne, mini-nister za Škotsko Jounger, minister za Indijo Peel. Kaj pomeni padec Lloyd Georgeja za angleško delavstvo? Lloyd George je bil največja ovira pri striktnem izpolnjevanju reparacijske pogodbe. Uvidel je, da so bremena za Nemčijo prevelika, zato je iskal nove formule za likvidacijo mirovne pogodbe. To pa Franciji ni bilo všeč. Bonar Law je sicer izjavil, da ne bo pred volitvami izpremenil angleške politike, kljub tej izjavi bo marka še padala (sedaj je vrednih 100 mark komaj 12 in pol švicarskih centimov) in če se politika dejanski izpremeni, tedaj bo padec še večji. Povsem naravno je, da bo trgovski svet kupoval produkte v Nemčiji, ker bodo zratno cenejši zaradi malovredne nemške valute, nasprotno pa bo .v Angliji industrija zopet še v večjem obsegu ustavljala svoje obrate kakor doslej. Ako bo Anglija okreuila svojo politiko, tedaj bo angleški proletarijat vsled gospodarskega razvoja prisiljen, da začne bolj odločen razreden boj, kakor ga je vobče vodil doslej. Izprememba angleške politike pa utegne neugodno vplivati tudi na — našo valuto, ker se nam vedno dozdeva, da je porast dinarja umeten in utegne prinesti katastrofalno razočaranje. Lloyd George potuje in agitira. Nepričakovano je prišel padec angleške vlade. George pa ni nič premišljeval, temveč je po demisiji takoj odše! na agitacijsko potovanje. Zlasti Razširjajte „Zarjo“ med volilnim bojem. Volilni boj za ljubljansko občino bo vsekakor precej neobziren. V ta namen je potrebno, da se ,.Zarja" razširi zlasti v Ljubljani, da bodo ljubljanski volilci pravilno informirani o volilnem boju. Volilci Ljubljane morajo dokazati, da protestirajo proti krivičnemu razpustu občinskega sveta ter da postane Ljubljana šele tedaj bela Ljubljana, če je popravljena krivica in če zmaga volilska skupina, ki ima resnično socialen občinski program. Dr. Perič je dal svoje ime kot nosilec liste listi, ki je priznala komunalen program, ki ga mora vsak objektiven poznavalec razmer, zlasti pa socialist, podpisati iz dveh razlogov: prvič, ker se je z razpustom občinskega sveta storila velika krivica ljubljanskim vclilcem, drugič pa je bodočnost Ljubljane in Ljubljančanov zavisna le od pametne socialne občinske politike. Iz programa, ki smo ga zadnjič objavili, je jasno razvidno, da se nihče ne prodaja drug diugemu. Program smo objavili, da ga volilci poznajo. To v odgovor „Jugoslaviji" in drugim listom, ki bo-cio hoteli volilce begati s takimi frazami. Pri vsaki volitvi je glavno program in resnost kandidatov. Nenaravna zveza. »Jugoslavija11 modruje v nedeljo o nenaravni zvezi, ker hoče s tem opravičevati narodne socialce. Mi ne bomo ničesar očitali narodnim socialcem, ker smo mnenja, da ifaj le sami opravijo s svoj vestjo in programom, ki so ga podpisali. Konstatiramo, da je skupen nastop strank diktiralo nasilje. Vse opozicionalne stranke so bile enodušne v tem, da parirajo udarec razpusta, ter da si v ta namen sestavijo komunalni program, ki se docela ujema z načeli udeleženih strank. Mi smo zadnjič objavili ta program, ki določa skupno platformo. Skupen nastop po tem programu je naraven, nenaraven je pa nastop z demokrati ali zajednico, ker ta skupina zastopa strogo meščanskokapitalistični program. Smešna je tudi trditev, da so si stranke za nosilca liste izposodile sodruga dr. Periča. Take budalosti more trditi le demagoštvo. Dr. Perič stoji na stališču, da zahteva čast in poštenje občinskih volilcev, da z vso odločnostjo protestirajo