Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta......*........$3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
NARODA
Ust siovemiib delavcem v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Snndayl and legal Holidays. Mr 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT	Entered as Second Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT*
NO 73. — ŠTEV. 73.	NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 29, 1922. — SREDA, 29. MARCA, 1922.	VOLUM E XXX. — LETNIK XXX.
		
PRIPRAVE ZA STAVKO SE NADALJUJEJO
PREMOGARSKI UNIJSKI VODITELJI SO POSPEŠILI SESTAVO NAČRTOV ZA STAVKO. AN TRACITNA MEZDNA KONFERENCA V NEW YORKU JE LE MALO NAPREDOVALA V SVOJIH RAZPRAVAH. PREDLOG, NAJ SE PRIČNE Z UVAŽANJEM PREMOGA, JE KOMPLICIRAL POLOŽAJ.
I)<«"im je bila le malo napredka :»a konf»reru-i med antraeitnimi
I	• i-nu»}_rai skimi delodajalci ter
II	z t 'j»kinii voditelji v podajanjih /;t nov plat'-diii kontrakt, ki se vr-
v N'tnv Yorku in od kojih uspeha je odvisno vse upanje, da bi mo^lo preprečiti stavko, na-P*>vedano r.a dan 1. aprila v pre-Mio^ovnikih trdega in mehkega premogu, se je pospešilo izdelanje l'<intt'n.i)i načrtov za postopanje v stavki in sicer na obeh btraneli.%
Hrupe unije, ki sirnpati/.irajo z rnifrtl Mine Workers of America, «•■ pozvalo, naj nudijo pomoč proti možnim {Misktisom, da sr <>d-I omi iv preteT-t*m 11 pomanjkanja pn-mn^-a s tem, tla se importira I 11 rm lt iz inozemstva in unijski \ »ditflji m, bili zaposleni v neor-^•tr iziranih okrajih ter skušali di»t<sti neunijske premograrje do t«*j»a. da se pridružijo stavki.
\a konferenci med linijskim kr>. mltejem za plaeilno lestvico ter-z.-eropniki delodajalcev v Union l.«a«rue klubu se včeraj, to je v t i < k niti lii dospelo do de-v-najKtih zahtev premolar je v, k a. i i še vedno se je razpravljalo o ugašanju pristojbin za mehanh'*-• nakladanje premopa ter ena-k"inernih plae v vseli poljih trdega premopa. Tekom cele včerajšne s.-je se je nirpravljalo o#teh vprašanjih.
Premoparji zahtevajo dvajset < Ktutnu |>ovišanje plače ter povi-sanje enepa dolarja za šifto za dnevne delavce. To zahtevo se je formalno predložilo, a protipred-lo-i izdatnepa skrčenja plae od Hrani delodajalcev bo treba s**!e definitivno predložiti konferenc!. V linijskem glavnem stanu se je danes domnevalo, da -e bodo vr-; šil podajanja najbrž par tednov.
mil protest prišel od strani delodajalcev proti prek-njenju dela. Mnenja so, da je bil poziv na stavko, ki je bil izdan deset dni pred potekom dopovora, pre. napljen.
Delodajalci niso dali nobe-i epa definitivnepa odgovora. — Jo nkel Filip Murray, mednarodni podpr.jK.dnik V. Mine Worker*
in načelnik komiteja za plačilno lestvico, v odpovor na to. — Od aniraeitnih premoparjev se ne more pričakovati, da bi delali, ko n»* vedo, kakšne plače bodo dobivali in pod kakšnimi popoji bodo delali. Odpovornost je izključno na strani operatorjev.
Nobena izmed obeli strank ne p» ičykuje lahke zmape. a na obeh truneh prevladuje mnenje, da bodo šli premoparji vsaj začasno "na počitnice".
Iz polja mehkega premopa prihajajo poročila, da ne bodo ta-mošnji delodajalci storili nobenega koraka,* tla uravnajo stavko, dokler se ne bo določilo plačilne lesjvice za antraeitne rove.
1'speh delavskih organizatorjev, ki so bili na deln v neunijskih poljih ter skušali prepovoriti ne-nnijske premoparje, naj se pridružijo stavki, ne. bo postal znan prrd pričetkom naslednjepa tedna. kajti v soboto se r bratu je v malokaterih rovih in to je dan. določen za izbruh stavke.
Mednarodna unija mornarjev je sklenila, da ne bo dovolila svo-j j nn članom dela »i v slučaju, da s« bo v resniei skušalo uvažati an-plfški premop ter na ta način zlo. m't i stavko.
DVA ANGLEŽA HOČETA POLETETI KROG SVETA
ZASTOPNIKI NA GENOVSKI KONFERENCI
Angleški zunanji urad je naprosil vlado Združenih držav, naj nudi vse ugodnosti letalcema.
D. C.. 28. marca, zunanjega urada
Washington,
Vsled navodil v Londonu je tukajšnjo angleško I oskiništ v o naprosilo državni department. naj nudi vse primerne j narodnosti bratoma Sir Ross in jKeirli Sniiihu, angleškima avija-11 "koma. ko bosta dospela v Zdru-I žen i* države na svojem posku-j nem poletu krop eelepa sveta, j Sir Ross, ki je s svojim bra-|' o m Keithom za vršil polet iz Au-l«'iije v Avstralijo pred več kot J enim letom j«- znan avijatik. Naj-novejši polet bratov se bo pričel , v London ii dne 20. aprila in usta-j \ da se bosta na jprvo v Franciji, t Nato bosta poletela preko Južne , Evrope, Male Azije. Indije; Kitajske; Japonske in Sibirije.
Pacifik bosta preletela pri Be-ivinpovi ožini ter bosta pristala
FRANCOSKI MINISTRSKI POD PREDSEDNIK BO NAČELOVAL DELEGACIJI PETIH, NA KONFERENCI V GENOVI. RUSKI DELEGATI BODO DOBRO ZAVAROVANI. ZASTOPNIKI AN-GLEŠKHI DOMINIJEV.
v A laski. Od tam bosta poletela preko Canade v Soo. kjer se bo-Ha obrnila jnžno-iztočno proti New 'Yorku. Od tam pojdeta ob Novi Angliji do Nove Fundlandi- formacijami, ki so prišli semkaj.
Pariz, Francija, 2S. marca, — Louis Barthou, ministrski podpredsednik in justični minister, je bil določen danes od kabineta, da načeljnje francoski delegaciji na konferenci v Genovi. Delegacija bo sestavljena iz M. Colrata. pod-tajri'ka ministrskega predsednika ter drugih, katere bo imenoval ka-binet jutri zvečer.
Ruska sovjetska vlada je vpri-rorila i?vanredne odredbe, da zavaruje svoje delegate na njih potovanju v Italijo, — soglasno z In-formacijami, katere je dobil francoski zunanji urad.
Baltiške države, skozi katere bodo potovali delepati, so bile na-prošene naj dajo na razpolago posebno vojaško in policijsko varstvo in natančna pot. delegacije je ostala stio«r" T,:;ri !.
Xervurnost -rlede možnih izbruhov v r,V io\ i ni omejena le na Rusijo, soglasno z najboljšimi in-
ji. s katere bosta poletela preko Atlantika.
Ce bo vreme ugodno, se bo vprizorilo poskus, da dospeta na
SREČNI PSI.
Pred kratkim je umrla v Chicagu Mrs. Sadie A. Howard, ki je zapustila svojim trem psom hišo, vredno šestnajst tisoč dolarjev. Svoji revni sestri je zapustila samo petsto dolarjev. Sestra poskuša jIo direktno iz Nove Fundlan-eporoko razveljaviti. Slika nam ka i o pse v c. skrbi mlade deklice Do- tf1i.ie- sledeč pri tem kurzu Hawk-roteje Bashan Dejanja take vrste podžigajo socijalne borbe in to '01'-^ ^ rirugačnern slučaju se bo-
po vsej pravici.
SAFETY FIRST TEDEN — IN NJEGOVE POSLEDICE.
De Moines, Iowa, 27. marca. — Število nesreč in nezpod tekom Safety first kampanje, ki se je vr->ila tukaj pretekli tedon. je presegalo število takih nesreč glede ka terepakoli drupepa tetina v letu.
Štirje ljudje so izpuhi Ii življe-i-je radi teh nesreč.
3000 SLUČAJEV GRIPE V OG-DENSBURGU.
Ogtiensburg, X. Y., 2S. marca. Zdravniki so konštatirali, da je v tem mestu nad 3000 slučajev pri-]>e in influence. Vse bolnišnice so prenapolnjene.
POLOŽAJ V BELFASTU JAKO VZNEMIRLJIV
BERLIN PRIPRAVLJEN ODKLONITEV REPARACIJ-SKEGA NAČRTA.
sta obrnila proti Azorom. od tam
-'r.a Portugalsko in nazaj domov
NA'V London.
Požari izbruhnil v ulsterskem glavnem mestu. — Orange možje so morali zapustiti Donnegal.
v državnem zboru, da bo nem-
--š,<a vlada informirala zavezniško
Belfast, Irska. 28. marca. — reparacijsko komisijo, da mora Več požarov je izbruhnilo	odklonit i finančno kontroliranje
daj danes zjutraj v različnih: Xcmčije od strani zaveznikov in delih mesta.	I tudi pobiranje novega davka v
Xeka bomba je bila vržena v|ynes]{ll šestdesetih tisoč milijo-ljudsko množico, ki je opazovala j nov ina, k. kot je določila za-ii t vorniei na Unity V(.zn-,gka repa rac i jska komisija.
Kancelar je dostavil, da je
Ka polet o se bosta posluževala Vickersovega aeroplana. ki se j lahko dvigne iz vode kot iz kop-Berlin, Nemčija. 2>. marca. — nega. Kiineelar AVirth je povedal ministrskim predsednikom posameznih nemških držav ter voditeljem ! LLOYD GEORGE PRIPRAV-
LJEN STOPITI PRED SOVRAŽ
je spopada med italjanskimi fnJn--ti in komunistu
London, Anglija, 28. marea. — Deh'gati. ki bodo zastopali angleške domini je na ekonomski konferenci v Genovi, so naslednji: Canada: — Sir Charles Gordon, i z Montreal:! in profesor Montpe*-tit z vseučilišča v Montrealu.
Avstralija: — Sir Joseph Cook, avstralski komisar v Londonu.
Južno afriška Tulja: — Sir Edgar Walton, Sir Strakoseh ni naj. br/. Robert Brand.
Imenovanje indijskih delegatov se je zrkasnilo radi izprememb v indijski vladi.
SPOMLAD BO PRINESLA SIJI KUGO.
RU-
LENIN SVARI KOMUNISTE.
Moskva, Rusija, 28. marca. — Spomladansko solnce, ki bo prineslo gorkoto divje cvetke ter upanje na letino v centralni in kajti tudi v drugih krop:h se bo-j južni Rusiji po mesecih zimskega
mraza, ne bo sprejeto s veseljem kot druga leta, kajti bati se je izbruha kužnih bolezni. Moskva, Rusija, 28. marca. —. Zimski mraz, čeprav je širil Ministrski predsednik Lenin, o >ear t{*r povzročil velika trplje-katerem je zadnji čas pisalo ka-,nja med slabo oble<"enirai žrtva-pitalistično časopisje, da je najmi ,akote v Pokrajinah ob Vol-smrtni postelji, je prišel včeraj ^ vendar p^sloval kot uni5e' pred skupščino vsernskega komu-
nističnega kongresa ter v dve url
valeč bolezenskih kali.
Trupla tisočev in tisočev žrtev.
požar v
Denarna izplačila ▼ jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
i Mm tsrrinjej« pm nlskl —1. MMdJh« te Ttenj m M3e uk mm ikMti
Jn^otUviji: m MACa p0štt te topteteli mKr. p^tal Mtml 1—*-" w I biMj—1
300 kron ---- $ 1.20	1,000 Lion____? 3.80
400 kron ---- $ 1.60	5,000 kron ____$18.50
500 kron ---- $ 2.00	10,000 kron____$36.:0
OteM Mredbe Ministrstva n pUU te brate* v Jofostevljl j« tedaj mili te* mIiamtbU hnIm poUm poiU adteolc w dl-amrjlh; trn raki Mri hme bo isplite m dinar; inmiji wi dinar j** te kr«M aataaa Ure J MizpewnJoM.
Italija in auadeco osemlje:
Ka>»«*UM	NU te lipteteja Mdadraaaka tenka" t
60 lir......$ 3.10	500 lir......$27.50
100 lir......$ 5.70	1000 br......$54.00
300 Mr......$16.50	\f
Kemik* Avstrija:
"Adrtattacto
rac lik v to<n|a fa#tefai«ra sed&J r Avstriji mmm aoMrlkanslw dalsrja. Nate pristojbina n vsaka pMfc*ezna nakazilo do ti«.— znate M centov; od $11— da $5«.— po $L—; te aa veija nakazila »o 1 cente od dolarja.
Pod Istimi paffoji izsUdJano tudi dolar-Mke in »oUJcbm aaae-rttke dolarje w Jugoslavije In v Italijo.
Is teca rnsjecn mh nI 10 rs ten ami po eeni lategn Am hal mmm nrtanl denar ds%a v
te
ki
kt aa fto aH m m Ja
pa No* M Baa rUXK 1AT1EK RATS BAHX, O Oertteadft Btn Haw York
neki
Street ter ranila tri ljudi.
