uio LXP/_Poitntn. pia?.n> T gotovi _V Ljubljani, v torek, dne 27. oktobra 1936 Štev. 247 i__Cena i.so Din Naročnina mesečno ^flf^^. ^^^ ^^^^^^^^^ ^^^ ček. rnčun: Ljub- f5 Din. za inozem- ^Hi«^^^® JMA. » l|aua it- '* itro 40 Din — ne- Kopitarjevi aL6/Ul c«- ^^^^ ^m ^m M J^^k m Um—m dSa bie.no » ^^^^^ n^a msa M BM M ma E ^Hki B ^ fin z.*«* inozemstvot20Din ^^M M ^^B OredniStvo je t JB^ ^^^^ ^f oJBmM^ ^^^^^ Uprava: Kopitar- 10.349 za inscrate« Telefoni nrednlštvni dnevna služba 2050 — nočna »H, 2m In 205» ----Uhaja vsak dan sjntraj. rasen ponedeljka in dneva po praznika jeva b. telefou 2992 Narod je govorit Zelo živahni dnevi so za nami. Zadnja nedelja ho velik mejnik v razvoju naših domačih razmer, imela bo pa močen vpliv tudi na naš položaj v državi. Že celo leto sc prav za prav vrstijo občinske volitve, na nobeno nedeljo pa jih tli bilo toliko kakor pred včerajšnjim. Zuto so vsi ki zasledujejo naše javno življenje, obrnili vso pozornost in tudi vse delo prav na to nedeljo. In danes imamo kaj videti! Obzorje se je razčistilo in sedaj vemo, kako stvari stoje, koliko jih je za mirno, trezno in nič izzivajoče politiko sedanje vlade, v kateri Slovence zastopa dr. Anton Korošec, koliko pa jih je proti njej, ker hočejo nekaj drugega Še to vemo, koliko jili omahuje in celo ob takem velikem ljudskem plebiscitu ne vedo, kako naj bi rekli in ostanejo doma. Nejasnosti in mraka ni več, tudi zaskrbljenosti na eni in upanja na drugi strani ni več. Ljudska sodba je padla, 97.276 mož je sodilo in 70.820 jih je razsodilo, da odobravajo dosedanje delo svojih voditeljev in sedanjih krmarjev države, na drugi strani jih je pa ostalo 19.307, ki pa nimajo enotne sodbe nc o politiki, ne o gospodarstvu, niti o narodu ne, ker so znešeni z vseh vetrov od skrajne levice do skrajne desnice in še pomnoženi z nemčurji in so se združili samo za eno nedeljo, še nikdar nismo bili v političnem boju tako prepuščeni samemu sebi, navezani samo na lastne vrste, Zato je izid noedeljskega ljudskega plebiscita toliko pomembnejši. Pokuzali smo, da smo tudi sami kos združenim nasprotnikom vseh vrst in da naših množic še nihče ni mogel zbegati in razkropiti. Naj sklepajo še bolj nenaravna prijateljstva. naj se vežejo, da imajo že drug z drugim vse zvezane roiče, nam so le — seveda proti svoji volji in nakanam — koristno bodrilo, da nas zavest lastne premoči ne bi uspavala. Delovali so z vsemi močmi, z obema rokama so se poslužili svobode, še komunistov, ki javno nimajo svoje stranke, ni nihče zasledoval po njihovih skrivalnicah, in s tem nas opominjali, da moramo varovati, kar imamo l udi mi nismo stali križem rok, saj smo videli, da naše množice tudi ob tej priliki snubijo z vseh strani in da jim zapeljivo obljubljajo lagodno življenje v divjem zakonu. Videli smo, da se moramo spustiti v boj — in smo šli. Zato je bila volivna borba huda in neizprosna, vsi smo se zavedali, da je zmaga samo ena in du bo tisti, ki nc zmaga, brezobzirno poražen za nekaj let iu da bo potem nekje ob strani željno pričakoval nove prilike, da zopet poizkusi svojo srečo. Iu uspeh ni izostal. Kdo je iz tega boja prišel okrepljen? Kdo je v nedeljo dobil zaupnico? L)r. Korošec ali dr. Kramer — si licet parva componere magnis — uli dr. Vekoslav kukovec ali Stane Vidmar ali llodjera ali tudi dr. Maček — ki mu na Hrvatskem vsako zaupnico iz srca privoščimo —? Samo naše vrste so sc okrepile in samo dr. Korošcu je slovenski narod izrazil zaupnico, vsem drugim »voditeljem« je prepustil samo vlogo potrebnih kritikov, ako bodo svoj posel znali dostojno opravljati. Mi smo narod in kdor ie proti nam, ni z narodom — taka je skupnu eseda predvčerajšnjih in vseh dosedanjih občinskih volitev o naših domačih razmerah. Vsi vemo, da bo ta beseda našla svoj odmev tudi po državi. Nihče, ki hoče upoštevati slovenski narod kot bistven sestavni del države, nc bo mogel mimo nas. Večkrut smo bili že priče političnih smeri, ki so stremele za svojimi nerodnimi cilji brez nas in celo ostro proti nam. Občinske volitve dovolj glasno govore, du je bilo to najiak. Kdor nas ne upošteva, ne upošteva enega naroda, ki tvori državo in zato ne more reči, da je državotvoren. V mesecih sedanje vlade se je menda že dovolj jasno jiokuzulo, kolikega pomena je njena roka za državo. In slovenski narod je ob občinskih volitvah tej vladi prav dal, ko je izmed 300 občin v 264 postavil za župane može njenega zaupanja in njene smeri. Kdo je torej bolj važen za državo: narod ali njegovi kritiki, ki so si pridobili samo 36 županov? Kdor govori, da hoče državo urediti in voditi ob sodelovanju slovenskega naroda, mora z nami sodelovati ali pu mora priznati, da sodeluje samo z našimi kritiki. To jc j>a druga beseda, ki so jo te volitve zapisale v zgodovino. Ta veliki uspeh na domačem in na državnem polju je slovenskemu narodu priborila njegova mladina, kakor je tudi res, da so tudi kritiki po mladini dobili to, kar so dobili. Mladina je nosila levji del vsega bremena volivne organizacije, zato je tudi s stališča mladine izid jasno izpričevalo, kam se je nagnila. Z veseljem moramo ugotoviti, da je ostala zvesta svojemu narodu, čeprav so krilatice nasprotnikov nalašč za njo prikrojene. V dneh volivnih priprav in tudi na dan volitev je imela mladina v vseh naših krajih prvo besedo in je nekako ustvarila to veselo ozračje, ki ga je proglasitev izida skoro povsod potrdila, da je lo upravičeno . Največja vrednost tega ljudskega glasovanju pa je v tem, da je bilo izvedeno v popolni svobodi. Tudi najstrožji sodnik v vseli dosedanjih občinah, ki so si izbrale nove župane, nc bo mogel najti zastopnika kakršnekoli liste, ki bi moral svoje glasove šteti na fižol ali na jagode rožnega venca, kakor so naši možje še pred tremi leti morali šteti svoje pristaše. Tudi se nihče ne bo mogel oglasiti, ki bi mogel dokazati, da ga jc volivna komisija sredi volitev ali ob računanju glasov odstranila z volišča. Vsi so sedeli za mizami in šteli in nisuli. Komisija za eno mizo, zastopniki list za drugo. Volilci na so prihajali, i>onosno glasovali in odhajali. Razlika med letošnjimi volitvami in volitvami zadnjih let je tako očividna, da je menda nihče ne bo skušal prikriti. Tuintam so volilci v veseli šali sami povedali, kako globoko (o razliko čutijo. »Sedaj vsaj vedo, ali ima ,ž' Strešico, ali ne,« so govorili t isti, ki so pri kakih volitvah imeli težave zaradi svojega imena, »sedaj se pa ni treba držati za podboje vrat, da te ne bi pred glasovanjem vrgli na cesto«, so govorili drugi, ki jih je kdaj komisija odgnala, še preden so povedali, za koga glasujejo. Ta oddih, ki je pod sedanjo vlado nastopil in ki jc čimdalje prostodušnejši in iskrcncjši. ni Rim razlaga berlinski sporazum: „Rešite Evropo •»•/"- novo gesto italijansko nemške „svete zveze" proti boljševizmu it Rim, 26. okt b Italijanski zunanji minister Ciano se jc včeraj vrnil iz Berlina v Rim. Predsednik vlade Mussolini, ki je odpotoval iz Bo-logne v Forli, je prekinil svojo turnejo po severni Italiji in se vrnil s bimoiornim letalom v Rim. Takoj po svojem prihodu je odšel v beneško palačo, kjer jc sprejel zunanjega ministra grofa Ciona. ki mu ie podal podrobno poročilo o rezultatu svoje misije v Berlinu in Berchtcsgadenu. Italijanski tisk komentira tc rezultate zoio previdno, sni ie ludi sam grof Ciano bil /elo previden v svoji izjavi, ki io jc dal pred odhodom iz Miinchena časnikarjem. Italijansko-nemško sodelovanje ni iasno precizirano in se bo razvoj dogodkov prepustil času, da to sodelovanje točno določi in mu da smernice. Akcija nemške in italijanske vlade bo predvsem usmenena zaščiti evropske civilizacije pred razdiralnimi pokreti, k: ogrožaio to civilizacijo Rimski glasovi o „sveti zvezi" Rim, 26. oktobra, b. Čeravno jc uradno poročilo o uspehih nemško-ilalijunskih razgovorov v Berlinu silno medlo in hladno, je italijanski tisk tem bolj brbljav in širokopotezno razlaga dosežene uspehe in koristi, ki iih bo Italije vlekla iz doseženega sporazuma Sporazuma o čem? Italijanski tisk kakor tudi osebnosti iz zunanjega in propagandnega ministrstva, z zadovoljstvom podčrtavajo, da sta se Italija in Nemčiia sporazumeli na skupno proti-boljševiško fronto in da ie to osnova vsega sporazuma, na katerem so potem zgrajeni drugi sporazumi in spnrnzumčki o politiki Huliie in Nemčije v pogledu Španije, lokarnske pogodbe, Podonavju ild. V Rimu priznavajo, da je sedaj tako rekoč koncc italiiansko-sovieiske prijateljske zveze, ki ie obstojala celili 12 let, saj je bila med velesi'nmi Italija prva, ki jc leta 1924 priznala sovjetsko Rusiio. Razume se, da niti zo Ncmčiio, še manj pa za Italijo veljajo kakšni ideološki razlogi ali samo ideološki razlogi. Italiia «i Nemčija pričakujeta mnogo bolj političnih koristi iz tega. Italija ic na primer priznala, da je sovjetsko vmešavanje v špansko državljansko vojno direktna nevarnost za sredozemsko ravnovesje sil in še posebej za veljavo Italije v Sredozemlju. Zmaga komunizma v Španiji bi ojačila komunizem v Franciji in ludi po drugih državah Evrope. Lahko bi se zgodilo, dn bi politični komunizem Italijo prijel v svoje klešče, ako se ustoliči v Španiji, kot se je ustoličil že v Turčiji na Dardanelah. Če bi se komunizmu posrečilo, da politično obkroži Italijo, bi nastopila tudi nevarnost za italijanski fašizem. K angleški nevarnosti v Sredozemlju bi naenkraf prišla še polilično-komunistična, to je sovjetska nevarnost. Po vsem, kar se v Rimu govori in piše, ta skupna rlaliiansko-ncmška politična borba proti komunizmu ali bolje rečeno proti sovjetskemu imperiializmu v Evropi pa seveda ne bo ostala samo na papiriu, marveč bo poslala, kol vse, česar se je fašizem lotil v Italiji in narodni socializem v Nemčiji, stoodstotna, kot tukaj pravijo, totalitarna, kot pišejo listi. Borba bo zavzela velik obseg, talija in Nemčija hočeta Rusijo oboriti prav z njenim orožjem. Razume se, da bosta Italiia in Nemčiia v prvem redu preprečili ustanovitev rdeče katalonske sovjetske republike. V Španiji je Ireba komunizem iztrebiti do zadnjih korenin, češ, sicer se lahko pripeti, da zraste po nekoliko letih na vročih španskih tleli zopet isla nevarna rastlina. Italiia in Nemčiia sta sigurni zmage generala Franca v Madridu Zato bosta posvetili sedaj vso svoio skupno pozornost razvoju dogodkov v Barceloni. Kakšne posledice naj ima po mnenju rimskega javnega mnenja skupna italijansko-nemška borba proli komunizmu. V Rimu so prepričani, da bo imelo italijansko protiboljševiško stališče velike posledice v evropski politiki. V Haliji celo pričakujejo, da si bo marsikatera država, ki je dosedaj stala daleč od Italije, iskala zbližanja z Italijo ravno zaradi protikomunislič-nega boja. Če se boju ne bo pridružila, pa bo vsaj ž njim, lo se pravi ludi z Italijo, simpatizi-rala. V Rimu gredo celo tako daleč, da pravijo, da sta Italiia in Nemčiia sedaj, ko sta sc združili v boiu proti komunizmu, ustvarili neko »s v elo zvezo«, ki ie na las podobna »sveti zvezi« (»Sveti Aljonsi«j, ki ie bila v Fvropi ustanovljena takoj po napoleonskih vojnah pred sto leti. Ta prva »sveta zveza« jc predstavljala združitev vseh monarhističnih velesil, da ohranijo »red in mir« v Evropi, to se pravi, da zatrejo vsako gibanje, ki bi ogrožalo niihov obstoj. — Druga naj bi bila »zveza reda proli kaosu«. Po Rimu sc v vznešenih besedah govori o novi »ideološki zvezi«, ki se ie ustanovila na obronkih »zastarele in preperele Zveze narodov«. Ta novo zveza ic protiboljševiška. Tudi geslo so novi zavezniki že izdali, dasi sc: »Rešimo Evropo.« Kdaj ga bodo javno izrekli, sc tukaj šc ne ve. Zdi se pa, da proti-boljšcviški boj, do sedaj bolj stvar nemškega narodnega socializma, postaja mednaroden. Pariški »Tcmps«, ki o tem razpoložeiuu na dolgo poroča, pravi nn koncu, da ima Rim — Večno mesto, s svojimi duhovnimi silami mnogo več predpogojev, da poslane duhovno izhodišče proliboljševiške borbe po vsem svetu, kot pa pusta prestolnica narodnega socializma. Razume sc, da bo tudi italiiansko-nemški politični sporazum o pro+iboljšcviški borbi ostal prazen, ako nc bo dobil zaslombe pri drugih mednarodnih činiteljih. Uspehi kard, Pacettija v Ameriki Pred papeževo okrožnico o svetovnem boju proti boljševizma Vatikansko mesto, 26. oktobra, b. V vatikanskih krogih izražajo veliko zadovoljnost nad uspehi, ki jih je državni tajnik sv. stolice kardinal Pacelli dosegel na svojem potovanju v Zedinjenih državah Severne Amerike. Obiskal je skoraj vse nadškofijske sedeže ter se je mogel prejiričati, da je cerkveno življenje ameriških katoličanov lepo urejeno in da razum-vanje za katoliško Cerkev in njen čisti nauk v širokih plasteh naroda vedno bolj raste. Opazil je duhovno zbližanje med katoličani in drugimi vero-izpovdei na vseh področjih kulturnega udejstvova-nja. ne da bi Cerkev kaj na svojem verskem življenju izgubila. Kardinal je imel mnogo važnih razgovorv z vodilnimi državniki, znanstveniki in duhovniki me-(odističnih verskih občin. Imel je priložnost, da marsikatere predsodke sam poravna. Na vodilnih mestih je dosegel povsodi, da je katoliška Cerkev dobila zaslužen ugled in spoštovanje. To sodelo vanje bo v kratkem dobilo izraza v nekaterih od- redbah pokrajinskih in krajevnih oblasti posebno kar se tiče skupne borbe proti boljševizmu. V New Vorku je bila ustanovljena katoliška šolska občina, v katero se je takoj prve dni vpisalo že 94.000 otrok. Sveti oče čaka na povratek državnega tajnika, ker bo njegove izkušnje iz Amerike porabil za organizacijo svetevne borbe proti boljševizmu in za nova navodila za delovanje Katoliške akcijr. Kardinalove izkušnje bodo brez dvoma uporabljene pri sestavi nove papeževe apostol, stke okrožnice o potrebi borbe za vero. Kardinal je s svojimi razgovori vWashingtonu in v Baltimore lejx> uredil nekatere nevšečnosti, ki so nastale v zvezi z ajiostolskim delovanjem p. Coughlina, znanega radiopridigarja, ki ima vsak teden vsaj 60 milijonov poslušalcev. Father Coughlin bo svoje delovanje nadaljeval, samo v ne koliko bolj zmerni obliki. Kardinal Pacelli se vrne v Evropo v 7i»*«,'kt! novembra. Ozadja državljanske vojne v Španiji Italiji dišijo Bateari Ziirich, 26. oktobra, b. Tukajšnji listi italijanskih protifašostov, kakor tudi organi italijanskih emigrantov »Juslitia et Liberta«, ki izhaja v Parizu, objavlja podatke o akciji Italije v Španiji, zlasti pa na nekaterih Balearskih otokih. V zvezi s tem trdi ta list: Znan je sporazum, ki ga je sklenil Mufi9olini svoječasno s španskim diktatorjem Primo de Rivero. Po tem sporazumu je bila predvidena skupna italijansko-španska akcija na Balearskih otokih, ki je imela namen, da se v primeru kakšnih ovir na Sredozemskem morju preseka zveza Francije z njenimi kolonijalnimi posestvi v severni Afriki. Čeprav je od tedaj poteklo že mnogo časa in se je mednarodni položaj precej spremenil, pa Schmidt pri Daranyju Priprave za dunajsko konferenco italijanske trozveze Budimpešta, 26. okt. AA. (DNB.) Avstrijski državni tajnik v zunanjem ministrstvu Gvido se je danes opoldne pripeljal z Istalom na uradni obisk madžarske vlade. V torek ga bo sprejel kraljevski namestnik general Horthy. Današnji razgovori so se začeli okoli poldne; prisostvoval jim je tudi predsednik madžarske vlade Daranyi. Ti razgovori veljajo za nekako pripravo za konferenco, ki jo bodo imeli na Dunaju sredi novembra zastopniki držav rimskega protokola. Avstrijski zvezni tajnik za zunanje zadeve g. Schmidt se vrne na Dunaj v sredo zjutraj. Mednarodni krogi pripisujejo temu potovanju veliko važnost, ker se zdi, da je prišel avstrijski državnik posebno radi lega, da se s svojimi madžarskimi tovariši dogovori o novih poteh v gospodarstvu obeh držav. Avstrija sc baje posebno hoče odločiti za čira tesnejš? sodelovanje s Češkoslovaško v smislu navodil in načrtov, ki jih je nedavno razlagal predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža. velikega pomena samo za ene volitve, dn se pokaže prava volja narodu. aiii|mk šc mnogo večjega pomenu za vzgojo naroda, da spozna svobodo in njeno vrednost, in da bo čimdalje bolj prepričan, da jo je