MOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 155 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JULY 3D, 1937 LETO XL — VOL. XL, Nemška vlada razširila kontrolo nad cerkvami, Cerkveno premoženje pod kontrolo Berlin, 2. julija. Hans Kerrl, ki je nemški nazijski minister za cerkvene zadeve, in ki je včeraj izjavil^ da je Adolf Hitler "sveti duh" Nemčije, je danes izdal dve drastični odredbi, naperjeni za popolno uničenje svobode verskih sekt v Nemčiji. Prvo povelje ustvarja popolno kontrolo nad evangelsko protestantovsko cerkvijo v Nemčiji. Obenem pa je uničena in zadušena vsaka cerkvena propaganda. Drugo povelje prepoveduje rabo cerkev za volivne shode ali propagando. Noben političen shod se ne sme vršiti v kaki nemški cerkvi. Obenem je minister za cerkvene zadeve ustvaril nekak gospodarski odbor, ki bo imel pod kontrolo vse cerkveno premoženje v Nemčiji. V tem finančnem odboru bodo uradniki imenovani od ministra. Ta finančni odbor bo tudi določal plače vsem protestantov-skim pastorjem in vsem uslužbencem cerkve. Odbor bo kontroliral vse premoženje in lahko v vsakem danem slučaju zapleni premoženje cerkve v korist države. Malo upanja za jeklarski mir Indianapolis, 2. julija. Malo je upanja, da bi Youngstown Sheet & Tube Co. podpisala pogodbo ali vsaj premirje s CIO unijo. Frank Purnell, predsednik omenjene družbe je včeraj izjavil, da ne bo' odprl v Indiana Harbor svojih tovaren, dokler ne dobi od oblasti zagotovila, da mu bodo pomagale. Toda governer države Indiane Clifford Townsend nikakor ni pripravljen pomagati kompaniji odpirati tovarne. V Canton so včeraj podvojili vojaško stražo, potem ko se je dognalo, da je bilo ukradenih od neke premogarske družbe 75 funtov dinamita. Sicer je pa Republic Steel Co. že v skoro vsakem mestu odprla svoje tovarne, kjer posluje s ske-bi. Samo v Clevelandu je še vse mirno in se ne pričakuje, da bi skušala kompanija tu odpreti pred torkom. Nesoglasje med delavci se veča. C. 1,0. unija pripravljena za odločilen boj z American Federation of Labor unijo dukt dinamitiran. Omenjeni dve tovarni v Mas-silonu imata v normalnih časih zjaposfenih 3,700 delavcev). Izmed teh se jih je podpisalo 2,250, da bi se radi vrnili na delo. Pri povratku na delo,-jih bo straži-io vojaštvo. Cleveland. — Tu so se razširile gcvcrice, da namerava Republic Steel Co. odpreti svoje to-1 varne v Clevelandu. Baje je dobila 73. brigada, ohijske narodne garde povelje, da mobilizira v Clevelandu. Columbus, Ohio, 2. julija. Tu se je začela obravnava v tožbi, katero je naperila CIO unija napram governerju Martinu Da-veyu, da slednjemu prepreči na-daljno pošiljanje vojaštva v: Cleveland. — Zastopniki C. I- O. unije so včeraj poslali županu Burtonu oster protest radi brutalnega nastopa policije pred tovarno Stone Knitting Mills Co. na 7500 Stanton Ave. Tovarna je bila piketirana po piketih CIO, toda uradniki A. F. of L. so pikete pregnali in delavci in delavke so lahko šli v tovarno na delo. V zadevo je posegla tudi unija avtomobilskih delavcev, ki je izjavila, da bo stala na strani CIO unije. Županu Burtonu je avtna unija poslala svarilo, da bo šla do skrajnosti, da varuje pikete CIO. . Medtem je pa dospel v Cleveland Coleman Claherty, organizator A. F. of L., katerega je poslal sem William Green. Ta vodi boj proti CIO uniji. Claherty se je včeraj jako odločno izjavil glede položaja. Rekel je: "Mi bomo stražili naše delavce, da lahko nemoteno prihajajo na delo. Vsi naši ljudje, ki so včeraj pomagali delavcem, da so prišli v tovarno, --—-—.f 14,270 ubitih Avtomobili so letos v Zedi-n j enih državah od 1. januarja Pa vse do 1. junija ubili nič manj kot 14,270 oseb. To je za 17 odstotkov več kot lansko leto v istem času. Zlasti se kaže na veliko število smrtnih slučajev biciklistov, ki zadnja leta rabijo javne ceste za sprehode s svojimi kolesi. Cleveland je glede avto žrtev na enajstem mestu med ameriškimi mesti. Bingo partije Državna komisija za kontrolo opojne pijače v državi Ohio je včeraj izjavila, da ne bo vzela gostilniški hlicenc onim, v katerih prostorih se igra bingo. Toda če bo kak gostilničar na _sod-niji spoznan krivim radi bingo igranja, bo avtomatično zgubil tudi gostilniško licenco. Na obisk v Chicago Mr. in Mrs. Karl Kokalj-liy' E. 176th St., sta se včeraj odpeljala v Chicago na obisk k svojemu sinu, ki je tam že več let v dobri službi, želimo jima mnogo zabave. Dvojna obveznost Včeraj je stopila v državi Ohio v veljavo postava, ki odvezuje delničarje bank in posojilnic dvojne obveznosti v slučaju kraha. To postavo je pri zadnjih volitvah narod V državi Ohio potrdil z ogromno večino. so Clevelandčani in unijski ljudje, ne pa banda najetih prete-pacev, katere dobiva CIO unija izven mesta." Njemu je odgovoril Louis Friend, organizator CIO, ki je dobil močne poškodbe pri včerajšnjem spopadu. Friend je izjavil : "Naši piketi so mirno in dostojanstveno na delu, da se ohrani red in mir. "Policija včeraj'nikakor ni dala varstva našim piketom, pač pa je čuvala pretepače kompanije in A. F. of L." Friend je tudi obdolžil člane A. F- of L. unije, da so imeli pri sebi bikovke in nože, ne da bi jih Policija aretirala. Včeraj je delegacija CIO zastopnikovi obiskala tudi župana Burtona, kjer je protestirala Proti policiji in" proti odprtiji tovarne. Župan Burton je delegaciji povedal, da ima Sleherni delavec pravico delati, kdor pa neče delati, naj ostane doma. 0 Je govoril clevelandski župan. Na Holmes Ave. Pozivlje se vse starše mladinskega zbora na Holmes Ave., da se vsi udeležijo redne mesečne seJe, ki se bo vršila v torek G. ■juhja ob 8. uri zvečer. To je ja-važna seja glede skupnega koncerta, ki se vrši 19. septembra v S. N. Domu na St. Clair Ave. Predloženih bo tudi več Poročil od zadnje seje. Prosi se vse starše, da gotovo vpošteva-J0 ta °Pomin in pridejo, ker se gre za važno stvar. — Podpredsednica. Radio program Marcelling Perko, Mary Debelak in Emma Urbančič bodo v nedeljo zapele: 1. "Dekle v zelenem vrtu sedi." -2. "Ko ptičica sem pevala." __ 3 <3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.60. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $800. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 far 0 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1870. No. 155, Sat., July 3, 1937 i........................... BESEDA IZ NARODA J-»—»»»«»■—•—•—•—■«—•—•—* ——.....—•—•—•—•—>—» Slovenske narodne noše Ob rojstnem dnevu ameriške republike Tujezemec, ki čita zgodovino ameriške vojne za neodvisnost, dobi vtis, da je bila tedanja Amerika v marsičem stična današnji, in da mi vsi, tu rojeni ali tujezemci ali natura-lizirani državljani, smo duševni sinovi in hčere ameriške revolucije. V ameriških naselbinah aLi kolonijah, kot so jih tedaj nazvali, je živelo leta 1776 nekaj manj kot tri milijone ljudi. Ena tretina vseh teh so bili tujezemci. Največji tedanji mesti, New York in Philadelphia, sta bili pravi kozmopolitan-ski središči. Tujezemci pa so bili tedaj raztreseni tudi po vseh trinajstih prvotnih kolonijah. In vsj so se jako aktivno udeleževali revolucije, tako v vrstah navadnih vojakov, kakor tudi v vrstah voditeljev vojne za osvobojenje Amerike. JRevolucijonarna vojna, ki se je začela v letu 1775, je predvsem predstavljala takozvani "melting pot" evropskih plemen. Mogoče vam ni znano, da so vojaki vrhovnega poveljnika Georga Washingtona govorili skoro vse jezike evropskih narodov. . Francija je poslala preko morja izurjeno armado, dasi ne preveč število, toda izdatno in prežeto s pravimi idejami za osvobodilno vojno. Prišli so Rochambeau, admiral de Grasse, Lafayette. Francoska armada je igrala odločilno vlogo v bitki pri Yorktownu, kjer se je osvobodilna vojna dejansko končala. Tudi mnogo prostovoljcev je dospelo iz Francije, med njimi najbolj poznani Lafayette, katlerega se ameriški narod še danes z vso hvaležnostjo spominja. Ti borci za ameriško neodvisnost so našli tisočere so-narodnjake v Ameriki, ki so dospeli pred njimi v Ameriko, da uživajo tu politično svobodo in si gospodarsko pomagajo naprej, ker jim je bilo to v prvotni domovini nemogoče. Predno je bila sprejeta ameriška ustava "in potrjena, je takozvani "kontinentalni kongres" predstavljal najvišjo oblast dežele. In leta 1781 je bil predsednik tega kongresa John Hanson ,ki ni bil niti v Ameriki rojen, pač pa švedskega pokoljenja. O njem se trdi, da je bil pravzaprav prvi predsednik Zedinjenih držav, dasi ni bil izvoljen kot je to pozneje zahtevala potrjena ustava. Na izjavi neodvisnosti, ki je rojstni list ameriške republike, dobimo tudi ime Johna Mortona, ki je podpisal svoje ime in oddal odločni glas za državo Pennsylvanijo, ker ostali štirje delegati so bili razcepljeni, John Morton tudi ni bil ameriški državljan v današnjem smislu besede, pač pa je bil skandinavskega pokoljenja. Ena četrtina vseh častnikov, ki so se borili z George Washingtonom, je obstojala iz tujezemcev, in 40 odstotkov vse ameriške armade, ki je vršila vojno za neodvisnost, je bilo tujezemskega pokoljenja. Dobro je to, da naglašamo, ker fanatični nativisti mnogokrat prezirajo tujezemce, ki so pa doprinesli stoprocentni del za svobodo ameriške republike. Tudi Nemci so igrali znatno vlogo v revolucijonarni vojni. Pod generalom Herkimerjem so organizirali odpor v Mohawk dolini v državi New York, dočim je v Virginiji Peter Muhlenberg zamenil duhovniško obleko s polkovniško uniformo in rekrutiral nemške prostovoljce. Nemški pek Christopher Ludwig je upravljal pekarne za vso Washing-tonovo armado. Najodličnejši nemški vojak je pa bil baron von Steuben, nemški general, ki je prišel iz Evrope, da ponudi svojo pomoč Washingtonu. On je bil, ki je organiziral ameriško armado in izuril neizvežbane farmarje in delavce v dobre vojake. Baron de Kalb, Kramer in drugi so bili odlični nemški častniki. Izmed slovanskih udeleženikov revolucije sta najbolj slovita Poljaka Kosciusko in Pulaski. Oba sta bila sloveča poljska patriota, ki sta se borila za svobodo v svoji domovini in ki ju je ideal svobode pripeljal v Ameriko. V kolonialni Ameriki pa je bilo jako malo Židov, toda kar jih je bilo, so radi prispevali za armado in njene cilje. Žal, da zgodovina ne beleži nobenih naših slovenskih imen. Mogoče je bil med Washingtonovo armado kak Slovenec, toda naše naseljevanje se tedaj še ni pričelo. Ob rojstnem dnevu Zedinjenih držav se spominjajmo trpljenja, ki so ga prestali prvi naseljenci in ponovimo obljubo, da je naloga nas vseh, da naredimo Ameriko še večjo, bolj spoštovano, bolj svobodno kot je danes. *............... ► -«- « ........M Kaj pravite! I •!«» » » »««»»»«»«»»»»».»«»»., t. Kongresnik Sweeney je proti Rooseveltu. John McWilliams, demokratski kandidat za župana v Clevelandu je za Roosevelta. Sweeney je za McWilliamsa, čeprav je ta za Roosevelta. Pa naj človek razume to politiko. w » * Sledeči slučaj pijanosti je imel največjo posledico, ali "mačka," kar jih pomni zgodovina. Leta 1857 je prišel lieki zlato-iskalec v Gold City, Nevada in pokazal rudo, ki jo je izkopal v svoji jami. Povedali so mu, da je ruda jako bogata na zlatu. Mož je bil tako vesel, da se je napil in v pijanosti je prodal svoje zlato polje za $2,000. V, kratkem času so potem tam izkopali za $100,-000,000 zlata. Cleveland, O.