Bucrana, okraj Domnejral. Ir--ka. 28. marea. — Čete ii->ke pro-vizoriene vlade so prevzele tu-kajšne policijske liarake. katere j |..ltj,.ai0
\ lada prepričana, da bo nemški državni zltor odobril njeno sta-lišve, ko s" l»o v parlamentu de-o tem v])rašanju.
;e izpraznilo kraljevo irsko oroz-j MJnistrski- prodse<lniki in dr-
ništvo.	JzavnozborsKi voditelji so se zbra-
Po celem mestu so bili nabiti ^ v-.eraj (1;i čuj(.j0 pojasnila kan-pozivi. v katerih se je poživljalo eelarja glede stališča vlade z ozi-
roma na sklep zavezniške j*epa-Glasi se. da so jm s siališčem, katero je zavzela vlada.
vse Oranjre ljudi, naj zapuste
<lo večera mesto. To se je zgodi ;raeijs?ke komisije. Glasi lo v znamenje protesta ter kott},;ii vsi zadovoljni s sta
represalija MaeMalion
družine
proti umoril v Belfastu.
Včeraj zvečer je bil vprizorjen neuspešen poskus, da se vpepeli Masonie Hull. Ljudska muožiea je razbila okna tt-r polila petrolej po prostorih.
HERRERA POSLANIK COLUM-BIJE.
LANDRU POKOPAN V 02NAČEMU GROBU.
NE
Pariz, Francija, 28. marea. — Iienri Desire Landru, ki je bil f_iljotiniran dne febniarja radi umora desetih žensk in ene-j: i dečka, je izgubil s svojo glavo tudi svoje ime. Mož. ki je prese-
------------netil vse. ki so zasledovali obrav-
Bogota, republika Columbija. navo proti njemu radi njegove
27. marea._Olava ITerrera, zna- velike nerimurnosti in želje, da
ni eolombijski državnik, je bil pride njegovo ime v javnost, je imenovan poslanikom zr Združe- j pokopan v neoznačenem grobu.
ne države ter bo kmalu odpotoval v Washington, da prirne izvrševati svoje dolžnosti. Bil je preje eolombijski minister za zunanje zadeve.
ŽUPAN SVARI PRED MOČJO DENARJA.
kjer so smeli njegova hčerka in dva sinova s privoljenjem oblasti postaviti majhen križ z naslovom: — Henri Desire.
Otroci so tudi dobili dovoljenje. da smejo izpremeniti svoje ime v Rem v.
Pozor potniki!
Chicago, 111., 27. marca. — Pro-	___
li nevidni vladi, katero izvajajo Parnik "Argentina", ki je imel v tej deželi potovi finančni krogi 29. aprila odpluti v Trst, je prekli-in ki predstavlja veliko nevarnost , can. 20- maja pa bo odplul v Trst za republiko, je svaril tukaj žu- parnik
pan Hvlan iz Xe\v Torka, ki je bil lastili gost Knights of Columbus, Župan je rekel, naj ne sklepa Ame rika nikakih pogodb z drugimi silami, ki bi spravilo našo deželo v komplikacije v zadevah, v katerih niso prizadeti interesi naše dežele.
"President Wilson'f. ni. razred do Trsta $102.50; H. razred $160.00 in £5.00 vojnega davka.
V?a pojasnila daje tvrdka Frank Sakser Stats Bank, 82 Cortiandt St., Hew York, H. 7.
NIKE.
London, Anglija, 2S. marea. —-Min. predsednik Lloyd George se je vrnil včeraj v London ter ni izgubil nobenega <"-asa. da stopi v ^tik s svojimi tovariši v kabinetu, s katerimi je razpravljal med drugimi stvarmi tudi o politiki, katero namerava zasledovati nakon-fertnei v Genovi. Polna kabinetna seja se bo vršila danes, ko se bo nadalje razmišljalo o tej politiki in tudi o predlogu za zaup-neo kateregp se bo predložilo poslaniki zbornici prihodnji ponedeljek.
Ministrski predsednik bo imel tudi konferenco z lord Curzonom. ki se je vrnil iz Pariza in sieei-pled e uspehov konference, tikajoče se vprašanj Bližnjega iztoka, kajti zadeva Bližnjega iztoka bo ena glavnih, ki bodo prišle v Genovi na površje.
Nasprotniki vlade v poslanski zbornici so trdni v svojem sklepu, da napadejo vlado prihodujf ponedeljek glede priznanja sovjet ske vi a de, o katerem se glasi, da bo predstavljalo eno glavnih točk politike Lloyd George-a na konferenci v Genovi. Xadalj se tudi glasi, da bodo nasprotniki vlade glasovali proti zaupnici, katero s® hoče izreči vladi.
K;ir se tire poročil, da bo "Winston Churchill resigniral, če bo vstrajal Llovd George pri svoji zahtevi, da se prizna sovjetsko vlado, se je avtoritativno izjavilo, de ne more biti nobenega vprašanja irlc-de resignacije Churchilla ladi te izjave. Llovd Gerge se je posvetoval včeraj z njim in karkoli diferenc je obstajalo, se jih je vse uravnalo.
Številne poskuse se je vprizorilo v poslanski zbornici od strani članov opozicije, da dobe od Mr. Cbamberlaina posameznost? glede vprašanj, o katerih se bo razpravljalo na konferenci v Genovi, a vse zaman. Chamberlain nt
...	t ... «?U SO zmrznila, so zakopali v plit-
trajajoeem govora obrazlozil sc-'__^ ____, „ •„ i _ i
' .	.	itf grobove m le malo nevarnosti
da nje naloge komunistov. Pozval _ hila z;i ono ki so opravljali to
jih je. naj to.no izpolnujejo svo-|flei0 z izjemo nevarnosti, da se
je dolžnosti, da bodo zmagali v | inficira jo z lega r jem. katerga so
sedanjem boju £ kapitalisti, ki 5»rile uši,
skušajo dobiti kontrolo na Ru-|. flpomlandsko solnce pa bo vse sijo.	ito izpyemenilo. Tako ruska vlada
I kot zdravniki in delavci Ameri-HYLAN NE BO "RONAL" ZA ške pomožne administracije spo-PREDSEDNIKA.	j zna vajo nevarnost, katero bo pri-
--I neslo gorkejse vreme. Storilo se
Chicago, 111., 28. marea. _ Žu-VSf> primerne korake, da se
pan Hvlan iz New Yorka ne bo prepreči izbuh kolere spomladi.
pred-
kandidat za demokratično sedniško nominacijo leta 1024. kot je objavil včeraj.
Hvlan je tekom dneva obiskal klavnice.
LITVINI SE NE BODO VDELE-ŽILI GENOVSKE KONFERENCE.
LEGITIMIRANJE NEZAKONSKIH OTROK.
Washington, D. C.. 23. marca. Ker nočejo PoljaTci ničesar sllsatT. da bi se rešilo vprašanje glede Vilne na zadovoljiv način, so skle-r'Ii Litvini, da se ne bodo vdele-žili gospodarske konference v Genovi.
pozieijonaleem, naj čakajo do ponedeljka in to kljub trditvam lorda Robert Cecila, da ima poslanska zbornica pravico vedeti, o čem se bo razpravljalo ob tej priliki.
- Mi vsi vemo kaj se bo zgodilo. — je rekel Sir Donald McLean, drugi voditelj opozicije. — Ministrski predsednik bo prišel semkaj ter izvedel velik upliv, katerega ima v zbornici in še pred-no bo debata dolgo trajala, bo o-sebnost ministrskega predsednika glavno vprašanje dneva.
Lord Cecil je grmel proti vsem po-vojnim konferencam, o katerih je rekel, da ni še nobena teh konference proizvedla ničesar dobrega.
—	Kaj pa ona v "Washington!! T
—	ga je vprašal polkovnik "Ward.
—	To je bila edina, katere se ministrski predsednik ni vdeležil,
—	je rekel lord Robert, precej za-ničljivo.
Nato se je pričelo razpravljati o vprašanju Bližnjega iztoka In t^kom debate je lord Percy dol-žil vlado zavlačevanja ter zasledovanja brezplodne politike napram hotel ničesar izjaviti ter rekel o- Turčiji.	,
London, Anglija, 23. marca.—i Predloga, da se legitimira otroke neporočenih starišev bo v kratkem predložena poslanski zbornici kot vladna odredba, soglasno s kapitanom Bowyerjem, članom parlamenta za Buekinham.
znanje.
Pri kr. poštnem Čekovnem uradu v Ljubljani amo »poslovali, da dobimo vbodoče za Tsako naše na. kazilo izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca ali njegovega pooblaščenca.
Sporazumno s tem ne bomo za* naprej več razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo va, ko je bil odposlan denar u Ljubljane na radnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno polil iatev, ki uno jo prejeli dne V. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljene« oziroma nje* govega pooblaščenca.
Te vrste potrdila ps prehajajo večkrat le počasi g zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo in iele nato odpošljejo t Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele ▼ približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pre> jemno potrdilo oziroma kakorhi* tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačam enako hitro in pod istimi pogoji Jcot do sedaj.
1 Frank
"GLAS NARODA
99
(SLOVENIAN DAILY)
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK 6AKSER, President	LOUIS BENEDIK. Treasurer
Iz Slovenije.
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: U Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y,
"Glas Naroda** Izhaja vsaki dan Uvzemšl nedelj In praznlkcv.
Za celo leto velja list za Ameriko	Za New York za celo leto ..
In Canado .............»C.00	za pol leta „..,
Za pol leta ........................ 93.00	Za Inozemstvo za celo leto
Za detrt leta .........•........... »150	za pol leta ....
«7.00 13-50 $7.00 »3.50
• Iz diplomatične službe. [svojim desetletnim sinčkom sobo j Za poslanlškega tajnika v Pra- in kuhinjo; stanovanje mu je po-gi .ie imenovan Srečko Brez i gar. spravljala 60 let stara postrežniea. v Vatikanu pa DuAan Reset ar. Ko se je dr. Brenee 23. febr. ob T.
;zvečer vrnil domov, je našel vrata Zveza jugoslovanskih ženskih j zaklenjena, slutil je takoj, da se udruženj	je pripetilo nekaj izre<Lnega. Ko
je sklenila, da se vdeleži slavno-<>o niloana odprli vrata, so našli sti povodom poroke kralja Ale-,staro ipostrežkinjo mrtvo na tleh.
Q i- A S NARODA (Voice oe the People) Issued Every Day Except Sunday« ard Holiday*.
Subscription Yearly »6.0C
Advertisements on Agreement.
Dopisi Lrtz i»*lplea In osebnosti f© re prlobFujeJo. Denar naj se blagovoli po-IIIJati po Money Oni*-r. I>rl ai r*-ni*-mbl kraja naročnikov prooimo, da bo nam tudi j>r«-JAnJo bivaJlfVe naznani, da hltrf-Je najdemo naslovnika._
GLAS Cortlandt Street, Borough Telephone:
NARODA
of Manhattan, New York, Cortlandt 2876
N. Y.
ksandra. Vdeleženke nastopijo v: Soba je bila
nepospravljena.
RAZSODNIKI.
narodnih nošah. Vsem pokrajin-j Policijski š»*t" je ugotovil, da je bil skiia zvezam se je razposlala o-'zločin izvršen že dopoldne. Zloči-krožniea s prošnjo, naj akcijo po:nee je svojo žrtev napadel, ko je možnosti podpirajo.	pospravljala sobo in jo zadušil.
■Ropar je odnesel le nekaj obleke Češkoslovaško dijaštvo obišče Ju-j in čevljev. Zanimivo je. da se je goslavijo.	j umor zgodil v drugem nadstropju
češkoslovaško dijaštvo priredi lin da ni nihče od strank slišal kaj letos v«"- poučnih izletov v Jugo- 'sumljivega ali pa zapazil storilca, slavijo. O Veliki noči pridejo pot jZh.činen še niso prišli na sled. prvi na naš jug dijaki trgovske j
šole v lianjski Histici na Siova-j Umrli so v Novem mestu: škem, ki obiščejo zlasti Ljubi ja-i Frrne C vel bar, užitkar, star 84 no. Zagreb in Beograd, da se po- let; Mihael Šlajpab. užitkar. star I uče o na*ih gospodais»kib in trijo-,94 let; Ivana Weiser. občinska J vinskih institucijah. Tekom pole-j uboga, stara 83 let. •tja obiščejo Jugoslavijo še dijaki i
drugih češkoslov. šolskih zavodov. I	Zaplemba jajc.
Cel koš jajc, namenjenih za Švi-Poroka.	p'O, je ljubljanska policija zaple-
Poroeil se-je Borislav Kneževič. i itila '2'2. febr. nekemu hlapen, nje-artilerijski kapitan v Mariboru, z Iga pa v s vrh o preiskave zapelji.
Peter
Silna premogarska stavka je pred vratmi. Delavski tajnik Davis dela uaf-rte /a spravo med premoga rji in premogarskimi baroni. Dela jili pa tako, '^"'zden-ko n^.karjevo.
kot da l)i st» ik* zavedal strašne* istim*.	I	j	Nesreča pri delu.