treba iz ljubezni do sebe iu iz ljubezni do države same z vsemi silami braniti. Delavci, nameščenci, državni uradniki in vsi odvisni ljudje, ki se prej iz strahu za ljubi kruhek niso upali priti k ljudstvu, ker njihovi predstojniki tegu niso pustili, so spoznali, du je sedaj res služba eno, glasovanje pa nekaj čisto drugega in da glasovanje ne bo prav nič vplivalo na mero in kakovost njihovega kruha. Ko so videli, du je umetno zgrajen nasip med njim in ljudstvom padel, so se ra-devolje približali vsi tisti, ki jih je že od nekdaj srce vleklo k njemu, f.e tako si je mogoče razložiti velikanski prepad med številkami, ki jih je ljudska smer v politiki dosegla pri letošnjih ali pa p r i katerihkoli prejšnjih volitvah zadnjih let številke, ki so jih dosegli naši nasprotniki, to svobodo' le še jMitrjujejo, saj bi noben ponarejevalec ali nasilnež nc pustil nasprotniku toliko glasov. Vsi, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepi ztnagi in k tako dostojanstveni izvedbi volitev, so vredni polnega priznanja. Dokazali so. da so brez pridržka stopili v vrste tistih, ki kujejo nnm in državi novo bodočnost. Naše občine so prišle v nove roke, o katerih prav nič nc dvomimo, da jih bodo upravljale po željah in po-trebuli ljudstva, 264 županov je |iorok zu to. Iu če je občina osnovna celica države, to je najboljše jamstvo, da bo tudi država prišla do uprave in ureditve, kakršno si želi in kakršno potrebuje ljudstvo. vendar italijanski generalni štab ni pozabil te zadeve, kajti v zadnjem času je Italija pričela aktivno sodelovati s španskimi nacionalisti na Balearskih otokih, ki pomeni danes kot zelo važna točka fašizma. To italijansko delovanje ima predvsem namen, da zagotovi premoč Italije v zapadnem delu Sredozemskega morja. Italijanski letalski minister in šef italijanskega letalstva general Valle je prišel pred dvemi meseci osebno na Balearske otoke ter je dal tam na razpolago generalu Francu del italijanskega vojnega letalstva. Nekaj teh letal je pri poletu v Alžir padlo v morje, nekaj pa se jih je moralo spustiti v francoskem Maroku. Italijanski letalski častniki in vojaki, ki so prišli na Baleare s temi letali, so se stavili na razpolago generalu Francu. Po tej prvi strategični ekskurziji na Baleare so kmalu priletela še druga italijanska letala, ki so bila iz Balearskih otokov poslana v Španijo in stavljena na razpolago generalu Francu. Dne 27. avgusta je na Balearskih otokih v Palmi izkrcala velika italijanska transportna ladja v spremstvu italijanskega rušilca 160 ton vojnega materijala. Danes pa so pred Palmo neprestano pod polno paro dve italijanski križarki, ki kontrolirata vsako ladjo, ki pluje tod mimo. Od 27. avgusta do 20. oktobra pa je prišlo iz Italije zopet šest velikih trimotornih bombnikov in 20 lovskih aparatov. V začetku mesece septembra jc iztovorila italijanska ladja »Mereida« 360 ton vojnega materijala, pretežno topov in strojnic ter zelo veliko bencina. Z eno izmed teh ladij je prispel tudi letalec Corossi v spremstvu nekaterih letalskih tovarišev. Corossia je tedaj odlikoval general Franco v navzočnosti italijanskega grofa Ros-sia, ki je sedaj vodja italijanskih fašistov na Balearskih otokih, ki iim stvarno gospoduje Italija. Grof Rosi je aktivni italijanski častnik, ki je zavzel z italijanskim vojaškim odredom Balearski otok Ibizo in tam razobesil italijansko zastavo. Strahovite borbe pri Aranhuezu Madrid, 20. okt. b. Danes do 11.30 so se vodile strahovite borbe na sektorju Valdeniore, ki še trajajo. Najbolj krvavi hoji divjajo na vzhodu in na jugu železniške postaje A r a n h u p z. Bele čete ne nameravajo zavzeti samega Aranhucza, ki je zidan visoko na griču in je neugoden za napadanje. Zavzetje Aranhueza bi zahtevalo preveč (Nadaljevanje na 2. strani zgoraj./ žrtev v nacionalističnih vrstah in je to glavni vzrok, da ga bodo skušali samo obkoliti. Glavni cilj ofenzive belih čet je, da prekinejo železniško zvezo med Madridom in Alicante. Že od sobotu sem se bele čete srdito zaganjajo v dobro utrjene rdeče postojanke. l'o budili letalskih napadih, v katerih so beli zmetali na |m>-stojanke rdečih čet nekaj ton težkih bomb, so ostale postojanke tam, kjer so bilo poprej. Opaža se ogromna premoč belih letal nad vladnimi. — V nedeljo zjutraj je sledil splošen napad belih, ki se je pričel s hudim križnim top. ognjem najtežjega kalibra. Pod varstvom težkih bombnikov in lahkih lovskih aparatov, močnega artilerijskega ognja, metalcev plamena in modernih tankov je sledil napad belih v ogromnih dimenzijah na tiojno črto miličnikov severno od mesta z namenom, da prekinejo železniško progo. Poti pričakovanju pa so rdeče čete i zdržale strahovit^ napad in ostale na svojih postojankah kljub težkim izgubam. Vlada pošilja neprestano iz Madrida nove okrepitve, da prepreči preboj fronte na tem mestu. Ko pa se je pričelo mračiti, so nacionalne čete izvršile še strašne,jši napad, v katerem so igrali plavno vlogo metalci plamena ter lahki tanki, ki so hitro uničili napravljene barikade in žične ovire. Tanki so porušili zemljo pred rdečimi rovi, v katerih je »stalo na stotine mrtvih borcev. Končno so bele čete dosegle svoj cilj in prekinile železniško progo v dolžini štirih milj severno od mesta Aranhueza. Po zadnjih vesteh se čuje, da je rdečim četam zopet uspelo zavzeti izgubljene postojanke nazaj. Bitka je še vedno v polnem toku in ni mogoče dobiti pregleda, kdo je v premoči, ker se obe strani borita zelo hrabro. Pariz, 26. oktobra, b. Na bojišču okrog Madrida ni posebnih sprememb. Bele čete posvečajo največjo skrb talcem v Madridu, ki jih hočejo osvoboditi rdečega pekla. Posredovalno vlogo eo prevzele južno-ameriške države. Trdi se, da bele čete ne nameravajo popolnoma obkoliti Madrida ter pustiti v njem večje število miličnikov, ki bi potem sprejeli borbo po madridskih ulicah. Akcija belih čet gr« predvsem v tem, da se Madridu pusti le en izhod proti morju. Vladne čete so poskuiale t« dni presekati zvezo belih čet pri Oviedu, toda >o bile vržene nazaj. Po vesteh iz Barcelone je tamkaj zletela v zrak neka ruska ladja. Brog dvoma je bil na ladji natovorjen eksploziv in drug vojni matorijal, ki ga je nekdo zaradi nepazljivosti zažgal. Nacionalistična letala so dalje metala bombe na stratežko važne postojanke rdečih čet. Pariz, 26. oktobra, c. Zunanje ministrstvo odločno demantira vesti, češ da bi bila sovjetska vlada zaprosila francosko vlado, da ji naj dovoli, da ee smejo nrjene vojne ladje ustaviti v francoskih lukah Sredozemskega morja. Burgos, 26. oktobra, c. Včeraj in danes so vladne čete poskušale več predorov skozi prve vrste nacionalističnih čet. Vladne čete so posebno poskušale izvršiti predor pri Toledu, Navadcarneru in Naval Marquetu. Vsi poskusi vladnih čet pa so se ponesrečili. Nacionalistične čete so močno napredovale pri Guadalajari, kjer so zavzele tudi Monte Picaro. Nacionalistična letala so tudi razbila železniški most na progi iz Madrida proti Aranjuezu, Madrid, 26. oktobra, c. Na cesti iz Aranjueza v Madrid so nacionalisti zajeli tri inozemske časnikarje, ki so z vladnimi četami opazovali boje na frontah. Dva časnikarja eta Amerikanca, eden pa je Anglež. Vsi trije so zaprosili poveljstvo nacionalističnih čet, da jih naj puste v Madrid, kar pa je bilo odklonjeno. Časnikarji so sicer svobodni, ne smejo pa čez črto nobenih front. „Tajne" granate za Španijo Lyon, 26. oktobra, c. Policija je dosedaij odkrila pet industrijalcev, ki so zapleteni v tajno izdelovanje granat za špansko državljansko vojno. Pri njih eo odkrili večjo zalogo granat. V afero je zapleten tudi neki španski industrijalec. Dozdaj je policija zaplenila 140.000 granat, ki so bile namenjene za špansko vlado. Delavske Jesenice so glasovale s slovenskim ljudstvom Jesenice, 26. okt. | Rezultat volitev z Jesenic je pričakovala vsa Slovenija. Znano je bilo, da je v tem industrijskem središču takozvana »ljudska fronta« postavila v boj vse svoje sile, da si osvoji delavsko mesto Jesenice. V svojo listo je dala kar dva advokata, kar je pripomoglo, da je agitacija razvila ternjio z morjem papirja, z avtomobili, s tovornimi vozovi. Edini cilj je gotovo bil ta, da Jesenice ne smejo voliti s slovenskim narodom. Oba gospoda sta bila ves dan na nogah, da bi zvabila delavstvo na svoja pota. Nič ni pomagalo. Jeseniško prebivalstvo je volilo mimo, kakor vedno, kadar voli samozavestni slovenski narod. Ze od prvih jutranjih ur je prevladovala večina JRZ. Ko je »advokatska lista delovnega ljudstva«, kot so jo tu nazivali, opazila, da ne more v ospredje, so zopet zabučali avtomobili, da bi privedli skupine. »Advokatsko listo« so podprli poleg marksistov tudi še ubežniki iz tabora bivše SLS in prav ti so se posebno izkazali. Marksistični listi pa ni pomagala nobena gonja pristašev na volišče, ker so jeseniški meščani in delavci medtem že zopet prišli v vodstvo. Pričeli so zato nasprotniki voziti razne plakate s potvorjenimi rezultati. Tudi to ni pomagalo. V vočernih urah so stisnili pest in usta ter spravili nn volišče vse, kar so mogli. Tudi to ni pomagalo. Jeseničani so hotPli čuvati svojo občino in svoj denar in so prišli na volišče, da ubranijo občino pred eksperimenti »ljudske fronte«. Ko se je slišalo, da utegne proti večeru vendar še zmagati »ljudska fronta«, so se razjezili celo naši stari borci, ki so volivno borbo zaupali svojim sinovom in prišli napravit red. Po vroči borbi, ko je marksi-slom zmanjkalo ljudi in ko so pošli tudi glasovi gdpadnikov bivše SLS, je prenehala napetost z rezultatom: 1. JRZ z nosilcem g. Markežem, čista in brezkompromisna 636 glasov. 2. Dr. Stanovnikova lista z dr. Štcmplharjem, marksisti in z ubežniki iz bivšega tabora SLS 618 glasov. 3. JNS z dr. Rekarjem 479 glasov. Značilno za jeseniške volitve je tudi to, da so nacijonalisti šteli svoje glasove ln so morali voditi svojo borbo za jeseniško mestno občino le pristaši slovenskega ljudstva, da ni prišla v roke »ljudske fronte«. Tudi to je prav, da bodo računi jasni. Vsak je zbral svoje in rezultat je pokazal, da imajo v največjem slovenskem industrijskem in delavskem mestu ludi sami pristaši slovenskega naroda večino. Jeseniškim občanoin vsa čast, čast jeseniškemu delovnemu ljudstvu, ki noče zatajiti svojega naroda. Poparjenost premaganih je velika, saj je morda prvič, da so propadli kar 4 advokati in da je ljudstvo dobilo. Kaj bosta storila gospoda, ki sta organizirala svojo listo in kako bosta dajala odgovor za svoj poraz vsemu aparatu, ki jima je prišel na Jesenice pomagat, še ni gotovo, gotovo pa je, da l>o na Jesenicah gospodarila večina, ki jo je izvolilo jeseniško ljudstvo. Pogreb f dr. Somreka Šmartno pri Slovenjgradcu, 36. okt. Danes smo pokopali na farnem pokopališču v Smarlnom pri Slovenjgradcu blagega profesorja bogoslovja dr. Josipa Somreka. Njegov pogreb ie pokazal, knko zelo je bil pokojnik tudi tukaj pri nas priljubljen. Ljudstvo ga je spoštovalo in čislalo kot svojega lastnega dušnega pastirja, saj je zahajal že mnoga leta v Šmartno ter tukaj ob vsaki priliki opravljal dušnopastir-sko službo. Pogreb ie vodil stolni prošt mariborski dr. Maks V r a b e r ob asistenci stolnih nkanoikov Jancžiča in dr. Oster ca. Poleg tega se ie zbralo pri pogrebu okrog 60 duhovnih sobratov in riad 40 bogoslovcev in velikanska množica pogrebcev. Med oftcijelnimi zastopniki so bili pokojnikovi tovariši profesor bogoslovja dr. Hohnjec, dr. Meško in Držečnik, ljub; liansiko univerzo sta zastopala dr. Matija Slavic in dr. I.uikman, politično oblast okrajni načelnik dr Potočnik, tiskarno sv. Cirila v Mariboru, kier je bil pokojnik nekaj let kot ravnatelj, pa sedanji ravnatelj Franc Hrasteli in msgr. Vrežek. — Pogreba so se udeležili vsi šolarji šmartinske šole z učitelistvom na čelu. V ccrkvi se je v pretresljivih besedah poslovil od pokojnika bogoslovni spirilual Karo iz Maribora, ob grobu mu je govoril krasne besede v slovo pisatelj in dekan Ksaver Meško. V imenu njegovih učencev po se mu je zahvalil bogoslovec Vol a s ko. Turobne žalostinke so zapeli l>ogoslovoi iz Maribora in domači pevski zbor. Občinske volitve v celjskem okraju Celje, dne 26. oktobra. V celjskem okraju je bil boj za občine silno napet. Poznavalca razmer rezultati prav nič ne presenetijo Za moč in oblast sta se bili dve struji; prava fronta slovenskega naroda in pa vse drugo, kar je protiljudskega in protislovenskega. JRZ je zmagala v šestih občinah: Tudi v Braslov-čah, tej skoraj, kakor smo mislili, nepremagljivi liberalni trdnjavi, kjer je naša zinaga nadvse častna, čeprav se. je prav za to občino boril tuko-rekoč. voh »Jutrov« štab. Posebno srdita je bila borba na Gomilskem iu je šlo za vsak glas. JRZ je zmagala z enim glasom večine. Na Gomilskem je volilo prav vse, kar ima volilno pravica tako da o kaki abstinenci skoraj n1 govora. Skoraj nič manj ni bila srdita volilna borba v Sv. Petru v Sav .dolini, kjer so pravtako nasprotniki uporabili prav vsa sredsha, da bi zmagali. Pri Sv. Petru so je posebno odlikoval narodni poslanec g. 1'rekoršek, ki Je lastnoročno trgal ie v nedeljo nase letake, Izredno lepa in veličastna je naša zmnga v Skorji vasi. rojstni občini aktivnega pohorskega (Prekoršek) in aktivnega pofovskega poslanca Stojadinovič na poti v Ankaro (dr. Novačan). Prav po načelu »Nemo propheta in patria« so zavedni volilci obrnili obema hrbet in z veliko večino volili JRZ-listo. Nič manj častna ni zmaga na Teharjih in v Kalobju, kjer so zavedni volilci pokazali s svojo veliko udeleži«), da so zvesti slej ko prej v veliki večini voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu. Nasprotniki so si priborili tri občine. Obdržali so še v nadalje v svojih rokah staro liberalno trdnjavo Žalec, kjer je pa tudi že začelo pokati in upamo, da ni več daleč čas, ko bo tudi ta trg padel v roke večine slovenskega naroda. Z majhno razliko glasov je zmagala v Grižah socialistična lista, v Vojniku pa lista, katere nosilec je bil zdravnik dr. Mikuš. Da je v nekaterih krajih igral denar pri neodvisnih ljudeh posebno vlogo, ni treba še posebej poudarjati. Zato pa je toliko večjega pomena uspeh zavednih in značajnih slovenskih volivcev. Nov odbor Gasilske zveze Belgrad, 26. oktobra. AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo sc odstavi dosedr.nja uprava in starešinstvo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, na njuno mesto se po imenujejo: za starešino zveze dr. Dušan Kastel, poveljnik prostovolnje gasilne čete v Belgradu; za prvega podstarešino Stanko Žagar, starešina gasilske zajednice savske banovine; za drugega podstarešino Franc Snoj, poveljnik prostovoljne gasilne čete v Gornji Radgoni; za glavnega urednika glasila »Zveze« Lju-devit Mušek, podstarešino gasilske zajednipe dravske banovine; za člane uprave: Slojem Bijclič, starešina gasilke zajednice vrbaske banovine; Josip Jenko, član prostovoljne gasilske čete; Milorad Cavdarcvič, starešina gasilske zajednicc morav-ske banovine; dr. Anton Kodre, član prostovoljne gasilske čete v Ljubljani; inž. Josip Družic, podstarešina gasilske zajednicc zetske banovine; Franc Kramberg, član uprave gasilske /veze Maribor; Stevnn Mnrkovič, prvi podstarešina gasilske župe Belgrad-Zemun-Pančevo; inž. Fa-bijtn l.ukas, starešina gasilske zaiednicc primorske banovine; inž. Borivojc Popovič, starešina gasilske zajednice vardarske banovine; Srečko J. Aridraševič, starešina gasilske župe Bjclovar; Viktor Vukclič, blagajnik gasilske zu-jednicc savske banovine; Franjo Lončar, tajnik gasilske zajcdnice savske banovine, in tlamdija Korkut, prvi podstarešina gasilske zajednice drinske banovine. Nova uprava je prevzela funkcije danes 26. t. m. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo, vetrovno, nalahno naraščanje temperature, kmalu zopet prihod deževnega vremena. Zagrebška vremenska napoved: Naraščanje oblačnosti, pričakovati je poslabšamc vremena Toplcie Belgrad, 26. okt. AA. Danes predpoldne se je odpeljal s simplonskim ekspresom v Ankaro predsednik kralj, vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič z gospo. Z niim potujejo turški poslanik v Belgradu Ali Hajdar, šef kabineta pri predsedstvu vlade dr. Jovan Gažič in šef kabineta zunanjega ministrstva dr. Dragan Protiž. Od dr. Stojadinoviča so se na postaji poslovili prometni minister dr. Mehmed Spaho, vojji minister getterat Ljubomir Marič, prosvetni mrni-ster Dobrivoje Stošovič, trgov, minister Milan Vr-banič, minister brez portlelja dr. Šefki>'a Behmen z gospo, ban zetske banovine Ivaniševič, romunski poslanik Guranescu, bolgarski poslanik Dečko Karadžov, šef centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič in višje uradništvo predsedstva vlade in zunanjega ministrstva. Ge. dr. Stojadinovičevi so izročili lep šopek cvetlic. Kakor poročajo danes iz Odrina, sta tja prispela naš poslanik v Ankari Branko Lazarevič, direktor turškega zun. ministrstva Refik Omir, ki bo pozdravil predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča v imenu predsedništ va turške vlade. Turške oblasti pripravljajo dr. Sto'adinoviču na bol-garsko-turški meji svečan sprejem. V Sofiji Sofija, 26. oktobra. AA. Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je na poti v Ankaro potoval skozi Sofijo z orijentnim ekspresom danes ob 17.30. Predsedniku dr. M. Stojadinoviču so se peljali naproti do obmejne postaje Dragomana predsednik bolgarske vlade g. Kjoseivanov, jugoslovanski poslanik v Sofiji, g. Momčilo Jurišič, ravnatelj sofijske policije g. Gotubov in ravnatelj bolgarskih državnic železnic, g. Kolčev. Na obmejni postaji so dr. Stojadinoviča sprejeli in pozdravili tudi poročevalci bolgarskih listov. Njim je dr. Stojadinovič odgovoril na zadana vprašanja. Kakor vam je znano, se peljem v Ankaro. Na vožnji čez Bolgarijo porabim priložnost, da se pozdravim s svojim starim prijateljem, vašim ministrskim predsednikom, Kjoselvanovim. Ničesar posebnega vam nimam povedati razen tega, da razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo še nikoli ni bilo tako dobro, kakor zdaj, ko je Kjoseivanov predsednik bolgarske vlade. Dr. Stojadinovič je nato stopil z g. Kjoseiva-novlm v salonski vagon in oba ministrska predsednika sta tamkaj ostala v razgovoru do Sofije. Na sofijski železniški postaji so dr. Stojadinoviča in njegovo gospo sprejeli in pozdravili ga. Kjose-ivanova, svetnik jugoslov. poslaništva v Sofiji Dragan Bodjevič z oseb cm poslaništva in gospema poslanikov držav Balkanske zveze in Male antante, dalje minister dvora general Pančev, mnogo bivših ministrov, višje uradništvo zun. ministrstva, ravnatelj tiskovnega ravnateljstva Balabanov in poročevalci bolgarskih in tujih listov. Ko je vlak čakal na postaji, sta se predsednika dr. Stojadinovič in Kjoseivanov pogovarjala v dvorni čakalnici. Gospe Stojadinovičevi sta na postaji izročili ga. Kjoseivanova in ga. Ruža Sujič lep šopek cvetlic. Predsednika vlade dr. Stojadinoviča je ob odhodu iz Sofije spremU do postaje Kostenec jugoslovanski poslanik v Sofiji g. Momčilo Jurišič. Dr. Korošec nadomesiuje predsednika vlade Belgrad, 26. okt. AA. Za bivanja dr. Stojadinoviča, predsednika vlade in zunanjega ministra, v tujini, je v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. ž ukazom kraljevskih namestnikov imenovan za zastopnika predsednika vlade in zunanjega ministra notranji minister dr. Anton Korošec. Dve važni resoluciji Kongresa zimskošportne zveze v Ljubljani Tehnični odsek Na I kongresu ziinskošportnih delavcev kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil dne 25. oktobrn 1936. v Ljubljani, je bila sprejeta sledeča resolucija, katero predlaga Kongresni odbor JZSS-a upi a vnem uodboru JZSS-a 1. Tekmovanje naj se razpiše tako, da je mogoče startati v razredih. 2. Darila pri tekmah naj obstoje iz plaket, priznanic, za mladinske pa event. poleg teh tudi praktična darila. Izvzeta so tu državna in mednarodna prvenstva in prehodni pokali. 3. Na podzvezna prvenstva naj se prepušča samo člane z dotične podzveze. 4. Pošiljanje tekmovalcev v inozemstvo naj se prilagodi na gmotne zmožnosti zveze. 5. V zagotovitev nalog zvezne uprave naj bi dobila zveza letno določeni znesek od ministrstva za tel. vzgojo naroda. 6. S prirejanjem tečajev in predavanj za tekmovalce in sodnike naj zvezna uprava dvigne število tako tekmovalcev, kot vsposobljenih funkoijo-narjev. 7. Kongres podkrepljen z dosedanjimi izkušnjami povdarja z vso odločnostjo, da naj se smu-ški tečaji vrže izključno pod strokovnim nadzorstvom, zato naj se ne dovoljujejo in ne subvenci-jonirajo tečaji, ki ne bi bili organizirani in vodeni od JZSS-u. Reorganizaciiski odsek Na 1. kongresu ziinskošportnih delavcev kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil dne 25. oktobra ll>30 v ljubljani, ,je bila sprejeta sledeča resolucija, katero predlaga Kongresni odbor JZSS-a upravnemu odboru JZSS-a Domači briketi za železnice Belgrad, 26. oktobra, m. Kakor znano, je bila v glavnem ravnateljstvu državnih železnic lfcitacja za nabavo 130.000 ton briketov, ki bi se morali nabaviti v tujini. Proti temu so se uprli vsi domači premogovniki, tako d i je glavno ravnateljstvo poslalo ta predmet ministrskemu ekonomsko-finatične-mu komitelju v rešitev. Ekonoinsko-finančni komite je o tem razpravljal ter sklenil, da se licitacija ne odobri. Na isti seji je bilo sklenjeno, da se bo vršila anketa s predstavniki domače premogovne industrije, da se najde možnost, da bodo v bodoče domači rudniki dobavljali brikete državnim železnicam. Italija bo več kupovala od nas Belgrad. 26. oktobra, m. Po vesteh »Jugoslovanskega kurirja« iz Rima je italijanska vlada sklenila jiovečati vse uvozne kontingente. Kontingentirani uvoz iz Jugoslavije se jx>veča zaradi devalvacije lire za 45%. Naš izvoz v Italijo od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1037, ki naj bi znašal 62.5 milijonov lir, bo torej zvišan na 90.6 milijonov lir. Kontingenti za les znašajo: mehak lee 10,150.000 lir, bukov les, ne vštevši pragove za železnice, 3,625.000 lir. ostali gradbeni les 7,250.000 lir, drva 725.000 lir, les za italijanske kolonije 6,625.000 lir. Povišanje kontigentov je celo višje, kot bi bilo računati pri odstotku devalvacije, to pa radi tega, ker hoče Italija povečati uvoz v svrno preprečitve dviga cen. Volilve v savski banovini Zagreb, 2(5. okt. b. Včeraj so bilo volitve v 70 občinah savske banovine. V nekaterih krajih je zmagala in dobila veliko večino nadstrankarska lista. Tako jo v Delnicah zmagala ta lista nad listo HSS. Enako se je zgodilo tudi v občini Osil-nici. Veliko število glasov pa so dobile nevtralne liste v Kotnrihi, Pod t urni in Slrahomincu ter Cer-nik-Oavle v sušaškem okraju. V Slavonskih Mn-ravicah je zmaga lista JRZ skupaj z listo SD-ko-alicije. V Ilckišču je zmagala meščanska lista. Neuradna lista IISS je zmagala tudi v Ravni gori. Značilno ju, da so LjoticeVci dobili v Primorju precej glasov, posebno v Alcksandrovu in Krtu. Iz železniške službe Belgrad, 26. oktobra. AA. V imenu Ni. Vel. kraja Petra II. z ukazom kraljevskega numestni-Stva in na predlog prometnega ministra so povišani: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za svetnika v 4 skupin 2. stopnic inž. Zvoni-mir M i 1 h o f e r, svetnik v peti skupini; za inšpektorja v peti skupini Fortuna K i n k in Franc P u s l o s I e m s e k, višja kontrolorja 6. skupine; za višje kontrolorje 6. skupine Edmund Sila, 1. Za prospeh športa je potrebno, da se cim-preje vzakoni zakon o športu. 2. Do izvedbe zakona o športu je potrebno najožje sodelovanje med ministrstvom za telesno vzgojo naroda in JZSS-oni. V dosego tega naj omenjeno ministrstvo imenuje svojega referenta za zimski šport in ga delegira v upravni odbor zvezo ali pa naj imenuje svetovalca iz vrste funkcionarjev zveze. 3. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda naj upošteva, da zimski šport a) prihrani državi del izdatkov za bolnišnice, sanatorije ter za vse druge tovrstne socijalne institucije; b) doprinašala delež k pospeševanju tujskega prometa, trgovine, obrti in daje vsem tem institucijam, kakor tudi podeželju zaslužek. S tem povečuje dohodke države same. 4. Za uspešno vsestransko delo zveze ter z oz. na možnost udejstvovanja vseh slojev v simi-škem športu in ker ta šport ni pridobiten 'fr nujno potrebno, da stavi ministrstvo za telesno vzpojo v redni letni prbračun stalno denarno ^stavko od najmanj "300.000 din. 5 Za dosego naših nalog in začrtanih ciljev, je nujno potrebna: stroga disciplina in poslušnost članov in podzveze napram odredbam od njih izvoljenega upravnega odbora zveze. 6. Na izredni glavni skupščini, ki bi se morala vršiti dne 25. oktobra 1006 ob pol 17. uri v sejni dvorani Mestnega poglavarstva v Ljubljani naj se ne glnsuje o izpremenibi pravil, ki bodo predložena tej skupščini, ker večina članov JZSS-a ni mogla dobiti pravočasno vpogled v izpreme-njena pravila. 1. Glasovanje o izpremenibi pravil JZSS-a naj se vrši na prihodnji redni seji zveze. Jožef Dcrmelj, Anton Seljak in Jožef Ručigaj, kontrolorji 7. skupine; za kontrolorje 7. skupine Oton C a 1 h o f e r, Janko O a 1 e v i č, Venčeslav S v o 1 j š a k, prometni uradniki v 8. skupini, in Jožef Štrukelj, upravni uradnik v 8. skupini. za višje nadzornike v 7. skup. Ignacij Ster-b c c, Ivan Delfin in Anton P a u č n i k, pro-govni nadzorniki 8. skupine; za višjega nadzornika pri brzojavih v 7. skupini Martin Pcrme, nadzornik pri brzojavih v 8. skupini. Osebne vesti Belgrad, 26. okt, m. Za pogodbeno poštarico v Loki pri Zidanem mostu je imenovana Fon-Jur-gel Pavla. Napredovali so: za inšpektorja V. skup. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Anton Kogoj, v Mariboru II. Miroslav Bernard, za višjega pristava V. skup. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Vinko Vujičič, Jernej Šturm, za prometnika VIII, skup. pri pošti Ljubljana I. Filip Zaplotnik, za manipulanta IX. skup. pri pošti Rogaška Slatina Marija Kurbus, pri pošti Ljubljana l. Ljudmila Rupar, Josip Mežik, pri pošti Rajhenburg Apolo-nija Žagar, za pomožno uradnico IX. skup, pri pošti Ljubljana I. Vida Koman, pri pošli Sevnica Bogomil Peternel, za uradniškega pripravnika pri sekciji Ljubljana III. Ogn;eslav Stanič, pri glavnem ravnateljstvu drž. železnic za višjega svetnika IV.-l. Franjo Lampreht, za višjega kontrolorja VI. skup. Slavko Vovk, Alojzij Marke, Stanko Zalesjak, Oskar Dolžan, Maks Pfeifer, za višjega pristava Vil. skupine Janko Grampovčan, za kontrolorja VII. skup. Ciril Obreza, Anton Jernejčič, pri ravn. drž. železnic v Ljubljani za svetnika IV.-2, ing. Zvonimir Milhofer, za Inšpektorja V. skup. Fortunat Fink, Franc Pustoslemšek, za višjega kontrolorja VI. skup. Edmund Sila, Jožef Dermelj, Anton Seljak, Jožef Rusidaj, za kontrolorja VII. skup. Oton Zeilhofer, Janko Zalevič, Jožef Štrukelj, za viš;ega nadzornika VII. skuo. Ignacij Šer-bec, Ivan Delpin, Anton Paučnik, Martin Perme. Helgrad, 26. okt. AA. V imnnu Nj. Vel. kralja Pelra II. z ukazom kraljevskega nameslništva in na predlog ministrstva za ptt so imenovani: Za inšpektorja v 5. skupini na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Antor. Koboj, na pošto Mnribor 2 Miroslav Bernard, oba višja kontrolorja 6. skupine; za višjega pristava v 7 skupini na poštno ravnateljstvo v Ljubljani Vinko Vujičič in Jernej S t u r m , pristava v 8. skupini; V potoku utonil. Mnribor. 20 oktobra. V tej notici na četrti strani se mora pravilno glasiti: »Razglasilo se je, da je bil ubit viničnr gostilničarja Lešnika Alojzij dkerjam. iz Frania.« Slovensko ljudstvo je odgovorilo na nasilje JNS režima 88°jo slovenskih občin v rokah JRZ V nedeljo je volilo 225 občin, od katerih je dobila JRZ 197 občin — Že prej pa je volilo 75 občin, od katerih je dobila JRZ 67 občin — Skupno ima JRZ v svojih rokah 264 občin, opozicija vseh barv pa je dobila od 300 občin 36 občin Stari trg ob Kolpi: 466, 358 (76.7%). JRZ 218 • (16), opozicija 140 (2). i Vinica: 788, 612 (80.3%). JRZ 296 (4), opozi- 1 cija 316 (20). Okraj Dravograd Brezno: 542. 174 (32.10%). JRZ 174 (18). Črna: 832, 321 (38.50%). JRZ-kompr. 321 (24). Dravograd: 1093, 498 (45.56%). JRZ 498 (24). GuitunJ: 1035, 313 (30.24%). JRZ 313 (24). Marenberg: 616, 337 (54.70%). JRZ 265 (17), opozicija 72 (1) Mežica: 788, 146 (18.53%). JRZ-kompr. 146 (18) Mula: 778, 344 (44.21%). JRZ 299 (18), opozicija 45 (0). Preval je: 1395, 418 (29.96%). JRZ 418 (24). Kemšnik: 402, 249 (61.94%). JRZ 188 (17), opozicija 61 (1). Ribnica na Pohorju: 619, 376 (60.74%). JRZ (Miklavc) 72 (1). opozicija I. (Zabovnik) 238 (16), opozicija II. (Uran) 66 (1). Vuhred: 388, 301 (77.57%). JRZ 215 (17), opozicija 86 (1). Vuzenica: 753, 335 (44.49%). JRZ 335 (18). Okraj Gornji grad Gornji grad: 220, 155 (70.5%). JRZ I. (Mer-mal) 110, 16. JRZ II. (Božič) 45 (2). Luče: 503, 315. JRZ 210 (16), skupna opozicija 105 (2). Mozirje: 187, 97 (58%). JRZ kompr. 97 (18). Solčava: 269, 179 (66.50%). JRZ 143 (17), sk. opozicija 36 (1). .Šmartno ob Paki: 512, 327 (63.7%). JRZ 327 (18 odbornikov). Okraj Kamnik Dob: 668, 538. JRZ 226 (2), skupna opozicija 312 (16). Moravče: 1046, 770 (73.61%). JRZ 565 (22), skupna opozicija I. (Tome) 2, skupna opozicija II. (Cerar) 0. Radomlje: 320, 282 (88.12%). JRZ I. (Rode) 143 (15), JRZ II. (Pavlin) 139 (3). Trojane: 387. 284 (73%). JRZ 284 (18). Trzin: 209, 187 (89.77%). JRZ I. (Ložar) 76 (2), JRZ II. (Čolnar) 111 (16). Okraj Kočevje Prva številka za imeni občin pomeni število volivnih upravičencev, druga številka pa volivne udeležence. Številke v oklepajih pomenijo število odbornikov, ki odpadejo na posamezne kandidatne liste. Ljubljana 26. oktobra. Izid volitev občinskih odborov v dravski banovini, ki so se vršile 25. t. m., je sledeči: Od 153.751 vpisanih volivcev, se je udeležilo volitev 97.276 volivcev ali 63.27%. Glasovalo je: za liste Jugoslovanske radikalne zajednice 70.820 volivcv za liste Jugoslovanske radikalne zajednice v kompromisu z drugimi strankami 7.149 volivcev, za liste skupne opozicije 17.157 volivcev, ta liste Jugoslovanske narijonalne stranke 921 volivcev, ta liste Jugoslovanske narodne stranke (dr. Ho- džera 21 volivcev, sa liste Nemcev 1.208 volivcev, V odstotkih izraženo: ia liste Jugoslov. radikalne zajednice 72.80%, ia liste Jugoslovanske radikalne zajednice v kompromisu z drugimi strankami 7.34%, za liste skupne opozicije 17.64%. za liste Jugoslovanske nacijonalne stranke 0.95%, za liste Jugoslovanske narodne stranke (dr. Ho- džera) 0.03%, za liste Nemcev 1.24%. Volitve so se vršile v 225 občinah. Zmagale t-o: liste Jugoslov. radikalne zajednice v 184 občinah, liste Jugoslovanske radikalne zajednice v kompromisu z drugimi strankami v 13 občinah, liste skupne opozicije v 24 občinah, liste Jugoslovanske narodne stranke (dr. Hodžera) v 0 občinah, liste Nemcev v 3 občinah. V odstotkih izraženo: liste Jugoslovanske radikalno zajednire v 81.8% občin, liste Jugoslovanske radikalne zajednice v kompromisu z drugimi strankami v 5.8%. liste skupne opozicije v 10.7%, liste Jugoslovanske nacionalne stranke 0.4%, liste Jugoslovanske narodne stranke (dr. Hodžera) 0.0% občin, liste Nemcev v 1.3% občin. Vloženih in potrjenih je bilo skupaj 321 kandidatnih list. Od teh jih odpada na: Jugoslovansko radikalno zajednico 261 list. Jugoslovansko radikalno zajednico v kompromisa z drugimi strankami 40 list, skupno opozicijo 110 list. Jugoslovansko nacijonalno stranko 6 list. Jugoslovansko narodno stranko (dr. Hodžera) 1 lista, Nemce 3 liste. Ako se k rezultatom teh volitev prištejejo še rezultati volitev, ki so sc > 75 občinah že prej izvršile, potem je dobila JRZ 88% občin, opozicija pa 12% občin. Agencija Avala: Okraj Brežice Artiče: 549, 356 (65%). JRZ 287 (17), skupna opozicija 69 (1). Bizeljsko: 1159, 545 (47%). JRZ 280 (21), opozicija 265 (3). Blanca: 787, 351 (45%). JRZ 255 (23), skupna opozicija 96 (1). Brežice: 280, 249 (89%). JRZ 121 (3), skupna opozicija 128 (15). Brežice - okolica: 607, 299 (49%). JRZ 184 (16), skupna opozicija I. (Šetinc) 97 (2), sk. op. II. (Krzen) 18 (0). Dobova: 883, 545 (62%). JRZ 282 (15), opozicija 263 (3). Globoko: 457, 337 (74%). JRZ 125 (2), skupna opozicija 212 (16). Kapele: 489, 298 (61%). JRZ 80 (1), skupna opozicija 218 (17). Pišoče: 459, 300 (65%). JRZ 65 (1), skupna opozicija 235 (17). Podsreda: 696, 442 (64%). JRZ I. (Kos) 139 (2), JRZ II. (Škerbec) 303 (16). Sevnica: 872, 572 (67%). JRZ 217 (2), skupna opozicija 355 (16). Videm: 803, 384 (40%). JRZ 243 (16), skupna opozicija 141 (2). Zabukovje: 470 303 (64%). JRZ 140 (3), opozicija 163 (15). Zdole: 221, 195 (88%). JRZ 138 (16), opozicija 57 (2). Okraj Celje Braslovče: 852, 591 (69.35%), JRZ 404 (16), opozicija 187 (2). Gomilsko: 268, 227 (85%). JRZ 114 (15), sk. opozicija 113 (3). Griže: 683, 503 (74%). JRZ 243 (3), skupna opozicija 260 (15). Kalobjo: 305, 172 (58%). JRZ (Erjavec) 161 (18), JRZ kompr. (Salobir) 11 (0). Sv. Peter: 408, 341 (83.70%). JRZ 176 (15), JNS 165 (3). Skofja vas: 1138, 671 (59%). JRZ I. (Samec) 481 (22), JRZ II. (Okorn) 190 (2). Teharje: 1152, 754 (65%). JRZ 510 (22), sk. opozicija 235 (2). Vojnik-trg: 292, 243 (83%). JRZ 114 (3), opozicija 129 (15). Zaloc: 304, 225 (74%). JRZ 70 (2), JRZ-kompr. 