—V pondeljek 28. junija je Mrs. Frances Poni-kvar sklicala sejo v Knausovo dvorano. Na to sejo je sklicala vse slovenske ženske tega okrožja, katere imajo narodno nošo in vse tiste sploh, katere se zanimajo za povzdigo slovenske narodne noše. Namen te seje je bil, da se ustanovi klub naših narodnih noš tu na St. Clair ju in po vseh bližnjih naselbinah. Kadar bo kje kaka slovesnost, se bodo vabitelji vedeli kam obrniti pravočasno za udeležbo narodnih noš. Seje so se naše cenjene, narodno zavedne žene udeležile v lepem številu, da pokažejo, kako globoko jim je pri srcu narodna noša njih starih mamic in prababic, katere sedaj njih hčere s takim ponosom oblečejo. Saj jim ,pa tudi tako lepo pr isto j a, najsi bo starejši ali mlajši, vsaka se zelo lepo postavi v njej. Jaz bi jo rajraje vsako nedeljo oblekla, tako se mi lepa zdi. Dosedanja voditeljica slovenskih narodnih noš, priljubljena Mrs. Frances Ponikvar, je bila vsem v zadovoljstvo izvoljena za predsednico in voditeljico narodnih noš. Za podpredsednico je bila izvoljena naša narodno-požrtvovalna Primorka, Mrs. Rose Zupančič. Za tajnico in za-pisnikarico sem bila izvoljena spodaj podpisana. Mrs. Helen Mally smo pa izvolile za blagaj-ničarko. Pri njej smo se učile delati naše slovenske narodne noše in avbe. Ona nam je dala kar vso hišo na razpolago in nas učila delati obleke in avbe. Zato ji bomo pa blagajno izročile, če bo kaj. V nadzorni odbor so bile izvoljene tri zavedne :Slpvenke, katere so se vedno udeleževale korakanja v narodnih nošah i,n sicer: Mrs. Dorothy Strniša; Mrs. Frances Brancelj in Mrs. Mary Gornik. Rade bi bile izvolile še druge, pa je zmanjkalo uradov. "Klub slovenskih narodnih noš na St. Clair ju" se bo imenovalo to društvo. Ob priliki bomo priredile kako zabavo, da bo kaj blagajne in da se bolj spoznamo med seboj. Upamo, da bodo tudi vse druge naselbine storile enako in si ustanovile enake klube. Prihodnja seja bo po seji podruž. št. 25 SŽZ. Cenjene Slovenke, vse ste prav vljudno vabljene, da se udeležite prihodnje seje, ki bo v pondeljek 12. julija v stari šoli sv. Vida. Pridite vse, četudi niste še pri SŽZ, kajti ta naš novi klub je sam zase. Mrs. Rose Zupančič in jaz sva menda najbližnji sosedi našega, tako globoko narodno čutečega pesnika Simona Gregorčiča. Mi Primorci smo lahko ponosni na prekrasen spomenik, ki tako ponosno stoji v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Da se je to uresničilo, se imamo zahvaliti našim narodno zavednim Slovencem tu v Ameriki, ki so toliko žrtvovali, da) se je ta vrt uresničil in spomeniki v njem. Pri tem moram omeniti gotovo tudi Mrs. Rose Zupančič, mojo ožjo rojakinjo, ki se je i"n se še toliko trudi za ta naš narodni spomenik. Z Gregorčičevimi poezijami sem se seznanila še v mojih mladostnih letih, pa ne zato, da sem takrat ljubila pesništvo, ampak za kazen sem se morala naučiti po eno pesmico. Tako so me kaznovali moji vzgojitelji, pri katerih sem stanovala. Takrat nisem razumela globok pomen Gregorčičevih poezij, šele pozneje sem znala ceniti njegovo veliko ljubezen do svojega naroda. še enkrat vas vabim, cenjene [ slovenske žene in dekleta, pridi- j te na sejo, da bomo kaj koristne-' ga in plemenitega sklenile, da bo j našemu narodu v čast in slavo tu-1 kaj v Ameriki in v stari domovini. Vsaka zavedna Slovenka bi morala imeti narodno nošo kot v spomin na svojo rojstno domovino. Saj ne stane ravno toliko, ako zna ženska sama kaj narediti. Te obleke bomo večkrat rabile in več ko nas bo, bolj nas bodo občudovali, saj slovenske narodne noše so res najlepše. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite pismeno ali ustmeno na tajnico, Mrs. Rozalie Streiner, 1020 E. 61st St. Cleveland, O. Prav lepo pozdravljam vse či-tatelje in čita tel j ice Ameriške Domovine, posebno pa one, ki ljubijo slovensko narodno nošo. Mrs. Rozalie Streiner. -o- Rev. M. Jager: Pojdite z nami! S kom? Z našim Mladinskim Baragovim zborom! Prihodnjo nedeljo, 11. julija, priredimo izlet na znane Debevčeve farme v Madison. Ne pojde na ta izlet celoten Mladinski Baragov zbor —kdo bi zmogel stroške za tolik zbor tako daleč!—samo višji oddelek pojde. To je tisti zbor, ki je pri Gregorčič-Can-karjevi akademiji dobil priznanje vseh navzočih za lepo petje, to je tisti zbor, ki je v zadovoljstvo vseh lepo prepeval pri Očetovski proslavi, to je zbor nekaj nad 40 mladenk, ki so gradui-rale zadnja leta iz naše sveto-vidske šole. Veselje imajo do slovenske pesmi, zato se z vese-. ljem vežbajo in zato tudi dosegajo uspehe! Prav je, da se'jim da nekako nagrado, da se bodo plemenite zabave, petja, še bolj oprijele. Zato smo jim pripravili daljši izlet., Pa to ne bo samo njihov privatni izlet, bo to nekak majhen piknik. Majhen? To bo odvisno od tega, koliko ljudi bo prišlo nanj. Nočemo preveč dosti računati na udeležbo. A vabimo predvsem družine naših mladih pevk, vabimo vse one, ki so se na zadnji Očetovski proslavi prijetno zabavali ob njihovem pet'ju in njihovi^postrežbi, vabimo vse, ki radi slišijo lepo slovensko pesem iz mladih grl naše tu rojene mladine! Posebno še vabimo naše slovenske farmer je iz Madisonain okolice, ki že itak nimajo dosti prilike slišati ubrane slovenske pesmi tu rojene mladine. Kakor sem dejal ne bo to samo nekak privatni izlet te mladine, ampak bodo na tem izletu tudi pele, nekak zunanji mladinski koncert bo to. Dosti pesmi, lepih slovenskih pesmi bodo zapele. Ne bo torej dolg čas na tem izletu. Najbrže