Spor med premogarskimi baroni in premogarji pušča|	Smrtna kosa.	! v Mariboru je natakar Jožef
čisto vnemar. Najbržc sr mu zdi. da Živimo V največ-] V Kranju je umrla trgovka go-j^olger eepil (loma drva. Pri <lelu jem miru in zadovoljstvi.	Ulična Marija Pavšlar
Delavski tajnik sr čisto nič ne briga za obupne na-j pore premogarskih baronov, da )>i skrčili plače in oslabili organizacijo.
V glavi se mu je posvetila misel, o kateri misli, da j«* dobra. In misel j<* rodila sklep in predlog: vsa bodoča
Pri Mali Xedelji je umrl letu sitarosti Martin Ivlemenčič. oče Ivana Klemmeiča. naidfueite-
j mu je 89. i sekal;
sekira spodb-tehi ter mu <.<1 oalee leve roke.
lja na mesni i dekliški osnovni šoli i \
nesoglasja med delom in kajdtalom naj izravnajo strokovnjaki izvedenci. Inženirji ii» drugi izvedenci naj prevzamejo ulogo razsodnikov.
Koliko se inženirji in drugi izvedenci brigajo za delavska vprašanja, se je pokazalo pri zadnjem zborovanju ameriškega inštituta rudniških inženirjev. Koncem zborovanja je bila tudi seja, koje naloga je bila prerešetavat i vprašanje industrijalnil« odnošajev.
Konvencije se je vdeležilo šesto inženirjev, dotične seje pa samo dvajset.
Pa tudi tista dvajsetorica je pokazala kaj malo zanimanja za od noša je med delavci in delodajalci. Možje so se rajši posvetovali o svoji stroki in o načrtih, kako gmotno izboljšati svoje lastno stališče.
Niti ena beseda ni bila izrečena o preteči stavki, niti ena o strašni usodi ubogega delavca.
Veliko si» se pa bavili z "ubogimi" premogarskimi baroni in njihovimi prof?, t i.
Predsednik inženirske zveze, je ivkel: — Kdor začne dandanašnji obratovati premogorov, je velik optimist.	*	- *	$
S tem je mislil možak kapitaliste, ki vlagajo svoj kapital v premogovna podjetja.
Za delavce, ki se z milostnim dovoljenjem baronov vozijo v rove in tam stavljajo na tehtnico svoja življenja, ni imel niti ene besede sočutja.
Kdinole dividende so merilo nspelia za inženirje isto-tako kot za kapitaliste, kojini verno služijo.
Delavski problem obstoji za izvedenec edinole v vprašanju, kako iti bilo mogočo iz človeka in stroja izčrpati z najmanjšimi stroški največ moči. ('imnižje
Ukradena monštranca.
stolni cerkvi v Mariboru se, v Ptuju.	fje v noči4 od 21. na 22. febr. ne-
V	Poljčanah je umrl dne 23. fe-lkdo skril med klopmi. Cerkovnik 1jruarj:T trgovec posestnik in žu- je zaprl vrata, kakor |>o navadi, j>an Fran Vod eni k. Zapustil je že-jne da bi opazil kaj sumljivega, no in 4 otroke	'Ko se je 22. febr. zjutraj vrnil v
V	Novem V od ma.tu pri Ljub- cerkev, je na svoje začudenje u-jljani je umrl Andrej Trškau. igotovil, da je bil v cerkvi čez noč
j tat,, ki je ukradel monštraneo. I Roparski umor v Maribora. I Monštranca je !>ila iz medenine /.
IV stanovanje finančnega svet-j zlato Iuiw» in je bila vredna KMl »vika dr. T.judevi+a Breneefra je bil , kron. Neki dijak, ki je prišel za 21 febr. dopoldne o belem dnevu j cerkovnikom v cerkev, je opazil, izvršen roparski umor. Dr. "Bren- kako je istočasno izginila iz eer-ce ima v Cvetlični ulici št. 21 s'kve srednje velik a moška postava.
Ljubo zdravje zahteva da je v Ameriki prohibieija.
Tako pravijo vodni apostoli.
Da. zahteva jo ljubo zdravje prffesijonalnih fanatikov in sve-tohlincev, ki bi brez prohibieija ne mogli živeti.
Ce bi ne bilo prohibicije. bi si morali na kak drugi način služiti svoj kruh.
Ker ne poznajo poštenosti. In se s poštenim delom ne mogli o-
hraniti pri življenju.
* * *
Mesar je prišel k farmer ju svinjo kupovat, toda farmerja ni bilo doma. p.n pa samo njegova žena. Pogajala sta se in pogodila. Farmeriea je pa rekla, da svinje ne more vzeti, brez odobrenje njene«: a moža.
Naslednjega dne je pa dobil mesar od farmerja karto s sledečo vsebino:
S prodajo moje žene. po dvanajst centov žive vage, sem popolnoma zadovoljen. Po svinjo pridite jutri zvečer.
* *
*
Xewyorski občinski svet je izida1 značilno odredbo: Ženske ne smejo kaditi.
Marsikateri se bo kadilo, ker ne bo smela kaditi na javnih prostorih. In re jo bodo dobili, ji bedo pokadili. No. pa ženske si znajo pomagati. Bodo pa skrivaj kako cigarico. Kmalo ho prišel čas. ko bodo ženske možkim fajfe p repo vt dale. Šnofanje še ni prepovedano. Skrajni čas je pa. da prepovedo možki ženskam šnofatr po žepih.
SugnaUmattBha
Ustanovljena]. 1S98
Kalni. Spiiturta
InkorDorirana 1. 1900
GLAVNI UPAD v ELY. MINN.
Iz Jugoslavije.
Statistika Medjimurja. j ko j policiji vendar pa so poizve-V Medjimurjn je po zadnjem j do van ja zelo otežkočetia, ker ime ljudskem štetju vsega skupaj 174 j "sebe »i znano. Domneva se, da mest v. 92,<>24 prebivalci. Od tebi.i«* bil neki Italjan.
Podgana obgrizla otroka.
V Splitu se je dogodil tragičen slučaj v hiši policijskega ilsIuž-Eteroviča. Ko sta za-
n e lica
v Mati
je 74,432 Hrvatov. 34,413 .Madžarov, ostali pa so Nemei.
Zaplenjeno zlato.
Od Sv. Ane pri Suša k u so poročali te dni, da so neki tihotapci iztihotapili 12.5 kilograma zlata, pri čemer pa jih je zasačila obmej- obgrizla Gmesečnemu otroku nos, na straža. "Primorske Novine" ustnice in lica. Otrokov obraz je objavljajo o zadevi naslednje po-j popolnoma p<ik a žen. Nesrečno de-
kouca mirno spala, pope!a se je podgana na otroško posteljico ter
drobnosti: Dne 3. februarja sta odveinik dr. Vanja Potočnjak iz Novega in Sil vi j Rubini«' /. Reke odpotovala z avtomobilom iz Novega, kjer ima.ta svoje posestvo.
So plače ill čimnižji so produkcijski stroški, toliko več spreniljalea sta najela nekega bodo lahko spravili v žep.
Inženirji ne morejo nastopati kot pravični razsodniki med delom in kapitalom.
Ker so slepo orodje kapitala, se bodo v vsakem slučaju postavili na njegovo stran.
Po slovenskih naselbinah.
Joliet. 111. — V bolnišnici sr. Jožefa se nahajajo Anton Kaste-lo, bivši mirovni sodnik v La Salle, III.; moral se je pol^reči operaciji i>o nasvetu zdravni'oov. — Potem rojak -lohn (iaspic se nahaja tiuli tam že par tednov, ki je bi! tudi operiran. Nadalje rojak Jerry Muhič. TuAi on .m* je moral podvreči nevarni operaciji, /daj se vsi trije počutijo mnogo boljše in skoraj zapustijo bolnišnico.
—	Vile rojenice so posetile dru-Harrison St Prinesle so krepkega novorojenčka.
—	Gospa štorklja je posetila dni4i.no rojaka Ijeopolda Flander in mu prinesla zalo hčerko.
—	Te dni je b;la povožena Elizabeta Kramarič. Odvedli so jo v bolnišnico.
Cleveland. Ohio. — io prodajalcev mehkih pijač mora zapreti 3 aprila svoje prostore, ker so prodajali žganje.
—	19 oseb je bilo že ubitih tos od avtomobilov v Clevelandu, lansko leto pa v istem času 31.
—	V jeklarskih tovarnah se dela z veliko v jo živahnostjo kot kdaj prej tekom zadnjih 18 mesecev. Vae tovarne skoro normalno
oDmejnega vojaka, ki navadno spremlja avtomobile ki gredo preko demarkaei jske črte. Ta spremljevalec pa j«* opazil, da stft j>otnika vzela v avtomobil precej zlata. Ko je avtomobil dospel na demarkacijsko č rt o pri Sv. Ani, je spremljevalec pozval še dva obmejna vojaka ter ]>ozval potnika, naj gresta ž njim v pisarno službujočega uradnika. Sicer sta se nekoliko obotavljala, a končno sta se pokorila pozivu. Na dvorišču
. . sta spustila zlato na tla. hoteč re-s ze v skrajni sili .... , - , .	. , .
„ . . . siti sebe m zlato. V oiaki pa so •lat. Plačujejo od	...	,
opazni ta manever, nakar so aretirali potnika in zaplenili zlato.
|»oslujejo. toda plače v teh tovarna)'. so tako sramotno nizke, da n»o a človek rt l il da irre delat. 1'lacuje l?-v Sto 3."> eeiit o v na uro in za c»-nti v na uro mora imeti že ''najboljše" delo.
— Družini Skube na "Way St., je umrl mali .Tožek. — Štefanija Smrdel je bila pred kratkim operirana na vratu.
Avclla, Pa. — V tej okolici se dela sedaj s polno paro, toda vzlie temu je brezposelnost, še vedno velika, ker je prišlo številno pre-mogarjev iz drugih naselbin, mt-sbč. da IkxIo dobili delo. Rovi so silno prenapolnjeni z delavci, tako da je zasluik jako slab.
Pueblo, Colo. — Rojaku Frank Košir je umrla soproga Rosie po daljši mučni bolejtni. Pokojna za-pušč-a še dve sestri.
Hew Derry. Pa. — Umrla je .To-sepha Paulich po kratki, desetdnevni boWni v bolnišnici L.atro-be. Vzrok smrti je bila jetrna bo-lcfcen.
Milwaukee, Wis. — V okrajnt bolnišnici je umrl rojak Anton MavRar, ki je bolehal na živčni bolezni ie štjri leta. Rojen je v fari Stopiče na KranjAetn.
Dvignenje potopljenih ladij.
Ministrski svet je izdal neki nemški družbi koncesijo, da dvigne iz Save, Drave in Donave vse vlačilce in ladje, ki so bile potopljene med vojno. Polovica ladij bo pripadla družbi, polovica pa Jugoslaviji. ki vrh tega ne prevzame nobenih novčanih obveznosti.
Gradnja dveh hotelov v Zagrebu.
Močan konzorcij zagrebških bank prične tekom letošnjega leta z gradnjo dveh novih hotelov, in sicer hotela "Esplanade" in hotela "Commerciale" v neposredni bližini državnega kolodvora. Hotela ?ita v prvi vrsti namenjena potujočim trgovcem. Za gradnjo je na razpolago 120,000,000 K.
84.000 kron preveč je izplačal
blagajnik Prve hrvatske šfedioni-ee v Zagrebu neki stranki. Opazil je svojo zmoto šele pri olwa-čunu. Naznanil je zadevo sicer ta-
te so prepeljali v bolnišnico.
Zvišane plače diplomatom.
Iz Beograda se poroča: Finančni odbor je sklenil na predlog ministra za zunanje zadeve, da zviša plače poslanikom v Parizu hi Wash ing tonu od 4800 na 601KJ frankov mesečno. Minister za zunanje zadeve je utemeljeval ta svoj predlog s tem. da je povedal, da imaita bolgarska poslanika v Parizu in Witshingtonu po 12,000, rumunska po 15,000, a češkoslovaška po 20,000 frankov mesečno.
Zagreb proti dviganju cen.
Aprovizaeijski odbor v Zagrebu je na svoji seji IX. febr. razpravljal o potrebnih korakih za jwibi-janje skokoma naraščajoče draginje. Od'!>or je sklenil, da izda proglas na producente in trgovce, naj ne zlorabljajo dane jim svobodne trgovine, ker bi merodajna mesta bila sicer prisiljena, da odredijo zopet, maksimiranje cen. Posebna depurtaeija se je ]>>dala k pokrajinskemu namestniku ter mu razložila da je nujno potrebno, da državne oblasti nekaj ukrenejo proti naraščajoči draginji. Pokrajinski namestnik Demet.ro-vie je obljubil, da bo povodom svojega službenega opravka v Reogradu storil pri vladi v tem oziru vse pogrebne korake.___
Aretacija praiidržavnih hujska-čev.
Kakor poročajo iz Beograda, je policija aretirala v Pančevu več članov tamkajšnjega nemškega " Kultui-bunda", v llečkcreku pa glavnega urednika nemškega li^a '' Neue Zeit". Vse so odvedli v pančevske zajjore. Obdolženi so, da so razširjali protidržavne spise.
G lami »AoicAl,
Predsednik: BUDOLl' PEHDAN,	E. 185th St, Cleveland, O.
Podpredsednik: LOtJIS BALA NT, Box 100 fearl A V.. LandM, O. Tajnik: JOSEPH FISHIER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. h. BliOZlCH, Ely, Minn.