155 (16). Okraj Laško Okraj Dolnja Lendava Crenšovci: 1103, 830 (75%). JRZ (Horvat) 554 (22), JRZ-kompr. I. 251 (2), JRZ-kompr. II. 25 (0). Odranci: 746, 466 (62%). JRZ 348 (17), JRZ-kompr. 118 <1>. Orešje: 903, 584 (65%). JRZ 272 (4), opozicija 312 (20). Okraj Črnomelj Crnomelj-mesto: 373, 316 (85%). JRZ 194 (16), opozicija 122 (2). Crnomelj-okolica: 893, 655 (74%). JRZ 270 (3). opozicija 385 (21). Dragatuš: 512, 381 (74%). JRZ 150 (2), opozi clja 231 (16). Metlika-mesto: 440. 282 (64%). JRZ 282 (18). Radatoviči: 524, 305 (58%). JRZ kompr. (Ra-jakovič) 135 (3), opozicija (Badovinac) 170 (15). Dolenja vas: 549, 429 (78.14%). JRZ 333 (17), sk. opoz. 90 (1). Kara: 770, 397 (51.56%). JRZ 178 (3) (Marine). JRZ-kompr. 219 (15) (Majetič). Kočevje - mesto: 787, 563 (71.54%). JRZ 213 (3), sk. opozicija 350 (21). Kočevje —okolica: 1026, 541 (52.75%). JRZ 541 (24). Kočevska Reka: 630, 454 (72%). JRZ 137 (2), nemška 317 (16). Koprivnik: 472, 276 (58.47%). JRZ 88 (2), nemška 188 (16). Mozelj: 508. 330 (65.1%). JRZ 330 (18). Stari Log: 019. 249 (40.22%). JRZ 249 (18). Vel. Lašče: 1713, 1124 (65.6%). JRZ 1124 (30). Vidcm-Dobrepolje: 1149, 926 (80.59%). JRZ 926 (24). Okraj Konjice Konjice - okolica: 1187, 749 (63.10%). JRZ 749 (24). Loče: 1008, 688 (68.25%). JRZ 571 (23), skupna opozicija 117 (1). Oplotnica: 1039, 638 (61.40%). JRZ 566 (22), skupna opozicija 72 (1). Tepanje: 560, 419 (74.82%), JRZ 419 (18). Zreče: 885, 572 (64.63%). JRZ 402 (22), JRZ kompromisna 170 (2). Okraj Kranj Besnica: 336, 222 (66%). JRZ 222 (18%). Cerklje: 843, 572 (67.8%). JRZ 508 (23), skupna opozicija 64 (1). Jezersko: 217, 182 (83.8%). JRZ I. (Muri) 182 (18), JRZ II. (Virnik) 0. Kovor: 490, 388 (79.2%). JRZ 231 (16), skup. opozicija 157 (2). "Preddvor: 940, 585 (62.2%). JRZ 522 (18), opozicija 63 (0). Predoslje: 439. 349 (79.5%). JRZ 349 (18). Stražišče: 1127, 823 (73%). JRZ 390 (4), sk. opozicija 433 (20). Sv. Ana: 182, 153 (84%). JRZ 50 (2), opozicija 103 (16). Sv. Katarina: 269, 235 (87.3%). JRZ 194 (17), sk. opozicija 41 (1). Tržič: 914, 701 (77%). JRZ 469 (22), skupna opozicija 232 (2). Okraj Krško Boštanj: 654, 507 (77.50%). JRZ 219 (3), sk. opozicija 288 (15). Krško: 522, 384 (73.5%). JRZ 267 (16), JRZ kompromisna 117 (2). St. Jurij pod Kuinom: 459, 318 (69%). JRZ I. (Knez) 209 (16). JRZ II. (Kovač) 109 (2). Št. Janž: 697, 327 (46.9%). JRZ 325 (18), sk. opozicija 2 (0). Št' Rupert: 1006, 699 (69%). JRZ 699 (24). Trebelno: 546, 397 (72.7%). JRZ 147 (14), opozicija I. 143 (2), opozicija II. 107 (2). Okraj Ljubljana-okolica Borovnica: 734, 476 (64.8%). I. JRZ (Telban Rudolf) 328 (16), II. JRZ (Švigelj Franc) 38 (0), sk. opozicija 110 (2). Orni vrh: 269. 216 (80%), JRZ 216 (18). Horjul: 482, 372 (78%). JRZ I. (Bastič Ivan) 249 (16), JRZ II. (Cepon Anton) 123 (2). Medvode: 801, 639 (80%). JRZ 387 (21), skup. opozicija 252 (3). Poihovgradec: 414, 351 (84%), JRZ 351 (18). Rakitna: 191, 154 (80%). JRZ I. 154 (18). Šmarje: 629, 451 (71.7%). JRZ 381 (17), sk. opozicija 70 (1). Št. Jurij: 474, 382 (80.5%), JRZ 286 (17), sk opozicija 96 (1). Steiimlje: 356. 272 (76%). JRZ 117 (3), skup. opozicija 155 (15). Jurklošter: 556. 117 (21%). JRZ 117 (18). Laško: 335, 288 (86%). JRZ 165 (16), skupna opozicija 123 (2). Marija (irailec: 990, 705 (71%). JRZ I. (Hrastnik) 615 (23), JRZ II. (Aškerc) 90 (1). Sv. Krištof: 1059, 677 (64%). JRZ 543 (23), opozicija 134 (1). Sv Lenart nad Laškim: 506. 387, JRZ 1. 185 (12). JRZ II. 141 (4), opozicija 61 (2). Zidani most: 1101, 661 (60%). JRZ I. (Koren) 538 (23), JRZ II. (lmperl) 123 (1). Okraj Litija Krka: 511, 377 (73.77%). JRZ 209 (15), skup. opozicija 168 (3). Litija: 917, 729 (79.28%). JRZ 537 (22), opozicija 19? (2). ' Primskovo: 224, 175 (78.12%). JRZ 175 (18). Stična: 734, 570 (77.75%). JRZ 441 (17), opozicija 129 (1). št. Vid pri Stični: 766. 611 (79.76%). JRZ 499 (23). opozicija 112 (1). Trebeljevo: 461, 363 (78.23%). JRZ 363 (18). Veliki Gaber: 416, 272 (65.38%). JRZ 272 (18). Okraj Ljutomer Apačo: 1260, 856 (60.79%). JRZ 153 (1), nemška 703 (23). Ljutomer-mesto: 381, 310 (81%). JRZ 141 (3). JNS 169 (15). Ljutomer-okolica: 955, 645 (67.5%). JRZ 523 (23), skupna opozicija 122 (1). Mala Nedelja: 707, 551 (77%). JRZ 331 (16), skupna opozicija 220 (2). Negova: 585, 360 (61.5%). JRZ I. (Mavrič) 305 (17). JRZ II. (Kavčič) 55 (1). Slatina—Radenci: 954, 599 (62%). JRZ 408 (22), skupna oj>ozicija 191 (2). Šlrigova: 1723, 711 (41.3%). JRZ 711 (30). Okraj Logatec Bloke: 866, 607 (70%). JRZ 498 (23), skupna opozicija 109 (1). Cerknica: 945, 646 (68%). JRZ 483 (22), sk. 0|)0zicija 163 (2). Hotederšica: 221, 181 (81%). JRZ 111 (16), skupna opozicija 70 (2). Lož: 328, 281 (85%). JRZ 130 (3), skupna opozicija 151 (15). Rakek: 684, 572 (84%). JRZ 358 (16), skupna opozicija 214 (2). Rovtc: 513, 426 ( 83%). JRZ 381 (18), skupna opozicija 45 (0) Stari trg: 1149, 820 (71%). JRZ I. (Keržič) 320 (5), JRZ II. (Janožič) 150 (3). sk. op. 350 (16). Žiri: 830, 667 (80%). JRZ 435 (21), skupna opozicija 232 (3). Okraj Maribor desni breg Frani: 693, 518 (74.9%). JRZ 256 (12), opozicija I. 245 (6), opozicija II. 17 (0). Limbuš: 611, 242 (39.6%). JRZ 242 (18). Makole: 730, 529 (72.4%). JRZ I. 246 (3), JRZ II. 283 (15). Pobrežje: 2886, 1142 (39.5%). JRZ (Stržina) 623 (26), JRZ-kompr. (Volk) 286 (2), opozicija I. (Zeleznik) 229 (2), opozicija II. (Farič) 4 (0). Podvelka: 344, 226 (65.6%). JRZ I. (Medved Jakob) 135 (16), JRZ II. (Medved Mihael) 91 (2). Poljčane: 1254, 809 (64.5%). JRZ I (Detiček) 490 (21), JRZ II. (Vezjak) 10 (0), JRZ-kompr. (Medved) 309 (3). Rače: 866, 608 (70%). JRZ I. (Klasinc) 232 (5), JRZ II. (Pauman) 257 (16), JNS 21 (0), opozicija 98 (3). Ruše: 897, 311 (34.6%). JRZ 311 (24). Slivnica: 653. 468 (71.6%). JRZ I. (Kolman) 414 (18), JRZ II. (Lešnik) 9 (0), JRZ-kompr. (Sušeč) 45 (0). Slov. Bistrica-mesto: 574, 396 (68.9%). JRZ 204 (15), opozicija 192 (3). Slov. Bistrira-okolira: 1110, 542 (48.8%). JRZ 1. (Kos) 437 (22), JRZ II. (Križan) 105 (2). Sv. Lovrenc na Pohorju: 887, 258 (29%). JRZ 258 (18). Šmartno na Pohorju: 491, 240 (48.8%). JRZ 196 (17), opozicija 44 (1). Okraj Maribor levi breg Duplek: 364, 293 (63%). JRZ 293 (18). Jakobski dol: 616, 420 (68.1%). JRZ I. (Sen-čič) 351 (17), JRZ II. (Rašker) 69 (1). Jarenina: 719, 409 (57%). JRZ 409 (18). Kainnica: 755, 255 (33.7%). JRZ 255 (18). Korena: 799, 466 (58.3%). JRZ 466 (24). Košaki: 1423, 841 (59.1%). JRZ (Vesenjak) 601 (28), JRZ-kompr. 69 (0), skupna opozicija 171 (2). Selnica: 992, 500 (50.4%). JRZ (Urbas) 422 (23), JRZ-kompr. (Kolman) 78 (1). Svečina: 341, 214 (62.75%). JRZ 214 (18). Sv. Jurij ob Pesnici: 260, 163 (62.6%). JRZ 163 (18). Sv. Križ: 231, 157 (68.4%). JRZ 157 (18). Sv. Lenart v Slov. goricah: 351, 293 (83%). JRZ 181 (16), JNS 114 (2). Sv. Marjeta ob Pesnici: 453, 299 (66%). JRZ (Šumnn) 228 (17), JRZ-kompr. (Kraniberger) 71 (1). Velka: 836, 521 (62.3%). JRZ (Mally) 145 (2). JRZ-kompr. (Ploj) 376 (22). Veličina: 746, 524 (70.2%). JRZ 524 (24). Zg. Kungota: 319, 249 (78%). JRZ (Volavšok) 116 (3), JRZ-kompr. (Vavpotič) 133 (15). Okraj Murska Sobota Bodonci: 694, 403 (60%). JRZ I. (Maršik) 152 (2), JRZ II. (Ilodošček) 251 (16). Cankova: 706, 414 (58.6%). JRZ I. (Vogrin-čič) 148 (2), JRZ II. (Vogler) 208 (15), JRZ kompromisna (Mencinger) 58 (1). Gornja Lendava: 924, 515 (55.7%). JRZ I. (Bačič) 264 (20), JRZ II. (Rokon) 251 (4). Gor. Petrovci: 1232, 553 (45%). JRZ I. (Bo-har) 509 (24), JRZ II. (Belec) 44 (0). Gor. Slaveča: 954, 480 (50.3%). JRZ I. (Far-tek) 209 (16), JRZ II. (Sabo) 194 (6), JRZ koinpr. (Spilnk) 77 (2). Kriievci: 1136, 521 (46%). JRZ I. 160 (2), JRZ II. 361 (22). Kupšinci: 360, 276 (76.5%). JRZ I. (Norčič) 90 (2), JRZ II. (Titan) 186 (16). Mačkovci: 803. 439 (54.7%). JRZ I. (Kercc) 177 (3), JRZ II. (Banfi) 232 (15, kompr. (KUčan) 30 (-). Martjanci: 603, 428 (71%). JRZ I. (Killen) 144 (2), JRZ II. (Vezer) 284 (16). Murska Sobota — mosto: 1107, 755 (68.2%). JRZ 755 (24). Murska Sobota — okolica: 942, 634 (67.3%). JRZ (Celeč) 371 (21), JRZ kompromisna (Marti-nec) 263 (3). Pertoča: 1018, 435 (42.5%). JRZ (Kolmanko) 277 (22), JRZ kompr. (Recek) 106 (2), skupna ojiozicija 52 (—). Proseniakovri: 958, 571 (59.5%). JRZ I. (Var-pa) 516 (18), JRZ II. (Vaš) 55 (0). Puconci: 979, 651 (66.4%). JRZ I. (Kuhar) 438 (22), JRZ II. (Vralarič) 213 (2). Rogaševci: 1020, 567 (55.6%). JRZ 335 (21) (Unger), JRZ-kompr. (Marič) 232 (3). štrukovci: 359, 285 (79%). JRZ I. (Šavel) 59 (2). JRZ II. (Šiftar) 119 (12), JRZ III. (Kackl) 107 (4). Šalovci: 970, 714 (72.5%). JRZ I. (Skalič) 334 (4), JRZ II. (Zivko) 380 (20). Tešanovri: 760. 327 (43%). JRZ 327 (18). Tišina: 974, 562 (57.8%). JRZ I. (Šiftar) 222 (3). JRZ (Flegar) 341 (21). Okraj Novo mesto Dobrnič: 571, 419 (73.54%). JRZ 338 (17), opozicija 81 (1). Ilinje: 574, 403 (70.03%). JRZ 403 (18). Mirna: 571, 430 (75.31%). JRZ 300 (16), sk. opozicija 130 (2). Mirna peč: 803, 515 (64.13%). JRZ 409 (23), opozicija 106 (l). Novo mesto: 1124, 685 (60.41%). JRZ 685 (24). Toplice: 770, 558 (72.47%). JRZ 411 (17). sk. opozicija I. (Rom) 103 (1), sk. o|ioz. II. (Daro-vec) 44 (0). Okraj Ptuj Cirkovci: 600, 392 (65%). JRZ I. (Lah) 315 (17), JRZ II. (Beranič) 77 (1). Dornava: 388, 298 (76%). JRZ I. (Žgeč) 183 (16), JRZ II. (Pihlar) 115 (2). litim: 426, 237 (55.6%). JRZ 237 (18). Leskovec: 500, 315 (63%). JRZ (Horvat) 121 (12), JRZ-kompr. (Mlakar) 76 (2), skupna opozicija 118 (4). Ormož: 350, 274 (78%). JRZ 166 (16), skupna opozicija 108 (2). Podlehnik: 862, 499 (57.8%). JRZ 144 (3), opozicija 1. 197 (16), opozicija II. 158 (5). Polenšak: 341, 273 (80%). JRZ I. (Slana) 120 (3), JRZ II. (Sok) 114 (15). Ptujska gora: 479, 307 (64%). JRZ 259 (17), JRZ-kompr. 48 (1). Središčo ob Dravi: 628, 498 (79%). JRZ 179 (2), opozicija 319 (16). Sv. Barbara v Halozah: 798, 4R5 (60.7%). JRZ 192 (4) (Majcenovič), JRZ-kompr. I. 266 (20) (Ju-govec), JRZ-kompr. II. 27 (0) (Debeljak). Sv. Bolfenk v Slov. gor.: 357, 284 (79%). JRZ I. (Kranjc) 204 (17), JRZ II. (Simonič) 80 (1). Sv. Marjeta niže Ptuja: 746, 555 (74%). JRZ 548 (24), opozicija 7 (0). Sv. Marko niže Ptuja: JRZ 855, 585 (68%). JRZ (Voršič) 402 (22), JRZ-komp. (Cvetko) 183 (2) Svetinje: 765, 506 (60%). JRZ 332 (16), JNS 174 (2). Sv. Tomaž pri Ormožu: 1023, 429 (41.9%). JRZ 429 (24). Sv. Urban: 698, 502 ( 71.7%). JRZ 230 (3), opozicija I. 272 (15), ojiozicija II. (0). Sv. Vid pri Ptuju: 952, 474 (50%). JRZ 267 (21), oj)ozicija I. (Krajnc) 66 (1), ojiozicija II. (Zupanič) 141 (2). Št. Janž na Dravskem polju: 374, 270 (72%). JRZ 172 (16), o|>ozirija 98 (2). Vel. Nedelja: 768, 554 (72%). JRZ I. (Irgolič) 437 (17), JRZ II (Kandrič) 117 (1). Zavrč: 500, 316 (63.2%). JRZ I. (Rihlarič) 190 (16), JRZ II. (Levanič) 126 (2). Okraj Radovljica Bled: 731, 559 (76.45%). JRZ 312 (15), opozicija 247 (3). Boh. Bistrica: 689. 545 (78%). JRZ 485 (18), opozicija 60 (0). Boh. Srednja vas: 892, 692 (77.5%). JRZ 392 (15), JRZ-kompr. 300 (3). Breznica: 443, 385 (86.9%). JRZ 210 (15), opozicija 175 (3). Dovje-Mojstrana: 419, 3i8 (75.89%). JRZ 179 (15), opozicija 139 (3). Gorje: 999, 625 (62.56%). JRZ 457 (22), opozicija 168 (2). Jesenice: 2167, 1733 (79.97%). JRZ 636 (20) (Markež), opozicija I. 479 (4) (dr. Rekar), opozicija II. 618 (6) (dr. Stanovnik). Kropa: 161, 141 (87.57%). JRZ 141 (18). Radovljica: 381, 322 (81.51%). JRZ 210 (16), JNS 112 (2). Rateče-Planira: 199, 156 (78%). JRZ 156 (18). Okraj Slovenjgradec Pa meče: 330, 222 (67.3%). JRZ 222 (18). Podgorje: 348, 135 (38.6%). JRZ 135 (18). Razbor: 179, 95 (53%). JRZ 95 (18). Stari trg: 530, 214 (40.4%). JRZ 195 (18), opo zicija 19 (0). Škale: 482, 219 (45.44%). JRZ 219 (18). Šmartno pri Slovenjgradcu: JRZ 357 (22), opozicija 201 (2). šoštanj-mesto: 494, 308 (62.35%). JRZ 308 (18) Sv. Indraž pri Velenju: 236, 112 (47.5%). JRZ 112 (18). St. Ilj pri Velenju: 249, 188 (75.2%). JRZ 188 (18). Št. Janž na Vinski gori: 375, 283 (75.46%). JRZ 183 (16). opozicija 100 (2). Topolšira: 632, 387 (61.23%). JRZ I. (Na|>ot-nik) 333 (18), JRZ II. (Mazej) 54 (0). Okraj Skofja Loka Selca: 788. 333 (42.26%), JRZ 333 (18). Sorica: 453, 409 (90.28%). JRZ 1. (Pintar Lo-vro) 18-1 (3); JRZ II. (Florjnnčič Matej) 225 (15). (Nadaljevanje na 4. strani spodaj.) Drobne novice Koledar obra: 1" rum en Novi grobovi Torek, 27, oktobra: Frumencii, škof; Antonija, devica. + V Šoštanju jc umrl gospod josip R o p a n , pekovski mojster in posestnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj mu sveti večnn luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Diplomski izpit za slalne učitelje meščanskih šol so opravili v rednem jesenskem roku sledeči slušatelji in slušateljice višje pedagoške šole v Zagrebu: Drnovšek Marija, Gliha Dragolin. Grim Gabrijela, Kobilica-Brenk Marija, S. Pav' vCič Marija Jakobina, Tomažič Josip in Prek Pavla. Blago za damske f plašče Največja in nailepša izbera in najsolid-nejše cene I fl. Zlender Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! — Višek politične zavednosti. Volilci župnije Sv. Gregor so se dne 25. t. m. 96% udeležili občinskih volitev in oddali svoje glasove nosilcu liste JRZ Jelencu Ivanu v Vel. Laščah. Čast jiml — Radio motnje. Iz Kranja nam poročajo, da so tam take radio motnje, da je vsako poslušanje radija skoro nemogoče. V interesu poslušalcev, kakor države same je, da napravijo pristojne poštne oblasti temu konec. — Nove mednarodne telefonske relacije so bile otvorjenc med našo državo in Španijo, Portugalsko, Gibraltarom, Španskim Marokom, Balear-skimi in Kanarskimi otoki in z raznimi kraji v Avstriji. Mesta, s katerimi je olvorjen tel. promet in pristojbine so objavljene v prilogi Službenih novin št. 244, slran 305 in 300. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 245 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 3 tiskopisa »Nepravda«, posebno izdajo, ki se tiska v Zagrebu. — Oduren napad. Neki moški je ob glavni cesti pri Gotnilskem napadel |>06estnika Ivana Slan-dra iz Grajske vasi in ga hudo poškodoval. Slandru je prvo pomoč nudil g. dr. Lovšin, zdravnik iz Bra-slovč. Napadalcu so orožnike že na sledu. — V Službenem listu kraljevske banske upra-v edravske banovine od 24. t. m. je objavljeno >Navodilo za izvrševanje uredbe o oprostitvi od takse za prenos nepremičnin, ki jih pridobe denarni zavodi po prisilni dražbi,« dalje »Uredba o odkupovanju domačega bombaža,« »Navodilo za pogodbe o kartelih,-; »Navodila za zborovanje članov kartelov, »Polni pavšal in uniforma davčnih uradnikov,: »Sredstvo za denaturiranje sladkorja,^ Novi tečaji za državne papirje,« »Obračunjanje zlatega franka pri pobiranju taks za vizum potnih listov,« Pristop republike č:ile k mednarodni konvenciji o prepovedi uporabe belega (rumenega) fosforja v industriji vžigalic«, »Pristop Estonije k mednarodni konvenciji o pobijanju prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami,« »Pristop tangerskega pasu k konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine,« »Odločba o meji med ribarskima okrajema št 73 — Žubem-berk in št. 74 — Soteska: in .Zdravstveno« policijska navodila in pojasnila o varstvu čistoče in higiene na ulicah, v obratovalnicah in v hišah v mestu Ljubljani«. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. rog. S. br. 30474/35. — Umna reja domačih zajcev je naslov knjižici, ki sta jo spisala dr. Jenko in Inkret, ima 80 strani in stane 16 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1931. — Zajčjereja je postala ravno v teh težkih časih jako važna panoga našega gospodarstva, oziroma saj postala bi lahko, ko bi se ji posvečalo malo več pažnje. — Z rejo domačih zajcev si zlasti revnejši sloji lahko veliko pomagajo. Od zajca imaš okusno meso, ki ga drugače moraš drago plačati ter kožuhovino. Zajci 60 s hrano kmalu zadovoljni, hlevček pa si postaviš kjerkoli pri hiši z malimi stroški. Ker se zajec hitro plodi, imaš v teku enega leta že celo čredo te ko-riste živalice. Knjižica obsega popis najprvo divjega zajca, potem domačega; razne pasme; katere gojimo pri nas; zreja domačega kunca — hlevček; nega; 6Kopljenje; koristi; sredstva za [£>speševanje reje kuncev; anatomija kunca, križanje in bolezni. Knjižica je praktično spisana in jo toplo priporočamo. — Že davno jc znano, da so usta in grlo najbolj izpostavljeni infekcijam in baš zato so vhod raznim boleznim. Potrebna je prava nega ust in Zminec: 611. 412 (07.43%). JRZ 412 (18). Železniki: 593, 360 (60.7%). JRZ 3G0 (18). Okraj Šmarje pri Jelšah Kozje: 413, 292 (70.6%). JRZ-kompr. 174 (16), opozicija 118 (2). Pilštajn: 723. 487 (67.35%). JRZ 274 (15), opozicija I. 213 (3), opozicija 11. 5 (0). Planina pri Sevnici: 913, 485 (53%). JRZ 419 (23), opozicija 66 (1). V ,'eter pod Sv. gorami: 712, 505 (71.12%), JRZ 307 (16), opozicija 198 (2). grla. Izpirajte usta in grlo redno vsako jutro in večer, po možnosti po jedi, z ODOLOM. Na polovico tkozarca vode vzemite 3—5 kapljic Odola. Pri nevarnosti gripe v začetku infekcije v grlu povečajte količino Odola. Odol je idealno sredstvo za nego ust, ki pride v najskrivnejše dele ustne dupline in s svojim antiseptičnim delovanjem prepreči vrenje in krulenje. Kdor dnevno uporablja Odol, ščiti svoje zdravje. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Ljubljana © Konzul češkoslovaške republike v Ljubljani sprejema na dan državnega praznika v sredo, 28. oktobra, prijatelje češkoslovaške republike ter češkoslovaške državljane od pol 12 do pol 14 no Erjavčevi ccsti 21. © Posvetovalnica »Krščanske šole« v šolskih in vzgojnih zadevah posluje vsako sredo od 10 do 11 v Akademskem domu poleg hotela Union. © Velikodušen dar. G. Sarabon Andrej, veletrgovec v Ljubljani, je izročil predsedniku ljubljanske meslne občine dr. Adlešiču 3000 Din (tri tisoč) kot odkupnino z a socialni davek od uslužbencev in stonovenjskih prostorov. Ta velikodušnost ob pravem času in na pravem mestu pač zasluži vse priznanje in — posnemanje. 0 Drage krizanteme. Ljubljanski vrtnarji, ki so računali z jesensko slano, so uganili prav. krizanteme, ki bi rastle na prostem, letos namreč ni tako, so na razpolago sedaj, tik pred Vsemi "svetimi, samo take krizanteme, ki so zrastle v lončkih in v cvetličnjakih. Te krizanteme pa so precej drage. Vsak cvet velja namreč na trgu 4 Din, ako je lepo razcveten, seveda pa ljudje ne kupujejo krizan-tem po posameznih cvetovih, temveč kar lončke s celo cvetlico in čim je več cvetov na njej, tem dražja je. Tudi prejšnja leta so bile krizanteme v lončkih enako drage, samo razlika je v tem, da so bile prejšnja leta na razpolago tudi krizanteme, zrastle na prostem. Komaj razcvetele krizanteme v lončkih veljajo povprečno po 6 Din vsaka, ne glede, koliko je cvetov na njej. Kdor bo hotel torej ob Vseh svetih okrasiti grobove s temi lepimi jesenskimi cveti, bo moral precej globoko poseči v žep. O Zelje na trgu. Med redkimi poljskimi pridelki, ki so letos obrodili dobro, je tudi zelje. Na ljubljanskem trgu so zadnje tedne celi vozovi zelja, po večini iz ljubljanske okolice in z Ižanskega. Od drugod se dovoz zelja skoraj ne izplača. Zaradi dobre letine in splošne nizke cene kmetskih pridelkov je cena zelju namreč zelo nizka. Za prav lepo in nepoškodovano glavo iztrži kmet največ 50 par, za poškodavane in manjše glave pa mnogo manj. Toda kupčija z zeljem pa je vseeno prav živahna in so le redki kmetje, ki morajo krog poldneva od liati s Sv. Petra nasipa, kjer je namreč trg za zelje svoje blago neprodano. i@EosoiE3i MARTA EGGERTH pole danes poslednjič 1 Čarobni zvoki Danes zadnjič 1 SHIRLEY TEMPLE Zlati kodrčki Mezmhm Zadnji dan smeha' Danes poslednjičl Konfeti f rledl Czapa - H. Mosar - Leo Slozak - R. Rominorskv 0 ITI. poljudnoznanstveno predavanje Pri-rodoslovnega društva. Dr. Hadži Jovan, univ. profesor: Kako organizmi nadomeščajo izgubljene dele II. Dočim nam je v prvem delu predavatelj fiokazal regeneracijo, t. j. obnavljanje izgubljenih delov organov pri nižjih živalih in pri rastlinah, nam 1k> v tem drugem delu povedal, kako se vse lo vrši pri višjih živalih, t. j. v prvi vrsti pri vretenčarjih. Pri tem bo pozakazal tudi na iz-rodke regeneracije, ko se na f>odlagi podobnih dražljajev, kot nastopijo pri dejanski izgubi kakega dela, razvijajo popolnoma nepotrebni in odvečni orgm i. Lop tak zgled imamo v kači z dvema glavama, ki so jo našli pred kratkim v Kočevju. Pri p-eaevanju se bo predavatelj oziial v prvi vrsti na dela domačih znanstvenikov na tem polju. Predavanje, katero bodo pojasnjevale številne barvne slike, bo drevi ob 8 v dvorani Delavske zbornice. Vsiopnina 2, 4, 6 din. Ljubavnl roman vaškega dekleta z mladim Študentom! DEKLE IZ SCHWARZWALDA p °-s '<<"<<> KINO KODEUEVO Telefon 31-62 Danes, mtri in v četrtek ob 20. uri Donogoo Tonka Anny Ondra Cene globoko znižanel Jutri premiera v KINU UNIONUI Narodne noše, lepi kraji in liudski običaji I Tržič ima prvega ljudskega župana O Tečaj ruskega jezika. Ruska Matica jc podaljšala vpisovanje v tečaj ruskega jezika za Slovcnce. Informacije: Ljudskn šola na Zojsovi ccsti, torek, četrtek in petek od 18.30 do 20.30. © Nove espernnfske tečaje za prometno osebje, trgovsko nnmeščenstvo, delavstvo in mladino, bo otvoril Klub cspcrnntislov v Ljubljani ob zadostnem številu interesentov. Tečaji bodo j>o želji lahko v popoldanskih ali večernih urah. — Sporočite pristop in svoje želje Klubu esperanti-stov v Ljubljani ali pa sc osebno zglasite v klu-bovem lokalu na Cnnknrjevcm nabrežju 7-1. © Vztrajna samomorilka. Pred dnevi smo jto-ročali o samomorilnem poskusu nekega dekleta, ki so ga ljubljanski reševalci prepeljali iz šentviške vasi Podgore v ljubljansko bolnišnico. To dekle si je namreč v obupu prerezalo trebuh. V bolnišnici so zdravniki spoznali, da njena jioškodba ni tako huda, kakor je izgledalo od začetka ter so jo zato obvezali in kmalu odpustili iz bolnišnice. Dekle pa ni nehalo s svojimi samomorilnimi načrti. Včeraj okoli pol dveh so jo našli pri tivolskem gradu vso Veselje vlada v Tržiču. Dobili smo končno tudi pri nns res ljudskega župana z nedeljskimi volitvami. Mirno rečemo, da smo prvič volili župana svobodno, brez pritiska. Do leta 1913 je imel Tržič župana nemškega mišljenja, in do tedaj jc bilo tudi uradovanje na naši občini nemško. Torej šele dobro leto pred vojsko so se zganili Tržičani, da so vodstvo svoje občine zaupali Slovencu Težko je bilo tedaj najti moža, ki je moral presekati dolgo preteklost in se ni sramoval slovenskega imena. Bil je to blagopokojni tovarnar Franc Ahačič iz zavedne Kajctanove rodbine. liil je mož, veren in odločen pristaš tedanje SLS. Toda na županski stol ga je posadilo bolj neustrašeno slovensko prepričanje kot pa politična pripadnost. Vsa težka vojna leto je županova! občini, kateri ne zraste niti zrno žita, in je veliko trpel zlasti z aprovizacijo. Po vojni je pa upal še marsikdo postati javno slovenskega mišljenja in nastopili so naprednjaki v objemu s socialisti pri vsakih volitvah s tem nomenom, da vržejo »klerikalce«. Lajnali so dolga leta svojo napredno pesem, občino so po vodili v propast. V medenih denarnih letih so uničili fond za novo šolsko poslope, ki ga ie nabral naš šolski odbor, in tako imamo v Tržiču dekliško osnovno šolo v poslopju, ki ga je v ta namen podaril še grof Rndccki. Pri vsakih volitvah so napredni mogotci znali poiskati zveze in so jih izmišljeno tudi poudarjali, da so bili vonlci v skrbeh za kruh in stanovanja. Najhujše je bilo seveda leta 1933. Tudi tedaj je bil nosilec naše liste g. Majeršič in le zaradi terorja ni zmagal. Nekaj dni pred volitvami so ga klicali na občino, iz občinske pisarne so ga pa porinili v avto in v kranjske zapore, da bi ga napravili pač »neškodljivega«. Dolgo je čakal Tržič, da je dobil prvega zavednega slovenskega župana. Ko je ta presekal preteklost in županoval najtežja vojna leta, jc moral Tržič zopet gledati v občinski upravi ljudi, ki so poskrili fotografije raznih nemških društev, pri katerih so nedavno delovali. Pošteni Tržičani so pa tu in tam te fotografije ogledovali in sc spraševali, kako dolgo je še do popolne razjasnitve Nismo nasprotni nobeni tuji narodnosti, odveč so nam pa bili vedno bivši janičarji, pobarvani z laži-necionalizmom. Naš novi žuipan je g. Janez Majeršič, pristen Tržičan. S ponosom se prišteva delavskemu stanu, dasi je z modrim zasebnim gospodarstvom prišel do lepe domačije in dasi načeluje uspevajoči zadrugi »Runo«, ki je danes največja tržiška usnjarska industrija. Težke naloge ga čakajo, a s priznano vztrajnostjo, možatostjo in delavnostjo jih bo gotovo izpolnil v veselje občanov in napredek obmejnega Tržiča. okrvavljeno. Prerezala si je namreč žile na roki ter se j>onovno ranila na trebuhu. Izgubila je že mnogo krvi Reveševalni avto jo je |x>novno prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje pa je sedaj mnogo resnejše, kakor je bilo pred dnevi. Obupanka je neka služkinja, ki je oslala brez jiosla. © Gimnazijski sedmošolec, čigar oče je izginil v svetovni vojni, ubožna mati s šestimi otroki mu pa ne more ničesar prispevati k študijskim stroškom, prosi usmiljena srca za podporo Je brez zimske obleke in obutve; tudi za stanovanje in hrano nima denarja. Ubogega dijaka, ki je res potreben in vreden podr>ore, toplo priporočamo Pojasnila daje uredništvo. IWstaje od 24 na 6 delovnih ur To skrajšanje je bilo uvedeno potem, ko je železniška uprava izčrpala vse možnosti zadostitve zahtevam interesentov. Po njenih podatkih se je število za nakladanje zahtevanih vagonov povečalo od 1. do 12. oktobra za 5.000 vag. ter čaka na prevoz še okoli 18.000 vag. sladkorne pese, od katerih se prevozi dnevno okoli 1 000 vagonov. Ker za skrajšanje roka na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva ni stvarnega razloga, se je tozadevno obrnila Zveza induslrijcev v Ljubljani na pristojna mesta, kjer izvedela, da računa glavno zelezniško ravnateljstvo, da bo moglo vpostaviti redni razkladalni in nakladalni rok najkasneje v začetku meseca novembra, torej čez nekaj dni. Tujski promet z Nemčijo „0 ,v nedeljski številki smo prinesli izjavo ministrskega predsednika g. dr. Milana Stojadino-vbča o naših trgovinskih odnošajih z Nemčijo na podlagi novega sporazuma, ki je bil nedavno sklenjen v Dresdenu. V bodoče se bo izvoz in uvoz iz Nemčije razvijal na bazi 1:1. Kakor poročajo iz Belgrada, je Nemčija odobrila za svoje turiste kredit 6 milij. mark in sicer 50.000 mark mesečno. Če se la znesek v teku 1 meseca ne izkoristi, se more prenesti na drugi mesec. Nadalje je v novem sporazumu določeno, da se pšenica in koruza smeta izjemoma izvažati v Nemčijo v kliringu; znano je namreč, da smo v avgustu prepovedali izvažati pšenico in koruzo za plačilo v kliringu, ampak samo za devize, torej naše rumeno zlato za zlato. Pač pa je poskrbljeno v novem sporazumu, da bodo naši izvozniki imeli stalen tečaj marke. Tako je odstranjena nevarnost. da bi izvoz pretrpel izgubo zaradi event. padca marke. Naša pšenica v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da sta konec preteklega tedna odpotovala v Belgrad domov zastopnika Prizada, ravn. Markovič in Schreiber. Uredila sta s češkoslovaško žitno družbo diference iz lanske kupčije, pa tudi iz letošnje. Češkoslovaška je nadalje izjavila svojo pripravljenost, da nakupi še 7.500 vagonov pšenice (2.500 vagonov je že kupila, od teh je sama porabila 1.000 vagonov, 1.500 vagonov pa je prodala naprej). Zaenkrat prizad ni prodal več, tudi ni znano, kdaj bodo te količine dobavljene, Icer kaže v naši državi dobro za izvoz pšenice. Poleg tega so se zastopniki Prizada v Pragi pogajali tudi za nakup koruze Računa se, da bosta dobili Romunija in naša država kontingent po 5000 vagonov vsaka za uvoz koruze v ČSR. Za potnike v Italijo — turistične lire Finančni minisler je izdal tale odlfjk: 1. Od zneska klirinških lir, katere je Narodna banka odkupila za račun finančega ministrstva, se more neposredno ali posredno |>o pooblaščenih zavodih prodajati potnikom in turistom zneske ludi večje od onih, ki so določeni v čl. 4 pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami. 2. Te lire za turiste more Narodna banka prodajati po tečaju, ki bo odgovarjal približno tečaju turistične lire v inozemstvu. 3. Potniki, ki potujejo v Italijo, ali oni, ki samo tranzitno gredo skozi Italijo, morejo za svoje stroške nabaviti izključno klirinške lire pri Narodni banki ali ustanovah, katere ona za to posebej pooblasti. Kakor smo že poročali, je bil od 17. oktobra določen tečaj za turistične lire v Italiji na 100 din je 44.15 lir, za funt pa 94.20 lir za 1 funt šter-ling itd. Stanje Narodne banke Zlati zaklad narašča Narodna banka izkazuje za 22. oktober naslednje stanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. oktober). Aktiva: zlato v blagajnah 1.501.8 (plus 12.0), zlato v inozemstvu 87.75 (minus 7.50), skupno zlato 11.589.57 (plus 4.5), devize izven podlage 572.54 (minus 5.0), kovani denar 359. (plus 15.24), jiosojila: menična 1.449.53 (plus 7.65), lombardna 256.73 (minus 0.46), skupno posojila 1.706.27 (plus 7.2), prejšnji predujmi državi 1.662.2 (plus 0.45), nepremičnine itd. 166.64 (plus 2.1), razna aktiva 675. 15 (minus 0.84). Pasiva: bankovci v obtoku 5.154.0 (minus 70.), obveznosti po vidu: drl terjatve 11.55 (plus 2.6), žirovni računi 873.44 (plus 49.9), razni računi 778.9 (plus 20.6), skupno 1.603.9 (plus 73.1), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 350.6 (plus 20.5). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 0.817.9 (plus 3.15), »kupna podlaga s priinoni 2.042.6 (plus 5.8), zlato v blagajnah 1.929.8) (plus 5.5) milij. din, skupno kritje 29.95 (29.88), od tega samo kritje v zlatu v blagajnah 28.30 (28.09). Ta izkaz kaže, da je Narodna banka ponovno spravila v svoje blagajne v držaj del zlata, ki se je nahajal v inozemstvu. Poleg tega je tudi povečala sploh svoj zlati zaklad, dočim se je devizni zaklad nekoliko zmanjšal. Posojila banke v eskontu so znatno narasla, dočim lombardna posojila nazadujejo. Med aktivi je omeniti še znaten dvig postavke: nepremičnin, zavod za izdelavo bankovcev in inventar. Obtok bankovcev sc je nadalje zmanjšal v znatni meri. V še večji meri pa so narasle obveznosti radi velikega dviga naložb na žiru, ki so dosegle sedaj pred konec meseca 973.4 milij. ,čisti tu«li m&d zobni in prodre s svoio kali uničujočo in antiseptično močjo tudi v najbolj skrite kotičke in gube ustne dupline. OdOl ohrani zaradi tega zdrave zobe in usta in ni samo najboljše sredstvo zoper infekcije vseh vrst, marveč prepre tudi vrenia in gnitja v ustih ter odpravi neprijeten vonj iz ust. OdOl osveži in poživi. le označilo 4e bol) Izpopolnjenega Mola, čigar antlaeptiinl učinki so Izredno zvliint. Bakteriološki ln klinični poizkusi bo znanstveno dokazali, da Odol uničuje baklerlj«. Je že res — oblečeni ste, toda za isti denar boste z našim blagom boljše oblečeni! Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180' dinariev po metru VLADA TEOKMOVIČi KOMR p n r n č i n Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradiffe 4 in v viakem veijem mestu Jugoslavije din. Za ultimo se bodo naložbe na žiru zopet nekoliko zmanjšale, vendar je računati, da bodo tudi še po tem odtoku znašale okoli 800 milij. | din. Končno so med pasivi narasla tudi razna pa- I siva za 20.5 milij. din. Skupno kritje kakor tudi samo zlato kritje se je znatno izboljšalo. * Državna podpora za zadružne kleti. Belgraj-ska »Politika« poroča, da jc kmetijsko ministrstvo začelo akcijo za zgraditev čimveč modernih vinskih kleti. Za zgradbo kleti je odobren kre-I dit 5 milijonov dinarjev, ki bi se delil v naslednjih letih posameznim zadrugam kot državna podpora za zgradbo kleti. V projektu so zgradbe kleti s kapaciteto vskladiščenja 50 vagonov vina. Iz kredita 55 milij. din bi se luhko drugo leto zgra-] dilo 10 modernih kleti. Če bi se vsako leto dalo toliko, potem bi lahko zgradili dovolj kleti, kamor bi spravljali vino za izvoz. Topilniška proizvodnja v septembru. V mesecu septembru je znašala naša topilniška proizvodnja (v oklepajih podatki za avsiust 1936): železo 3.857 (4583), baker 2.635 (3.618), svinec 310 (314), cink 415 (428), antimon 9 (61) ton, zlato 52.49 (46.53) kg in srebro 9 (7.83) kg. Nova delniška družba. Na podlogi odobritve banske uprave moravske banovine jc dovoljena uslanoviicv delniške družbe z imenom »2upa«, industrija kemičnih proizvodov v Kruševcu. Glavnica družbe znaša 5.0 mili. Din icr je razdeljeno v 5000 delnic po 1000 Din imenske vrednosti. Znesek 2.5 milj. se plača v gotovini, 2.5 mili. pa v aportu. Pri virisu se plača 2% ustanovitvenih stroškov. Vpis bo 27. okt., predhodni občni zbor delničarjev pa 29. oktobra v Kruševcu. Novo italijansko posojilo za Albanijo. Frankfurter Zeitung poroča z Dunaja, da je po polurad-nem poročilu albanska vlada sklenila z Banco di Napoli posojilo v znesku 3.725.000 zlatih frankov. I To posojilo bo šlo za tehnično izgradbo pristanišča v Draču. Za to pristanišče jc bilo doslej porabljenih od italijanske družbe SVEA lea 1925 j 9.5 milij. zlatih frankov. S posojilom v znesku | 3.735.000 frankov nameravajo zgraditi predvsem manjkajoča skladišča, silose, sodobne nakladalne j in razkladalne naprave in hladilnice. Borza Dne 26. oktobra 1936. Denar V zasebnem kliringu jc avstrijski šiling na ljubljanski borzi uarostel na 8.70—8.80, na zagrebški in belgrajski borzi na 8.65 — 8.75. Angleški funl v Ljubljani sploh ni beležil, v i Zagrebu je beležil 240./0- 242.30, v Belgradu 239.37-240.97. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.2050 do j 31.9650, v Belgradu 30.95-31.65. Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 3.05, v Belgradu 3.10. Nemški čeki so se v Ljubljani učvrstili 14.45 I do 14.65, v Zagrebu na 14.4050-14.6050, za ul-limo oktobra 14.35—14.55, za sredo novembra 13.9150-14.1150, za konec novembra 13.8^50 do 14.0250. V Belgradu so beležili 14.30-14.50. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold..........2337.65—2152.25 Berlin 100 mark......1740.53—1754.41 Bruselj 100 belg..............729.05— 735.02 Curih 100 frankov......096.45—1003.52 London 1 funt.......211.66— 213.72 Newyork 100 dolarjev .... 4304.76-4341.07 Pariz 100 frankov...... 201.56— 203.— Praga 100 kron....... 153.44— 154.54 Trst 100 lir , ...... 227.70— 230.78 Promet na zagrebški borzi ie znašal brez kompenzacij 1,4«4.142 Din. Ziirich, 26. oktobra. Belgrad 10 Pariz 20.235, London 21.27, Newvork 435.125, Bruselj 73.275, Milan 22.95, Amsterdam 234.50, Berlin 174.75, Dunaj 75, Stockholm 109.675, Oslo 100.90, Kopenhagen 94.95, Praga 15.40, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.3S5, Buenos-Aires 1.21. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. pos. 81.75—82.75, agrarji 48- 49, vojna škoda 367.50—370, begluške obveznice 67.75-68.75, 8% Bler. posojilo 84-85, T/r Bler. |K>sojilo 75.25- 67.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 87-88.50, Trboveljska 180-190. Zagreb: Drž. p.: 7% inv. p. 83 den.. agrarji 48 den., vojna škoda promptna 369— 370 ( 370), begi. obv. 63— 69, 8'/o Bler. pos. 7, 7% Bler. pos. 76 do 76.25—76. Delnice: Priv. agrarna banka 1<» —195, Trboveljska 185-190 (185), Dubrovačka 201 den., Osj sladk. tov. 135—160. Belgrad: Državni papirji: 7% invest. posojilo 85 den., agrarji 48.25—49. vojna škoda promptna 370 - 371 (370), 12. 369-370.50. begi. obveznice kra-jina polna orožja, streliva, živil in podobnega. Isto se je zgodilo pri Naval Carneru. Ves svet strmi v Madrid in se z grozo izpra-šuje, kaj se bo zgodilo s tem mestom. Le z grozo more človek jx>misliti, kako 6e bo še stopnjeval teror rdečih, zlasti še zdaj, ko je toliko miličnikov pribežalo v milijonsko mesto. Listi so že poročali, da so v Madridu zaprli več kot tisoč žensk. Tudi o tem so že pisali listi, da je pre[x>vedano zaklepati hišna vrata radi raznih »komisij«, ki hočejo imeti noč in dan pristop v hiše. Zdaj pa so zauka-zali obratno, kar je povsem razumljivo, saj ni nihče varen 6pričo teh »komisij«. Vsakdo se v6ako noč trese za svoje življenje. Živil nedostaje bolj in bolj, prav tako vode in že ni niti za živilske izkaznice dobiti najpotrebnejšega. In to mesto, kjer vihti anarhija svoj kruti bič, se pripravlja na obrambo. Toda Madrid je odprto mesto. Trdnjavsko obzidje iz prejšnjih časov ima le še zgodovinski pomen, utrdbeni pas leži kakih 30 km daleč krog mesta in Naval Carnera in Illesca sta bili poglavitni oporišči. Ko sta padli ti dve točki, pomeni obramba mesta isto ko razdejanje mesta. Ljudstvo je razdvojeno, koleba med tem. ali naj mesto branijo do poslednjega vzdiha ali naj ga pustijo? Poročila belili čet pravijo, da so se v Madridu zbrale številne ljudske množice k demon- stracijam pred vojnim ministrom in so zahtevale, naj se mesto vda brez boja. A Caballera, ki je za odpor do skrajnosti, so vsi izžvižgali. Rdeči teroristi seveda, preplavljajo ceste in zlasti komunistično ženstvo poziva vse moške na boj in obsipa vse tiste, ki niso na fronti, s psovkami: izdajice in strahopetci. Prav te rdeče ženske zahtevajo, naj se zapro vse kavarne in naj 6trogo kaznujejo vse Madridčane, ki se skrivajo in nočejo na bojišče. Po vseh vogalih cest in po vseh trgih trobijo zvočniki slehernemu v ušesa, da je rešitev samo na fronti, samo v boju za Madrid. — A še drugi glasovi 6e oglašajo: nejx>korščino in dezer-tacijo kaznujejo s smrtjo. Disciplino in jiodrejenost jiredstojnikom zahtevajo Nedavno so listi še drugače razglašali. V marksističnih časopisih je bilo zapisano: »ljudska armada« ne sme biti prav nič podobna »ostudnemu militarizmu«, zakaj, »vsi smo bratovščina borcev, kjer ne priznamo nobenega poveljnika in kjer ne sme nihče nikomur ukazovati.« — S takimi zločinskimi puhlicami naj bi ljudstvo ohranili pri dobri volji, a zato mora zdaj vprav to ljudstvo nesti svojo kožo naprodaj. In kdo vodi vsa ta strašila? Ali »vlada«? A kaj 6i mislijo Madridčani s tem imenom? Kdo jim je »vlada«? Dosti raznih, nasprotujočih se poročil je bilo že tozadevno po časopisju. Vemo le to, da je »-predsednik vlade«, Azana, odpotoval v Barcelono in si je ondi jx> domače uredil. Toda te »domačnosti« mu ne sme nihče zavidati. Saj se dozdeva tako, da so Azano odgnali tja kot ujetnika in ga »katalonsko predsedstvo« prav ostro straži. 2e izjava katalonskega »predsednika« Companyja kaže v to 6mer, ko dvoumno pravi, da bo Azana obiskal vse »iberske narode« in da je Barcelono objskal najprej. — V Kataloniji se vežejo avtonomisti z .......i. Ti........ anarhisti in komunisti. Te tri, tako različne si smeri, korakajo zdaj po isti poti, da se bodo kasneje pobijale. Najmočnejši bo pač tisti, ki bo zmagal m Moskva upa, da bo zmagala ona. Saj Azane ne stražijo samo, ampak ga -tudi »čuvajo«, in sicer na željo Moskve. Navzlic temu, da se je Azana upiral, so ga prisilili, da je moral ostati in anarhistom so povedali, da naj se ne vmešavajo v to zadevo. Anarhistom se je ta kupčija zastudila in so odstopili. — Barcelono so naredili za oporišče Sovjetije, Madrid z anarhisti pa naj se brani, to se pravi, Madrid mora biti uničen in mnogo tisočev miličnikov bo Zavist. »Le poglej našega novega tovariša! Ta je bil že po v6em svetu!« * »Ali ima vaš sin pižamo?« vpraša sluga, ko mu mati izroči sina v bolnišnico. »Bog ve, kaj ima!« odvrne mati. »To vem, da ga strašno želodec boli!« prav tako gotovo izgubilo življenje na fronti kakor v Madridu. Ko so čete belih zavzele še lllesco, je dejal general Franco, naj počakajo, češ, »v Madridu ni nobenega Alcazarja, da bi ga bilo treba rešiti.« Na severu Madrida stoji še Escorial. Zavzetje tega hriba z zgradbo Filipa II. je sf»jeno z velikimi ovirami. Napadalci bodo morali v ognju branilcev prekoračiti globoko doline reke Perre. Mogoče bodo čete generala Mole prikorakale iz Robleda od vzhoda, da presekajo zvezo z Madridom. S tem bi bile zaeno ogrožene postojanke v Samosierri, kjer ima madridska milica pri Lozorji in Buitraju svoje poslednje zaloge vode. M.HrM V stiski »Ali še zmeraj študirajo obrambni načrt?« »Osel! študirajo načrt kabine sovjetske JV,a ladje, s katero bodo pobegnili!« Na otoku Sumatra, ob obrežju reke Asahan in južno od mesta Tondjong Balai, je močvirnata ra van. skoraj brez naselij. Namakajo jo reke: Rokan, Kainpar, Indragiri, Džambi, Batang Hari in Moezi. Ta strašna divjina, ki je ne moremo primerjati niti z avstralskim Serubom, se imenuje Lalang. Travnato morje, poraslo z »alang —■ alang travo«, ki zrastč tudi tri metre visoko, se menjava z močvirji, kjer preže krokodili. Cvetoča poljana se pokaže popoln i kov i m očem; nič se ne gane, nič se ne sliši. Ciorje pa neizkušenemu, ki bi hotel stopiti nanjo. Samo dva koraka in že bi se izmuznila goljufiva, cvetoča plast — zgolj blatne mlake — nesrečnež pa bi se pogreznil v strašen grob. To travnato morje je raj moskitov Toliko jih je, da ne pomagajo tenčice, ne dim. Celo v mestu Pa-lembang, ki šteje 60.000 duš ter leži na južnem koncu Lalanga ob raztoki Moeze, se komaj branijo teh nadležnih pijavk. Zato se ne čudimo, če polovica ondotnega prebivalstva stalno bobha za malarijo. Blagoslovljena pa je ta pokrajina za zverjad. Z divjimi sloni in nosorogi deli liger svojo oblast. Orangutan, prebivalec pragozda, se je izogiblje sicer bi j>onorel od strupenih jjaikov. In vendar v tej divjini žive tudi ljudje. Več jih je, kot pa je ljubo sadilcein tobaka ob Asahanu in nizozemskim oblaslem v Tondjongu Balaju. V Lalang se zatekajo tisti, ki se jx> storjenih zločinih boje kazni. Tamkaj prebivajo malajski in kitajski pirati. V raztoki Moeze tiče skrite njihove ladje, vedno pripravljene za odrinek na morje. Oblasti vedo to, toda kako prepovedati piratom rop? Nič drugače ni ob Asahanu. Ta reka je ostra meja med kulturo in divjino. Na severu neskončna tobačna polja, na jugu neskončno travnato morje — Lalang. Malajski zavdajalci in ubijalci, puntajoči se kitajski kuliji in zarotniki, se razkrope v Lalang. Vsakdo, ki se boji ondotne policije in sodnije, se še pravočasno skrije v Lalang. Bržkone se raje potope v močvirjih, kot da bi jih obesili, ali pa obsodili na dosmrtno delo na ombilijskih poljih. Kar pa je Lalang sprejel, ne vrne več. Kaj p>očenja druhal v tej skrivnostni pokrajini? Kolikor se jih med seboj ne pobiie, se strnejo v ropajoče in ubijajoče tolpe, in ker Lalangu nimajo kaj ukrasti, napadajo naselbine in nasade ob Asahanu. Pravcata šiba so za ondotne naseljence. Na velikih rekah, zlasti na Kamparu in Indragiri. preži njihovo brodovje na trgovske čolne, ki iz nolranj-ščine vozijo proti obali. Ker bi vsakdo izmed njih čim bi ga ujeli, zaigral 6voje življenje, in ker v Lalangu ne dobe hrane, so zavoljo lakote prisiljeni, da ropajo, in če jih zalote, prodajo 6voje življenje kolikor mogoče drago. Kaj je ukrenila nizozemska oblast proti temu vnebovpijočemu početju? Ničesar! Nizozemska oblast se neha ob Asahanu. Doslej je obračala oči na Sumatro in Batakland, da bi tamkaj ohranila mir in varovala dragocene nasacje (tobačne). Kolo-nijska oblast vsakomur prepove vhod v Lalang, zato tudi nikomur ne da dovoljenja, da bi šel tjakaj s kakršnokoli namero. Ruska ladja v Barceloni. Ruska ladja »Cirjanin« je prispela iz Odese in jo je ljudstvo navdušeno sprejelo. Brez dvoma je ladja prijieljala tovor, kakršnega rdeči v Španiji najbolj potrebujejo. Donoso Cortes in smrt liberalizma Veliki španski državni filozof in poli tik, Donoso Cortčs, ki je živel 1809—53, je prerokoval Evropi usodo, ki se je resnično izpolnila. Tako je predvsem napovedal agonijo, oziroma smrt liberalnemu parlamentarizmu. V dobi, ko je liberalizem sedel na svojih lavorikah in ko je v Evropi vse kar norelo v naprednjakarstvu in je bil vsakdo, ki ni trobil v rog liberalizma, mračnjak in nazadnjak, je Donoso Cortes pisal uredniku lista »Revue des deux mondes«, da bo tisti parlamentarizem, ki razdvaja duhove, kaj kmalu umrl, naravne ali pa nasilne smrti. Naravno smrt opisuje Cortčs tako natančno, ko da bi bil doživel leto 1933. Še bolj čudovito pa je, da je Cortes napovedal boljševiško revolucijo. Značaj namena in razvoja komunizma ne bi mogel nihče, ki živi v tej dobi, tako do pi-čice natančno opisat,i kakor je to storil Cortčs v pismu kardinalu Fornariju, 11. julija 1852. »Komunizem,« pravi v pismu, »se bo razširil v neznanskem obsegu, ker bo zaradi zanikovanja Boga, ki je vir in izvor vsakršne avtoritete, tudi vsa avtoriteta izginila. Kjer pa ni avtoritete, tudi ni svobode in tudi ni reda. Odlod ono prevzetno zaničevanje. ki bodo komunisti z njim zaničevali človeka in brezobzirno teptali človeško prostost.« Tu je mišljen krvavi teror boliševikov in njih razbrzdano uničevanje človeških življenj. — »Odtod oni neznanski napor za pridobitev vesoljnega sveta z bodočo demagogijo, ki se bo razširila po vsem Pleskar Kdo pa je pri vas najboljši stahanovec? Kdo? Seveda |>leskar Repkin. Obiskali smo pleskarja Repkina. Našli 6mo ga na višku delavnosti. Dajte belilo! — je kričal Repkin. — Takoj mi dajte belilo! Vsa delavnica je bila natrpana z izveski. Repkin je imel dokaj težek opravek. Popravljal je izveske z napisi: »Državno okrevališče«, »Ljudska kuhinja« itd. na ta način, da je povsod dodajal besede: »Sta-hanovski«, »Stahanovska«. Belilo sem! — je zavpil Repkin in se ozrl na nas. — Ali ste videli, koliko jih čaka? Dela imam čez glavo. Poprej sem napravil samo po en izvesek dnevno. A zdaj zakrpam brez pretiravanja po 18 izveskov na dan. Kako je to mogoče? Saj ne gre drugače! Predvsem me zdaj vsak naročnik naravnost priganja, ker vsi tako hitijo Zato se moram zdaj bolj urno sukati. Pogeljte. še belilo nii prinesejo. Saj drugače ne bi utegnil vsem jiostreči. Po pravici rečeno, še sanjalo se mi ni nikoli, da bom skrpal po 18 izveskov na dan. Ali vam ni znano. — smo prostodušno vprašali, — koliko so se spremenila ta okrevališča in kuhinje odkar imajo nove izveske? Bežite no, državljan, — je odvrnil Repkin. — Recimo, da ste nosili poleti eno kučmo, a zdaj pozimi si nabavili drugo. Mar pomeni to, da imate zdaj tudi novo glavo? Na pragu so se gnetli novi naročniki s 6tarimi izveski. Nemara bom izdeloval tudi po 20 izveskov dnevno. Ali jih vidite: tema 6e mi dela pred očmi... Belilo! (V. Toboljakov. Kratke povesti. Moskva, 1936.) Pošljite naročnino! f svetu do najskrajnejših meja zemlje.« (Kdo se pri tem ne sjiomni jx> vsem svetu razširjene pre-: kucuške agitacije in komunističnih načrtov, da do-| sežejo svetovno nadoblast?) »Odtod oni načrti nekakšne blazne besnosti, da pomešajo vse družine, vse razrede, vsa ljudstva in vsa človeška plemena drugo z drugim, da jih vse skupaj zaženejo v re-volucijski možnar in jih stolčejo, da bi iz te mrke, krvave zmede vstal nekoč bog enakosti nad vso neenakostjo, bog splošno6ti nad vso zasebnostjo, bog neskončnosti, brez konca in brez začetka kot zmagovalec vsega, kar nastaja in izginja — bog demagoštva, bog brez dobrote, usmiljenja in ljubezni, bog brez onih »slabosti« katoliškega Boga! Kdo bi ga ne spoznal po teh potezah, njega, boga napuha: Luciferja, antikrista!« Donoso Cortes je videl konec zahoda, vendar ne v obujm »Toda,« pravi dalje, »takšno nesrečo more odvrniti samo eno sredstvo, edino ... Odrinili jo bomo. če se bomo vsi, vsak po svojih močeh, prizadevali, da izzovemo zveličavni, verski i preobrat.