Po pošti prejeman: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 50 „ mesec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — ,
^trt , » 6 , - ,
mesec , 1 ,70,
Za'pošiljanje na dom 20 h u& mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 72.
V Ljubljani, v petek 29. marca 1901.
Letnik XXIX.
V^abilo na naročbo.
S I. aprilom se pričenja nova na-ročba. na katero uljudno vabimo p- n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Vse leto 20 kron. Pol lota 10 „
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo „Slovenca".
Položaj kmečkega delavstva.
Udarci, katere dobiva kmečki stan dan na dan, so toliki, da groze uničiti naše ljudstvo. Prebivalstvo se splošno množi po deželah, a jako žalostno je, da opažamo pri tem nazadovanje poljedelskega prebivalstva. Samo mesta rastejo, kmečki stan pa pada no le po imetku, ampak tudi po številu. Prinesli smo pred nekaj dnevi po »Miru« vzgled s Koroškega, a tudi drugod ni bolje. Na Angleškem n. pr. se je splošno prebivalstvo od 1871 do 1891 pomnožilo od 25 na 33 milijonov. A pri tem je padlo število poljedelcev za 242.653 oseb. Podobno gre tudi nemško poljedelstvo rakovo pot, in zato so umljivi napori agrarcev, ki so obrnili svojo ost proti veliki industriji, da rešijo kmeta.
Z deželo beži vbo v mesta. Tam vabi mladino navidezna svoboda, ki ji daje priložnost, da uživa razne zabave, ki jih doma nima, ker ni toliko prilike in je nadzorstvo in moralni ozir večji. V mestu se pa po to-
varnah čez dan dola, a zvečer in v nedeljo se uživa »svoboda«.
A -tudi če ni ne svobode ne zaslužka, ampak samo delo in pomanjkanje v mest«, vkljub temu sili mladina v mesto, ker nima ljubezni do poljedelstva. Doma mora delati pri stariših za domači dom, in zato ima stanovanje in hrano. Vleče jih pa le denar, in naj si bo služba še tako slabo plačana, rajši je v mestu, nego na kmetih. Današnja ženska mladina neče več slišati nič o hlevu in o živini, ampak rajša gre za par grošev v mestno službo, često kar na slepo, da še ne ve, kako se ji bo godilo. Odtod pride potem ona propalost, ki vlada v mestih. Dekle pride v slabo družino, tu se izpridi in pada vedno bolj, da o gostilnah in drugih fie bolj nevarnih krajih niti ne govorimo.
Zato je pa prav in pametno, da se vprašanje kmečkega delavstva vsestransko premišljuje, in da se store od vladne strani odločni koraki za pomoč proti naraščaj oči nevarnosti.
Prvo je seveda, da se utrdi kmečki stan. Zato je treba s trgovinskimi pogodbami z zunanjimi državami varovati našega kmeta. Kmečka organizacija v zadrugah bo v največjo korist tudi delavskemu stanu Te zadruge morajo dobiti tudi toliko avtonomije, da bodo mogle vplivati na občinsko poslovanje. Ako bo občine, rco doloval» -v
nem smislu in ne bo le izvršilni organ okrajnih glavarstev, varovala bo že v interesu kmeta samega tudi njegovega delavca. Avtonomija poljedelskih zadrug pa mora najti svojo podporo v dež. zborih. Sedanji dež. zastopi so tako sestavljeni, da na kako radikalno pomoč v agrarnem smislu niti misliti ni. Treba bo popolne preosnove, in v deželi bodo morali odločevati oni, ki »žive na deželi.«
Veliki tok prebivalstva proti mestom so bo ustavil le tedaj, ako se veliki tok kapitala proti njim razdeli na poljedelsko-gospo-darska polja. Če se navadi kmet intenzivneje obdelovati svoja posestva in če združi s poljskim delom tudi domačo obrt, dobil bo več denarnih sredstev, delo bo razno-
vrstnejše, in to bo pridržalo na deželi marsikatero delavno moč, ki sedaj toži po mestnem delu in po tovarni.
Pri tem pa mora sodelovati tudi šola, katera mora v kmečki mladini gojiti ljubezen do poljskega dela. Ni treba toliko raznega učila, treba pa bolj praktičnega in iStrokovno - poljedelskega pouka. Vso šole «a deželi naj bi bile hkrati res .kmetijske šole.
Žalostni pojav, da sta Kranjska in Koroška zadnjih deset let najmanj napredovali v ceii državi glede števila prebivalstva, nam jasno kaže, da tu nekaj ni v redu. Rodilo se je pač mnogo ljudij, a koliko se jih je izselilo! Povsod kmetje tožijo, da imajo vedno manj delavcev. Kjerkoli se otvori kako novo industrijsko podjetje, gledajo je kmetje z žalostjo, ker vidijo v tem novo nevarnost za svoje delavstvo. Tam preveč delavcev, tu premalo! To kaže jasno, da se mora sedaj javna oblast v interesu javnega blagra potruditi, da povzdigne poljedelca in ž njim vred njegovega delavca!
Državni zbor.
Dunaj, 28. sušca. Zbornica in vlada
Že meseca svečana je min. predsednik
■ 1..	iijovti i j tihi»"!.!, J.i
želi delo v parlamentu in da ne bode segla po § 14, ako je razmere ne prisilijo. Vlada pa je nujno potrebovala vojaško novince, kvotno deputacijo in delegacijo. To so ključi do drž. gospodarstva in te parlamentarne ključe ima vlada sedaj v rokah. Vlada more vsak dan poslati drž. zbor na počitnice, kajti poleg označenih ključev ima še § 14 na razpolago. Vprašanje je torej, ali je poslanska zbornica pravo storila, ko je vladi brez posebne opozicije dovolila sredstva, s katerimi more brez parlamenta gospodariti celo leto. So, ki trdijo, da ee je zbornica varala, ko je vladi brez vsacih koncesij, brez vsake odškodnine utrdila stališče, a sama sebi iz podmaknila trdno stališče. Stvar pa je precej
drugačna. Min. predsednik je javno v zbor niči in v raznih zasebnih razgovorih slovesno zatrjeval, da si noče zagotoviti samo vojakov, delegacije in kvote, ampak rešiti tudi razna gospodarska vprašanja, kakor so n. pr. železnice, zboljšanje dež. financ s porazdelitvijo višje drž. žganjarine, kmetijske zadruge, prememba obrtniškega zakona, proračun itd.
In to zagotovilo je dal tudi raznim strankam, ki so stavile pogoj, da se ne upirajo volitvi delegacije, ako vlada zopet po veliki noči skliče drž. zbor. Ako pa je celo nemška ljudska stranka razun dveh članov sinoči glasovala za volitev delegacijo, potem tudi slov. poslanci v »Slovanskem središču« niso imeli pravega povoda, da bi se odtegnili glasovanju ali celo proti glasovali. Delegacija jo zakonita določba v skupni nagodbi z Ogersko in dokler velja, mora vsaka resna stranka računati ž njo, ali pa vsaj predlagati, da se popravi ali odpravi. Celo za Badenija in Thuna, torej ob največji nemški obstruk-ciji, je bila avstrijska delegacija brez posebnih ovir izvoljena.
Da so se sinoči Prusaki ustavljali volitvi, a pustili izvoliti dva svoja člena v delegacijo, je nedosledno ; a naravnost smešno pa je, vladi kazati prijazno lice, za voglom pa stiskati pesti. Kranjski kat. narodni po-
--■— ..J.l.tll! ...f. 11.
radi vlade, ampak iz državnih ozirov, in ker nočejo in no smejo z ozirom na gospodarske koristi še nerešenih vprašanj biti soodgovorni, da bi so obstrukcija zopet vgnezdila v zbornici in vlada gospodarila s § 14. In to bi so bilo zgodilo, ko bi zbornica odklonila izvolitev delegacije.
Konečno pa treba vpoStevati, da posl. zbornica ni še izigrala zadnje karto. Vlada ima prazne blagajnice, ker je precej žo izdala na račun priprav za nove železnice. Dokler pa zbornica ne reši zakona gledo železnic, tako dolgo tudi vlada ne dobi naknadnega dovoljenja za pokritje izdanih milijonov. Torej je že to tehten razlog, da vlada po veliki noči zopet skliče drž. zbor, ki je
LISTEK.
Med romanskimi narodi.