Blat'njuik neizplaea^ili suirtnin: Joli N MOVERN,	N. 2nd
W. Dolutta,
Vrhovni idraralk!
Dr. JOS. V QEAHEK, 843 E. Ohio L-treet, S. 8., Plttaburgti, Pa.
NsdMrnJ odk«r:
MOHOR MI.ADIČ, 2008 So. Lawuaale Ava, Chicago, IU. FHA.NK SKUABEO, 4822 Washington Btroet, Denvar. Cola
Porotni odbor.
LEONARD BLABODNIK, Box 480, EIf. Minn.
GREGoit J. POREXTA, 2i>12 l?eac«,rt Ave, Sunrtle, Wa-h. FRANK ZORICH, 8217 Bt. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIKC, 61» Meadow Ave., Bockdale. JoUet, UL PAULINE ERMENC, B39 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STE2LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CEL ARC 70« Market Street, Waukegan. UL - Jednotlno aradno glasilo: "Glaa Naroda**.
Vse stvari tikajoče ee nradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-
tvo naj ee pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae poftUja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za »prejem novih članov ln bolniSka »pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska HatollBta Je^nota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaal tajniku bljlfciega društva J. S., K. J. Za ustanovitev novlb društev ■e pa obrulte na gL tajnika. Novo društvo ae lahko vatanovl a 8 člani aU članicam.
Jugoslavija irredenta.
Strašen zločin pri Spodnji Idriji.
V at o rab st* je zgodil v nedeljo l!>. febr. grozen /lo-čin. I)<»s.i.*j neznani zločinci umorili 401et-11 • > iro-.jxKlin.io Marjano (in So let nega «M*«ita njfiieija moža, I.Matevža <«i»;tišo. Hiša	jtopol-
frornjčili <l«'l »i drvave Xe\v J noma na sanu in. Itazen omenjenili |1,1 Vt''' /ivi s'aven nemški nčenjak, / oseb ni bilo v hiši nikogar, ker jej Steinnietz js> imenu, ki ima vso !*inilco in elektriko v mezincu.
Po dolgoletnih poskusih se mu je posrečilo napraviti aparat, ki
in izpostavljeno v.-dnim nasiljem, >>a bilo ro ,,({ -trani kraljevskih karabinjerjev »k! ia^Utov ali od j reške |>ouličiie soclr««e. Veiadar pa (lo.stiša(dopisnik jx»ii>»som poudarja, «la vsa ta nasilja nUo v/.ela našemu življu narodne za\»-srti. V »vino več -ilifi naš jeiik na Keki, i v uratlih. kavarnah, gostilnah in povsod čiijeie našo go-ako tudi radi tega raz-
gospodar j»red kratkim umrl. Hii u'" nedeljo popoldne je »prišel, kakor Xuri,.<'* običajno vsako nedeljo, na obisk i vi-'a najrazličnejši konflikti, gospodarjev brat AnUm. Zdelo se	in nasilja. Naši ne popu
dela blisk iji grom kar lepo do-lmu ^ sumljivo, da je bila hiša za-
jprta. Ko je pogledal skozi okno, je videl očeta z vrvjo za vratom
posebno za peelarje
ma v sobi.
Iznajdba i» jako priporočljiva. Poročeni moz-! le i imajo robe
z vrvjo za in okrvavljenega ležati na tleh
sami dovolj doma te *
pri peči. Misleč, da .se je pripetila
ščajo vedno samoi/avestnejše nastopaj" in lahko se trdi, «la slišia danes na Reki vee hrvaščine in slovenščine nego pred vojno.
kaka nesreča, je začel vpiti in t«»I-}Usoda otoka Lastovo pod Italijo.
i po vratih in oknih, da bi pri- Na dalinat>iiwkem otoku l,a.sto-— . * . .. 1 • • -
.	iUieal govpiMlmjo. Ker se nikdo ni vo je kakih 1 .">00 prebivalcev, sa-
Mese-a avgusta bo v Ljubljani	^^^ je ^ JK> orožniUe Vdrli mil. Hrvatov. Ko so ltaljani eva-
velik vsesokolski zlet. ^ _	so .skozi okno v hišo. Nndil se jim'lmirali otoka Vis in Korčuio, pre-
Xe trdim preveč čo pravim:	strašen prizor: oče mrtev na selilo >e je na I.astovo kakih 1 ">0
pod marsikatero rdečo srajco l.o	tleh, ves razbit po glavi; v knlii- Italjanov, ki so se združili z ne-
utripalo pristno tvstrijsko srce.	nji je pa ležala s ipreklano glavo ' katerimi doin«u"Lni •' Avstrijanci''
4 ^	gospodinja in poleg nje krvava ter sedaj terorizirajo naše Last«»v-
Miljondolarski sklad sf je pre-	sekira. Po hiši je pa bilo vs.- raz-jčane. Pri (rbčinskilt volitvah vi
k vri »J v dvestooola rskega.
*	a *
V Ameriki mora človek prelomiti dve postavi, če hoče ervi za-dos t it i.
#	a •
Pomlad je tukaj. To je razvidno iz tega. ker je solata salamensko draga.
Dve vrsti ljudi, pa ni nobena dosti vredna.
K<1 o i- • ropeče in šepeče: "Naša sve+.la dinastija staroslavnega spomina nam rešitev je edina*' -— je kot psiček, kot črviček, Ki se pod nogami zvija.
Kdor pa pravi, se prepira; ''Dinastije — med pomije! — One so nam vsa ovira. ' da nam boljši dan ne vzklije" —
je le eiovek. ki v gnojišče gleda in med gnojem išče tanko 0'lko češ. le-ta vzrok gorja je našega, vzrik je našega gnoja.
aietauo. Zločin
je moral
I
izvr-' prodrli samo trije jugoslovanski šili dopoldne. Zločinec je po izvr-J zastopniki, ker je komisija me<l šenem činu zaklenil hišo ter. kot.odmorom vzela, i/.volilnih .skrinjic se domneva, pobegnil najbrž«' v > juio dovanske glasovnic«' ter jih Jugoslavijo. Nimajo ga še.	nadome-i ila z itaJjanskimi. V la-
ikih okolnostih so izvoljeni trije Šolska komunalna politika v Go- Jugoslovani odklonili izvolitev in rici.	morali plačati vs;ik ."><n> lir gl"-
Tržaški "11 Lavoratore" piše, be. Lastovo -"ilaj nima nobenega da ima "Santa CJorizia" samo (j jngoxlovan.sl;ega zastopnika v ol»-ljnd^kih šol i-n 4 otroške vrtce <za-'čin^ki upravi, to pa ima 17^ gostiln, 14 barov, |
14 kavarn in :V1 vinotočev.	| ILaljanski kralj obišče Trst.
j I/. Trsta poročajo: Kakor s«» po-Jugoslovani na Reki. I jz Rima, bosta it al j an ski ZagreiKka "Sb^bodna Tribuna4',kral i in italjanska kral jica v prvi prinaša z Reke zanimivo poročilo,'polovici meseca aprila obiskala J v katerem govori o žalostnem sta- Trst. Potovala Iw.-jta na vojni lad-nju naišega življa v mestu in «>ko-, ji. ki jo bo spremljala eskadra ita-i lici. ki je v enaki meri brezpravno Lanskeg.j vojnega brodovja._
plačate več, za pravi, pristni Columbia gramofon, ako ga dobite EDINO LE OD MENE $10.C0 CENEJE. Zaloga je obilna. Rekorde v vseh jezikih po 75 centov komad. Sežite takoj po tej Izvanrednl priliki. Cf lik dobite pri:
Victor Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Opomba: Pazit? na ime "Columbia,, varstvena znamka.
5
c" vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu $18.25, ali v petih lelih $91.25 -
zakar bi med tem dobili v samih obrestih $10.95.
$5. naloženih pred 1. aprilom na naš 4%, bo prineslo $—.20.
'Special Interest Account" tekom caega leta po
$ 50.	naloženih	pred	1.	aprilom bo prineslo $ 2. na leto.
$ 100.	naloženih	pred	1.	aprilom bo prineslo $ 4. na leto.
$ 500.	naložerjh	pred	1.	aprilom bo prineslo $ 20.	na leto.
$1000.	naloženih	pred 1.	aprilom bo prineslo $ 40.	na leto.
$5000.	naloženih	pred	1.	aprilom bo prineslo $200.	na leto.
Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite z vašimi vlogami TAKOJ DANES—$5—in posilite jih po pošti.
Frank Sakser State Bank
' 82 Cortlandt Street, Ne« Yort, N. Y.
Glavno zastopstvo: JADRANSKE BANKE
/
Vladimir Levstik:	T	^
GAD JE GNEZDO.
Povest iz dni trpljenja in nad.
(Nadaljevanje.)
IV.
— Ves hudičev je današnji [an! — renta'"*i vdova preko br-'i. Vstal* je zdrava ko riba, toda i epa lil ice so ji s svincem nalate.
dena se šib«4 in v prsih leži ska-a.
dice; tiho s/> ustavi. moh"e spust? pa?«co z rame ler ostro krene v l.išo. Ustnice ji trepečejo, kri Je ifS>nila ž njenih lic. .Toževa sablja zarožlja, ko se umakne materi; fant vidi nagli drget njenih pleč ob mrzlem zvoku ter osuplo vzdigne orožje k sebi. Tndi ona
sto rrtitnv težka; sraman Jr-.sta bleda.
»rimeknilu kozarec brinjevea, da n ugnala slabo voljo.
—	In kakšne sakramenske bar-e je nebo, tfej <ra bodi! Ne da s»» «či, da bi bilo m«*gleno, ali pusto
kakor mrtvaška rjuha; solnce i je in se vendar kisa. . . Voda le-e kakor olje. komaj se gane »a trava — nobena bilka ne tre-)* r-f;
Zmerom težje leži tisti na srcu. e zrak je zoprno mehak, da sej ar gabi dihati človeku.
—	Tako bi bilo. če bi ves svet imiral, — mrmra Kastelka sama
seboj, buta je s palico ob kanif*-i«- za potjo.
Sla je pogledat r»a Jelenovo, d ure oddaljen grunt pod Sev-šuirn hribom. Celega je kupila o Veliki noči, do zadnje njive, ko je šel norec gospodar v Ameriko; leumno je storil, saj ui bil preveč zadolžen .in vdova mu je ponujala na posodo, naj si opomore. Ali b»dak je bil slep in gluh ; sam Jr silil vanjo in se pobral čez morje r babo in zalego vred. Nu, vrag ž jim! Jelenovo, popravljeno in povečano s kosom Kastelčevine, e priprave dom 7a Janeza; to tuji. da bo m il v domačem kraju •e ostane zvrst nameri; KasteUo -e. <la .j«' le listo dplo blagoslovi/eno. ki ga začneš na trdnem, s svojega. Previdna je in sebčnn hkrati, pa želi. da bi odsevale v zaslugah s na tudi njene srage.
—	Najmlajši gad najbolj moj. — si prigovarja. — Ni čudo! JČajni je bil takrat že ves zapit, s težavo mu je dal življenje; krt. um. značaj, hrbtišče, vs> drugo je šlo iz matere. . . Seveda, tudf Tone in Joža sta dobra dečka! l'a Benjamin je vendar bolj strupen. on mi^l i del j. nego se meni sanja.
Nič ne pomaga; breme davi. skala raste v grlo. sok zastaja >' žilah. Misel kljuva, trka nekje na vrata kakor siten krošnjar, ki se ne (bt odgnati; ali Kastelka tišči, tišči, ona se brani slutnje, ona — svojih gadov ne da.
—	Če le kak satan parklja vmes ne vtakne! — popusti nazadnje za majčken las ter se zgrozi takoj : podala se je. nesreča je odklenjena !
In ko zavije na poljsko pot, odkoder gre pogbnl po njivah In stezicah tja do ceste, viti i, kako pušča sosed Urban voz in volča ter dirja proti domu. >> i cesti so ljudj
—	Vojna! Vojnaaa ! — kriči nekdo na vasi.
Ženska z dvema otrokoma za rs>ke beži mimo in vije kakor vo-ljkulja. Pri lari klenka mrtvaški zvonec; nekdo je umrl. Poga naj zahvali. Kmalu jih bo umiralo mnogo, kos^c je spravil oslo za pas. . . .
—	Mati je žalostna ! — reče To-i.e na pragu.
—	fJrabi jo. — pok i mi brat.
In lastnim ustom ne verjameta:
odkar vlada gospa na Kastelče-vem. je niso videli v žalosti niti v sti ahu.
—	To je ljubezen do naju. — mislita oba; težak ponos jima zaliva srce.
Ali vdova ne vidi vnsr; le nekoga čuti. ki je močnejši od nje. Divja, ne vedoč nad kom : ne vda se. ona. svojih gadov ne da. Levili ja renči, s šapo nad mladiči. V izbi se bliska in treska, nekaj se lomi. leti na kose. Kastelka preklinja. kakor živ krst ne pomni; v ve/o diši no žveplu in smoli.
—	Mat?, kaj delate?
Gospa stoji sredi izbe In vse n-krog je razvalina: zrcalo^ stenska ura. slike z zlatimi okvirji, sadrc-ni Prešeren, cvetlične vaze in praznični porcelan; višnjeva in raz-nnšena bije pravkar s težkim naslanjačem po hrastovi mizi. Naslanjač se lomi. hrastova miza ječi. toda .To/a ne brani; kdo bi položil roko na mater? :~?aj svoje razbija.