« — Cortes je menil, da je tak verski preobrat. rekli bi verska obnova Evrope mogoča. Razumeti moramo svarilo in jioziv Cortčsa. Cortčs je vedel za usodno uro zahoda, ki jo zdaj doživljamo Da bi ludi pravočasno nastopili jx>t rešitvte, ki nam jo je jx>kazal! (Schonere Zukunft, dr. Zeller.) Holandska prestolonaslednica je bivala s svojim ženinom tudi v Berlinu. Pred hotelom ji je neka deklica podarila šopek in jo pozdravila. Uspešno delo za naše izseljence Občni zbor Družbe sv. Ralae!a ie pokazal ogromno delo družbe za Izselience Ljubljana, 26. oktobri). Našo prva organizacija za varstvo izseljencev Družba sv. Rafaela ie danes pociala obračun čez 9 poslovno leto svojega obstoja in delovanja. Kukor vsak občni zbor Rafaelove družbe, je ludi današnji pokazal, kako vestno in požrtvovalno opravlja to organizacija svoje plemenito delo v prid slovenske krvi v tujini. Občnega zbora Rafaelove družbe, ki ie bil danes popoldne ob 4 v družbinem lokalu v žmp-nišču pri Sv. Krištofu, se je udeležilo lepo število idealnih delavcev in borcev za slovensko izseljensivo. Škofijski ordinariat je zastopal na zborovanju kanonik g. Vole, bansko upravo pa izseljenski referent, ravnatelj g. Fin k. Zborovanje je začel predsednik Rafaelove družbe župnik p. Kazimir Zakrajšek, ki je toplo pozdravil vse navzočne in podal besedo tajniku, katehetu g. Premrov u. Tajniško poročilo Iz tajniškega poročila je razvidno vse ogromno delo, ki ga je v preteklem poslovnem letu opravljala Rafaelova družba. Posnemamo le najvažnejše: pisarna družbe je poslala 1119 dopisov, prejela jih je pa 1118; na razna ministrstva je bilo odposlanih 73 dopisov, prišlo jih ie 62. Članov, ki so v preteklemu letu redno plačali članarino, ima družba 124, 614 pa je takih, ki niso plačali članarine. Vestnik Rafaelove družbe »Rafael« izhaja enkrat mesečno na 8 straneh tn se tiska v 2000 izvodih. Od teh jih odhaja v inozemstvo okrog 1500 izvodov na 152 skupnih naslovov. »Rafaela« čita okrog 80.000 slovenskih izseljencev. Prezanimivo je delo v uredništvu. Na kopice dopisov piihaia vsak mesec iz najrazličnejših delov sveta, iz Severne in lužne Amerike, iz Kitajske, Avstralije itd. V teh dopisih, pisanih z okorno žuljavo roko, se zrcali vsa tragika našega izse-ljenstva. Dopisov, tehtnih in zanimivih po svoji vsebini, pride toliko, da bi lahko napolnili z njimi štiri »Rafaele«. Nujno prosijo izseljenci, da bi se list povečal in da bi izhajal večkrat na mcsec. Zaradi tega predlaga tajnik, naj bi se »Rafael« razširil na 16 strani in naj bi izhajal dvakrat mesečno. S primerno javno podporo bi se to dalo izvesti. — V nadaljnjem poroča tajnik, da se pripravlja prva izdaja slovenskega izseljenskega koledarja, ki naj bi bil prvi adresar vseh sloven-, skih izseljencev po vseh delih sveta. Naloga tega adresarja bo, da bo informiral našo javnost o slovenskem izseljenstvu in poživil stike med domom in tujino. V to svrho bi bilo tudi potrebno, da bi Rafaelova družba izdala serijo skioptičnih slik, s katerimi bi zainteresirala naše ljudi za iz-selienstvo. Te slike naj bi vsebovale prizore iz zasebnega in javnega življenja naših izseljencev, kar bi bila krasna propaganda za idcie Rafaelove družbe. — Letos je prišlo v domovino na obisk pet skupin izseljencev, med temi dve iz Amerike, ena pa iz Francije pod vodstvom izseljenskih duhovnikov: Svelca in Orimsa. Ta zadnja skupina ie pustila doma 200.000 Din denarja — Izčrpno je g. tajnik obdelal v svojem poročilu zamisel slovenskega Izseljenskega instituta, o katerem je upati da bo v doglednem času že stal. O potrebi takega instituta je odveč razpravljati, saj jc že leta in (eja kričeča. Vsi drugi naiodi imajo toke institute za svoje izseljence, le Slovenci si ge še nismo mogli ustvariti, la institut naj bi zasledoval in branil vse pravice in interese izseljencev, zlasti jim pošiljal duhovnike, učitelje, knjige, brošure, časopise in pa obenem domačo javnost opozarjal na vso težo te strašne rane na slovenskem narodnem Iclesu. — Skrajni čas je, da se zavzamemo za to, da bo čim prej v naši Ljubljani slal in deloval Izseljenski institut, ie zaključil g. tajnik svoje izčrpno poročilo. Blagajniško poročilo je podal kanonik g. Vole, ki je poudaril, da potrebujejo izseljenci dvojnega, namreč varstva in denarja. V preteklem poslovnem letu je .mela Rafaelova družba silno velik denarni promet, in sicer 337.COO Din, od česar je bilo dohodkov 169 tisoč 382 Din. izdatkov pa 167.688 Din. Med dohodki zavzemajo najvišjo postavko podpare, namreč 86.784 Din (od teh podpora banske uprave 50.000 Din, ministrstva za socialno polit'ko in na-rdno zdravje 9000 Din in podpora Izseljenske zveze 17.COO Din ter darovvi privatnikov). Med izdatki pa 45.760 za vestnik »Rafael«, 8000 Dni podpore dijakom iz Francije in drugo. G. kanonik je končal svoje poročilo z željo, naj bi se niši razkropljeni bratje čimprej vrnili, naša zapuščena dežela pa napolnila, kajti lažje in bolj veselo je skrbeli za brate doma kakor za brate v tujini. Poročilo preglednikov računov je podal g. Gasparič, ki je ugotovil, da je vse poslovanje Rafaelove družbe v vzornem redu in zaradi tega predlagal odboru razrešnico. Predsedniško poročilo je podal župnik p. Kazimir Zskrajšek, ki je najprej predlagal zahvalne pozdrave vsem onim, ki so v preteklem letu podpirali delovanje Rafaelove družbe, tako obema slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, ministru za socialno politiko, banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu ln drugim. G. predsednik je ugotovil, da je bilo preteklo leto za Rafaelovo družbo najplodovitejše leto, kar je razvidno že iz tajniškega in blagajniškega poročila. Delo se je gibalo v smislu resolucij lanskega Izseljenskega kongresa, ki je globoko posegel v izseljensko vprašanje. Krivice, ki so se godile slovenskim katoliškim izseljencem od eksponentov bivših režimov, so sedaj po zaslugi Ra- faelove družbe skoro domala odpravljene in druž' ba si bo prizadevala z vsemi silami, da se kaj takega ne bo več dogajalo. Družbina pisarna, ki se je v preteklem letu preselila v župnišče pri Sv. Krištofu, ie poglobila posredovalno delo med izseljenci in oblastvi. Toplo se je predsednik posebej zahvalil banu dr. Natlačenu, ki z izrednim razumevanjem in dobro voljo spremlja ter tudi gmotno podpira delovanje družbe. S podporo ba novine se v Ljubljani izobražujejo dva dečka in dve deklici za katehistično delo med slovenskimi izseljenci v Franciji. — Glede zunanjega dela poudarja predsednik, da je družba v raznih ministrstvih in pri oblasteh zopet dobila več zaupan|a in kredita Danes že tudi oblasti razumevajo, da je dober izseljenski duhovnik največ vreden od vseh, ki jih oblasti pošiljajo k izseljencem v tujino. Letos so šli v Argentino trije duhovniki: Hlad-nik, Kastelic in Doktorič, Šlibar pa v Nemčijo. — V nadaljnjem je predsednik poudarjal, da jc treba delo za naše izseljenstvo postaviti na čim širšo podlago, to je, zajeti in zainteresirati je treba za izseljensko vprašanje široke množice naroda. Resnici na ljubo je treba priznati, da ie zanimanje za izseljensko vprašanje v naši javnosti še zelo močno zanemarjeno. Zato pa je treba napeti vse sile, da se zanimanje za izseljensko vprašanje v sloven-skm ljudstvu izkoplje iz mrtve točke. Prvi nadaljnji korak za to bo Izseljenski institut. Vsa poročila odbornikov so bila vzeta a a znanje s toplim odobravanjem .V debati se je med drugimi oglasil tudi g. prof. Etbln Bojo, ki so jo zavzemal za to, da bi se fini več organizacij združilo v skupno delo za interes" našega izseljen-slva. Organiziral naj bi se nekakšen narodni svet za izseljensko skrbstvo. VOLITVE Sledile so volitve, pri katerih je bil z malenkostnimi spremembami izvoljen stari odbor, v katerem so: p. Kazimir Zakrajšek, odvetnik dr. Vladislav Pegan, katebet .losip Premrov, Jože Rozman, kanonik Vole, Franc Miklavčič, Valentin Tome, .1 lilij Slapšak, dr. Dokler. Anton Marinček. Josipina Klemenr, Ivan škafar. Anton Kastelic, župnik z Jesenic, Anton Mrkun, župnik iz Dobre-polja, minister v p. Jože Gostinčar in Janko Žagar. ■ Pri slučajnostih je g. Škafar predlagal, naj se z ozirom na posebno pereče izseljensko vprašanje v Prekinurju ustanovi ondi poseben odsek Rafaelove družbe. Kmalu po 6 je predsednik p. Zakrajšek zaključil krasno uspelo zborovanje. Naznanila Liubliana t Ponovitev IA»2tovcf)a orutoriju KRISTUS bo v ponodeUok, dne 2. novembra 1.1, na Vernih iliit 'ton ob 20. url v veliki FUharmnniiiii ilvuruiiii. Mulo, ki .i« tjapisauo na podlagi verekbga besedila, je tv.rcdno primerno za lttvedbo na dtin Viseli vernih dnš. Delo se izvaja v istem obsegu kakor prt prvi izvedbi Olanbene Matice in ljubljanske Filharmonije pod vodstvom ravnatelja Polica. Ceno pa »o globoko znižane. Sodežl od 1(1—211 I lin. vsa stojišča pa sp rezervirana /a dijake, im sicer ihi :i Din. ilijaki dobo stojišča v knjigarni na podlagi svoje dijaške knjižice alt indeksa. Pradprodoja v knjigarni Glasbeno Matice. . i j Kino Kodeljeoo igra danes In jutri ob 20. po znižani vstopnimi Donogo Tonka« 7. Anny Ondro. t Ženski odsek Salezljanske. prosvete ima drevi ob 8, redili sestanek. -j Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušitik, Marijin trg S; mr. Knrn.lt, OosiiosveUka cest« 1(1 iu mr, Bohi nec dod., Rimska cesta 31. Maribor m Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 30. okto bra tio /zanimivo filmsko prodavah.le o nordijskih de želali. Radio Programi Radio Ljubljana i Torek, 17. oktobra: 11.00: Sol.vka ura; Zlikat ti v nI I pozimi spijo (g. prof Itnf. Bučar) — 12 00: Iteproducitraji orkestralni koncert — 12,45: Vreme, porofiiln — 18.00: Cna, spored, obvestila — 1.1.15: Reproduciran koncert na wur-IliskiU orglnli — 14.00: Vreme, borza — IS 00: Pestri zvoki (KadUst orkester — 18.40: Zibelka Islama: Arabska puščava (g. uredili* Fr. Terseghiv) — 19.00: Cns, vreme, poročila, »porod, obvestila — 19.30: Nac. ura: Projekt jirvc veterinarske ambulante v Jugoslaviji (prof. Kester) ■ Zgb — 10.50: 10 minut zabave: FoxI mivki ton novosti — 30.00: Orgelski koncert (msgr. Stanko Premrl) — 20.45: Ilizeti Zbori H op. Carin en (plošče) — 21.00: l'ro »klatili koiiMmmisla Fr. \V. Rnsta, igra Radijski orkester — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Slovenske narodne postni (Tereet Stritar ob spremljavi klavirja). — Xa iaiu\nejši spored v tedniikn 'Radio Ljubljana«. Drugi programi t Torek, 27. oktobra: Belgrad I.: 20.1)0 Smetanova opora »Prodana nevesta« — Belgrad II.: 20.00 Kulturni pomen Dubrovnika — Zagreb: 20.00 Operni prenos -Dunaj: 20.00 Švicarske narodne — 22.20 Orgle — 23.10 Plesna glasba — Trst-Milan: 20.45 Operetni prenos — 22.00 Orkestralni koncert — 23.15 Plesmn glasba — Rim-Bari: 20.40 tgrn, nato vilina — 23.15 Plesna glasba — Prano: 20.(10 Igra — 22.1)5 Plošče — Brno: 10.10 Vojaška godba — 20.00 Koralni koncert — 21 on Radijski orkester — 22.15 Ploščo — Variava: 20.00 Sodobna glasba — 20.50 Opera — licrlin-VratUlava-Lpsko: :>0.10 Koračnice — Ifntnburg: 20.25 \Volfovn opora cCorregi-dori — Kiiln: 20.10 Plesni večer — Frankfurt: 20.10 Zabavni koncert — Slrassbourg: 21.30 \Vugnorjov kon-cart. Ali ste že poravnali naročnino? + Nenadoma je umrla naša stara mama, sestra in lašča, gospa Amalija Klander vdova notarja in trafikantinja Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 28. oktobra 1081! ob pol potih popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. oktobra 1936. Žalujoči ostali Spod I. kongres zimskošporlnih delavcev kraljevine lugoslavije. Žena v smušhem športu Skupn; referat št. 7. Niti klubi, aiti pod?vezo In se manj zveza m) se v zadnjih časih zatiiniali za ieiio v smuškem športu. Kaleri vzroki so dovedli do tega, nn vem, Mogoče bojazen, da bi na?- doletela ista ugodil, kot pri ženskj lahki atletiki in bazeni. Vzrok take usode moramo iskati predvsem v šporliiain vodstvu in v športni vzgoji! Mi moramo to stanje spoznati in ne.slepo gledati v bodočnost ženskega smučarskega športa! Kni valijo neuspeh ženskega smuškega razvoja na drugega, to w> pra,v| moški na ženske in obratno. Ali pri tem ne sme ostati! Združimo oba H|>ola |iod našim vplivom, vzgojimo in vodilno jih in gotovo bomo to dosegli, kar se je doseglo v onih državah, v katerih se je povzdignil šport — kot šport mase —, tako tehnično kakor tudi moralno na visoko stopnjo! Vsi, ki ste nam odgovorili na to vprašanje, ste se temeljilo |>oglobili vanj. Tako vemo sedaj, da imamo kader ljudi, ki se bodo znali boriti z nami za pravico žene v športu, za dobrobit naših hčera: tla bodo postala la dekleta zdrave matere na telesu in duhu: za dobrobit prihajajočih generacij in s tem naroda in države. Organizacija klubskih ženskih odsekov in ženskih mladinskih odsekov mora biti samostojna. Najbolje bi bilo združiti ta dva odseka v enega samega. Vodstvo loga odseka mora bili v rokah samih žena. Seveda mora biti delo takega odseka v sklatlu z moškim odsekom, to je vodstva oholi odsekov morata sodelovali Vedno tesno in na bazi enakopravnosti. Tehnično in poslovno delovanje bi bilo za ženski odsek isto, kakor za moški, samo prilagodeno zmožnosti in potrebam žene (nn primer, opozarjati s zdravniškimi predavanji žensko mladino na vse one momente, ki kvarno vplivajo na telesni razvoj žene in ogrožajo eventuelno materinstvo. Navajati žene, da usmerijo športno udejstvovanje v specijalni ženski pravec, a ne da se skušajo na škodo svojega zdravja prilagodili moškemu športu. - Prepovedati je udejstvova-hje v težjih samskih nastopih vsem dekletom za časa menstruacijo. Nimamo smuških učiteljici To je jako slabo, kajti samo žena, ki je prava smuška učiteljica, ve najbolje, kaj zmore žena! Naša naloga je, da si vzgojimo kader ženskih snmških učiteljic za ženski naraščaj. Po konstituciji in vzdržljivosti žene — je prikladno za njo turno smučanje. Domena ji je alpsko smučanje, kjer beleži iz leta v leto vedno boljše rezultate. Pri nas je to smučanje zelo malo razvito. Predolgo smo se zanimali samo za »klasično? smučanje, ali interes pri ženah za to panogo:: je skoro popolnoma izginil. Da bi se dosegel pri ženah večji interes za smučanje sploh, Motodirha na Grad v nedeljo so se vršile motociklistične dirke na ljubljanski grad, ki jih je priredil JSK Hermes. Prireditvi je prisostvovalo ogromno število gledalcev in tudi g. ban dr. M. Natlačen, ki je bil pokrovitelj, je prisostvoval tom zanimivim dirkam. Doseženi so bili ti-le rezultati: 175 ccm turni: 1. Vidmar Stane (Hermes) na Herkulesu 1: tO, 2.»Kavčič (Hermes) Sachs 1:44.2, 3. Koritnik (Hermes) Diamant 1:40.8. 250 ccm turni: 1. Stariha (Hermes) 1:12.2, 2. Vidmar (Hermes) 1:12.4, 3. Pavčič (Hermes) 1:15.2. 250 ccm športni; Breznik (Autoklub) DKW 0:45.1 (najboljši čas dneva), 2. Hrtbernik Karel (Hermes) 1:07.1, 3. Omota (Hermes) NSU 1:12. 350 ccm turni: 1. Kavčič (Hermes) 1:09.4, 1 Korošec (Hermes) 1:14.4. 860 ccm športni: 1. Šiška (MK Ilirija) AJS 0:564- 500 ccm turni: 1. Grašič (Ilirija) 1:08.8, 2. Hribernik Friderik (Hermes) 1:09,4. 500 ccm športni: 1. Polak Franc (Hermes) BSA 0:50.1, 2. Sušnik (Hermes) lliidgo 0:57.4, 3. Poljšak (Hermes) Ariel 0:58.4. 750 ccm turni: Schvveitžei (Hermes) Ardie 1 ;07.6. 1000 ccm športni: Luckman (Tllrija) Indlan 0:56, 2. Zaje (Hermes) Indian 1:00.4. Celjski šporf Celje. 