proti krivičnemu razpustu občinskega sveta. Kdor pa misli, da je junaštvo to, če podpira prejšnji režim in zapusti socialistični program ter se druži z ljudmi, ki imajo delovnemu ljudstvu nasproten program, ter so deloma sokrivi nasilja, pa pač nima pravice govoriti o nenaravni zvezi. Naravno je edino to. da se storjena krivica popravi! Glava jih boli. Na zadnjem sestanku hišnih posestnikov je sprožila demokratska frakcija vprašanje, če bi ne kazalo predlagati, da se občinski volilni red izpremeni, volitve pa za negotov čas odlože. Jasno je eno: kovalci nasilnega občinskega volilnega reda so se v svojih računih in kalkulacijah zmotili, zato bi jim bil sedaj klic po izpremembi volilnega reda dobrodošel, da rešijo sebe blamaže in se odtegujejo še za nekaj časa obsodbi volilcev. Da se tie pozabi. O dr. Ravniharju trosijo njegoi demokratski nasprotniki najgorostasnejše vesti. Po Ljubljani pripovedujejo, da dr. Ravnihar še nikdar v življenju ni nič delal, da je on poosebljena ambicioznost za lastno osebo, mož. ki je fra-kar najgrše in najslabše sorte. — Mi vemo, da je dr. Ravnihar še danes starosta Jug. Sokolskega Saveza. tistega Saveza, o katerem čitamo dan na dan, da je to družba najdejavnejših za narodno edinstvo najvnetejših jugoslovanskih borcev. Kaj ima ta naglaša svoje delovanje, o katerem doslej ni imel časa poročati. Sedaj je brez posla, pa bo poročal. Poudarja posebno, da je koalicija utrdila ugled Anglije ter da je napačno, ker se je ta koalicija zrušila. Na shodih apelira na volilce, čeprav se boji, da bodo pri volitvah zmagali konservativci. ; VESTI. armada res tako nevrednega človeka na čelu? K volilnem gibanju. V pojasnilo je treba povedati na naslov „Napre-ja“ to-le: „Naprej“ je prvi zagovarjal skupen nastop vseh strank proti demokratom; pokrajinski tajnik Br-not je na shodu v Unionu razglašal, da je v Ljubljani tak blok potreben, Brnotova skupina je sklicala prvi sestanek za občinske volitve ter nanj povabila SLS, NSS in komuniste ter skušala napraviti protidemokratski blok. ..Načelo" o predvolitvah je postavila iz foparije, ker Brnot ni dobil vodilne vloge. Bela Ljubljana, to je že prav stara fraza. Bela Ljubljana brez kruha, brez stanovanj, brez modernega potrebnega razvoja je le beraška vas. Danes velja klic: Socialna Ljubljana: če bo socialna, bo bela tudi. Torej nikari ne paradirajte z belo Ljubljano, ki je danes samo še prazna beseda. Da, socialno Ljubljano hočemo! Poiitiš Turk iz Kravje doline bo prevzel v bodočem občinskem svetu personalni in konjsko-priprežni referat. Seveda, misli tako on, ne pa ljubljanski volilci. Oklic Jugoslovanske zajednice ljubljanskim Občinarjem je podpisal tudi g. dr. Ivan Tavčar, bivši ljubljanski župan. Ker tega „Jutro" še ni povedalo, zato povdarjaino mi in opozarjamo na to vse razdvojene ljubljanske pol- in cele demokrate. In še nekaj pripominjamo: „Jutro" smeši sedaj tisti oglas, ga hoče diskreditirati, svoje ljudi pa rešiti zadrege. Prorokovanje. Naš dinar se bo še zboljšal in še popravil. Trdimo pa zato, ker bo svet videl, da ima vladna koalicija in njeni ministri v svoji državi že tako lep red, tako urejene razmere, da gredo lahko brez skrbi na vse strani proslavljat razne spominske in zgodovinske dogodke: Zunanji svet sedaj lahko vidi, da tečejo kolesa pri nas vseeno naprej, četudi ne drže krmil v rokah naši ministri. — Ministrske miši — Plaušiči in drugi — pa bodo itak naprej plesale, četudi ni mačk doma! Volišča za volitev