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. I.avtižar.
(Dalje.)
Kamor pogledam, povsod zasajeni drevoredi, ravne ulice, in tako dolge, da ni videti konca. Na obeh straneh hiš so kolo nade, pod katerimi imajo trgovci prodajal-nice, pešci pa prijetno šetališče, da se ni treba vmikati vozovom. Mesto ima popolno moderni značaj, nikjer ni starega poslopja, vse ceste so kakor nove in zgrajene po geometriških pravilih. Moj tovariš, ki je videl že dosti sveta, opomni, da ima Turin glede pravilne zidave neko podobo z Mann-heim-om na Nemškem. In vendar človeka na vse zadnje vtrudijo te ravne črte, da si želi kakega spremena, naj bo že kakoršen-koli. Čeprav je simetrija pogoj dobrega okusa, kljub temu ne dopada očesu, ako se
v
rabi pretirano. Sahova deščica, polna belih in črnih kvadratov, ti je gotovo všeč, a dolgo je ne boš ogledoval, zdi se ti pre-dolgočasna. Dandanes mnogokrat podirajo hiše samo zato, da se delajo pravokotne ulice. Ta navada ima nekako opravičenje glede ložjega in bolj varnega prometa, z
estetičnega stališča pa bi je ne mogli zagovarjati s tehtnimi razlogi.
Najprej ostanem pred spominkom, zloženim iz težkih neobdelanih skal, katere so pripeljali iz predora Mont Ceniš, ko je bila dovršena podzemeljska železniška zveza med Italijo in Francijo. Na Piazza di Castello, središču turinskega življenja, ogledujem fotografije, ki predstavljajo nadškofa Avguština Richelmy, izvoljenega nekoliko poprej kardinalom; marsikdo drugi še postoji poleg mene, da vidi cerkvenega dostojanstvenika. Od tu pridem na velik trg, sredi katerega stoji star grad, okinčan s stolpiči in nazobčanim zidovjem ter obdan s prekopi (Palazzo Madama). Ko grem po stopnicah proti glavnemu vhodu, da vidim tudi znotranjo masivno zgradbo, se mi pridruži pijan baraba, ponujajoč za pet frankov album mestnih znamenitosti. Spoznal me je kot ptujca, zato se nadeja, da dobi zahtevano svoto, vsaj petkrat preveliko. En frank bi že dal za to malenkost, ker me je pa mislil le preveč ogoljufati, se sploh nisem hotel razgovarjati ž njim. Nekako jezno je gledal in poslal par krepkih prislovic za menoj, hujšega sc ni zgodilo. Ne daleč proč stoji stolna cerkev sv. Ivana Krstnika, sezidana 1. 1492 v renesanskem slogu, torej ob času, ko je bila v naših krajih šc povsod gotika v veljavi. V stolnici je velezanimiva kapela sv. rešnjega
Telesa, v njej se hrani prt, v katerem je bilo zavito Odrešenikovo truplo; je li ta ostanek res pristen, nisem natančneje poizvedoval, ogledati sem moral še več drugih reči. Krasen pogled se odpre na kamenitem mostu, ki drži čez reko Po. Pred teboj se vspenja Marijino svetišče „Gran Madre di Dio", še višje je kapucinski samostan, z daljnega hriba pa gleda mogočna kupola cerkve „Superga", brezdvomno najlepši kinč vse okolice. Lahi, ki tako radi govore v superla-tivu, povzdigujejo Supergo z najbolj izbranimi besedami. Tako sc n. pr. čita na prilepljenem naznanilu, s katerim se vabijo ptujci na to višino: „La penna č impotente a deserivere il complcsso di sensationi, che assale lo spettatore; il suo cuorc si conforta nel bello, nel buono, nel grande, nel giusto, e scendendo da Superga l'anima sua si
eleva cd egli, si sente migliorc".....
Žična železnica te pripelje v eni uri na vrh, raz katerega imaš pred seboj razgrnjeno daljno obzorje, na severni strani molita o jasnih dnevih iznad gorovja celo ledeni kopi Mont Blanc in Mont Rosa.
Dan se je začel nagibati proti večeru in treba je poiskati okrepčila, ker mc čaka danes še vožnja do Genove. Vprašam, kje bi bila v obližju dobra gostilna in vljuden gospod mi pokaže restavracijo Cambio z opazko, da je na prav dobrem glasu in da
se toči v njej pristen „chianti", temno-rudeče vino domačega pridelka. Ostal sem v verandi, kjer sta stregla gostom dva gibčna natakarja. Tje čez trg se vidi palača Carignana, ki nosi v zlatih črkah napis, da je bil rojen v njej kralj Viktor Emanuel II. Rad bi sc pomudil dal časa v nekdanji prestolnici laških kraljev, toda strogo sestavljeni potovalni red kliče: naprej!
4. Riviera.
Slovo sem dal Turinu ter sc odpeljal po progi Asti, Alcssandria in Novi proti sredo-zemskemu morju. Alessandria, zgrajena in imenovana po papežu Aleksandru III. 1. 1168, nima posebnih znamenitosti; le mogočno, deloma šc sedaj ohranjeno zidovje kaže, kako dobro jc bilo mesto nekdaj zavarovano. V trdi noči drdra vlak dalje skozi prerove ligurijskih gora in nas srečno dovede v oholo Genovo (la superba). Čeprav je že proč ednajsta večerna ura, se izprehaja po razsvetljenih ulicah še mnogo ljudstva, Italijani se namreč radi pozno v noč hlade, ker je po dnevu prevroče; odprtih je bilo celo nekaj prodajalnic. Za danes ne želim druzega, kakor prenočališča, katero kmalu dobim v hotelu „Confidcnza" sredi mesta. Kadar je človek vtrujen in vrh tega še zaspan, da mu oči kar lezejo skupaj, mu najboljše dene počitek. Saj je glavni pogoj
vsaj za silo začel delati. Morda je celo bolje, da je zbornica že sinoči volila delegacijo, ker sedaj so pri m orane razne stranke, da resno delajo, ako nočejo varati in oškodovati svojih volivcev. Celo nekateri Mladočehi bo le zaradi lepšega glasovali proti volitvi delegacije, večina se je odtegnila glasovanju.
Včerajšnja seja jo trajala skoraj do pol 12. ure po noči, torej nad 12 ur. Mej vo-litvijo delegatov je Wolf počenjal razne »špase.« Opetovano je zahteval, naj se so-šteje zbornica, dasi se je sam lahko prepričal, da je nad 100 poslancev navzočih. Konečno je ugovarjal, da volitev ni pravilna, ter jo odkuril pri vratih na ulico.
Ko so volili Poljaki, so odločno ugovarjali in kričali poljski in rusinski radikalci, katerim p djski klub ni dovolil nobenega člana v delegaciji.
Potresno posojilo.
Danes je začetkom seje zbornica soglasno sklenila, da reši še nekatere predloge odseka za državne podpore- vsled uim. Mej temi je tudi predlog posl. dr. Susteršiča in tovarišev g 1 ed e potresnega posojila z» Kranjsko. Kakor znano, je vsled potresa leta 1895 kranjska dežela dobila nevračljivo državno podporo, dalje pa brezobrestno, v 15 letih vračljivo posojilo, in sicer za Ljubljano 3,400.000 kron, za deželo 2,490.000 in za obrtnike v štirih letih vračljivo posojilo v znesku 200.000 kron, ter v smislu zakona z dne 8. julija 1896, št. 132, 3Ddstotno posojilo za Ljubljano in okolico v znesku 1000 000 kron.
To posojilo je pač omogočilo popravila in nove zgradbe, a nikakor ne zagotovilo družinam obstanka, ker so v obče jako zadolžene. Potres pa je škodoval tudi obrtnikom in kreditu ter podražil živila. Zato predlagajo dr. Susteršič in tovariši, naj se vsa brezobrestna posojila odpišejo, za triodstotna v znesku 1 milijona kron pa dovoli obrok 30 let, pričenši z 1. 1906.
Odsek se je včeraj zopet bavil s to stvarjo in po daljši razpravi sklenil naslednjo resolucijo:
»1. C. k r. vlada se pozi vije, ¿agl^de odplačila povodom p o-
Kranjskem dovoljenih t r e s a n a	J	J
tnih H r i » v n
dolžnikom dovoli
„ t _ : _ J
jil
olajšave in tud» širši meri.