se pridruži temu izletu tudi odrasli Baragov zbor, torej bo petja več ko dovolj. / V imenu tega višjega Mladinskega Baragovega zbora vas torej vabim: Pojdite z nami prihodnjo nedeljo na naš izlet in zunanji mladinski koncert na Debevčeve farme v Madison! -o-- Pri sv. Kristini Naš piknik, hvala Bogu, je sedaj že preteklost. Radi raznih okoliščin nam ni bilo mogoče poprej kaj poročati. Sicer pa, kar se tiče podrobnosti, ni drugega omeniti, kakor da je bila udeležba ogromna navzlic negotovemu vremenu ter da je, kot posledica, preostanek za blagajno nekaj nepričakovano sijajnega. Bo di omenjeno s ponosom, da je že sedaj tega preostanka več kot $980..00; upamo pa, da bo do nedelje že blizu tisočaka, če bo količkaj sreče. Iz tega je pač razvidno, da je naša dolžnost v tem članku vse naše farane in njih prijatelje pošteno pohvaliti ter se njim in posebnim dobrotnikom iskreno zahvaliti, ker bi brez njih požrtvovalnega sodelovanja in prijazne naklonjenosti tak uspeh bil absolutno nemogoč. V prvi vrsti se moramo zahvaliti za krasne darove tvrd-kam A. Grdina & Sons ter Norwood Appliance & Furniture Co., katere lastnika sta prijazna Jerry Bohinc in John Susnik. Ne bo napačno opozoriti, da bi bilo prav, ako bi si farani take-le tvrdke zapomnili, ko gredo kupovat predmete, ki jih imajo tudi te na razpolago. V isti sapi bi radi rekli en 'ta 'velk bohlonaj" John Dreniku in John Potokarju (Double Eagle) za toliko pijače. Hvala za izdatno pomoč z darovanimi predmeti gre sledečim trgovcem, ki so v obče znani v naselbini: Frank Arko Restaurant, Louis Roytz, Mrs. Josephine Strnad, Mrs. J, Vrhove, Mrs. Gorshe, Kozan Tavern, Jos. Belanic, Joseph Modic Cafe, Mrs. Stella Fakerisj, Mrs. Fr. Svetek, Joseph Macerol, Vincent Mazich, Skok Grill, Lud. Kova-cic, Gerl Cafe in Joe Ivancic. žene našega Oltarnega društva pa, ki so tako vzorno skrbele za kuhinjo, se žele z nami vred na poseben način zahvaliti sledečim groceristom, ki so s svojo prijaznostjo preskrbeli, da ni bilo skoro nič strškov pri peči: John Mavsar, Anton Malovašič pri Slovenski Zadrugi na 200th St., John Sivec pri Pintar Bros., na Cherokee, Louis Pibernik, Fred Jazbec, Joseph Kapler, John Medved, Mrs. Strukel, Frank Vesel, Mrs. Slopko, ter John Zallar pri Collinwood Bakery. Naj bo v priznanje omenjeno, da so vse to preskrbele članice same, kar na svojo roko. Ni čuda potem, da moramo imeti take uspehe, ko so tako pridne .gospodinje,ob ta-, kih priložnostih na razpolago. Vrhtega so še same s pek le zmahtne potice, krofe in kaj-stvem še kakšne dobre prigrizke. Hvala lepa tudi njim, čeprav jih ni mogoče ,vse imen navesti. Seveda bi pa vse te priprave nič ne prinesle, ako bi ne bilo prijavnega občinstva in radodarnih gostov. Zato mi pa bodi dovoljeno tukaj javno in v splošno se prisrčno zahvaliti vsem, ki so na kakoršenkoli način sodelovali k temu sijajnemu rezultatu. Nepričakovano dosti faranov in fa-rank, mladih in starih, je tudi vrnilo denar za tiste tikete. To je seveda zagotovilo uspeh. In radi tega sijajnega odziva tudi dolgujemo župljanom priznanja, pohvale in tople srčne zahvale. Bog Vam plačaj vsem skupaj za enkrat pa še za en drug' krat. Ta drugikrat bo pa na žegna-nje ... Za takrat pa zopet na svidenje. A. L. B. Nedeljski piknik zadruge Vse se pripravlja, vsi si rezervirajo nedeljo 11. julija za veliki letni piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. Kaj bi neki ne, ko bo zopet zbrana skupaj naša velika družina delničarjev, odjemalcev in številnih simpatičarjev. To je izreden dan v letu, in ako radi pridejo se spet pozabavat med prijatelji, je čisto logično. Posebno letos se ni čuditi, kajti na vrsti so izrednosti, kakršnih še nismo imeli. Slučaj je tak, da je obletnica odkar smo praznično oblekli glavno trgovino, kar se mora praznovati z veliko razprodajo tekom celega tedna. Potem se je poskrbelo, da bodo tudi koštruni na dnevnem redu, to je zraven prvovrstnega roast beef. Ženske namigujejo tudi na nekaj drugega, pa mi ne zaupajo kaj bo. Ker je želja Zadruge osrečiti nekaj prisotnih, se je poskrbelo za naslednje izredne nagrade: Electric Mix-Master, Electric Roaster, namizna srebrnina, in imeniten Tea Set,! Poleg" teh glavnih nagrad pride na vrsto še 15 ali več drugih, tako da jih bo veliko deležnih na srečni dan. Torej, čim več boste nakupili tekom razprodaje, tem bolj bo sreča blizu! Direktorji in uslužbenci odklanjajo vsako srečo in nagrade. Za lačne bo oskrboval dobro vam znani Ženski odsek zadruge, za žejne enako s pomočjo mladinskega odseka ter direk-torij sam. Za razgibanje in ples bo poskrbela Jankovicheva godba, tako da se bomo lahko zabavali dolgo, dolgo zvečer. Direktorij vljudno vabi vse prijatelje zadruge, da pridejo na ta dan na piknik, da boste solidno in v popolno zadovolj-nost postreženi je njegova prva in zadnja skrb. V slučaju dežja, pa se snidemo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Joseph A. Siskovich, tajnik. Jugoslovan, na plan! Cleveland, O.