Pena ji brizga iz ust. Kdo je raz pek len čil levin jo? Besna je na ves svet; nikogar ne ve povedati, nobenega ne izvzame. Zdaj diha mirneje, kakor da je ubila nevidnega nasprotnika. Na komodi ležita pozivnici.
—	Jutri zjutraj? Oba?
Čada pok i mata.
Ni mogoče: zmotili so ce! Kdo
vzame Kastelki sinova ? Ne. ne. sami bodo izprevideli; smeSno. zakaj .je divjala. Xu. kajpak, šala je huda, toda Kastelka ve, kaj treba storiti, sakrament J In naprosi jih za vse večne čase. naj je ne Iiodijo dražit s temi rečmi.
—	Jutri tedaj! Čemu sta oblečena ?
Storila sta prvo, kar je prišlo ra nm: tudi v njiju je treščilo, kakor se pravi. In ko že mora biti. . .
—	S katerim vlakom?
—	Popoldne.
—	Se z nočnim prideta zgodaj. Razumeta? Niti koralen, dokler se ne vrnem!
—	Kam hočete, mati, — se ustraši Tone.
—	Vama nič mar!
—	»Zaman je. — odsvetuje starejši.
—	Nič ni zaman!
—	Smejali bodo.
—	Kastelki se nihče ne smeje.
—	Spode vas.
—	Kastelke niiiče ne podi?
—	Vso hišo pripravite v sramoto!
—	Kasteleev ni sram pred nikomer!
Kakor bi kamen rotil! Njo bosta učila, ki je sama iz tal izdrla. 1 ar je tu ? Lipe, kočijo! — Oada škripljeta; bob v steno.
Janez stoji križemrok za vrati; bled je. brata gleda in molči.
Kastelka šumi v črni Židi. z ži-dano ruto na glavi: s klobukom s* ni pokrivala in se ne bo. Tone jo spremlja k vozu.
—	M^aj kleti ne. mati. kričati ne nanje! Zapro vas in obesijo.
—	Kastelke ne obesijo, sama ve. kaj mora. biti.
V to da sinu roko.
Coni. Jemcjec. če konja ubiješ! Vlak žvižga k postaji, gospa svojih gadov ne da!
(Dalje ivrikodnjiM
Premogarska stavka - pre izkušnja moči organiziranega dela.
Poroča Gilman Parker.
Koncem delavnega dne prihodnjega petka. — razven če ne bodo iKisegli vmes predsednik iiarding. kongres ali božja previdnost na povsem nepričakovan način, bode prenehali delati unijski delav-•?i v najslabše legulirau' bazični industriji v Združenih državah, pro-dukciji premoga.
Od tedaj naptvj ne hodo premogarji delali, dokler se ne bo pripetila ena izmed naslednjih treh stvari:
1.	— Da ho pomanjkanje sredstev prisililo premogarje vrniti se na delo pod pogoji, kot jih hočejo delodajalci.
2.	— Da bo pritisk na denarnice doladajaleev prisilil slednje napi ositi premogarji. na? se vrnejo na delo pod pogoji, kot jih zahteva !o delavci.
Najlepši kraj na celem svetu.
Odkritja ruskih učenjakov v boliševiški dobi,
— CV imate v Indiji na raz- Maksim Gorki se ta'as baS na-polago le kratek čas sedmih ted-)kaja v pljučnem sanatoriju Sv. nov. — pravi neki angleški pi- j Blaža v Schwarz.waldu v Nemčiji, see. — zakaj bi ne ostali ves ta | Olienein z zdravljenjem pa nn-čiis v Delhi ju ? Na ta način bo- j "lerava izročiti tudi \vč rokopisov ruskih učenjakov v založbo. \ Petrogradu je nekak odbor za izboljšanje položaja u.Vnjakov
,	,.	.in pisateljev. sedežem v prejšnji
prav se človeku ne zdi primerno , ^^ vHikesa km.za Vladimira.
sprejeti njegov nasvet. Mesto , Na,vihik mu je prof. Pinkevič.
Delhi nudi v resnici dosti. V pr-1 rektor ]»etrogra jske nniverze. ___
vi vrsti ima svoj fort, potem svo-| Odbor zalaga ruske učenjake in
ste izvedeli o Indiji veliko vet kot če se voziti semintja.
Mislim, da je iniH prav. Če-
jo Džamijo Masdžid. kansko mošejo. kjer
ono veli- j pisatelje
»blek
<» in živi'i. pa jili
videti »tud: podpira v znanstvenem delu.
3. — Da bo priusic javnosti prisilil vlado ukazati obema stran-|Ysaki P<*tok mohamedar.ee vsake ;Goiki pa jV ustanovil v Berlinu ama. naj se vrneta na delo p,.d pogoji kot so ohstajali preje ali kot! starosti: ima znamenja in sporni- j |Usko založništvo.^ cigar redakcija i jih določila /vezna vlada.	'	*	r.e veliko ustajo. krasna j iV.tlV " i 'ka^h'iZir^!'^
V gotovih ozinii no ta stavka ena najbolj važnih v zgodovini	bivališča ter Cadni Cauk. ' 'j. ^ *Kliul» 'rde.Viiri teror'n
konomskih konfliktov v druženih državah. Med drugimi stvarmi	glavno cesto s svojimi čud-1 ol,ri>nnH.mu p/./,,;,!, ikan iii' živ Ti
Kakšna cigara je dobra?
"Trafikantski ustnik" piše. da svetel papir ni znak dobre cigare. Najfinejše Havana cigare imajo temen pepel. Ako gori cigara slabo ni tega kriv tobak, ampk slaba tovarna.
Usmrčenje Draškovičevega morilca.
V ra z pravni dvorani zagrebškega sodnega stola je bil dne 8. marca ob 9.20 dopoldne razglašen morilcu ministra Draškoviča, Mizarskemu pomočniku Aliji AI-jagiču sklep stola sedmorice kot kasaeijskega sodiSča, glasom katerega je bila njegova ničnostna pritožba proti smrtni obsodbi pr-
ve instance zavrnjena in je bil krič in mahajo v. rokami, dalje tudi prečitan sklep mint-1 Judje po njivah jim odgovarjajo, jstrskega sveta, ki je v izvrševa-in vsi. dedoi in babnio«, bezljajojnju kraljevske oblasti odbil pro-
v vas kakor nori. Vdova je čisto «a ni a, še vpitja ne razloči. Kaj se godi, t risto rogatih!
— Urban, hoj. Urban !
Kje je ž« spredaj, iijalo! S slehernim korakom goni Kastelko hujša radovednost; davi jo, duši, vrta v hrbtenieo, brez usmiljenja jo stiska za srce. Ni dvoma, to Je
šnjo za pomiloščenje. Oba sklepa ;e obsojencu prečital predsednik
drog s povešenim drogom in že lezno kljuko. Na dvorišču je bila postavljena v kareju ena četa 4. orožniške brigade. Navzoč je bil sodni dvor v popolni črnini In o-kolj sto meščanov.
Aliagič je hladno in trdno stopal na sredo kareja. Predsednik senata dr. Aleksander Vajie mu je še enkrat prečital sodbo r dne ^U. oktobra 1921. s katero se ob-roja radi umora na smrt z obese-n.iem. Predsednikov glas je močno odmeval po dvorišču. Po pre-čitani sodhi je predsednik dr. Va-
ekonomski
ho to prva generalna stavka, kat se jih je kedaj v pri zo rilo v narodni premogarski industriji. Mednarodna v svojem namenu bo radi tega. ker bo vdeležena tudi Uanada. To bo največja stavka izza že-l«-nničarske let.i 1893. To bo tudi največji boj v zvezi z industrijalce rekonstrukcijo izza vojne. tem oziru se bodočo stavko označuje v gotovih krogih kot dolge pričakovano '* preiskušnjo moči" med si'ami organiziranega kapitala in organiziranega dela v splošnem, narodnem boja. katere«?a sta vojevali ti dve sili za ekonomsko su-p emacijo. T:i in dvajset ameriških in tri eanadske province bodo direktno prizadete in glavno bojno polje se bo nahajalo v zapadli i P«nnsvlvaniji, Indiani, Ohiju in lllinoisu.
Na eni strani rto*e operatorji in lastniki rovov, ki kontrolirajo 10.000 bituminoznih rovov ter 300 antracitnih rovov dežele. To predstavlja lastnii-o, ki obsega tisoč miljonov dolarjev investiranega kapitala ter šte~»Ilne miljone lefnih dobičkov. Premogarski delodajalci imajo finančno op^ro par najbolj mogočnih bančnih interesov. V .dučaju antracitnih kompanij k; so najbolj visoko organizirane, ob-Riaja sistem prepletenih direktoratov. ki jih vezejo s številnimi železnicami, vključno vse one, k. jirevažajo trdi premog. Poleg tega fa so premogarski baroni deležni podpore, moralne če že ne druge, na stotine trgON'skiii zbornic, trgovskih zvez. organizacij delodajalcev in tako dalje, to je organizacij, kojih oči vidni cilj je boriti s** proti delavskim unijam ter jih skušati uničiti.
Za premogarji pa stoji njih unija, United Mine Workers of Ameriefi, ena najboljše organiziranih unij dežele, ki ima. soglasno s poročili, mil jene dolarjev v svoji 'vojni blagajni"*. Tej uniji nače-IJuje John L. Lewis brez dvoma eden najbolj sposobnih voditeljev, kar jih je delavsko gibanje dosedaj še proizvedlo, prebrihan, drzen in prevejan človek, ki je nevaren nasprotnik ali za mizo pogajanj ali pa na industrija Inem bojnem polju. On je borilec med četo bo rilcev, kujti delo v rovih je »ako. da lazvije v delavcih vse njili bojne lastnosti ter ustvaii v njih drznost in brezobzirnost, ki je naravna po-sh-dica neprestanega izpostavljenja različnim nevarnostim. Razven teh prednosti pa so premogarji tudi deležni ]>oln.e podpore American Federation ot' Labor m miljonov delavcev, katere združuj- ta oi-ga-n'zacija v svojih 27.000 lokalnih unijah.
— Naj pride kar hoče. — je rekel Mr. Gompers, — ameriško delavsko gibanje je na strani premogarjev v njih boju proti lastnikom premogovnikov.
Eazventega pa bodo premogarji deležni mogočne podpore, mo-ralične če ne druge, od strani dveh nadaljnih največjih delavskih organizacij, to je dveh miljonov članov šestnajstih žeiezničar-skih bratovščin, ki so sklenile pred kratkim v Chicagu zvezo v namenu, ''tla se poslužijo katerekoli poštene metode, da se zagoto-
• n ouroiiiueinu p
ruski učenjaki v zadnjih b t h ni-s i opustili znanstvenega dela. — Cela vrsta znatnih in dra^or.^-iih znanstvenih del se bo objavila v tej založbi. Zdravnik dr. Mamili! svoj^časno odliko.
nimi poslopji ter neštetimi stranskimi ulicami, kojih vsaka predstavlja kristaliziran iztok, kojih vsaka i za svoje belo zidovje. svoje okrašene veže. svoje postopače. berače, čarovnike, fakir je in kojih vsaka predstavlja izzva-jvan s Pasteurjevo premijo, nčenee t.je na naslov one namišljene | Mečnikova. je našel bacil, ki po-stvari. kateri pravimo mi ubož- i vzroča špansko bolezen, razen teti ek i — napredek.
Palača v fortu predstavlja se-daj le tlel tega. kar je predstavljala v dnevih Aurungzabe in njegovega očeta, a še vedno je dosti ostalo, da si domišljije polni duh nanovo lost.
ga pa se mu je posrečil dodaf.-n izum k Šteinachovi t»<»riji sekre-cije potom lastnih eksjierimentov.
Setlaj se Monaliin nahaja že /o. pei v Parizu, kjer deluje na rast eurjevem institutu. Slavni rizik llvolzon. čigar dela so tudi ustvari pretek- j znatno napredovala v zadnjih Te.
i lih. je pred kratkim prispel iz TV.
senata dr. Aleksander Vajie. Ali- .iič povzal krvnika, da izvrši svoj agič je vzel sklep mimo na znanje j.osel, z besedami: "Krvniče, ne-
Vse» noč je na smrt obsojeni A-liagič prebil popolnoma mirno.
ka se izvrši pravica!"
V tem momentu je pristopil A-
veselo in v razgovoru s svojim hagič k predsedniku in mu dejal: bratom, nekaterimi rojaki in bra- f Gospod predsetlnik, ali se iah-
R.Richtbr' i4PAIN-EXPELLER
«
pri
ke->o ta. da bo izgubilo delo 560 tisoč unijskih premogarjev, kar
bo v veliki meri zmanjšalo ne le 1n*	,n<' jc očarljiv in samonikel njih lastno nakupno silo temver*
Fo mojem mnenju sta vrt in I ti ograda v Berlin, da stopi osebno palača forta v Delhija na jI jnli-i v stile z Einsteinom, kejše mesto na celem svetu. Ne nore se reči najlepše In najbolj učinkovito, a najljubkejše. Slavna spominska palača, katero je postavil neki sultan svoji neskončno ljubljeni. Tadž Mahal predstavlja večjo Krasoto in razvaline mesta Fadžur-Sikri so bol." dostojanstvene, a kar se tiče podrobnosti dela v tej palači, na vrtu in terasah, tega skoro ni mogoče prekositi. Biserna mo-šeja bi komaj mo<rla biti manjša, a je čista In sveža kot. cvet lotosa. Najti je celo vrsto sob. povsem iz beletjn m ra morja, skozi katere je tekel srebrno-Čist p«-tek in stene teh sob so polne pozlačenih ali celo pristno zlatiTf okraskov.