2. Z ozirom na priznan(> splošno rev*"uin0 dolžnikov se priporo*a naj 8e posojila ^ P 1 ° s n o odpisujejo, ter vladi
smislu zborna č r t
Oaroča, da v tem
niči predloži primeren z a k o n a.o
Dr. Šusteršič je toplo priporočal na-svetovani dve resoluciji, sicer ne ustrezajo povsem nujnemu predlogu, vendar pa sta nekaka posledica kompromisa mej predlaga-
največje odpise v n a j -
telji in vlado. Zahteva je popolnoma opra-v.Čena, da se dolžnikom potresnih posojil dovolijo največje olajšave, ker sicer je po lom neizogiben. Vlada se bode prepričala, ako dobi nepristranska poročila o razmerah v Ljubljani in na deželi, da bode prodanih mnogo posestev, ako se jim popolnoma ne odpišejo državna posojila. Seveda je treba drugih poročil, nego jih vlada dobiva po orožnikih. Kako se je hotelo v Ljubljani postopati, kažejo že tiskani obrazci, s katerimi so se po znanem »šimeljnu« odklanjale prošnje. Od osrednje vlade torej pričakujemo, da bode uvaževala soglasni sklep zbornice in svoj čas tudi predložila načrt zakona, s katerim se odpišejo sploh vsa potresna posojila.
Na to je zbornica nadaljevala razpravo o načrtu zakona, s katerim se preminjajo določbe glede rentnega davka.
Prihodnja in zadnja seja pred prazniki je jutri._
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. marca.
Razprava kvotne deputacije.
Včeraj so se vršila posvetovanja pod-odsekov obeh kvotnih deputacij in tudi v plenumu je prišla ta zadeva v razgovor. V ogerski kvotni deputaciji je poročevalec dr. Falk predlagal, naj se prično pogajanja z avstrijsko kvotno deputacijo na podlagi dosedanje kvote. Temu predlogu je ugovarjal groi Zichy, češ, da je sedanja kvota mnogo previsoka. Z vsemi proti jednemu glasu pa je obveljal nasvet poročevalčev. — Popolu-dne ob 2. uri sta se sošla oba pododseka* Predsedoval je poslanec Tisza. Po kratki razpravi sta se odseka zjedinila na dosedanji kvoti 65 6 : 34-4 do konca leta 1909. Mažari so želeli, da velja ta določba do leta 1910, a so se »milostno« udali zahtevi avstrijskega odseka. — Takoj na to, ob 4. uri, se je sešla avstrijska kvotna de-putacija, ki je razpravljala o tem predlogu. Tu se je razvila živahna razprava. Stavljenih je bilo več že znanih in dobro utemeljenih predlogov, mej temi tudi deleg. Povšeta, in pa nov nasvet, naj se izračuna kvota na podlagi monopolov in ustanovi razsodišče
mej obema polovicama. Toda večina ie od-bivsunu »oo premoge in vspre j ela dosedanje kvotno razmerje. Takq j« delo kvotnih deputacij završeno. Avstrijska
deputaoija se snide samo še k jedni seji, da čuje kajpada pritrdilni odgovor ogerske de-pui^Cije, avstrijski davkoplačevalci se bodo pa zahvalili za občutno breme raznim »ljudskim« zastopnikom, ki pritiskajo Mažare prijateljsko na svoje srce. — No, upajmo, da poslanska zbornica popravi, kar so zakrivili v deputaciji člani gosposke zbornice.
Poslanec Pačak o taktiki češkega kluba.
Češki „Narodni L>sty" objavljajo v svoji včerajšnji številki odprto pismo načelnika
češkega kluba dr. PaČaka, v katerem odgovarja na sledeči vprašanji : so-li bili češki poslanci opravičeni spremeniti svojo taktiko in ali so storili kako napako s tem p r o -v i z o r n i m korakom ? Češkim poslancem je bila odprta pot politike proste roke in predlog, da morajo vztrajati v obstruk-ciji, je shod zaupnikov dne 16. decembra m. 1. odklonil z vsemi proti jednemu glasu. Obstrukcijo smatra češka javnost za taktično sredstvo, a ne za program, ker bi sicer bila popolno jednaka z abstinenco ali pasivnostjo. Obstrukcija minulega leta je bila samo prthodnja in je imela samo namen preprečiti, da dobi premoč nemška obstrukcija. Namen se je dosegel: čehi so v zbornici faktor, s katerim se mora računati. Po-tihnuli so pa tudi glasovi o osamljenju Čehov, ki so bili mogoči le mej obstrukcijo. Z opustitvijo obstrukcije pa čehi niso opustili opozicije in niso pozabili svojih narodnostnih zahtev. Po veliki noči imajo zopet prosto roko in bodo določili klubovo taktiko tako, kakor zahtevajo interesi naroda in ne popularnost poslancev. Z obstrukcijo se klub ne bo igral, a tudi ne izdal koristi naroda. Odločitev bo pa vsekako padla pri razpravi o avstro-ogerski nagodbi. — Ljudstvo je zadovoljno s to taktiko in je torej umljivo, da dobe češki poslanci zaupnice na raznih vo livskih shodih. Garancije nemški ljudski stranki.
»Ostdeutsche Rundschau« poroča, da je nemška ljudska stranka dobila od mini sterskega predsednika naslednje garancije : 1. Ustanovitev nemške obrtne šole na Češkem, a tudi Čehi dobe jedno obrtno šolo. 2. Nemška tehnika v Brnu se dozida, ob jednem pa se zida tudi češka tehnika. 3. V severno moravskih mestih se nastavijo nemški uradniki- 4. Junctim mej zakoni o žganjarini, investicijami, lokalnih železnicah in vodovodnimi cestami.
Italija in trozveza.
Italijani so se neki naveličali sedanje trozveze in je ne bodo več obnovili, če bo obveljala volja gotovih politikov. Vendar se pa tudi Zanardelli ne ogreva zanjo. Po izjavi pariškega »Ne\vjork Heralda« je izjavil ital. min. predsednik, da bo Italija izvrševala dolžnosti, Ui ji j«V» nalaga u ozveza; Kar se pa tjč£) prihodnjosti, bo Italija še le po resnem prevdarku sklepala nove pogodbe. Mi-nisterstvo se bo moralo pečati ne samo s ogodbami glede trozveze, inarveč tudi s trgovinskimi pogodbami. Zvezne pogodbe talije poteko prej, predno poteko trgovinske, ^as vseh dolžnost je, da delujemo na to. Francija in Italija si morata ohraniti prijateljstvo v vsakem slučaju. — Vse Zanar-dellijeve besede merijo na nameravano zvezo s Francijo. Avstrija se pač ne bo pritoževala, če ji Italija obrne hrbet. Škode Avstrija gotovo ne bode imela, pač pa koristi. — Včerajšnja vladna »Tribuna« je pa že uvidela, da treba dodati izjavi Zanardel-lijevi nekoliko komentara, oziroma jo omi-
koristnega potovanja ta, da porabiš noč za spanje, se dvigneš drugo jutro pokrepčan z ležišča in s toliko večjim zanimanjem ogleduješ kraje, katere vidiš prvič v življenju.
Krtačarju, ki je čakal na trgu pred cerkvijo sv. Ambroža, sem rad dal 20 cen-tezimov, da mi je osnažil obutev. Revež se je že težko priklanjal in izdihnil večkrat pri svojem poslu, a usnje je zlikal prav sijajno. Vprašam ga, koliko kaj zasluži na dan? Odgovori mi, da so dohodki zelo različni, od ene do tri lire, kakor ravno nanese. Sedaj je nekoliko boljša služba, odkar so mu magistratni očetje dovolili monopol, da drug ne sme iskati zaslužka na tem trgu kakor on sam. Najboljše je v zimskih mesecih; takrat dohaja s severnih krajev na solčne obale Riviere veliko ptujcev, ki prinesejo mnogo denarja s seboj, da tudi krtačar nekaj več dobi.