v ljubljanski občinski svet. Volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske, in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov, bo v nedeljo, dne 3. decembra 1922. Glasovanje traja ne-prekidno od 8. ure zjutraj do 17. ure popoludne. Za volitev je določenih 14 volišč in sicer: I.:Šolski Qkraj do Kopitarjeve in Streliške ulice — v Mestnem domu; II.: Magistratni okraj od Kopitarjeve in Streliške ulice do Starega trga št. 20 — na mestnem magistratu; III.: Šentjakobski okraj razen Starega trga št. 1 do 20. — v šentjakobski šoli; IV.: Krakovo in Trnovo — v šoli na Cojzovem grabnu; V.:Dvorski okraj, zapadni del, in sicer od trnovskega volišča vzhodno do črte: Dvorni trg, Vegova, Hil-šerjeva in Simon Gregorčičeva ulica — v državni srednji tehnični šoli; VI.: Dvorski okraj, vzhodni del, in sicer od prej navedene črte do Prešernove ulice in Aleksandrove ceste — v državni realki; VII.: Kolizejski okraj z Dunajsko cesto, leva stran — v !. državni gimnaziji v Tomanovi ulici; VIII.: Kolodvorski okraj, zapadni del, od Dunajske ceste, desna stran, do Kolodvorske ulice leva stran — v justični palači (sodna dvorana št. 79/1.); IX. Kolodvorski okraj, vzhodni del. od Kolodvorske ulice, leva stran do V^lovdanske ceste — v ženskem učiteljišču; X.: Kolodvorski okraj, vzhodni del, od Vidovdanske ceste do Ahacljeve ceste, desna stran — v I. mestni deški šoli na Ledini; XI.: Vodmatski okraj z Martinovo cesto — v mestni ubožnici v Japljevi ulici; XII.: predkraji, in si- cer: Ilovica, Orna vas, Hauptmanca, Ižanska cesta, Dolenjska cesta in Hradeckega vas — na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti; XIII.: Spodnja Šiška, in sicer volilci od črke A do L — v šišenski deški ljudski šoli, desno; XIV.: Spodnja Siska in sicer volici od črke, M do Ž — v šišenski dekliški ljudski šoli, levo. Natančne-ja dodelitev posameznih ulic ter hiš na določena volišča se razglasi pravočasno še s posebnim razglasom. Kot glavno volišče določa se drugo volišče na mestnem magistratu. Vo-lini imeniki, ki jih je po končanem reklamačnem postopanju vrnilo prvostopno sodišče mestnemu magistratu, so popravljeni ter so od dne 21. oktobra 1922 naprej v mestnem popisovalnem uradu ob običajnih uradnih urah razpoloženi vsakomur na vpogled. Ti volilni imeniki so za predstoječo volitev pravomočni in zoper nje, kolikor gre za to volitev, ni dopustna, več nobena pritožba. Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih kandidatnih listah. Kandidatne liste morajo politične, socialne in druge skupine volilcev predložiti najpozneje v 10 dneh po razpoložitvi pravnomočnih volilnih imenikov, torej v času od 21. oktobra od 8. zjutraj do vštetega 31. oktobra ob 14. popoludne pokrajinski unravi za Slovenijo, oddelku za notranje zadeve v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 10, 1. nadstropje, soba št. 48). Kandidatne liste morajo obsegati toliko imen, kolikor je voliti občinskih odbornikov in namestnikov. Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem in z uradnim pečatom opremljenem obrazcu, ki ga proti odškodnini vsakdo dobi v običajnih uradnih urah pri podpisanem mestne mmagistratu ali pri oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave v Ljubljani. Z izvirno kandidatno listo morajo predlagatelji predložiti Š6 po dvakrat toliko prepisov liste, ko-iikor je v mestni občini volišč. Na prepisih kandidatnih list, za katere je tudi uporabiti uradne obrazce, imena predlagateljev ne smejo biti navedena. Na teh prepisih se morajo označiti samo imena predstavnika in namestnika liste. V kandidatno listo se smejo sprejeti kot kandidati vse osebe, ki morejo biti izvoljene. Kandidatne liste, ki bi se vložile še le po gori označenem roku, se ne bodo mogle vpoštevati. Dvoje ali več v isti občini vloženih kandidatnih list se lahko veže. Dotično izjavo strank morajo njih pooblaščeni zastopniki javiti oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave za Slovenijo vsaj 8 dni pred volitvijo, to je do 25. novembra 1922. V vsem ostalem se glede kandidatnih list opozarja na določila §§ 12 do 22 začetkoma navedenega zakona. Glasovanje se vrši s krogljicami. Glasuje se osebno. Le oni volilci, ki zaradi tehtne hibe ne bi mogli glasovati tako, kakor je načeloma predpisano, imajo pravico pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njih odda kroglji-co. Iimllidi brez desne roke morejo glasovati z levico. Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnim za boj. Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in dan poprej, to je 2. in .3. decembra 1922 v vsej občini ljubljanski pod kaznijo strogo prepovedano. Biser uradniške sužbene pragmatike, ki pride pred narodno skupščino dne 1. novembra (če bo le res; doslej še ni obveljal glede obravnave uradniške pragmatike noben rok), je tudi dična določba, da spadajo uradniki pod zakon v zaščito države. V odseku se prepirajo o tej določbi. Jako poučno bi bilo za uradništvo, če bi se o tej točki razpravljalo v na- rodni skupščini ter poimensko glaso- ! valo o njej. Odseki in pododbori so skrivalnice, kjer se marsikaj lahko reče z ozirom na „interes države", pa to ostane za zidovi, v narodni skupščini je pa že treba govoriti jasno, ker je skupščina kolikor toliko pod javno kontrolo. Uradniki, če bi kovali svobodomiselno in demokratično pragmatiko gospodje v odseku, bi jo lahko izgotovili v štiriindvajsetih urah! Ker pa omejujejo vašo svobodo, študirajo, kako bi omejevanje prikrili. Ljubljanski akademiki so imeli te dni protestno zborovanje proti redukciji profesorskih mest na ljubljanski univerzi. Po sedanjih ukrepih, sodeč bo ostalo decembra meseca 15 rednih profesorjev in nekaj asistentov brez plač. — Ja, ja, pregovor: z mo do zrna pogača, kamen do kamna palača — je v Jugoslaviji prišel čisto ob kredit! Vladni komisar ljubljanski je imenoval, kakor poroča „Jutro“, dosedanjega prov. vodjo dohodarstve-nega urada gosp. Ivana Zupana rav-j nateljem tega urada. Vladni komisar v zmislu občinskega reda nima te pravice, ker to ni nujna zadeva. Vsekakor bo moral novi občinski svet revidirati sklepe in ukrepe, ki so se v dobi komisarijata izvršili. Ali je to imenovanje tudi kdo diktiral iz političnih motivov? Disciplina naprednega učiteljstva ie občudovanja vredna. Dasi Tone Likozar ne nosi več med učiteljstvom prvega zvonca, figuriia vendar kot mladinski kandidat na tretjem mestu. Zanima nas pa eno: si je li pridobil Likozar iznova zaupanje učiteljstva, ali se je Likozar na to mesto sam postavil. — Kolikor se še spominjamo — in zdi se nam, da se prav spominjamo — še je moral umakniti Likozar pri zadnjih volitvah barjanskemu nadučitelju Črnagoju. Za glavnega ravnatelja Središ-njega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bil izvoljen sodrug Vilim Bukšeg. Bukšeg D, 6. III. vrsta (50) 0.40 D. Monopolski papir se bode prodajal izključno v glavnih in malih prodajalnah tobaka. Prodajanje po drugih osebah sc bo