Vse to prestavlja eno najbolj-magičnih del človeške roke in človeškega duha. Vsak posamez-
Prl prvih znamenjih prehlada, prvih pojr.vih revmatizma; nevralr-je se poslužite tega zanesljivega no-mačega linimenta.
Pripričajte se. da. imu vsaka steklenica Pain-Expellerja, ki jo kupite. tvorni.ško znamko"SUlro" . 35 in 70 centov v leka F. AD. RICHTER 104-114 SO. 4th St. Brooklyn, N. Y.
niteljem tir. Politeom. Ob 10. zve-
satan .ki vtika parkelj vmes. Vdo- j čer se je oprostil od svojega bra-va koraea hitreje, še hitreje, ka- (uitelja.Nadalje je veselo kram-kor bi pela tmjevka pti mečah: s svojo družbo, pripovedoval
že teče, dirja, lovi sapo, zaripla v obraz, palico kakor miško na ra-nenn.
Paglavec ji plane čez pot.
— Tinček, hoj! Počakaj. Tine Omahnov! Kam so pihaš, žaba?
Toda mali se boji gospe, odkar je višnje kradel v njenem sadov-
jim razne doživljaje s fronte. Zelo pomirjen je bil, ko inu je bra-nitelj omenil, da človek mirno u-
lo oprostim?" Predsednik: "Lahko, lahko!" Obsojenec: "Hotel. Li se z vami oprostiti!" Predsednik je postal radi teh besed nekoliko iznenaden. ker si ni predstavljal. da bi človek pred smrtjo izrazil tako željo. Slednjič mu
tudi o muslimanski kulturi, o ko munizmu in o smrti.
Dne 8. marea točno dve minuti pred 6. zjutraj so se odprla vrata njaku; on iv utegne, mudi se mu. jjetniške celice in v njo je vstopil oblak prahu ostane za njim. i '»6 let stari krvnik Seyfried. ro-Vaus leži streljaj za Kastelčevim I oom Dunajčan, ki
mrje. Z rojaki se je razgovarjar je dejal: "Prosim, kako?" Aliagič: "Jaz vam oproščam!" —-Predsednik: "I jaz vam oproS-čam!" Aliairie. zopet ponovi: "T jaz vam oproščam, gospodlne
f
?.♦> cesti do hiše ni žive duše več. Oddnleč vidi prd županijo vse črno ljudi: dva rumena papirja se režita s sivega zidu.	^
—	Kaj se plete, krščendu«!
Vdova jo ubira za trumo; nekaj jo sune v tilniK. da se ozre domov. In vidi na pragu dva mlada >ojaka: odkod sta se vzela? Oba visoka, dve hoji z gore, zagorel poročnik s temnimi brki. eolo-brad praporščak z naočniki. Tako znana, bi rekla; kdo sta? Gospa se ustavi, z roko nad očmi; alf pravzaprav še zmerom noče videti. C> bi vsaj rekel kdo: nori*!
—	Vse je hudičevo; J ar. a in Tore f Pekel je ta!
In Kaatelka ne črhne več beee-
kot krvnik v Sarajevu. Govori samo' nemško. Kakor se je izjavil novinarjem, je tekom svoje dolgoletne službe lastnoročno izvršit 30 justifikacij, pod njegovim vod-svom pa je bilo izvršenih 180 Justifikacij. Po prevratu je izvršil doslej samo tri justifikacije. ne pa 80, kakor se je prvotno poročalo.
Ko je krvnik stopil v celico, je Aliagič poskočil, a ostal takoj popolnoma miren. Krvnik ga Je pozval. naj mn sledi. Brez okov In nevezan je stopal v spremstvu štirih straž po stopnicah na dvorišče sodne palače na Zrinjevcu, kjer so bila na sredi postavljena vešala, in sicer dva metra visok
predsednice!"
V tem trenutku. 6.4 jc pristopil je nameščen j krvnik k Ai;afri^.u in odvedel
pod veŠala. Aliagič je mirno stal in ni izustil niti besedice, krvnik
tudi ono članov njih družin. Po->g tega pa računa unija tudi na podporo najmanj 100.000 neunij-skih premogarjev, ki se bodo pridružili svojim tovarišem kot so vi primerno kompenzacijo za stor-1 storili to že opetovano pri prej-jeno delo ter obdrže ameriški stan ! snih stavkah v premogovnikih dard življenja".	! mehkega premoga. Delodajalci pa
Čeprav ni to taka zveza kot je ] so nasprotno mnenja, da bo osta-angleška tripartina obstoječa Iz tlo veliko število neunijskih pre-premogarjev .železničarjev in pri-; niogarjev na delu. btaniških delavcev, ki je spravila • Velika, večina mehkih premo-AngUjo skoro na rob državljan-, govnikih približno šest tisoč od ske vojne, obstaja vendar dejstvo. 7'jOO. ki obratujejo sedaj, bo prida sta organizacija premogarjev siljena popolnoma prenehati z o-ier zveza železničarjev sklenil* brat o van jem za celo dobo stavke defenzivno in kooperativno akci- in vsi antracitni rovi, katerih je jo. katere se nikakor ne sme omn- 300, bodo popolnoma prekinili z lovaževatL Ta nova zveza je spra- obratovanjem. Prek In j en je obra-vila v ospredje tudi dejstvo, da so tovanja bo najbolj popolno v an-morale številne bratovščine v zad- traeitnih poljih, kajti tam so pre-njem času trpeti zmanjšanje plač irogarji sto odstotno organizirani, \>led ukaza United States Rail- dočim je najti v bituminoznih po-
road Labor Boarda, kar je imelo za posledico splošno in globoko nezadovoljstvo v vrstah železničarjev. Čeprav niso med prizadetimi štiri glavne železničarske organizacije, takozvane 'Big Four', vsled uspešnih taktik slednje, se vendar glasi, da bo prišla tudi nanje vrsta. Kaj bodo storile te organizacije v takem slučaju, Je stvar ,o kateri se da sedaj le usihati.
United States Labor Board
mu je zadrgnil vrat in ob 6.11 jej kolje eno bratovščino za drugo.
javil predsedniku v nemškem jeziku: "Herr President, bitte, fta* Urteil ist vollzogen!" (Gospod predsednik, prosim, sodba je izvršena.) Sodna zdravnika sta ob 6.19 konstatirala. da je Aliagič tekom nekaj minut umrl. Ob 7.3(P so njegovo truplo v posebnem vozu odpeljali na pokopališče ter je položili v mrtvašnico. Zvečer oT> somraku so ga po muslimanskem obredu pokopali. Aliagič je na dvorišču pred svojo smrtjo še govoril ; "Oprostite mi vsi! Jaz vam oproščam!"
— je bil bojni krik Lewisa, ko je skušal zvezati se z železničarji in to se mu j.? tudi dejanski posrečilo.
Številni resai učinki bodo gotovo posledica premoga r. stavke m tudi če bi trajala sledinja let par dni, kar pa je skrajno nevr-jetno, po mnenju voditeljev na cbeh straneh, ki izjavljajo, da bo trajala stavka najmanj do 1. junija, razven če bo posegla vmes zvezna vlada
Prvi is neposredni učinek stav
Iz ruskih karpatskih pregovorov.
Kura. ki največ kokodaka. zne. se najmanje jajce. — Testo izgubimo lastno dobro, ko iščemo tuje lepše. — Človek lehko prižene vola do vode. a ne prisili ga. da bi j vodo pil. — Tz malih opel^sc grade veliki domi. — Človek ne 7.1110-dri z leti. nego s skušenostmf. — Na radost se prej pozablja nego na žalost, na dobre čase prej. nego na slabe. — Dokler trava raste, konj mora stradati.
vas bomo n:iutili brivska obrti in nianTkurlr;i nja. maua-ri, flu	hmmi, tla imaie na
vsaki roki samo tri jirst»- Om-ptf> brez ene ali obeli nofj. Ml poufujemo tuili ženske. Nossokoffs International Barber School, 1202 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
SLOVENSKA BANKA
v
Zakrajšek & Cešarek
TO — »tis AV?.,i NEW YORK, N.Y
(med IE. In 16. cesto)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listke za vs« važnejše črte; — Izvršuje notarsk« posle, klsovzvezl ■ etsrlm krajem.
_ Cen« vedno med najnižjimi. —
Telefon Watk!n» 751>
ljih osemdeset unijskih proti d v a.J-setim neunijskim premogarjem.
»Skoro za gotovo se lahko smatra. da bo prišlo do večjih ali manjših nasilij tekom stavke, čeprav je Lewis v svojem povelju. izdanem na stavkarje, strogo zabičal svojim ljudem, "da ne smo priti do nobenega kršenja postav ali motenja javnega miru?\
V preteklih industrijah!ih bojih velikega obsega pa Je igralo nasi-ije vedno svojo ulogo. kajti povzročili s oga ali radikalni elementi med stavk a rji. ali pa _ in
sicer še bolj pogosto in skoro izključno, — banditski element!, stoječi v službi podjetnikov.
Strah, celo od strani vladnih sil, katerim se je poverilo vzdrSa-njc javnega reda in mini. je flowed el do številnih, nezavestnih dejanj. katera bi bilo mogoče preprečiti z uporabo nekoliko takta m poguma. Pri nekaterih takih stavkah je bilo razpoloženje tako ogorčeno, da se ni nobena izmed prizadetih strank . obotavljala
uporabljati provokaterje za dejansko pospešenje nasilja, čeprav je bila v pretežni večini ta taktika na strani delodajalcev, ki so skušali diskreditirati vodstvo | stavke ter ga. predstaviti v nn-j paeni luči. To je dokazano na te- j melju statističnega materljala., katerega so nabrale delavske unije. Glede možnosti nasilja tekom stavke premogarjev so gotovo še v spominu dogodki, ki so se zavr-šili pred kratkim v }Hngo in Logan okrajih "West. Virginije. .Enake. da se bo skušalo odvrniti take možnosti, je najti v poročilih, da je bilo državno kozaštvo Penn-svlvanije skoro podvojeno in da je vsaj ena izmed velikih antracitnih kompanij postavila ograje iz bodoče žice krog svojih" ma.tn.. Ker smo razmotrili položaj tako s stališča dela kot kapitala, hočemo sedaj razmišljati, kakšen učinek bo imela stavka na splošno občinstvo in v koliki meri in kako hitro bo slednje prizadeto od [ stavke.
(Konec sledi.)
Dr. Koler
slovenski zdravnik e*
638 Penn Ave. Pitt »bor g h, Pa.
tx. voler t* uj-
•t&rOftl *l<rr*oskl ■OraTdk Spe«|»-list ▼ J»ittat»ur*ti«. Id las M-lMM prakao ▼ MravIJ*-
fcolMori.
S**tnspK«*J« fcr-T! idmTl ■ Hft-torHmZJL M. kl«]i Isosmel *r. vrat. ■rllek. Oe tnsls oso«olje aH aattvr-tkm po Mm«, ▼ vrl«, lt^siaj« las. kolsfln« T kcaUli. prifilto te IstlalU *UI bom krt N« feJujt«, k« tU fce-
IMl BSltM.
Tam Aofts kelsnl admvte po
tnJItM lMtodL KmMp* hitro «pulte •n Tam ptnskaj« adraTja, nm tiaka)-i«. fort pridi t« ta Jas na g* bom ■opet povralL
Kyro«olo aH rodno kilo osdiarlat r M. krak tn «e«r brss operacij«.
Bolezni m*hrrja, k] pevsroMo ft*-lei taa r krita to hrbtm la r£artk ta« pri nUsnJk vo4a. i Minki a —f ram T«.
^asMisi. trsa&J«, koMlM o-takmp tfbaHM, Mcrcfle ta druse kaka« bt «snL ki asstaas<o nM a*«l-its ki oaOrarlm r kratka« laaa fn ni »\,t<«tao loCrtt.
N«kat«-1 Orad adrarnlkl raMlo tol-aiaCa, Aa raa rasamajo. Ju niaa tm la itsr.tts kraja, aato -u '«fj-t •drarlai. k»r raa runsin aiorenaki. Kratfnt urar oft dalaTalktk efl i, <• l Ok Bedeliak o< t li 1
ZASTAVE
Reealije Sn rse društre-
ne potrebščina. Garantiano delo in blato. Izdeluje po zmernih cenah rojak
VICTOR 9UVINSEK, 331 6reeve SI., C0NEMAU6H, PA.

FRANCOSKI DETEKTIVSKI KOMAH.
Spisal Emil« Gntoriam,
Zf "Glas Narod*" prersJ O. P.
ra
(Nadaljevanje.)

<Mli."n.; odvetnik i Sovt« rja je zopet skušal protestirati, a za-
—	Sorodstvo, — je nadaljeval Žak z jrlasom .ki se je tresel od o/orvenja. — Da. iira." sorodnike. ceeta in mater. Kje pa so, ko se I • ri njih sin v mrežni, najbolj rine in nesramne zarote?