V cerkvi sv. Ambroža je pred stranskim oltarjem cerkvenec ravno prižigal sveče in kar tačas mehanično pel litanije Matere božje. Pred ograjo klečeča redovnica je odpevala z nežnim glasom „ora pro nobis" ter privabila polagoma nekaj deklic, da so jej pomagale pri petju. Potem pristopijo trije duhovniki v prazničnem ornatu, opravijo molitve po litanijah, in slednjič je bil blagoslov z Najsvetejšim. Navzoča peščica ljudi se je obnašala prav spoštljivo; videlo se je,
da so prišli vsaj ti, kolikor jih je bilo, iz pobožnosti v hišo božjo. Zunaj pa se čuje vrišč; vse je vtopljeno v posvetnih skrbeh, vse dere za mamonom dasi pozemeljska sreča nima stanovitnega obstanka.
Od tu peljejo ulice navzgor — Genova leži namreč v bregu — do gledališča Carlo Felice, pred katerim se križajo ceste na več strani. Kdo so neki ti elegantno napravljeni možje v dolgih črnih suknjah, belih rokavicah in z močnimi, okovanimi palicami v roki? Več sem jih že srečal in pogledal za njimi, pa tudi sami so me „fiksirali", da sem mislil: čemu tako zanimanje za mojo osebo? To so mestni policaji, vsi velike, močne postave. S počasnim korakom se izprehajajo semterje, stoje ob hišnih vogalih in opazujejo z bistrim očesom vsako nenavadno stvar, kajti v tako obljudenih pomorskih mestih, kamor se priklati po suhem in po vodi različna sodrga, je treba večje opreznosti. Sumljivega človeka vdarijo s palico po roki, to pomeni, da mora iti ž njimi v preiskovalnico, kjer se izkaže, kdo je, odkod pride in kam je namenjen. Duše slovja se niso učili na višjih šolah, pa vendar znajo citati značaj na obrazu, ker so imeli opraviti že večkrat z raznimi „eksemplari", da jim je vsled tega skušnja najboljša učenica.
(Dalje prih.)
liti. List pravi, da je kabinetni načelnik hotel reči, da je le v trozvezi trdno poroštvo miru, da Italija nikakor ne namerava dati druge smeri svojim mejnarodnim razmeram. Italija ničesar druzega ne želi, nego da goji prijateljstvo napram vsem velesilam, torej tudi napram — Franciji. Najnovejša politika, pravi list, ie omogočila potovanje kraljeve dvojice v Berolin in odhod dela italijanskega brodovja v Francijo, ne da bi se vzbudilo nezaupanje pri drugi velesili. — S tem je izjava Zatiardellijeva sicer nekoliko omiljena, a ne dementirana.
JValdeck-Rousseau se umika.
Razprava o kongregacijskem zakonu v francoski poslanski zbornici se zdi vladi zelo nujna, ker deluje na vse kriplje na to, da Bpravi načrt pod streho še pred velikonočjo. V današnji seji je mej drugim na vrsti člen 17., ki prvotno določa, da se mora premoženje nepotrjenih in vsled tega razpuščenih kongregacij porabiti izključno za ustanovitev delavskih zavarovalnic. S tem predlogom so bili kajpada zadovoljni tudi socijalci. Sedaj se je pa Waldeck-Rousseau jel nekoliko umikati. Navedeno določbo hoče v toliko premeniti, da naj se porabi premoženje za vzdrževanje dobrodelnih zavodov, ki so jih ustanovile kongregacije, (aha!) potem pa za pokojnino članov teh kongregacij. Moža je menda že jela peči vest, da
je jel rrisliti na omiljenje te določbe. Seveda ni mnogo nade, da bi obveljala ta prememba pri zagrizenih iramasonih in njih hlapcih in morda bo ravno to povod, da pade ves načrt. Vlado je jelo skrbeti, kaj bo s številnimi dobrodelnimi zavodi, če so odslove njih oskrbniki in jim ugrabi denar. Razprava o tem zadnjem členu vladnega načrta je bila že v sredo zelo burna. Socijalisti so prijemali vlado radi premembe določb o porabi ugrabljenega premoženja »mrtve roke« in posl. Zevaes je predlagal, naj se konfiskuje vse premoženje in porabi za zavarovanje. Poročevalec Trouillot pa je pobijal ta predlog in je bil odklonjen s 429 proti 135 glasovom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. marca.
»Soča« odgovarja na naš sobotni članek »Skrite nakane uniatskih agitatorjev«. Pravi, da ne dela za apostazijo »proč od Rima!«, ampak edina skrb ji je, »da ostane naše ljudstvo slovensko in ohranjeno katoliški cerkvi!« Kdo se ne smeje? Prav za prav, kdo se no bi razljutil, videč to podlo hinavščino? Dan za dnevom blati katoliško duhovščino, a o tem licemersko zatrjuje, da je je le skrb, ohraniti slovensko ljudstvo katoliški cerkvi! To očividno lice-merstvo je ravno najjasnejši dokaz, da ima vsa ta agitacija za uniatstvo skrite nakane, da ji ni za unijo, ampak za apostazijo, ne za katoliško cerkev, ampak za — odpad!
Umrl je po kratki bolezni P. Joahim Vioni, rektor jezuitskega samostana v Gorici. Svetila mu večna luč!
Sprememba v „Centralni posojilnici" v Gorici. »Centralna posojilnica« v Gorici naznanja, da je dosedanji poslovodja gospod Henrik Jušek izstopil iz njene službe in da je na njegovo mesto imenovan gosp. Premrou, bivši knjigovodja »Gosp. Zveze« v Ljubljani.
Boj proti Slovencem v Trstu. V
obč. svetu tržaškem je. dr. Venezian prijel tržaško tramvajsko družbo, češ, da ne iz-polnuje določb pogodbe sklenjene z občino, ki določa, da mora družba imeti same italijanske uslužbence. Na predlog svetnika dr. Veneziana je bil sprejet predlog, naj se da tramvajski družbi ultinriatum, »naj v 30 dneh
v tej zadevi ukrene vse potrebno« —1 t. j. naj odslovi vse slovenske uslužbence. Ta sklep proti delavstvu nelaske narodnosti je uprav kričeč. Ako hočejo tržaški Lahi imeti Trstu same laške delavce, potem naj ne zahtevajo od ostalih avstrijskih nelaških dežel, da bi redile tisoče laških delavcev. Kaj, ko bi nelaški zidarski podjetniki vrnili zob za zob ?
Še jedno delo dekana Vesela. Iz
Gorice pride skoro v svet knjiga »Ruska antologija« iz zapuščine dekana Vesela Končno redakcijo je prevzel An t. Aškerc. Zastopani bodo v knjigi vsi boljši ruski pesniki.
Nevarno obolel je v Keblu na Štajerskem župnik č. g. L. K r a m b e r g e r. Župljani ga priporočajo v molitev.
Volilni boj v St. Štefanu pri Ve likovcu Pod tem naslovom smo v številki z dne 22. t. m. poročali, da je sodišče v Velikovcu obsodilo nesrečne žrtve nemške nasilnosti. Kakor se nam sedaj poroča, se je 23. t. proti tej razsodbi vložil priziv. Pri prizivni obravnavi bo slovenske kmete zastopal odvetnik g. K r a u t , ki bi jih bil, kakor razvidno iz došlega nam pojasnila, zastopal tudi pri prvi obravnavi, ko bi ga sodišče obvestilo, da se vrši obravnava 21. t. m.; sodišče pa tega ni storilo, dasi jo g. dr. Kraut vložil ondi svoje pooblastilo.
Pogreb gospe Gregorinove. Iz Celja se nam piše: Pogreba nesrečne gospe Gregorinove v torek dne 26. t. m. udeležili so se zastopniki vseh tuk. uradov, zlasti urad-ništvo okrožne sodnije polnoštevilno, vse slovensko meščanstvo in ogromno ljudstva, priča splošne priljubljenosti velespoštovane družine. Čujemo, da gospa Gregorinova ni telesno bolehala in na osodepolni večer ni bila sama doma OBtala.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrl g. Rihard Denzel, znani livar zvonov in posestnik mestnega kopališča. — Pri bv. Juriju ob Ščavnici je umrl zdravnik g. Aleksander D eanino.
Izpred sodišča Danes se je vršila pred tukajšnjo sodnijo obravnava proti čast. g. Janezu Lesarju, župniku v Pečah. Gosp. župnika je državno pravdništvo dol-žilo, da je pri državnozborski volitvi v IV. kuriji proti izraženi volji Jakoba Dolinarja iz Spodnjega Loga v glasovnico istega upisal kandidata Jožefa Pogačnika in potem gla sovnico izročil neposredno volilnemu komisarju. Pri današnji obravnavi, pri kateri je kot zagovornik nastopal g. dr. Brejc, se je dokazalo, da g. župnik Lesar nikakor ni zvijačno postopal, in gospod župnik je bil oproščen. Volilni komisar je bil v Pečah Janko Oman, davčni pristav na Brdu, ki je dvakrat zganjeno glasovnico »slučajno« odprl!