kaznovalo, kakor prodajanje za-branjenih monopolnih predmetov. Poleg inonopolskega cigaretnega papirja bodo izdelovale omenjene tri privatne tovarne lastne vrste „luk-susnega“ cigaretnega papirja in stročnic, ki se jih bo pustilo v promet ijo odobrenju monopolske uprave z monopolskim ovojčkom. Glasovi naših prijateljev. Cirkus v Mestnem domu. V soboto je bilo v Mestnem domu predavanje o umetnosti ali nekaj podobnega. Debate se je udeležil tudi generalni tajnik pokrajinskega odbora, kjer je razkladal navzočim svojo filozofijo tako pametno, logično in temeljito, da je bil grand špas. Tako pripovedujejo udeleženci. — O tej prireditvi ne poroča noben list, dasi bi bilo jako interesantno vedeti, v čem. je obstala modrost. Ah, pa zdaj se ne izplača pisati o tem, ker bi si utegnili generalnega tajnika nahujskati na vrat. — Volitve bodo! Duhovita misel. Brnotov »Naprej« priporoča predvolitve za ljubljanske občinske volitve. Misli namreč tako, tla bi se napravile za ljubljanskih 13 tisoč volilcev najprej zasebne poizkusne volitve in po teli volitvah sestavila šele skupna kandidatna lista celega protidemokrat-skega bloka. Brnotov člankar smatra te predvolitve za »načelno vprašanje«. In kakor je to načelo duhovit »knif«, mu vendar nihče ne veruje, in vsak advokat bi se sramoval s tako puhlimi »knifi«-zagovarjati zločince. Mi kljub temu smatramo, da je misel duhovita. Predlagamo le, da naj člankar izvede pi*edvolitev sam, mi vsi se bomo odzvali pozivu, preskrbeli mu celo pet ali sedem lepo izdelanih volilnih škatelj, samo za »Stimmvieh« naj se pobriga sam. Tisti dan bomo zaprli vse cerkve, gostilne, kavarne, prodajalne, tovarne, tudi tramvaj in železnice ne bodo vozili — še pod Tivoli ne bo smel nihče. To bo fajn! Imenitno. V „Napreju“, je napisal Janko Cvajnar v Medvodah, da ,.Zarjc“ ne mara, ker „razdira“. Izjavljamo, da nam ne bo žal, za takega čitatelja, ki zna tako malo stvarno presojati vsebino „Zarje“ in „Na-preja“. Čitatelji morajo namreč misliti s svojo glavo, če imajo zdrave možgane, pa bo kmalu drugače. TISKOVNI SKLAD „ZARJE“. Jos. Kopač, nar. poslanec .... K 400 Iv. Tokan, nar. poslanec .... „ 400 Neimenovan.......................„ 200 L. P...........................„380 Zarjan.................................... 60 C. J...................................... 200 !. K....................................300 Skupaj . . K 1940 Sodruffi! Spominjajte se tiskovnega sklada »Zarje« in volilnega sklada za občinske volitve v Ljubljani! Izdajatelj jn odgovorni urednik dr. L. Perič. Lastnik Konzorcij „Zarje“. — Tiska tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Prodam hišo enonadstropno, zidano, na glivnem trgu v Laškem, pripravna za vsako trgovino ali obrt, 5 sob, ‘2 obrtna lokala, 1 hlev, 1 klet, 1 vrt, 1 gozd za sekanje bukovih drv. Cena 400.000 K. Pojasnila pri posestislci Mariji Vivod peka ija, Laško. Gospodinje! Ali zahtevate pri trgovcu testerame ijeftatete"? j So najboljši in najodličnejši izdelek te I vrste; zato jih zahtevajte povsod. ——i Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani - ............................. ——mmm— m ii m...n »»—n— ppodaja las slovenskih premogovnikov efSSP” velenjski, sentjanski in trboveljski premog ““5P3 vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska podjetja In razpečava la čehoslovaški in angleški kok« za livarne in domačo vporabo> kovaški premog in črni premog, Naslov: PROMETNI ZAVOD Z& PREMOG d., a. Ljubljana. Nunska ulica X.