—Dne 25. julija bomo imeli v naši ameriški Ljubljani slovenski dan. Pričetek bo ob desetih zjutraj s slovesno sv. mašo, katero bo daroval dr. France Trdan, ki pride za to priliko iz naše nikdar pozabljene domovine, ž njim pride tudi g. Slaipšak, učitelj v pokoju, oče našega priljubljenega č. g. Julija Slapšaka. Dobrodošla med nami! Težko smo zadnjič pričakovali prevzvišenega škofa ljubljanskega, dr. Gregorija Rozmana, tako težko tudi zdaj pričakujemo te naše goste. Saj vemo, da nam bosta prinesla pozdrave od naše matere domovine, pozdrave, ki jih le mati more dati svojim otrokom, ki so šli po svetu za kruhom. Revna si bila ,o mati domovina, da bi preživela vse nas, zato smo šli v svet z mislijo, da se v par letih vrnemo k tebi, ki te nikdar ne bomo pozabili. Toda usoda je hotela drugače. Ostali smo. Leta so pa tekla, v svetovni vojni se je vrtel ves svet, Po končani vojni se nam je rodila lepa mala 'Jugoslavija, katera je zrasla sedaj v mogočno državo, na katero mora biti vsak zaveden Jugoslovan širom sveta ponosen. Ne pozabimo naših slovenskih goric, naših bistrih vodic ter one blažene planine, ki nam obujajo spomine. V tej lepi misli bomo dne 25. julija praznovali slovenski dan v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, ki je velikega pomena za ves jugoslovanski narod v Ameriki. Jugoslovanski ku,lturni vrt — kaj je to? No, naši Clevelandča-n i že vedo, želim ga pa predstaviti tudi našim rojakom širom Amerike, da je namreč to središče vseh nas Jugoslovanov v Ameriki. Bodimo ponosni nanj in vsak naj daruje mali dar, da se vrt izgotovi. Pomagajmo vsi, vsak po svoji moči. Denarja se potrebuje še veliko. Vlada je prispevala za ta vrt do $75,000, drugo, za grmičje in drevesea ter rože moramo pa sami prispevati. Vse to bo stalo veliko več, kot so pa prvotno mislili. Zato prosim vas vse, jugoslovanski narod moj, odpri srce in daruj. Vsak mal dar bo hvaležno sprejet in zapisan v spominsko knjigo, ki se bo izdala po dovršitvi vrta. Naj ne manjka vašega imena v tej knjigi. Knjiga bo velikega pomena za nas v Ameriki, kot v stari domovini. Vsi darovi naj se pošljejo na gl. predsednika Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. Vsakemu darovalcu se že vnaprej srčno zahvaljujemo, a narod vam bo hvaležen in čast našega naroda v Ameriki bo rešena. Težke so bile finančne razmere, a ker je naš jugoslovanski narod dober, zaveden, se je uresničila želja naroda, da ima danes Jugoslovanski kulturni vrt štiri spomenike naših zaslužnih jugoslovanskih mož, ki pričajo drugim narodom ter naši mlajši generaciji, da smo imeli tam doma za morjem može, ki so posvetili svoje življenje za vzgojo in kulturo naroda. Ko prideš v ta naš Jugoslovanski kulturni vrt, te na levi pozdravi srbski škof Njegoš, ki je vse življenje posvetil svojemu narodu. Zato so zavedni bratje Srbi izbrali njega, da priča med tujim svetom, da je istina, kar je on večkrat rekel: Brat vsak mijo, koje vere bio. Njegovo pisateljsko delo je gotovo najlepše "Gorski venac," ki so ga bratje Srbi vprizorili v S. N. D. na St. Clair Ave. ob priliki odkritja Njegoševega spomenika; Ko greš dalje ob vodometu, te pozdravi v sredini naš slovenski misijonar, škof Friderik Baraga, ki je bil prvi Slovenec, ki je stopil na ameriška tla pred 100 leti. Zato ga je narod tudi izbral, da je bil prvi postavljen v vrtu. Tiste slavnosti ne bomo nikdar pozabili. Preslaba sem, da bi opisala njegova dela, ampak toliko pa lahko rečem, da škof Baraga bo vedno živel med nami ameriškimi Slovenci. V tej živi veri, trdnem upanju ter goreči ljubezni do njega, naj se narod zateka k njemu, pa vem, da bo uslišan, za kar ga bo prosil. Nobena prošnja ne bo zaman, tudi meja ni bila, zato imam trdno upanje vanj. Naj škofa Baraga čuva naš narod v Ameriki! Grem dalje, do kamenitih stopnic. Na desni, predno greš po stopnicah, vidiš Cankarjev spomenik. Res lep, iz marmorja izklesan podstavek, ploščnato ozadje, ter okrogel podstavek z napisom: Ivan Cankar. Štojim in gledam ter se vprašujem: kje je (Dalje na 3. strani) Ce verjamete ar pa ne Mlad zakonski možiček je videl, da se njegova ženica vse premalo briga za gospodinjstvo. Vse preveč je rada hodila v kino in na pomenke k prijateljicam. Res je gledala, da je bila nadvse lepo opravljena, kadar je šla v vezite, ampak . domačo, obleko pa ni dala mnogo. Tako je opazil dom ljubeči soprog, da nosi žena že dlje časa krilo, ki je bilo raztrgano. Pričakoval je, da si ga bo zašila. Pa ker le ni bilo nič, je sklenil on malo dati na-migljaja, kaj se šika. S šivanko je bil precej vešč še izza pečlar-skih.časov, zato je nekega večera, ko je bila draga ženica v vaseh pri prijateljici, vzel ženino krilo in ga lepo zašil. Kar ponosen je bil na svoje delo. Komaj je čakal, da bo prišla ženska domov, da se bo pobahal s svojim umotvorom. In res, ko pride ženka domov in ji mož pokaže lepo zašito krilo, je bila ženka silno vzradoščena. Objela ga je in iskreno poljubila. Potem pa skočila v svojo spalnico in se vrnila čez nekaj časa z polnim naročjem njene stare obleke, rekoč : "Tukaj sem ti prinesla še več dela. Pa se nič ne mudi. Kadar boš imel ravno kaj časa, pa še tole poglej in zakrpaj, kar je potrebno." Ravno taka posebnost Naša posluga invalidnega voza je ravno tako posebna in zaželjena kot naša pogrebna postrežba; odlikuje se s zanesljivo in točno pozornostjo. Kadar kličete ambulanco, bodite gotovi" da pokličete p r i 1 j u dno ambulančno postrežbo s tem, da pokličete SVETEK. August F. Svetek POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd St. / KEnmore 2016 >83 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 3D, 1937 3 KRIŽEM PO JUTROVEM Po umikoi Uvlralka K. Mar* "In kam je tvoj gospod shranil denarnico?" "Dal jo je zeni, vtaknila jo je za drva pri peči." "Tvoj gospodarje torej tat in ti si čisto po krivici trpela. Zato bom—" Zunaj se je oglasil cvileč glas: "Kje je morilec?" Najbrž je lastnik cvilečega glasu mene mislil s tem priimkom. Stopil sem na dvorišče. Pred menoj je stal droben možicelj, suh ko treska. Na glavi je nosil velikansko kučmo, ki mu je segala daleč črez ušesa, na nogah pa ogromne opanke. Njegove hlače so bile škrlata-ste