S pošte. Imenovana sta poštnima praktikantoma obsolvirani trgovski akademik Robert Krainz v Ptuju in A r t u r T a n š i č v Šmarji pri Jelšah. — Poštoi kontrolor Fr. L e b a n v Gorici je postal nadoskrbnik, kontrolorja H. pl. Carina in Fr. Milost v Trstu pa višja kontrolorja.
V St. Andrežu je na praznik Oznanjenja M. D. blagoslovil stolni župnik in dekan monsignor dr. Sede j s pooblaščenjem Njeg. Eminence kardinala novo cerkev.
Iz Celovca, dne 28. sušca. P o -b o ž n o s t presv. božje Glave se je minuli teden slovesno obhajala po vsem Koroškem. V farni cerkvi v Celovcu je pri-digoval letos č. o H a m e r 1 e iz Ljubna. Prostorna cerkev je bila vsak dan polna vernikov. — Od cvetne nedelje do srede bodo v tukajšnji stolnici cerkveni govori za možke. Govoril bode vodja bogoslovja, č. o. K. L u d e w i g S. J., »o pravicah božjih«. Govori se pričenjajo ob 7. uri zvečer.
Opuščen notarijat. Opustili so nota rijat v Železni Kapli na Koroškem. Dosedanji tamošnji notar — zagrizen nemčur
—	je prestavljen, naslednika ne bo dobil več. Notarijatske posle v Železni Kapli prevzame odslej c. kr. notar v Dobrlivasi, ki bo imel po enkrat na teden v Železni Kapli uraden dan.
Ljudsko štetje na Koroškem V Žrelcu pod Celovcem so našteli 182 hiš z 269 strankami in 1255 prebivalci, in sicer: 449 Nemcev, 805 Slovencev in 5 Lahov. L. 1890 je bilo 1250 prebivalcev, med njimi 257 Nemcev in 993 Slovencev, Slovencev je torej na znani »čudežni« raČin »izginilo« 188. — Ilabelj šteje 801 prebivalca (1890 531). Po »občevalnem« jeziku je 588 Nemcev (1890 1. 494), 161 Slovencev (18901. 8), 18 Cehov in 34 Lahov.
Koroške novice. V Celovcu je dne 18. sušca umrl profesor na pripravnici, g. Jan. S e i d 1, star 59 let. — G. Jos. P i c h 1 e r, c. kr. gozdarski oskrbnik v Trbižu, je od cesarja odlikovan z zlatim križcem s krono.
—	V St. Pavlu v labudski dolini je dne 14. sušca umrl tamošnji zdravnik g. dr. J. T a in bor, star 53 let. — Do 6. aprila je razpisano učiteljsko mesto v Št. Lipšu pod Mostičem. — Dne 21. sušca so v Celovcu ustanovili nameravano mlekarsko zadrugo. Kak bode uspeh, nas bode učila bodočnost! — V Borštu nad Volšpergom jo dne 12. t. m. pogorela Ofnerjeva kmetija. Zažgali so otroci, ki so se igrali z zažigali-cami. Bolno mater je le težko odnesel hlapec iz goreče hiše. Gospodarju in poslom je zgorelo vse. Zavarovan ni bil.
Zoff na dopustu. Vodja politične ekspozituro v Konjicah, g. Zoff, je dobil trimesečen dopust. Naj bi dopust trajal vedno I
Nogo odtrgalo je pri sv. Jožefu v Mariboru fantu K o r i t n i k u. Sveder ga je udaril s tako silo, da je noga od kolena dol zletela v en kraj, ponesrečen fant pa v drug kraj.
Iz slovenskega gledališča. „Narod" se je na poseben način poslovil od letošnje sezone slovenskega gledališča. O zadnji predstavi „Danes bomo tiči" je povedal, da je bila nedostojna za slovensko gledališče. Ako bi mi prinašali še ocene iz slovenskega gledališča, bi igralce za to predstavo le pohvalili. Igrali so izborno za benefično predstavo dramskega osobja — pred skoro prazno hišo. Tako igranje zasluži „inteligenca", ki prezira benefično predstavo dramskega osobja, ki se je celo leto trudilo. Govorice, ki so krožile po Ljubljani, da se gdč. Ogrinčeva
zaroči z g. Deylom, nimajo prave podlage. Gdč. Ogrinčeva je zaročena z g. Reisnerjem, gospod D.yl, ki je bil prav vesten član slovenskega gledališča, pa pojde sedaj v Prago, ter bode skoro gotovo angaževan v Plznu.
Čujte, kaj dela žganje! V Pišku na Zgornjem Štajerskem so našli dne 10. sušca ne cesti mrtvega 16-letnega (!) delavca Jan. Pirkerja, pristojnega v Šmartin na Koroškem. Fant se je bil pošteno najedel golaža, potem pa izpil cel liter žganja. Vsled tega so je zgrudil domov grede mrtev na tla.
Razširjanje šole in — „ljudski interes " Pod tem naslovom pišejo »Mir-u« iz G r e b i n j a: Šolske oblasti in tukajšnji učitelji hočejo v grebinjsko nemško šolo na vso moč vsiliti peti razred, vsled česar bi morali na šolsko poslopje zidati še eno nadstropje. S tem bi se na naše davkoplačevalce nastavila zopet ena »pijavka«! Da je tako razširjanje šole nepotrebno, je razvidno iz trga, ker je le v dveh razredih par otrok preveč, v dveh pa jih je celo premalo. Sploh pa je v vseh razredih tudi več slaboumnih otrok, za katere je šola brezuspešna in ki bi se lahko izpustili. Ali šolski vodja dela prav po načrtu in z vso silo na to, da se šola razširi. Kateri nagibi ga h temu silijo, o tem nočemo tu raziskovati. — Dne 16. sušca je bila seja občinskega odbora, pri kateri je bil pričujoč tudi g. okrajni glavar iz Velikovca. Pojasnoval je več stvari), med drugim je povdarjal tudi potrebo, da se razširi grebinjska šola. Rekel je, da se kaže potreba vpeljati v tej šoli V. razred, vsled česar bi se moralo prizidati šolsko poslopje, in je prigovarjal občinskemu odboru in šol skemu svetu, da naj se temu ne ustavljajo, ker je razširjenje v našem »lastnem interesu«. (?) Vprašal bi pa slavne šolske oblasti in tudi g. okr. glavarja: 1. V čegavem »interesu« so pa zidane take šole, kakor je n pr. š o 1 a n a K r č a n j a h , za katero morajo plačevati že 20 let po 30% samo šolskih doklad in nimajo pouka in učitelja ž e od 1. novembra 1900, čeravno je krajni šolski svet zanj že večkrat, prosil ? — 2. Ali slavne visoke oblasti nimajo toliko moči, da bi mogle prisiliti tudi na tako šolo kakega učitelja, ko vendar, kakor se kaže, posamezni učitelj more prisiliti celo občino, da ustanovi novo šolo ? — 3. Ali posamezen učitelj res več pomeni kakor cela občina davkoplačevalcev ?!
Najstarši beneški Slovenec V va sici Hlasta, v župniji sv. Lenarta živi mož Ivan Kavčič, ki je bil rojen 27. marca 1801. Te dni je obhajal stoletnico svojega življenja. Mož je dobro ohranjen in vodi sam gospodarstvo ; le oči so mu v zadnjih dveh letih oslabele.
Zakaj je v Gorici »Trgovsko obrtno društvo« ? Sedaj vemo, zakaj je to napredno društvo! »Soči« se slabo godi z naročnino in zato pravi Gabršček v današnji »Soči«: »Dolžnikov je še mnogo. Vse tiste, ki so dolžni, pa lista več ne dobivajo, izročimo v izter|anje »Trgovsko-obrt-nemu društvu«, ki se bo v slučaju potrebe posluževalo tudi sodne poti. Red mora biti I« Da je naloga »Trgovsko obrtnega društva« iztirjevati »Soči« dolžno naročnino, tega doslej nismo vedeli. Toda Gabršček zna! Ali naj se tako umevajo „Sočine" besede o občnem zboru tega društva: „Skušnja 3 let je namreč pokazala, da so nekatere premembe nujno potrebne, ako hočemo, da bo vse delovanje praktično, koristno na vse (?) strani" . ..