25. okt. Pri Skalni kleti sc je vršila danes popoldne prvenstven« prvorazredna tekma med SK Rapi-dom iz Maribora in SK Atletiki, v kateri je Ra-pid premočno zmagal s 6:0 (8:0). Rapid je bil skoraj ves čas v premoči ter je predvajal dobro tehnično in konibinatoriio igro. Njegov napad je igral izvrstno ter izrabil vsako napako nasprotnikove obrambe in tako zabil nič manj kot 6 golov. Atletiki se očividno ne morejo vživeti v letošnje prvenstvo tekmovanje. Igrajo redoma v vseh tekmah slabo, posamezniki se sicer trudijo kot cetola pa niso nevaren nasprotnik. Častni gol bi sicer danes zaslužili, toda tudi tega niso mogli zabiti valed neodločnojli svojega napda. Proti koncu tekme so se začeli nekateri igralci na igrišču nešporlno obnašati ter je moral sodnik izključili dva Igralca SK Atletikov in enega od SK Ka-pida .Sodil je objektivno g. LukeŽič. Občinstva je bilo okrog 800. Turistifino.sportni odbor. Drovi ob 20.30 nujna seja pri Slamiču. Vsi odborniki sigurno. morda bi se resno organizirali pravilni in koristni tečaji. Vsak klub bt imel naloso s pomočjo klubskega smuškega učitelja ali učiteljice uvesti tečaje po enostavnem sistemu smučarske tehnike in to delo razširiti čez jKivprrčno smučanje nn tekmovalno alpinsko smučanje. Prepovedati pa je treba tako za tek kakor tudi zu alpsko kombinacijo vsako tekmovanje na daljših progah! Dovoljene bi pa moglo hiti tekme v smuku in slalomu, kakor ludi v teku (na kratkih progah!) le po|K)h)oina zdravim ženam in seveda nikoli med menstruacijo in nosečnostjo (pri smučanju se vedno dogajajo padci nazaj in s tem pretresi spodnjega trebuha). Ženskemu naraščaju moramo nuditi pravili pobornikov, vodij in vzgojiteljic. Ti morajo paziti prav posebno na osnovno smučanje in morajo z vplivom ,z vzgledom, z Vzgojo in s prikazovanjem lepote znanja smučarske tehnike vzbuditi In negovati ljubezen ženskega naraščaja do smučanja. V nasprotnem primeru lahko izgube v kratkem času vsako voljo za smučanje. Organizirati je treba nedeljske Izlete ženskega naraščaja, predvsem obrtnega. (Srednješolska mladina odpade za klube.) Ti nedeljski izleti bi morali hiti poti strokovnimi vodstvi in nadzorstvi starešin in smuških učiteljic. Napor je vedno prilagodili ženski zmagljivosti! Naša dolžnost jo paziti na pravilnost izobrazbe, kontrolirati razvoj z vso strogostjo in natančnostjo ter pravočasno omeniti vsa potrebna navodila, ki bi koristila pravilnemu razvoju. Vzbuditi moramo v ženskem naraščaju Sut do prirod-nili krasot, poudarjati lepote narave, zainteresirati ga za vsak naravni pojav, o|>ozarjati ga za estiko v naravi. Krepimo in jačimo mu telo. — Vzgojimo prirodne in odkrite značaje, gojimo ob vsaki priliki tovariško prijateljstvo: sainozataje-vanje ter ljubezen do bližnjega. .Mi — povedati moram, predno zaključujem, kaj nam piše ena izmed žena — o današnji »ideologiji* mnogih smučarjev: »Današnji smučarji! Vse planinske koče so nabito polne. Pozno v noč pijejo, kadijo, kvartajol — Obzirnosti. uRlužnosti sploh ni! Sliši se zasmeh, zbadljivke! Nedisciplinirani, podivjani, surovi so današnji siiiuča,-ji. — Organizirani se ločijo le po morebitni verifikaciji!-! Ali ni žalostno, če napravijo smučarji take vtise na ženo — ki je prava športnica! — Šport ima namen dvigniti zdravstveno in etično stanje celokupnega naroda! V našem primeru celokupnega žonstva. Ne forsirajte poedinke! športni uspehi poedinlh žen no morejo biti nikdar merilo za zdravstveno višino ženskega dela naroda. Zato usmerimo naše delovanje v dobrobit cc-lote, našega naroda, naše države! Jugoslovantha plavalna meia v Zagrebu sklicuje na osiiov-1 $ 22 primi JI'/, a v '/.vezi „ sklopom si'}«) upravnega odlsim T.ve/.e. ki sc ie vršila 10. t. m., redni občni '/.bor Jugoslovanske plavalne zvir/.e nu dan " 13. decembra 1936 /, naslednjim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, volitve verifiikacijskcgn odbora ter verifikacija i>olnoi močij, volitev (Iveti /.apisnikafjcv ter dveh overova-loljtrv zapisnika, poročilo tajnika, blagajnika, icbniA-noga roforenta, nnd^orucga <>dbora, atmolnlorij starega in nado&ornega odliora, predlogi z.a »pranioin.bo pravil, državno prvenstvo in ostale prireditve, proslava 15-laU nico obstoja zve/.e ter slučajnosti. Občni 7,bor lici v Zngrebn, lokal se določi poz.nrjo, Pripominja se, tla se bo v slučaju, ako bi ob mupovala-ncin časti ne bilo prisotnih zadostno število članov, obrtni zbor prnlo/.il za eno uro ln se isti vrši potem ne glede na število nawx»6iuh članov. Pravico Imata sodelovati po dva člana kluba, dočim ima glasovalno pravico samo eden, ki mora hiti tmen«ki tinzna/-oti nn po-, oblaslilu. Polovična vožnjn je zoprošema. Predloge Je treba postati zvez/i najkasneje do 20. novembra t. 1., tako tla so lahko /. nJJinl sc/.ntinljo tudi drugi klubi. — Pod-7,vozo sc pozivajo, da imajo svoje o lične z.bore točno, kakor določajo pravila — Zvezni upravi naj vso'ka podzvezn predloži kratek pregled svojega dola. — Po-snmezne podzverce sc naprošajo, tln obračune lak« o drž. prirerlitvoh č.imprcjc prodložo «7.boru plavalnih sodnikov, Zagreli, Jurčičeva ul. 21. Posebno priporočljivo! Hofmanova ,.Raz?asa sv. rožnega venca" s priporočilom škoia Barage Mehko vezana Din 10'— v platno vezana Din 15"— Sv. Terezija, Deteta Jezusa, tudodelka naših dni Mehko vezana Din 15'— v platno vezana Din 20'— H. NIČMAN, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 ZAHVALA Vsem. ki so se spomnili v bolezni in ob smrti naše soproge in mamice, go-.pe VALERIJE FJINTINI in vsem, ki so jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti ter ji poklonili prekrasne vence, najtoplejša zahvala. Zahvaljujemo se tudi čč. duhovščini za zadnja tolažila in vsem gg. zdravnikom, ki so ji lajšnli trpl|enje. Posebna znhvaln čč. sestrnm /a pomoč v težki bolezni. Najlepša zalivala društvu Trgovskih potnikov in zastopnikov za častno spremstvo n« zadnji poti. Prav prisrčna hvala pa njenim ljubljenim pevcem pevskega društva »Bežigrad , ki so jo v tolikem številu spremili in ji zapeli v slovo. Rodbina K d r a r d Kantini. Tinček in Tonček v Atlantidi 192. Porotnice »o — pripete. »Torej res nista angela?« je vprašal Tonček in je bil na vso moč razočaran. »Ne, prav zares nisva,« je odgovoril prvi deček s perotnicami. »Vsaj zaenkrat Se ne.< »Kje pa sta potem dobila peroti?c je bil radoveden Tinček. »Peroti nama je naredila mama,« je odgovoril deček. »Ni mogoče!« se je čudil Tinček. »Zakaj ne?« se je zasmejal deček. »Saj se lahko prepričaš sam, če hočeš. Posodim ti perotnice za nekaj časa.« »O, prosim!« se je razveselil Tinček. Deček je v hipu zlezel iz letalske priprave in jo ponudil Tinčku. »Pa bom znal leteti?« je z dvomom vprašal Tinček. »Mislim, da boš. Obleci se in poskusil« + Po volji Vsemogočnega nas je danes ob pol 4 zjutraj za vedno zapustil v 55. letu starosti naš predobri soprog, oče, stari oče, ata, gospod Anton Videnšek posestnik in pekovski mojster Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 27. oktobra ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Predovičeva ul. 10 k Sv. Križu. Sv. maša za pokojnika bo v sredo, dne 28. oktobra oh 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Družine v Mostah. Ljubljana—Moste, dne 25. oktobra 1936. Žalujoče rodbine Videnšek in Goričnik. Pogrebni zavod GajSek Ivan, LJubljana. MALI OGLASI V malih oglasih velja »»ako beseda Din 1*—t ienltovonjskl oglasi Din 2'—. Naimanjil znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglati se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko 3 mm petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba prlloiiU znamko. Službodobe Praktikanta za lesno stroko, za nakup, prevzemanje ln oddajanje lesa, po možnosti s trgovsko šolo ln znanjem nemščine, sprejmem. Prednost Imajo oni, ki so v tej stroki znani ln Imajo kavcijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Vesten« St. 16743. (cl Sedlar, in tapetn. pomoč. sprejmem takoj. — Ivan Hartl, Prevalje. (b) Občina Gornja Radgona razpisuje mesto elektromonterja Mesto je pogodbeno. Poleg potrebne strokovne kvalifikacije se zahteva tudi, da je prosilec dovršil delovodsko šolo. — Prošnje, kolkovano ln opremljene s potrebnimi spričevali, jo vložiti do 15. novembra 1936 prt podpisani občini. Občina Gornja Radgona, 23. oktobra 1936. - Predsednik: šantl Fran. (b> Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje obstoječe Iz dveh sob, z vrtom, iščemo za takoj v Brežicah ali v neposredni bližini. Cenj. ponudbe na »Prlvredno ln zdravstveno zadrugo« v Mariboru, Tattenbachova ulica 2-1. ODDAJO: U Sončno stanovanje treh sob s prltlkllnaml, v bližini kavarne »Evropa«, oddam b 1. januarjem ali 1. februarjem 1937. Ponudbe upravi »Slovenca.« pod »Sončno« št. 15954. (č Pouk Dobre instrukcije daje abiturijent klasične Klmnazlje v vseh predmetih, razen francoščino. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15946. (u) B m TjKTiEI I Radi pomanjkanja znanja lSčem mesto v boljši gostilni, najraje na deželi v okolici Ljubljane. Sprejmem tudi mesto servirke v boljši ali javni kuhinji. Poštena, stara 23 let, vajena gostilniških, kakor tudi gospodinjskih del. — Naslov poslati poštno ležeče Podlogar, Lesce, (a) Primerno zaposlitev v kateremkoli mestu, ev. tudi na deželi, sprejmem. Zmožen kavcije. Grem tudi v pisarno. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Absolvent šestih razredov gimnazije«, št. 15943. ^ ^ Telefon 2059 PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogainik Bohoričeva ulica it. 5. Nogavice, rokavice tn pletenine Vam nudi v velik' Izberi najugodnejf ln najceneje tvrdka Kari Prolog, Ljubljana. Zidov eka ulica in Klari trg (li Suho lovorjevo listje kakor tudi zeleno ln vejice - imam na zalogi. — Vladimir Cetovič, Risan, Zetska banovina. (I) Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana 1000 Din dobi oni, kateri mi preskrbi stalno službo v skladišču ali tovarni. Ponudbe upr. »SI « pod »Zdrav in pošten« št 15940. (a) n Sobico oddam uradnici. Poseben vhod, parket in elektrika i Sv. Petra cesta 11-1. (s) ITPHrppBH! MMaBiiiw im i—m ■ Hubertuse nepremočljive 250 Din, in vsa oblačila po neverjetno nizkih cenah si nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Denar Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev Izposlujem naj-kulantneje takoj v gotovini. AL. PLANINSEK. Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. - Telefon 35-10 Kupimo Suhe gobe fižol cipro, Koks, zelen-ček - nudite takoj tvrdkl A. Nachbar, Radeče, (k) Vsakovrstno zlato kupuje po aaiviiiib cenaD CERNE., mvelit, Liubl ana Wolfova ulica it. i. Umrl je naš član, gospod Anton Videnšek pek. mojster r Ljubljani-Mostah Predovičeva 10 Dragega pokojnika spremimo v torek, dne 27. t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 26. oktobra 1936. Združenje pekov v Ljubljani. + Podružnica D. J. O. v Mostah naznanja žalostno vest vsem članom obrtnikom in drugim tovarišem, da je umrl tovariš Videnšek Anton pekovski mojster ki je bil ustanovni član in odbornik D. J. O. v Mostah. Pogreb se bo vršil izpred hiše žalosti v torek 27. okt. ob pol štirih popoldne Moste pri Ljubljani, dne 26. oktobra 1936. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod Josip Ropan pekovski mojster in posestnik v Šoštanju včeraj ob pol 8 zvečer, po kratki in mučni bolezni, v 52. letu starosti, za vedno zapustil. Pogreb bo v torek, dne 27. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Šoštanju. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo ob 8 zjutraj v farni cerkvi v Šoštanju. Priporočamo blagega pokojnika v prijazen spomin. Šoštanj, Graz, Dobrna, dne 27. oktobra 1936. Alojzija Ropan, soproga; Karel Kopan, brat in ostalo sorodstvo. Alja Rabmanova: 90 Tovarna novesa človeka Roman. »Saj ti vendar ne pristoji, če se šminkaš; takšna si kakor klovn,« ji je razlagal. »Šminkajo naj se le tiste, ki jim pristoja!« Ana Ivanovna ga je debelo pogledala, solze so ji tekle po licih. Profesor je skomizgnil z rameni ne da bi se dotaknil jedi, odšel v svoj kabinet. Opazil je seveda, kako se je uboga Ana Ivanovna trudila, da bi mu ugajala in tudi njegova pamet mu je jasno in razločno pravila, da bi ne mogel najti bolj pazljive, bolj ljubeznive žene in otrokom boljše matere, kot je bila ona. Toda Ninel, mlada, zala — in tudi o tem si je bil na jasnem — pokvarjena Ninel mu je bila vsak dan pred očmi. Ljubimkala je z njim, z njegovimi kolegi in z dijaki; celo sluga ni bil varen pred njo. Misel na Ninel mu ni dala spati, ne delati; zaradi nje ni prišel nikamor naprej s knjigo, ki jo je pisal, in njegova predavanja so postala tako »vodena«, da njegovi slušatelji niso mogli prikriti dolgočasja. Nekega dne je mislil, da tega ne more več prenašati in z jutranjo pošto je sprejela Ana Ivanovna uradno sporočilo, da je ločena. Dolgo je brala list in ni mogla razumeti, kaj se jc zgodilo. Končno ga je zložila in stopila v kabinet, kjer je profesor ravno sedel pri svojem delu. »Tolja, kaj pa bo sedaj?« je vprašala in položila li«t na mizo. >Anja, verjemi,« je rekel, ne da bi ji pogledal v obraz, »verjemi, da nisem mogel drugače!« »Seveda, potem se ne da nič napraviti!« je odgovorila s tako mirnim glasom, da se je sama čudila. Za »Jugoslovansko tiskamo« t Ljubljani: Karel čet, »Oli, Anja,« je nadaljeval profesor, »ti jemlješ vse preveč hudo! Poglej vendar okrog, kdo še živi s svojo staro ženo? Vidiš, pri nas na univerzi so se skoraj vsi profesorji že davno ločili in se poročili s svojimi asistentkami!« — Ana Ivanovna ga je pogledala, ne da bi kaj rekla. Čez nekaj sekund mučnega molka je pristavil: »In potem, najina značaja se ne skladata«. »In otroci?« je vprašala s hripavim glasom. »Otroci? No, da! Torej otroci! Profesor Karpov na primer je dal otroke, kakor veš, v djeldomk »In sin profesorja Karpova je prišel v kolonijo mladih zločincev!« je rekla Ana Ivanovna, posmehljivo posnemajoč padec njegovega glasu. »Ker so se pač starši po svoji volji ločili in poročili in se takrat niso mogli zanimati za to, da se njihov otrok potepa po cesti in krade.« »Anja, plačeval ti bom alimente in otroke lahko ob-držiš pri sebi!« »Tolja, vseučiliški profesor si, jaz pa sem neizobražena. Kakšno izobrazbo naj torej dam tvojim otrokom? In kakšni otroci so sploh to, brez očeta?« »Anja, ti vse mnogo bolj zamotavaš, kot pa v resnici je. Če človek posluša tvoja vprašanja, bi se ga mogel lotiti kar strah pred življenjem. Stvari moraš gledati bolj preprosto!« »Ali morda tako, kot tvoja Ninel? Dobro torej, srečen bodi z njo in hvala ti za vse, kar si storil zame!« Profesor ji je obotavljaje se segel v roko, ki mu jo je nndila, ter dejal: »Oh, Anja, tako dramo delaš iz vsega!« Ana Ivanovna je hotela že oditi, toda obrnila se je zopet in rekla: »Oh, dn, še eno praktičuo vprašanje. Kako bo s stanovanjem? Saj vendar veš, da je dandanes skoraj popolnoma nemogoče dobiti stanovanje!« »Mislil sem, da se boš izselila, Anja, saj veš, miru potrebujem za svoje delo.« i »To se torej pravi, da me hočeš vreči iz stanovanja? Kam naj grem?« »Ninel misli, da bo najbolje, če greš k svojim sorodnikom. Saj imaš sorodnike na vasi?« »Da, imam sorodnike na vasi. Toda kaj bo tam iz tvojih otrok? Tam ni niti prave šole in Vasja mora vendar že pričeti s šolo! Ne, ne, moj ljubi, to sta si slabo skuhala. Ne grem iz svoje sobe! Ostani ti s svojo Ninel v kabinetu, jaz pa bom stanovala z otroki v jedilnici. Poiskala si bom kakšen zaslužek, kajti kar se tvojih ali-mentov tiče, moj dragi, storim pač bolje, če ne računam preveč z njimi!« Ana Ivanovna je zelo prezirljivo pogledala profesorja in zapustila kabinet. Dolgo je sedela na zofi, brez besed, brez solza. Sele ko je zagledala malega Borjo, ki se je plazil pred njo po tleh in ki je bil izredno podoben profesorju, je pričela jokati. »Le kaj je sedaj treščilo v moške,« je vzdihovala, »vsi so znoreli!« Tako je minila gotovo več kot ena ura. Ana Ivanovna je bila trudna od joka. Obrisala si je oči, vzela v roke kos papirja in svinčnik ter pričela računali. Tudi, če bi ji profesor izplačeval alimente točno in vestno, bi bili ti vendar tako majhni, da niti zdaleka ne bi zadostovali za prehrano njej in njenim otrokom. Ali naj si išče dela? Kakšnega? Kaj pa zna? Nekoč je bila bolniška strežnica. A če bi zopet dobila službo, bi morali biti otroci sami doma. Da bi zanje koga najela, zato bo seveda primanjkovalo denarja. Ali naj da otroke v djet-dom? Prvič sploh ne bi bilo lahko dobiti zanje mesta, in drugič, kaj bi tam napravili iz njih? Stradali bi in prezebali in končno bi bili vendarle sami, prepuščeni samim sebi. Kajti koliko otrok pride tam na eno vzgojiteljico! Seveda, nazadnje vendarle ne bo preostalo nič drugega, si je mislila, in še srečna moram bili, če se mi posreči spraviti jih tjakaj. S« m * H m 22 i •• o H (5 (8 oŠ C e o A m •oeSt V (8 II C «a C »u Q U tt tt 5 13 S s 2 i u C £ m (8 o-C 4> i mt o 0 51| Izdajatelj Ivan Rakovec. Urednik Viktor Cenfit.