in škrlatast je bil tudi njegov telovnik. Njegov kuftan je bil modre barve in ves raztrgan in rokavov ni imel več. Na hlačah in na telovniku so manjkali gumbi, konopljina vrv je nado-mestovala pas. Na nosu tega čudnega možaka so sedela ogromna očala s poldrugim steklom in v rokah je nosil črnilnik, gosje pero in šop mastnih papirjev. Gosje pero je razkrečeno zevalo kakor žejna ptica in v črnilniku je vladala brezupna suša, umazano posušeno blato je pokrivalo dno steklenice. "Tale je!" je pokazal Armenec na mene. Najbrž je hotel reči, da sem jaz tisti morilec, ki je za njim popraševal cvileči glas. In čudni možicelj je bil torej zapo-vednik prelepe vasi. Ko je torej ugotovil, da je zločinec še na licu mesta, se je dostojanstveno postavil pred mene, nabral obraz v stroge uradne gube in vprašal: "Torej tisi tisti morilec?" "Ne." ^Ne? Tale pa pravi, da si!" Ce bi bil morilec, bi koga umoril. Pa nisem." "Ustreliti si ga hotel, moriti si hotel! In to zadostuje,! "Pojdimo v sobo! Vsi! Zločinca bomo strogo zaslišali, naj si nikar ne domišljuje, da se bo izmuznil mojemu presunljivemu poizvedovanju. Primite ga pa pojdimo!" "Niše dokazano, da sem zločinec. Nihče se me ne sme dotakniti! Sampojdem." šel sem naprej in sedel za mizo pred svoj vrč. Naj udobnejši sedež je bil. Kjajo je moje samozavestno obnašanje ujezilo. "Vstani! Tisti prostor je moj,!" "Ali ne vidiš, da že sedim na njem? Prostor je torej moj!" "Vstani, ti rečem!" "Ne vem, pred kom bi naj vstal." "Ali ne vidiš mene? če ne ubogaš, te dam šiloma odstraniti!" Vzel sem samokres v roko. "Kdor se me dotakne^ dobi vseh šest strelov v glavo!" Možicelj je odskočil k vratom, gibčno 'kakor najbolj izurjeni telovadec. In izza vrat se je kregal: "Tale človek je pa res nevaren! Meni, padišahovemu uradniku, si upa groziti! Pa naj bc! Pustimo ga zaenkrat pri miru!" Poiskal si je drug prostor, sedel, položil mastne papirje pred sebe, postavil poleg njih izsušeni črnilnik, važno nagubal čelo in vzel pero v roko. Mislil sem, sedajle se bo začelo tisto "presunljivo poizvedovanje." Pa možicelj je ogledoval pero, ga poskušal na nohtu, ga ogledoval proti luči, po-kimaval in odkimaval in nazadnje odločil: "Dajte mi nož!" Armenec mu je prinesel nož. ki bi z njim lahko drva cepil, in kjaja se je lotil gosjega peresa. Obrezoval ga je, da so, bi rekel, kar treske odletavale. Nato je pogledal v črnilnik, ugotovil puščobo v njegovi notranjosti, nagubal čelo in zapo-vedal: "Dajte mi vode!" Nalili so mu vode v črnilnik, četrt litra je je gotovo bilo. In padišahov uradnik je vzel obrezano pero pa mešal in mešal po črnilniku, kot da misli kruh zmesiti. Imenitno sem se zabaval. Porinil sem mu vrč s slivovko. "Pij! Tvoje uradne priprave so vsekakor naporne, utrudile so te! In res se je zgodilo, kakor sem pričakoval. Dostojanstveni uradnik je pričakovaje dvignil obrvi m napeto pogledal po loncu. "Kaj je v Vfču?" "Slivovka." "Dobra?" "Zelo." v Vzel je vrč> Pogledal v njega, se vise dvignil obrvi, povohal, osihl ustnice, nastavil in pil "Bi rad še več?" sem ga vprašal. "Boš plačal?" "Seveda!" "Imaš denar?" "Mnogo!" "Daj rakije! Pili bomo!" Z zadovoljstvom je gledal, kako je gospodar napolnil vrč in ga postavil na mizo. In potem so pili, vsi, sodnik, tožitelj, priče, — ko pa je prišla vrsta na obtoženca, je zasodil kjaja: "Tale je zločinec. Nič ne dobi!" JUGOSLOVAN, NA PLAN! i Nadaljevanje s 1. strani) originalna soha, katero nam je poslala bela Ljubljana? Oh, sin slovenskih planin, zakaj se ravno tebi godi taka krivica! Dobil boš novo soho, katero ti bo narod postavil dne 25. julija. Vedi, da te slovenski narod ljubi, ceni tvoja dela, katera so živ dokaz, da si imel trnjevo pot tudi v življenju. Grem doli po stopnicah ter gledam v daljavo, ki se razprostira pred menoj. Sredi hribčka sem, kjer se združijo stopnice od leve in desne strani. Tu v sredini je v steno udelan spomenik našega nesmrtnega pesnika Simona Gregorčiča. Nad njim so že vsajene smreke. Od tu se vijejo stopnice dalje v nižavo in v dolinico, kjer žubori mali potoček. Gledam v Gregorčiča ,ki je kot živ, tako lep. V hipu sem bila z mislijo v onih planinah, katere je on tako srčno ljubil. Zdelo se mi je, da slišim tam iz daljave turobne glasove: Nazaj, nazaj, v planinski raj . .. Oh, odkod ta glas? Tudi jaz, kot mnogo drugih, si večkrat želimo nazaj —• v domovino sreče kraj. Pa zaprt je sreče kraj, ne moremo mi več nazaj, le v duhu hitimo večkrat v one lepe kraje, katere je Gregorčič tako lepo opeval. Ernest Jerman: Moji doživljaji v Španiji Sam je izpil in izsesal vrč do zadnje kapljice. Sedaj se bo končno vendarle začelo zasliševanje, sem ugibal. In res se je. Kjaja .si je poprayil očala s. poldrugim steklom, nasršil obrvi in povedal: "Torej—! Hm—! Zasliševanje se začne,! Streljal si na tesale našega sovaščana, kajne?" "Ne na njega, le na njegovo puško." "Vseeno! Streljal si, sam priznaš, da si. Torej si zločinec, morilec. In zasliševanje je pri kraju. Plačaj slivovko in nato te bomo odpeljali." "Kam?" "še boš že zvedel! Ubogaj in ne poprašuj!" "Zelo lepo! Pa če že sam ne smem vprašati, bi želel, da bi Vsaj ti vprašal." "Kaj? Zvedel sem, kar je treba. Gotovi smo." "Cisto kakor hočeš! Tudi jaz sem gotov in bom odpotoval." "Ne boš! Moj ujetnik si!" . euj, če misliš šale zbijati, si jzmisli boljše! Bi le rad vedel, Rdo mi bo branil, če res hočem odpotovati. Marti?" Ponosno je vzravnal svojo postavico. ']Da, jaz!" "Pridi Pa poskusi! če te do-?im ^ Pest, te v hipu prelomim Ko slabotno trstiko! In če mi kateri drugi pride blizu, ga enostavno ustrelim." Spet