Slovanski časnikarski kongres v Dubrovniku. Srbi niso hoteli pristopiti pripravljalnemu odboru za ta kongres v Dubrovniku.
Spuščenje ruskega parnika »Mand žurija« v morje. V sredo popoludno so v ladijedelnici sv. Marka v Trstu spustili v morje ruski parnik »Mandžurija«, last »družbe ruskih železnic v vzhodnem Kitaju«, katera ima svoj sedež v Petrogradu. Parnik je namenjen za prevažanje pošte in poto-valcev med mesti Port Artur, Shanghai in Nagasaki.
Iz Srednje vasi v Bohinju se nam
poroča: V noči od 25. do 26. t. m. je neznan tat vlomil cerkveni nabiralnik pri glavnemu oltarju. Na Oznanjenje smo imeli slovesno sprejemanje novih udov v Marijino družbo. Lopov je po slovesnosti ostal gotovo
v cerkvi. Zadnji ljudje, ki so šli okoli 6 ure iz cerkve, so slišati hojo po stopnicah na kor. Včeraj zjutraj so bile duri pri glavnem altarju odprte, nabiralnik pa prazen. Tat je sicer stikal po cerkvi, druge škode pa ni napravil. — Uradno se je potrdilo, da je pri nas škrlatinka nehala. Bolezen se pa malo zmeni za uradno potrditev in je po celi (ari še precej razširjena, če tudi ne tako hudo, kakor poprej.
Ljubljanske novice. Mestna hranilnica je leta 1898 imela prometa 31,918.100 K, 1. 1899 je imela prometa 29,304.125 K, tekom lanskega leta pa se je znižal promet na 22,100.412 K, torej ima hranilnica zabeležiti znatno nazadovanje. — Nov slovenski list v Ljubljani. Meseca maja prične izhajati v Ljubljani glasilo trgovskega društva „Merkurja« „Narodno gospodarski vestnik". — Okradena je bila zasebnica Marija Poženel v Flori-janski ulici štv. 8 Ukradenih ji je bilo 56 K.
Sneg. Še vedno sneži neprestano. Visok sneg pokriva ljubljanske ulice, kakor bi bili sredi zime. Mnogobrojna v ljubljanski „prater" došla zabavišča stoje brez posla zasnežena. O tej priliki je magistrat nekaj novega upeljal. Poveril je odkopavanjo snega velikemu delu arestantov. Iz Trsta se poroča, da imajo tudi ondi polno snega. Navadno so imeli v Trstu ob tej dobi že vse v cvetju, sedaj pa — sneg. Na Dunaju so imeli včeraj dve stopinji pod ničlo. Bati se je velikih po-vodnij. Falb se lahko veseli, da se jo njegovo prerokovanje za mesec marec izpolnilo.
Nagla smrt Na Dunaju so dobili v svoji sobi mrtvega višjega deželnosodnega svetnika deželnega nadsodišča gosp. J. Vi-zijaka. Umrli je bil star 83 let in je bil rojen v Radgoni. Zapustil je vrednostnih pa pirjev v znesku 350.000 K. Znan je bil kot
posebnež. Zadela ga je kap.
* * *
Proti duhovnim vajam na srednjih šolah. Poslanec \Volf je uložil v državnem zboru poziv na naučnega ministra, naj takoj odpravi duhovne vaje na srednjih šolah. Podpisalo je \Volfovo zahtevo 70 nemških poslancev.
Nadvojvodina Elizabeta obolela. Hčerka pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, nadvojvodinja Elizabeta, je obolela. Njena mati, sedanja grofica Štefanija Lonyay, je prišla na Dunaj k oboleli svoji hčeri. Cesar je grofico Lonyay povabil naj bo njegov gost in naj stanuje v dvorni palači.
Naš cesar v avtomobilu. Pri svojem povratku iz Monakovega je cesar Franc Jožef obiskal nadvojvodo Franc Salvatorja in nadvojvodinjo Marijo Valerijo v AVallsee. Ni se malo začudil cesar, ko je videl, da ga na kolodvoru pričakuje nadvojvoda Franc Sal-vator z — avtomobilom. »Ali se ne bomo prevrnili?« vprašal je cesar, ko je stopil v avtomobil ter se na to peljal z avtomobilom do gradu. To je bila prva vožnja našega cesarja z avtomobilom.
Kako se mora častiti nemški cesar. »Frankfurter Zeitung« pi$e, da so do-zdaj vojaško osebe, ki so jezdile ali se vozile, moralo pri srečanju s cosarjem po konci stoječ gledati cesarja. Ta ukaz jo zdaj nemški cesar spremenil tako, da kedar vidijo se bližati cesarja, morajo raz konja ali voza skočiti in s čelom se postaviti pred cesarja. Poklekniti bojda še ni treba, dostavlja neki nemški časnik.
Veliki ogerski kanalski projekt. V ogerskih krogih so živahno razpravlja o kanalskem načrtu od Stetina v Budimpešto in v Reko. Vsa ta vodna cesta bi bila dolga 2200 km, od katerih je že sedaj plovnih rek 1400 kilometrov.
Kaj bo Tesla vse izumil. Nikola Tesla javlja iz Amerike, da bo tekočo leto poslal v svet luč, ki bo jednaka luči dnova in da bo iznašel način, s katerim bodemo mogli priti v dotiko z Marsom in drugimi planeti. Ce bo res?
Stavka v Marseillu. Včeraj dopo-ludne je prišlo na delo 3000 delavcev. Število delavcev, ki se vračajo na delo, narašča.
Kraljica — dojka Laška kraljica Jelena pričakuje veselega rodbinskega dogodka. Dvorne dame so pričele torej ugibati, kako dojko preskrbe novemu članu laške kraljevske rodbine, a kraljica Jelena
je prekrižala vse načrt«. Izjavila je, da bode svoje dete sama dojila. V aristokratskih krogih jo ta kraljičin sklep provzročil celo revolucijo in dobro Be čuti, da je kraljica aristokratkam dala krepek migljaj, kako mora mati skrbeti za svoje detn.
Dunajsko vseučilišče jo pohajalo v minulem zimskem tečaju skupno 7128 slušateljev, in sicer 5294 rednih in 1834 izrednih. Na bogoslovnem oddelku je bilo 208, na juridičnem 3391 (mej temi 9 sluša-teljic), na medicinskem 2063 (mej temi 35 žensk) in na filozofskem 1466 slušateljev, mej temi 118 slušateljic.
Belgijska kraljica pred sodiščem. Mož, katerega je nedavno povozila kočija bolgijske kraljice, je na poškodbah umrl. Kraljica je sicer dala ponesrečenčevi rodbini 40.1)00 frankov, a čujo se, da bo kljub temu imela sitnosti pred sodiščem. Po belgijski postavi je gospoda za prestopke svojih uslužbo ncev v službi odgovorna in niti dostojanstva kraljice postava no izvzema.
Igralci v zadregi. Šo nikdar ni bil noben igralec v toliki zadregi, kakor so bili v zadregi igralci te dni na nekom berolinskom gledališču. Sufleza gospa B. je srodi predstavo porodila. Predstava se je morala radi tega nenavadnega dogodka prekiniti.
H katoliški cerkvi prestopi na Angleškem povprečno na leto 500 mož.
Avstriji vzgled. Vlada amerikanske države Cilo je vsled dobrega vspeha južnoameriškega mirovnega kongresa sklenila, zmanjšati svojo mornarico in vejsko ter porabiti prihranjeni denar za druge naloge.
Mrtvec in berač — odgovorna uradnika! V novem Sandecu je bil na zatožni klopi urednik nekega poljskega lista, ker je bil enkrat nekega mrtvega, drugikrat pa nekega berača naznanil oblasti kakor odgovornega urednika. Na razpravi občinstvo kar ni prišlo iz smeha, celo sodni dvor je s težavo ostajal resen. Berač je prišel na razpravo v svojih cunjah, o mrtvem uredniku pa je toženec dokazoval z dokumenti, da je isti imel vse lastnosti, zahtevano od tiskovnega zakona. Da bi pa odgovorni urednik moral tudi živeti — to da ne stoji v nobenem tiskovnem zakonu. Sodni dvor pa ni hotel umeti tega opravičevanja in je toŽBncu prisodil 7 dni zapora.