—	Moj ore je obi.il v Parizu, posvečen svojim lastnim zabavam. .M<'j;i mati je prišla \ Sovter. Ona je sedaj tukaj in Izvedela je tudi. da lahko sprejemam obiskovalce. Vse zaman. Čakal sem nanjo v eia j, a nesrečne/ ki je obdolžili zločina, ni še nadalje njen sin. Ni j.- Kilo. Od sedaj naprej stojim tan. na svetu ter ne vidim, zakaj lii ne ime) pra\iee razpolagati s samim seboj.
(iosrxxi r.dj^at ni mislil n:ti za trenutek razpravljai o tej torki, "o bi bilo brez koristi, kajti obup ne pozna nikakega razmisleka. Rekel je le:
—	Vi ste pozabili na gospodično šandore. gospod.
Zak je zardel ter m- pričel tresti, ko je izgovoril ime:
—	Dionizija.
Da. Dienizija — je rekel mladi odvetnik. — Vi pozabljate na njen pocnir.; njeno posvečenje in 71a vse, kar je storila za vas. Ali morete reči. da vas je zapustila in da vas zanikuje ko je pustila na stran vse pomislek' ter preživela < elo noč v tej ječi? Ona ni riski-rala nič manjšega kot svojo dekliško čast, kajti lahko bi jo našli ali pa izdali. T > je dobro vedla, a Mjub temu se ni obotavljala.
Vi ste kruti, g')s]>od, — se je oglasil Zak.
Nato pa je stisnil roko odvetnike ter rekel:
Ali ne razumelda me opomin nanjo mori in da je moja beda še tem večia. ker '<• preveč dobro vem, kakšen blagor bom izgu-V! ' Ali ne vidite, da ljubim Dionizijo kot ni bila še nikdar preje ljubljena nobenn ženska? Ah, te 1 i l ilo le moje življenje na tehtnici! ?'eni je vsaj treba delati pokoro za veliko zlo. Ona pa, — veliki Bog. zakaj sta K" mjlni ]K»ti križali 1	\
Ostal je za trenutek zatopljen v svoje misli a nato je dostavil:
—	I11 kljub temu tudi nje ni bilo včer&j. Zakaj? Brez dvoma s., ji povedal* vse. Povedali so ji. kako je prišlo, da sem bil v noči zločina v Valpinsonu
—	Vi se motite. Zak. — je rekel gospod Magloar. — Dionizija ne ve ničesar.
—	Ali je mogoče
—	Gospod Magloar ni govoril v njeni navzočnosti. — je dostavi! Folgat. — *Ti mi smo prisilili gospoda de Šandore, da je molčal. Jaz sem vstrajal pri trditvi, 1?.. imate edinole vi pravico povedati gospodični Dioniziji resnico?
—	Kako so potem pojasnjuje, da nisem še na prostem?
—	Tega V; ne more pojasniti.
—	Moj B.i^. ona me vendar ne smatra krivim?
—	Tudi če bi ji vi sami to rekli, bi tega ne vrjela.
- — In vendar je ni biio včeraj.
—	Ona n: mogla priti. Čeprav ni ona ničesar izvedela, je bilo vendar treba pojasniti stvar vaši materi. Markiza je bila dobesedno zadeta od strele. Ostala je več kot eno uro nezavestna v rokah gospo-:l;čne Dion.zijr. Ko j" prišla zopet k zavesti, so bile njene prve besede o vas. Takrat pa je bilo že prepozno, da bi ;to pustil k vam.
Ko je oni -nil gospod Folgat ime gospodične Dionizije, je našel najbolj varno i.i mogoče edino sredstvo, da zlomi sklep Žaka.
—	Kako bi se vam mogel kedaj primerno zahvaliti, gospod? — je rekel Zak.
—	S tem. da mi obljubite, da boste za vedno opustili usodepolni sklep, katerega ste slotili. — je odrnil mladi odvetnik. — ('e bi bili k'-ivi. bi bil jez prvi. ki bi rekel: — Naj bo tako — in sam vam bi d d na razpolago sredstva. San-oinor bi pomenjal opranje. Ker pa ste nedolžen, nimate ni kake pravite umoriti samega sebe. Samomor bi pomenjal priznanje.
—	Kaj naj storim?
—	Branite se. Borite se.
—	Brez upanja
—	Da. ce'<. brez tipanja. Ko ste šli proti Prtisom, ali s»te kedaj mislili na to, da bi si razstrelili možgane? Xe. In vendar ste vedeli di so mogočnejši po številu in da bodo najbrž zmagali. Dobro, vi siojite zepet enkrat pred sovražnikom Tudi če bi bili prepričani, da boste premagani, to je obsojeni, bi ;ar. še vedno rekel: — Borite se!
'i morate ž.iveti, kajti prav do ure vaše smrti se lahko zgodi nekaj, kar nam bo omogočilo razkrit 1 pravega krivca. Pa tudi če bi se kaj takega ne zgodilo, bi ponavljal jaz kljub temu: — Vi morate čakati ni krvnika, da s smrtnega odra protestirate proti justičnemu umoru ter še enkrat zatrdite svojo nedolžnost.
Ko je izgovorii gospod Folgat te besede, se je Žaku že vrnila samozavest. Rekel je*.
—	Na svojo čast. gospod izjavljam, da bom vstrajal do britke-f.i konca.
—	Dobro — j/> rekel Magloar. — zelo dobro.
—	K-j pa je treba storit:4 -- je vprašal Žak.
—	P« d vsi m — je odvrnil eospod Pol ga t. — hočem izr.ova pri-• et: s; p »iskavo. ketero je pusti! gospod Cialp.n nepopolno. Danes '/"eeer bova odpotovala vaša mati in jaz v Pariz. Prišel sem vas pro-s.t za potrebne informacije t»j- za sredstva, da preiščem vašo hišo v Vinski cesti, da najdem prijatelja, 1 ojega ime ste si nadeli ter služ-k;njo, ki jc služila pri vas.
Ko je rekel to. se je odprlo malo okence in prikazal se je rdeči obraz Blanrer.a.
—Markiza de Boaskoran, — je rekel, — je v sprejemni sobi ter vas prosi, da pridete tjakaj k-korhitro boste končali s tema dvema gospodoma.
—	Žak je posta! zelo bled.
—	Moja mati. --- je zamrnrrcl. Nato pa je dostavil obrnjen proti ječarju:
—	Nikarte Še hoditi. Tako; bom pripravljen.
Njegovo vznemirjenje je bilo preveliko. NI ga mogel obvladati. V-led tega jc rekel obema odvetnikoma:
—	Prenehati moramo danes tukaj. Ne morem misliti.
C.ospod Folgat pa je izjavil, da bo še v isti noči odpotoval v Pa-r»z ter je bil tudi trdno namenjen storiti to. Vsled tega je rekel:
—	Naš uspeh j • odvisen od ncgliee naših gibanj. Prositi vas moram. da mi daste ttiLoj par informacij, katere potrebujem v svoje svrhe. -	_	1
Žak je žalostno /.majal z glavo. Pričel je: /
—	Naloga presega vaše siic, gospod.
—	Kljub temu pa storite, kar ^as prosi moj tovariš, — se je oglasil gospod Magloar.
Brez nidaljnega obotavljanja in mogoče tudi s tajnim upanjem, katerega ni hotel priznati niti samemu sebi, je informiral Žak mladega odvetnika o najmanjših podrobnostih svojih odnosajev z grofico Klodijez. Povedal mu je, ob kateri uri je ponavadi prihajal v biš. po kateri poti je prišla in kako je bila ponavadi oblečena. Ključi hiše so bili v Boassoranu. v nekem predalu, katerega je Žak opisal Nato je omenil kako bi lahko izvedeli, kaj jo postalo iz Angleža. kojega imena se je posluževal. Sir Francis Burnett je imel brata v Londonu. Ž.ik ni vedel za njegov natančni naslov. Vedel pa je. da ima važne trgovske zveze z Indijo in da je bil nekoč blagajnik v veliki trgovski hiši (.Jjlmour in Benson.
Kar se tiče angleške služkinje, ki je bila tri leta v službi na Vinski eesti jo je Žak vzel na slepo, na priporočilo neke agenture v nekem predmestju. Nobenega opravka ni imel z njo, razven plačati ji mezdo ter sempatain dati j,i kako napitnino. Le slučajno je izvedel, la se piše deklica Suk\ "Wood, da je doma iz Folkstona, kjer je bil cjen oče gostilničar in da je služila pred svojim prihodom v Francijo pri družini Adelph; v Liverpoolu.
(Dalje prihodnjič.)
Zastopniki "Glas Narodi"
Kultura in barbarstvo.
Pod naslovom "Le scandale de Flume"' (Reški škandal) piše August Gauvalo v "liiornabs de.s Debats" pako primeren članek o tem, kar se je zgodilo zadnji čas na Reki.
;'Dela ne peut durer*' — to ne more tako trajati naprej — po-vdnrja pisatelj, ko premišlja, kam bi prilšli. če se bodo v Evropi tako m ilo spoštovali mednarodni in meddržavni dogovori, kakor se to godi od italijanske strani. Človek bi sodil, da čim kulturnejši je narod, tem bolj zna spoštovati zakone ir. pogodbe. Italijani se kaj -adi sklicujejo na svojo kult mu in morebiti nikjer — niti pri Francozih — ne poje kulturni boben tudi na političnem ]>olju svojo bojno pesem. V imenu italijanske kulture, bi se skratka ves kulturni svet moral pokoriti — Italiji. Kaj šele 1111 —- larbari — ki baje Italija nam šele prinaša svojo kulturo. Mi barbari. — to so po mnenju Italijanov vsi narodi, ki so se naselili nekdaj na pokrajinah razpadajočega rim-skgea cesarstva — bi baje morali v svojo lastno korist, sprejeti pro-tektorat Italije in se smatrati za f-rečne, da nam prinese svojo kulturo, oziroma da nas napravi — kulturne. Zdaj pa samo pomislimo, kako vpitje po "barbarstvu*' bi bilo. če bi naprimer naši dobro vol jei planili v Reko n tam hoteli prisilit: prebivalstvo, da se priklopi Jugoslaviji. kar bi bilo prvič naravneje. in drugič lažje. Kajti od naše strani obvladati Reko nI težko in poleg tega bi bilo naravno, da prebivalstvo, ki jc od morja odrezano, pritiska k morju. Torej tak izpad bi bil mogoč — a kako b- zatrepetali mi vsi od strahu — kaj potem. Naša vlada bi takoj storila s\ojo dolžnost — spomnimo sf samo na Koroško — in opravičevali bi se pred 'vsem svetom, zaradi ' neodgovornih elementov". Pa vse to bi ne zbrisalo prvega utiska in Italija b! gotovo zahtevala za Reko take meje, da bi se drugič kaj takega zgoditi ne moglo. Italijansko časopisje bi se ne moglo dovolj nipisati o "slovanskem barbarstvu". In glejte — mi barbari smo vendar le boljši ljudje! Mi nismo šli na Reko, kljub temu da nas draži,!., z rapallsko potrodbo in Irko Barošem že več ko eno leto _ mi
s.oo se obvladali, oni pa ne. In med fašisti so inteligentni ljudje, ki lnčejo veljati za kulturne in nosijo svojo kulturo s tem. da ne priznavajo tega, kar priznava vsak kulturen narod — državne po«od-be.
A ko od dostojnega človeka zahtevamo, da drži dano besedo — ako hoče veljati za častnega in spodobnega moža — moremo to tembolj zahtevati od države. Italija pa danes igra ulogo" soseda, ki najprej prizna in podpiše pogodbo. potem pa pošlje paglavce t ee mejo. da gredo mejašu razbijat. Ali spada tak človek — ali tak narod — v pošteno družbo9 Pošten sosed bi paglavce prijel za lase ter jim jih nametal in jim dal kar jim gre — ako Italija tega ne napravi — ne spada med kulturne države.
Mi barbari smo torej boljši ljudje Ali pa — slabši. Ali bi se prt r.as našlo toliko ljudi, ki bi se žrtvovali za kako našo stvar — kot se jih najde pri jih? Ali nima to barbarstvo — zanje namreč — tudi svoje dobre strani? Ali niso dali zgleda, kako se je treba v?-a-s"h odreci kultumosti, da se uniči nasprotnika, ko so naprimer na nečlovešk inačin požigali naše narodne domove in takorekoč obvladali javno mnenje? Koliko bi dobili pri nas ljudi za Reko?
Ali pa smo morda za take stvari že preveč — kulturni. O tem se da premišljevati in ilisputlra-ti Morebiti je pa v tem del junaštva ! Toda tudi junaštvo mora biti kulturno. . .
Po naših listih neke posebne vr-s+e se zadnje dni pojavlja strah pred nekimi našimi fašisti. Par dogodkov v Dalmaciji je pokazalo. da se obrača nejevolja mladine proti ljudem, ki pri nas doma podpirajo — reška barbarstva. Nekdo je rekel onim mladeničem: "Na Reko pojdite!" — Dobro] ampak na Reko ne bi bilo treba iti, če bi ne bilo doma razdlralcev. Ali vam ni sumljiva časovna zveza med našimi notranjimi in re-šk imi dogodki? Resnica je, da. dokler se pred svetom ne pokažemo kot kulturen narod, ki zna ceniti in spoštovati svojo državo —. se tudi svet ne bo vznemirjal nad italijanskimi b-Jrbarstvi na našf meji.