se je plašno umaknil. Ste culi—; Zvezati ga bomo morali,!" "Ni treba! Nič vam ne bom storil. Saj vem, da tudi vi meni ne morete nič! "S tvojim zasliševanjem se ti .je tako zelo mudilo, da si me pozabil vprašati po imenu. Saj moras vendar moje ime prijaviti svojim predstojnikom." ^"Res je! Pa povej, kdo si!" "Vidiš, da znaš vprašati!" "Le začeti nisem hotel. Ko bomo zvedeli za tvoje ime, bodo prišli na dan tudi vsi drugi tvoji zločini in izgubljen boš!" "Le kaj vprašaj,! Vse svoje grehe ti bom priznal in vse lahko zapišeš. Znaš pisati?" Vprašanje ga je nagnalo v veliko zadrego. Mencal je in mencal pa povedal: (Dalje prihodnjič) Opeval si slovensko zemljo, ter veličasten njeni kras; nesmrtni pesnik naš slovenski, pozdravljen bodi večni čas. Poglej tja doli v daljavo, na gričku tu zdaj dom tvoj bo, potoček mali tam v dolinci, kot Soča žuborel ti bo. Tak je bil moj razgovor z Gregorčičem. Pedala sem se dalje po stopnicah mimo vodometa, ki je v sredini vrta. Šla sem proti izhodu, kjer je na levi strani lep prostor, kjer bodo bratje Hrvatje postavili spomenik enemu svojih zaslužnih mož. Takrat bo gotovo velika slavnost, kajti bratje Hrvatje se vedno postavijo, kadar gre za narodno čast. Upam, da se bo to kmalu uresničilo, da bom lahko s Simonom Gregorčičem rekla: Rad včakal bi ta sreče dan, dan našega združenja. Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! To je bila želja Simona Gregorčiča, ki se mu je uresničila. Tako sem malo opisala, kakšen je vrt in kaj je v njem. Na 25. julija se bomo zopet tam zbrali, kjer bo slovesno odkrita soha našega pisatelja Ivana Cankarja. Slavnost bo toliko lepša, ker bomo imeli med seboj drage goste iz domovine. Snemale se bodo tudi slike vseh navzočih, da bodo potem v spominski knjigi. Potem se pa korporativno odpeljemo v Puritas Springs park, kjer se bo serviralo kosilo. Nato bo nadaljevanje ptrbgrama, ki boj zelo zanimiv. Tam v parku nastopijo tudi naši skupni drill teami pod vodstvom načelnice Mrs. Albine Novak. Gotovo bo nekaj krasnega videti naša dekleta korakati v raznih lepih vež-bah. Narodne noše se »tudi pripravljajo in ena bo lepša od druge. Zabave bo za vse in otroci bodo imeli prosto vožnjo po vseh "ringel špilih" od 9 zjutraj do 5 popoldne. Vstonice za to boste dobili tisti dan v parku ,ali pa si jih dobite prej, o čemer bo pravočasno poročano v Ameriški Domovini. No tako, vidite, bo ta dan res prav luštno. Zato pa srčno vabim vse Jugoslovane na ta naš slovenski dan, da pridejo na plan. Tudi rojaki iz zunanjih naselbini obiščite ta dan naš Cleveland. . Marian Kuhar, gl. blagajničarka Jug. kul. vrta. ---o-- * Delavci v kanadskih klobu-čarnah so šli na štrajk. Zahtevajo višjo plačo in zaprto delavnico? V odboru "Rdeče pomoči" se je govorilo sploh večjidel ruski. Prišli so posebni učitelji, ki so odprli ruske jezikovne tečaje, da bi lahko člani "navodila, ki prihajajo iz Sovje-tije, v originalu brali in razumeli." V okviru "Rdeče pomoči" je bilo v naslednjih dneh ustanovljeno veliko število pododborov po vsem mestu, tako da je imela skoraj vsaka ulica svoja "Rdečo pomoč," odnosno svojo lastno tajno policijo, ki jo je nadzirala in osumljence streljala. Revolucionarni odbor je zasegel vsa vozila ter jih stavil na razpolago krvoločnežem "Rdeče pomoči," da so lažje svoj posel opravljali, in bolj urno tudi! Predsednik revolucionarnega odbora je postal neki krojač, ki ni imel niti najmanjšega pojma o kakšni politiki. Njegovo ime, ki je oškropljeno s krvjo stoterih in stoterih nedolžnih žrtev, bo v zgodovini mesta živelo dalje v vsej bodoči zgodovini kot ime neke pošasti, ki je nad mesto prišla in ga opustošila. Naj ob-znanim njegovo ime. Ta pošastni krojač se piše Ovilio Nieto. V svojem uradu je sedel pri mizi, držeč v levi roki nabasan revolver, v desni pa telefonsko slušalko. Njegovi telefonski razgovori niso bili nič drugega kot smrtne obsodbe. Na smrt, na smrt, na smrt, so ponavljala debela usta, levica pa je gnetila revolver, kot da bi se mu škoda zdelo, da sam ne more postre-liti vseh žrtev. Naj ponovim tukaj pripetljaj, ki sem ga sam doživel. Nahajal sem se v uradu predsednika revolucionarnega odbora. Naenkrat zazvoni telefon. Neki miličnik se pritožuje, da mu nameščenec pri , bencinskem tanku noče dati bencina v avto. "Presiden-te Ovilio" je brez besede vstal, šel ven iz urada, mi za njim. Sel je do bencinskega tanka, dvignil revolver in pognal kroglo v glavo uslužbenca ter se hladnokrvno vrnil nazaj v svojo sobo. Od takrat ga imenujejo "Hudič iz Albacete." Krojač Ovilio je tako divje pretakal kri po Albaceti, da ga je Largo Caballero sam imenoval "mesarja ljudskih množic" in da si je prepovedal, da bi ta zverina kdaj ž njim v Madridu še telefonično govorila. Ce so svojci na smrt obsojeni k njemu prihajali in ga prosili za milost—tudi jaz sem bil parkrat na takšni poti—iz njegovih ust nismo slišali nič drugega kakor zamolkli: "Ne! Krojač Ovilio je še danes gospodar Albacete, v kolikor tam ne poveljuje bolj-ševiški general Kleber. Revolucionarni odbor je odprl vse ječe ter pustil na svobodo najhujše zločince. Kot da bi spustil divje zverine na brezbvambne žrtve. Dal je po-loviti na tisoče meščanov in jih potem v "snopih" trebil. Najhujše pa je morda postopal z orožnišsvom "Guardio Civil." Teh je bilo v Albaceti vsega 650. Vsi so bili na smrt obsojeni. 