Kako dolgo je mogoče živeti brez hrane ? Človek moro živeti brez hrano 20 dnij; konj more biti brez hrane 25 dnij, a mora imeti vodo ; ako no dobi piti, pogine za 5 dnij. Mačka živi brez hrane 15 do 20 dnij, ali mora tudi piti. Pes živi brez hrane 30 dnij, brez pijače pogine v 8 dnevih. Golob moro živeti brez hrane 10 dnij, vrabec samo 2 dni. Najdelj živi brez hrano želva; so slučaji, da je živela dve leti brez hrane.
Začetek snofanja so pripisuje francoski kraljici Katarini Medici. Njen sin, pozneje francoski kralj Frančišek II,, je večkrat v svoji mladosti imel glavobolje in noben zdravnik mu ni mogol pomagati. Nekoč jo kraljici na misel prišlo, da bi sinu dala šnolati prašek iz tobaka, ki se je baš takrat (v polovici 16. stoletja) začel rabiti. Ko so je sin izkihal, prenehala ga jo glava boleti. Vsled tega so vsi pri francoskem dvoru začeli šnofati in sčasoma so šnofovec rabil povsod kot prijetno dražilo.
Značilna statistika. Francoski listi so objavili izkaz prestopkov, katere so storili členovi posamnih narodov v Parizu v dobi razstave. Po tem izkazu so bili obsojoni zbok tatvino najbolj Angleži in Amerikanci, zavolj goljulije večji del Nemci in Španci, Belgijci in Turki zavoljo razžaljenja časti; Lahi zbok telesnega poškodovanja, Arabci zavolj nenravnosti in konečno Mažari — radi beračenja.
i>ruštya.
(Hranilnica in posojilnica v Si. Janžuv Rožni dolini) je imela v minulem 9. upravnem letu 136.009 K denarnega prometa. Hranilnih vlog so je vložilo 49.247 K, vzdignilo 25.363 K. Posojil so je dalo 33.960 K, vrnilo 6612 K Pristopilo je 24 zadružnikov s 25 deleži, ostalo jo 298 zadružnikov s 300 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 68, uničilo 25; obstoji 397 knjižic za 197.466 K 84 vin. in znaša povprečna vloga 497 K 39 vin. Posodilo se jo na novo 24 zadružnikom, 7 zadružnikov jo posojilo popolnoma vrnilo; dolžnikov je 225, ki dolžujejo skupaj 176.68&
K 40 vin., ali povprek 785 K 28 vin. Ci atega dobička je biiu leta 1900 1113 K 44 v. Načelstvo dobi po razdelitvi občnega zbora 460 K. Za dobrodelne namene se da 330 K. Ostanek s« pridene rezervni zakladi, katera je s tem narasti« na 5045 K 69 vin. Posojilnica je član „Zveze slovenskih posojilnic v Celju", katera ie zadnjo revizijo izvršila dne 7. svečana 1901.
l>arovi.
Družbi sv Cirila in Metoda so od 23. febr. do 15. marca poslali prispevkov p. n. gosp. in korporacije: Uprav ništvo »Slov. Naroda« 62 89 K, uredništvo »Slovenca« 14 K, upravništvo »Gorenjca« 13 K, Egid. Jeglič na Selu.pri Breznici iz nabiralnika 6 60 K, Roza Špindler v Brežicah namesto nagrobnega venca f g. Alojziji Razlag 10 K, kapi. A. Kolarič dar duhovščine v Vojniku pri Celju 10 K, kapi. Fr Gartner v Hočah pri Mariboru 2 80 K iz nabiralnika v Šunkejevi gostilni in 8 K, nabranih pri obč. zboru bralnega in gospodar, društva v Hočah, Franja dr. Tavčarjeva v Ljubl)ani za prodane znake 60 K, Fr. Cuk-jati v Št. Gotardu iz nabiralnika 3 70 K, župnik M. Narobe v Zapogah 20 K, Mohor-jani v Dražgošah 3 K, Iv. Lahovnik v Šmar-tinu pri Velenju iz nabiralnika 9 60 K, vesela družba pri Giintherju v Slov. Gradcu 6 kron, učitelj Janko Karba v Ljutomeru zbirko 14 kron, župnik M. Terzinek na Pernicah pri Muti 4 K; občine: celjska okolica 50 K, na Vrhniki (kmetska) 50 K, Zakot pri Brežicah 10 K, Svetina pri Celju 4 K; posojilnice: v Konjicah 50 K, v Mariboru 200 K, v Celovcu 100 K, v Fra-mu (Staj.) 10 K, v Črnomlju 30 K; podružnice: v Podgradu (Istra) 13 34 K, v Lehnu (Štaj.) 49 K, za Slov. Gradec in okolico 26-66 K, v Celju (moška) 158 10 K, v Žalcu 50 K, v Gradcu (izvenakadem.) 100 K, v Dornbergu (ženska) 22 K, v Gorici (moška) 134 K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 29. marca. Poslanska zbornica je v včerajšnji seji tudi v tretjem branju sprejela načrt o rent ne m davku s premembo člena 1., kakor jo je predlagal poslanec grof Zedtwitz, glasom katere se obdavčijo izdane obligacije raznih kreditnih zavodov s pol odstotkom. — Poslanec Spinčicin tovariši so interpelirali trgovinskega ministra radi telefonske zveze Trst - Eeka in glede znižanja pristojbine mej Dunajem in Trstom. — Poslanec P resi poziva predsednika, naj vpraša pravosodnega ministra, zakaj se v aferi Hiilsnerjevi, ki je bil dvakrat soglasno obsojen, drugače postopa, kakor pa s kakim nežidovskim obsojencem.— Poslanec Stein predlaga, naj se prihodnja seja vrši takoj po noči in pride kot prva točka na dnevni red Seitz-eva afera. Predlog je padel s 188 proti 68 glasovom in je obveljal predlog poslanca G r a b m a y r j a, naj pride ta zadeva na vrsto v prihodnji seji.
Dunaj, 29. marca. Dr. Koerber je hotel demisijonirati, ko bi se ne izvršile volitve v delegacije, in je grozil, da pride potem na krmilo Nemcem manj prijazna vlada.
Dunaj, 29. marca. V sinočnji seji poslanske zbornice je bil izvoljen v vinogradniški odsek posl. Povše.
Dunaj, 29. marca. Dvornega zdravnika cesarjevega svetnika profesorja dr. Wiederhoferja je zadela kap.
Dunaj, 29. marca. Opat benediktinskega samostana pri Šotih je posta! prof. dr. Štefan Fellner.
Dunaj, 29. marca. Znani braziljski generalni konzul Oalmon ni prišel v Trst, ker je grof Goluhovski na proš njo rimske stolice se postavil na stališče, da Oalmon v katoliški državi, ka-koršna je Avstrija, ne more biti za generalnega konzula.
Karlovi vari, 29. marca. Pri občinskih volitvah v III. razredu so zmagali Wolfijanci.
Lvov, 29. marca. Po raznih krajih se vrše shodi, ki obsojajo popustljivost poljskega kluba v zadevi tešinske gimnazije.
Budimpešta, 29. marca. Z Dunaja se poroča: Okolu t), ure se je sinoči sošla ogerska kvotna deputacija, ki je odobrila dogovor mej obema pod-odsekoma in obvestila o tem avstrijsko kvotno deputacijo.
Berolin, 29. marea. Finančni minister Miquel je kupil v Frankobrodu hišo, kar potrjuje vest, da bode odstopil.
Berolin, 29. marca. Pisatelj Spiel- j hagen je nevarno obolel.
Monakovo, 29. marca. „Alg. Ztg." poročajo iz Londona, da so bili Angleži bržkone precej hudo tepeni pri Richmondu v kapski koloniji. Ujetih je bilo 150 Angležev. Bur-skemu oddelku je poveljeval Malan.
Bukarešt, 29. marca. Pri zadnjih volitvah v senat je prišlo v raznih občinah do krvavih spopadov. Več oseb je mrtvih.
Carigrad, 29. marca. V Macedo-niji vlada velika beda. Ob meji je 60 tisoč turških vojakov.