Svet pa bo moral izprevidetl, da na ta način ne pridemo naprej — kajti potem bi mi enlčrat planili v Koroško. Madžari na Slovaško, Poljaki v Šlezijo. Bolgari v Maeedonijo itd. Skratka. Evropa bi ne prišla do miru. In če kulturen narod daje take zglede —■ potem Evropa ve. kaj j ije storiti. Ako ečemo, da bodo sporna ypra-
katerl so pooMaJCenl pobirati
olno um dnevnik "Glu Naroda". 7snk sastopnik isda potrdilo sa wrote catero j« prejel ln jih rojakoa pripo potxa
Varočnlna m "Glas Naroda" jo? Sa celo leto 98.00; sa pol lota 98.00; ca Btlrl mesec« 82.00» se Mrt leta
(1.B0.
Sob Fraadsse, 0*1
Jacob Lovita. Oeaver, Cela.!
Frank tkiaSH. t * *ocMo, Cele.:
Peter Onus. John M, FraaN Janesh In A *IMn» OOe.:
Loots Ooetelle.
sanja vodila do barbarskih spopadov v Evropi, potem je treba reško vprašanje pošteno likvidirali.
Vse priprave za genovsko Tcon-feronco. posebno potovanje dr. Beneša je imelo namen zaslgura-ti veljavnost in nespremenljivost dosedanjih mirovnih pogodb. — Med temi je tudi rapallska pogodba. Ako torej Italiji ne izvrši svoje dolžnosti, ne moremo sesti h konferenci, kjer bo kultura končno zmagala nad barbarstvom da se začne v Evropi miren raz,, voj za blagostanje od vojne utrujenih narodov.
Ako se to ne bo zgodilo, si bodo morali narodi pomagati sami in mi barbari ne bomo krivi, če bo vsled "kulturnega" naroda prišlo do drugačnih odločitev, — kjer se bo morda pokazalo, da je za kulturen narod mnogo bolje, da zgradi svejo državo na temelju zakonov, nego na slučajne uspehe tolp, ki prezirajo svoje in tuje zakone in s tem v imenu kulture prinašajo med svoje sosede — barbarstvo.
UatlL Kemalj. 'ail—prilTt) Mi Alois Hodman. Clinton, lat:
Unberž Eolska?, larera, DL
J. Verbis, 888 Aaron A venae. Hem DL:
Joseph Bostl8. Joee;b Blisk Joeeph BevVA lellet. DL
Frank BanMch, Freak La ln John Zaletel Vssfwteh, UL:
.Frank AnsosUa. La Salle, UL
Matija Zloma Verth Chicago, DLi
Anton Kobal ln Math. Osna. *oath Chicago, DL: Frank Cen* ^prlngfleli. I1L:
Matija Bsrborta. Waokegan, IlL:
Frank PetkovBeB. Franklin, Kans. In okolice:
Frank Leskovle. "rontenac. Kansas:
Bok Firm. lUngo, Kansas:
Mike PiaciL Sitzmillcr, Hi:
Frank Vodopfvea Chishohn, Mina.: Frank Govfle.
Calumet, Mich.:
M. F. Kobe In Pavel flehalte fiveleth, MIsm. z
Louis Govfle. iilhcrt, Mina.: L. VeeeL tlibbing, lDail Ivan Povfls. Virginia, Minn.:
Frank HrovatMu Sly, Minn.:
Frank Govfle la J< ft. Louis, Me.:
Mike Grabrlaa. Cask Helena, Meal.:
Frank HreUa. ■rent Falte, Meatane
Math. Urlh. Klein, M in t ms T
Gregor Zobec lewnnda, N. T.: Karl Sternlfla. flttle Falls, N. Y.f
Frank Maala larbertea, Okie: A. Okolieh, F. Poljenee. Collin weed. Ohio:
Math. Slaimlk. Cleveland, Ohio:
Frank 8akaer. Ohaiies Eui in Jakob Bean Ik Kerala, Okie:
Loula Baiaat, J. K«M* la V Ostanek. Vlles, Okie:
Frank KoforML Yoangstesrn, Okle t Anton KlksU. flvegsa OJf, Oregeaf
M. Jnatln. VmbrMge, Pa.: Frank Jakfla
Loots Hribar.
Pa.: Anton Ipavoa
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj pribliino odpluje jo is New Torka.
□
HUDSON	1	aprila — Bremen		N. AMSTERDAM	29	aprila	—	Boulogne
OLYMPIC	1	aprila —	Cherbourg	AQUITANIA	2	maja		Cherbourg
KROONLAND	1	aprila —	Cherbourg	LA SAVOIE	S maja		— Havre	
NOORDAM	1	aprila — Boulogne		NOORDAM	6	maja	—	Boulogne
LA LORRAINK	1	aprila — Havre		YORK	10	maja		- Bremen
MAURETANIA	4	aprila —	Cherbourg	FRANCE	10	maja		Havre
PARIS	6	aprila — Havre		LAPLAND	13	maja	—	Cherbourg
LAPLAND	8	aprila —•	Cherbourg	ORBITA	12	maja	—	Cherbourg
ROTTERDAM	8	aprila — Boulogne		HUDSON	13	maja	—	Cherbourg
4QUITANIA	1t	aprila —	Cherbourg	ROTTERDAM	13	maja	—	Boulogne
SEYDLITZ	12	aprila — Bremen		MAURETANIA	IS	maja	—	Cherbourg
FRANCE	12	aprila	— Havre	MAJESTIC	is	maja	—	Cherbourg
ordOna	14	aprila — Hamburg		RYNDAM	20	maja	—	Boulouie Cherbourg
RYNDAM	15	aprila —	Boulogne	AMERICA	20	maja	—	
AMERICA	15	aprila —	Cherbourg	PRt£S. WILSON	20	maja		— Tret
FINLAND	22	aprila —	Cherbourg	AQUITANIA	23	meja	—	Cherbourg
OLYMPIC	22	aprila —	Cherbourg	PARIS	24	maja		— Havre
POTOMAC	E2	aprila —	Cherbourg	ORDUNA	26	maja		Cherbourg
mauretania	25	aprila —	Cherbourg	FINLAND	27	maja	—	Cherbourg
ARABIC	25	apt!la	— Genoa	"VRENGARIA	30	maja	—	Cherbourg
HANOVER	26	aprila — Bremer		N. AMSTERDAM	3	junija	—	"Roulogne
PARIS	26	aprila	— Havre	OROPESA	9	Junija		Ha—burg
ROCHAMBEAU	27	aprila	— Havre	ROTTERDAM	17	junija		Boulogne
OROPESA	is	apHla — Hamburg		MAJESTIC	17 junija		—	Cherbourg
ZEELAND	29	aprila	Cherboure	BERENGARIA	20	junija	—	Cherbourg
ADVERTISEMENTS.
HITRA POT V EVROPO. TESNE ZVEZE Z
JUGOSLAVIJO
Pogosto odplutje velikih parnlkov
WREOSIA&LIKI
V	Cht-rbourtr in Antwerpen FINLAND, KROONIAND, LAPLAND
ZEELAND
^AmebkcanIINS
V	Cherbourg 111 ] l:i niburg1 MANCHURIA. MINNEKAHDA,
MONGOLIA, ST. PAUL
t&WfcltTE STAR
V Chtiboury in HuuUutniptnn MAJESTIC (f.C,U00 ton> največji parniK na svt-tC; OLYMPIC <40,'j00 ton >
HOMERIC (34,000 t«.n) Jako vabljive udobnosti za
potnike tretjega razreda.
Dobra in obilna hrana . Veliko zaprtih prostorov. Udobna družabna zbirališča. L'ljudni služabniki, ki govore vaš jeitik. Vprašajte pri
Passenger Department
No; 1 Broadway,	New York
all pr! lokalnih agentih.
C®«
Najhltr«)SI "todernl parnlkl na •vetu. Izborita postrežba pctnlkorn.
V	va'em mestu ali bllžlrl Je lokal.
nI agent.
V	Jugc«l%v?jo, Bolgarsko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Cberbourga:
Mauretania
4. aprila - 25. aprila
Aquitania
11. aprila - 2. maja
Parcbrodni listki (100. Davek Železnica do Ljubljane $10,
O POTOVANJU.
Poje ln Albin
Za potovanje spomladi, poleti tin začetkom jeseni je drugi razred na prekoceanskih pamikib že vee mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dot Iti prostore drugega razreda za junij in druge mesece. Le malo prostorov je se na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj na-rnani, da mu preskrbimo prostor.
Frank Sakser State Bank.
Rad bi izvedel za rojaka ALOJZIJA LAXOIAX. Doma je iz Cerknice pri Rakeku. Peljala sva sp skupaj na enem parniku v Ameriko leta l!)l-'i. Prr»strn ga, rla se mi oglasi, ker bi rad nekaj nujnih pojasnil od njega. -- Jacob Švele. Box 108, Jarrolds Valley, AV. Va. (28-29—1)
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga ?amorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta b Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pii ameriškeiL. konzulu r. amerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih.
Glede denarnih pošiljatev v U. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavitov'j in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko fvrdko:
Frank Sakser State Bank, P2 Cortlandt St., New York, N. Y.
santal
CAPSULES
M1DY
Lahka turni — hitraj pomaga pri
VNETJU MEHURJA
VmIu piluU /MJD^ n«i ime tST V/
Verujte «eponaredt
Dospelo je novo ;: suho grozdje.
'< *.	Muškatel selo gladke debele Ja- »
J *	gotle, boksa oO funtov .. $6.50 [
<»	Ciiar giozdje največje in naj- - ►
<	1	sladkejse Jagode, boksa 50 fun- ,
<	►	tov ......................$7-50 < ■
Malo Orno grško groždje, ze\o ,. tladko, b«.ksa 50 funtov .. $6J>0 ^ ,, Cesplje fnnt ik> 10 centov. Za < ► \ I ve^ja naročila pose'joe cene. * i. PoSIJlt« 93. r.a r&£un vaaJta boka« «. - ► ki naročita ln ooalatl bomo takoj. ««■
;: BALKAN IMPORTING CO. ! I 51-53 Cherry Street	^
1»	New York, N. Y.
IW ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARCTVA", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV NIK V ZDR. DRŽAVAH.
Poincarejev razgovor z novim ital. zunanjim ministrom.
I t. Pariza poročajo, da je prišet novi italijanski zunanji minister Sehanzer na željo francoske vlade
Pariz, kjer se je sestal s Poin-cavejem. Razgovor se je vršil v zuuanjem ministrstvu. Francosko časopisje poroča, da ni moprel podati Sehanzer nobenih določnih iz jav, ker še ni položil prisege In ker še ni govoril z drugimi ministri nove vlade. Poincare je v polurnem razgovoru poročal o uspehih sestanka v Boulogne-. Anglija in Francija menita, da bo imela genovska konferenca uspeli le n;i podlagi urejenejra programa in b' tedaj, ako bo Italija nastopila složno s svojimi zavezniki. Sehanzer je izjavil uredniku "Matina" naslednje: — Dokler nisem ofict-jolno min "/iter, ne morem podat f precizne izjave. Ugotoviti pa moram. da je napačno, ako se govor! o moji neprijaznosti ali hladnost" napram Franciji. Želim, da bi obe vladi delovali v popolnem sporazuma.
John
Pa. t
Ivsn Pajk ta TU Bovti
Mm Pa. z
AnVm Jertan la
šMrr. Pa. 2
Czpavt, Pa.:
Lools Bnpaa—, Peresi City. Pa: Mat. ramla. Pa.: Jer n Won, np«H P%: Velenfh«e Pa.: Frank Nosni.
ta Fraak
Plttsborsh, Pa.s
U. JakcLicb, Z. Ji Arch in I. Madster.
Martin
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
Ta allka Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako čisto In glasno, da ga slišlt« na miljo daleč, V zalogi Jih Imamo 300 In da JIH člmpreje razprodamo, damo vsakemu kupcu, ki narofl tak
gramofon, čisto zato zavratno Iglr. all par manSetnlh gumbov za S5.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broiko za $5.00 In alcer zastonj. Garantiramo, da J« vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponar«. jen, Ako Ja kaj druzega, Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu na eno močno pero Je $30. Cena gramofonu na dve močni peresi Je $35.
V zalogi Imamo prave alovenske, nemške In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na obe strani. Cenike pošljemo zaatojn, pišite ponj na: .
IVAN PAJK, 24 Main St., Coneinaugh, Pa.
OPOMIN I
Znano nam Je, da Vam nekateri ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, ali pa obrabljene ptoščr za nove* Čemu kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramo'tn In čiste nove plošče za Isto ceno. Ne pozabite, da amo ml direktni od Columbia tovarne postavljeni zastopniki v Conemaugh, Pz. 24 Main St.
Mr ssi Newtec, Pa. J Joeeph J"*aa.
«Mle fatfy, Pa. i J aril Previa
mileek, Pa.: J.
Pia.i
Fraak
G. J Poreata.
If. Va-Frank Koden. W. Va.: Prima« Modlo.
Wwnknee, Win :
Joseph Tratnik. <tobeyran, Wis.:
J'.hn Stampfel tn H. Bvstlln. West Ailis. Wis.
Frank Skok in Ant Ilowlek. ioek Springs. Wye.:
• —«- h. | f.
W ROJAKI. NAROČAJTE BE NA "GLA8 NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNXV-HIE V SDS. DRŽAVAH.