Petrograd, 29. marca. Stavkati je pričelo 2000 delavcev iz železnarne Pustilova. Razburjenje narašča. — Proti dijaku Karpoviču, ki je usmrtil naHČnega ministra, se prične obravnavati jutri.
Pariz, 29. marca. V parlamentarnih krogih se govori, da bo danes v zbornici zaključena razprava o kongrega-cijskem zakonu. Vlada predloži načrt takoj senatu in bo zahtevala, naj ta takoj izvoli posebno komisijo, ki naj pretresa načrt. V plen umu pa pride načrt na vrsto še-ie jeseni, ker hoče senat prej rešiti predlogo o dveletni vojaški službi.
Lizbona, 29. marca. Ministerski svet je sklenil, jezuitsko cerkev in misijonsko cerkev frančiškanov v Lizboni in cerkve benediktincev v Concunto, Cveujaito in Aveiro zapreti.
New York, 29. marca. Gla?om nekega poročila iz Manile so ujeli Amerika ni blizu Oasigurana glasovitega vstaškega vodjo Aguinalda s celim njegovim štabom. (?)
London, 29. marca. Reuterjev urad dementuje vest, da je guverner kapske kolonije Milner vložil ostavko.
London, 28. marca. „Daily News" priobčuje zelo žalostno sliko položaja v Južni Afriki. Vojni poročevalec tega lista pravi, da se Evropa more opirati samo na poročila o angleških izgubah, a še ta so malokdaj zanesljiva. V petih dneh se je nedavno vršil boj na 33 različnih krajih. Angleži so morali ostaviti v zadnjem času celo vrst mest, mej temi Smithfield, Weepenen, Jagersfontein, Phillipolis, Fauresmith, Petrusberg, Ei melo, Carolina, Wolmavenstad. V njih posesti so še: Lichtenburg, Zeernst in Lydenburg. Razun tega ter Pretorije,
Bloemfonteina in Johannesburga ni nič druzega v angleški oblasti, kot malo sveta ob treh železnicah. V takih okol-nostih pač ni čudno, da je Bolha su-marno zavrgel Kitchenerjeve 'mirovne predloge, in prav dvomljivo je, da bi A n g 1 i j a mogla še kdaj priti v u g o d n e j i vojni položaj.
Novi Jork, 29. marca. Iz Petro-grada se poroča tukajšnjim listom, da se v kratkem podpiše rusko - kitajska pogodb;\. Rusija s tem ne pridobi nove zemlje, marveč le nekaj garancij glede obstoječih interesov in pravic v Mandžuriji. Pogodbi ne ugovarja nobena velesila.
London, 29. marca. Iz Sbanghaja poročajo: Kina zbira novo armado 50.000 mož in se pripravlja, da brani utrdbo Yangtse.
Umrli ho:
V bolnišnici:
2fi. mar.-a. Anton Dermota, klobučar, 60 let, nephritis. — Martin MuSič, kajžar, 63 let, naduha.
VABILO
302 1-1
na
Gena žitu na dunajski borzi
dne 28. marca 1901
Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . » za maj-junij » za jesfn . . Rž za pomlad . . za maj junij za jesen . Turšica za maj-junij » za julij-avg. » sep.-oktober Oves za pomlad .
K	7-85	do	K	7-86
»	7-90	»	»	7 91
»	7-94	»	»	7-95
»	792	»	»	7 93
»	7-87	»	>	7.88
»	7-10	»	»	7-11
»	5-55	»	»	5-56
»	5-65	» a	»	5-66
>	5-79		»	5 80
>	6 79	»	»	6-80
Meteoroiogiöno porodilo. ?iäina nad morjem 306-2m. srednji zračni tlak 736-0««!'.			
Stanje m i Cas opa- ! baro-5 j zOTaota j metra 1 r mm.	Tempe- ! ratnra po j V«*'*1 Olxijo	Neto	ih •2 31 £ ' 9*
281 9. IVO« ! 72« 2	— 0-6 i si. jvzh	1 sneg	
,a¡ 7. zjuti. 1 730-2 I -2-6 I si. jzah ¡2. popol. 1 731 8 1 1 0 1 sr. jvzh. Srednja včerajšnja temperatura —0		sneg » L", normale	29 6 ■ : 6 0<
			
III. redni občni zbor
„Kmetijskega društva Podkorenom".
ki se bode vršil
dne 14. aprila 190!, na belo nedeljo,
ob 4. uri popoldne v zadružni hiši štev. 13.
"V spored:
1.	Nagovor načelnikov.
2.	Poročilo o računu za leto 1900.
3.	Odobrenje računa.
4.	Volitev zadnje tretjine odbornikov.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev razsodništva.
7.	Morebitni nasveti.
Podkorenom, dne 26, marca 1901. 315 i_i	Načelstvo.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b'l ob določeni uri sklepčen, vrši se ob b. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev.
Špiritni laki, Z^n^iili
za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11 — 9
Zahvala.
328 1-1
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja po-, vodom smrti naše iskreno ljubljene, nepo-j zabne matere, tašče in stare matere, gospe
Marije Freyer roj. Pajk
vdove muzealnega kustosa
kakor tudi za častno spremstvo drage pokoj-nice k njenemu zadnjemu počitku in krasne darovane vence izrekamo vsem svojo naj-srčnejo in najtoplejo zahvalo.
V Ljubljani, dn<5 28. marca 1901.
Globoko žalujoči ostali.
Tet. mmw ih
bode imelo
dnč 31. sušoa, to je na cvetno nedeljo ob 7» 5. uri
v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana
svoj
letni občni zbor,
h kateremu so vsi moški udje povabljeni.
312 2-1	Odbor.
Službe išče poštena, v vseh strokah gospodinjstva izurjena	327 3—1
kuharica
srednje starosti. Ako mogoče, v župnišču. Več o tem pove upravništvo „Slovenca".
Za zasebnike in vsako obrt pripravna
s v <N|
■ m v
je na prodaj.
Pogoji izvedo se pri lastnici Mariji Dolinar ravnotam št. 83 .	308 3-3
tf
cS >
4*
xa
ji ^O
«tir
--B m »J
"ÖBJ
o
M «s
¡HI"5!
O
Z*
iS >
«8 M
t r rt vji ja
>w o co
a:
Ç> ni	>
i- o
of*. X §0 ■u > > 2 S
Migi
rt R rt« O O W
.o
O Q > 1-1
O.
> O)
o a
3
a
o
N C
rt N
O
3
as
o — u
¿ga* s §3
n S.PQ
Cg u, P,
O Oh
%Umetnijski zavod
za slikanje na steklo


B. SKARDA v Brnu.
I
^ Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve.
Ceniki ln strokovni ■vet brezplačno.
Osemkrat odlikovan s prvimi darili

Dunajska b o
r z a.
Dni 29. maroa.
Skopni državni dolg v notab.....98-15
Skupni driavni dolg t »rebru......97-75
Avstrijska zlata renta 4"/„...... 117-65
Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 kron . . tV2n
Ogerska zlata renta 4°/0........1 j 7-35
Ogerika kronska renta 4°/0, 200 ..... 92 75
Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1678 —-
Kreditne delnice, 160 gld.......718 —
London vista ..........210 20'/,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veij. 117-55
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . c. kr. cekini.....
Dni 28. maroa.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4"/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-52 19-10 90-65 11-32
181 -
10950 206- -95-40 143-50 259-—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/6 Prijoritetne obveznice državue železnice
>	» južne železnice 3e/0
>	> južne železnice 5°/„
>	> dolenjskih železnic4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbo, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 5 » BudimpeSt. bazilika - srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.....
106 20 94 35
345 50 122-99 50 397 -400-48--25 50 17 — 6050
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t.». Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska jtavbinska družba . .
Montauska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska dražba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
.	195 —
.	232 -
.	389 50
.	58 75
.	286 5© . 6260.-
.	843 —
.	105 —
.	162 -
.	487 75
.	460 —
.	263-60
Nakup ln prodaja 1B rsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. k u 1 a n i n a i z v r 4 i t e v naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„]?I E K C U H«
I., Wollzeil» 10 in 13, Dunaj, I , »trobelgassa 2.
- Pojasnila -R» ▼ vseh gospodarskih in Rnnndnih atvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrodnoitilk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih k 1 a▼ n 1 o.