14 dni jih je držal v orožniški vojašnici, potem jih je poslal v Carageno, kjer so jih poslali na trgovsko ladjo ter jih, po dva in dva skupaj zvezana, odpeljali na visoko morje ter jih žive pometali v vodo, miličniki pa so v vodi na nje streljali. Tako so umrli junaki od "Guardio Civil" v Albaceti. Veliko častnikov sem osebno poznal. Saj so zahajali redno v mojo kavarno. Revolucionarni odbor je po-strelil vse nekdanje pristaše Primo de Rivere. Samo dva sta ostala. To sta Indalecio Prieto in Largo Caballero. Oba sta bila pod Primo de Riverom v visokih časteh. Oh kako mnogokrat sta ta dva "proletar- ca" skupno z "direktorjem" popivala v Albaceti ter razbijala šampanjske steklenice. Danes se jima zopet dobro godi. A vsi njihovi nekdanji somišljeniki so šli na "paseito," na sprehod, ali pa so popadali od strelov mlečnozobih fanta-linov in podivjanih žensk. Naj povem še o zločinu, ki ga od blizu poznam, saj se je zgodil v hiši, kjer sem tudi jaz stanoval in imel kavarno. Dopoldne ob desetih so miličniki enostavno vdrli v banko (Banca di Bilbao) ter za pisalno mizo ustrelili ravnatelja. Popoldne so aretirali tri njegove sinove, stare od 17 to 22 let. Z avtomobilom smo drveli v Madrid, da bi od osrednje rdeče vlade izprosili milost za te tri mladeniče. (Dalje prihodnjič) ONEVNEVESTI Mladi Roosevelt odpotuje z ženo v Evropo New York, 2. julija. Kje se bo nahajal Franklin Roosevelt s svojo mlado ženo do 10. julija, ni znano. Nikomur ni razodel svojih načrtov za prihodnje dni. Toliko je pa znano, da odpotuje tretji sin predsednika Roosevelta dne 10. julija iz Montreala na parniku Empress of Britain v Evropo. Na ženito-vanju svojega sina je bil najbolj živahen in vesel predsednik sam, ki je za isti večer odložil predsedniško dostojanstvo in postal samo družinski oče. Bil je duša vse zabave. Njegov posebni vlak je moral čakati 80 minut preko dogovorjenega časa, predno se je Roosevelt poslovil. Tekom "ohceti" je Roosevelt prepeval navadne ameriške pesmi kbt ftrtMfant. -o- Zedinjene države so poslale opravičilo Rusiji Washington, 2. julija. Državni tajnik Hull je včeraj poslal ruski vladi uradno opravičilo, ker je ameriški admiral Leahy pred kratkim se izjavil, da so vsi prebivalci danes v Rusiji "pravcati sužnji." Rusija je protestirala in sledilo je opravičilo. . -o- Ogromna svota štirje roparji, ki so pretekli četrtek vdrli v Buckeye bančno podružnico Central National banke v Clevelandu, niso odnesli $6,000, kot je bilo prvotno poročano, pač pa znaša naropa-na vsota $13,800. To vsoto so dognali, ko so natančno pregledali vse knjige. Policija še danes nima sledu kdo so roparji.' Predno so roparji prišli v banko, so kupili od nekega Clarence Brewster na 14623 St. Clair Ave. nek star avtomobil, za katerega so plačali $23. V tem avtomobilu so se po ropu odpeljali. -—o- Bivša banka tožena Državni ravnatelj bank v državi Ohio je proti delničarjem bivše Spira Savings & Loan Co. vložil tožbo za poravnavo $150,000. Delničarji so glasom stare postave obvezani vplačati dvojno vrednost delnic za poravnavo bančnega dolga. Spira banko je prevzela pred petimi leti Guardian Trust Co. banka, in ko je tudi ta morala zapreti, je prišlo premoženje pod upravo državnega bančnega oddelka. Spira banka je bila svoje-časno kapitalizirana z $200,-000. -—o- Poravnan štrajk 270 uslužbencev pri Hauser-man Co. v Clevelandu je odšlo včeraj na delo, potem ko so vsi pristopili v American Federation of Labor unijo. Dobili so 7 centov več plače na uro in počitnice s plačo. Središče zrakoplovstva Cleveland bo letos zopet središče zrakoplovstva vsega sveta, ko se otvorijo dne 3. septembra markantne zrakoplovne tekme, ki bodo trajale štiri dni.. Najboljši zrakoplovci iz vsega sveta se udeležijo teh tekem. Imena kot Roscoe Turner, Seversky, Detroyat, Louise Thaden so znana vsem poznavalcem aviatike. Zrakoplovci bodo tekmovali kar se tiče brzine, vztrajnosti in izurjenosti. Nagrade, ki bodo razdeljene zrakoplovcem ob tej priliki, znašajo $78,000. Ko so se vršile zadnje zrakoplovne tekme v Clevelandu pred dvema letoma, si je te tekme ogledalo skoro pol milijona ljudi, kar kaže dovolj ogromno zanimanje naroda za aviatiko. -o- Volitve za davke Okrajni komisarji so stavili predlog, da je pri volitvah, ko se gre za uvedbo novih davkov, potrebna le navadna večina, namesto 65 odstotkov vseh oddanih glasov. Proti temu so se uprli lastniki hiš in zemljišč in bodo ta predlog pobijali z vso ostrostjo, kajti na ta način se bo uvedlo lahko toliko novih davkov, da se lastovanje hiš radi visokih davkov ne bo več izplačevalo. -o- Bomba za skeba Iz Cantona, Ohio, se poroča, da je v noči med četrtkom in petkom nekdo zagnal v hišo Matt Perisha, 1820 Superior Ave., bombo, ki je skoro uničila hišo. Perish je ves čas štrajka pri Republic Steel Co. v Cantonu delal, živel je tudi v tovarni. Včeraj je prvič prišel iz tovarne in šel domov. Dočim je bomba poškodovala hišo in naredila veliko škodo tudi pri sosedovih, pa ni bil nihče ranjen, žena Perisha je videla nekoga, kako je bežal od hiše. V najem se da hiša z 2 sobama. Vprašajte na 1167 E. 74th St. (156) Stanovanje se odda, 5 lepih, modernih sob, parna gorkota, gorka voda; cena $35 na mesec. Poizve se na 6414 St. Clair, Ave. (155) Zagotovljeni ste lahko, da bo DOBRO FIVO iz dispenzarija, ki je bil očiščen cd CHESNIK & SKULLEY registrirana unljska delavca, v podjetju cd leta 1933 Pokličite Diamond 9703 MALI OGLASI V najem se da hiša z 2 sobama. Vprašajte pri Mary Blazek, 1167 E. 74th St. (156) Euclid, Ohio, poceni! Hiša na No. Vine St., v župniji sv. Kristine, skoro nova, 6 sob. Lot 50x150. Na novo barvana in dekorirana. Se lahko takoj selite. Takoj $850, ostalo po $35.00 na mesec. Vprašajte na 595 E. 185th St. KEnmore 1115. (Jul. 1. 3. 6. 8. 10. 13.) ^umiiiiiiimiimiimimtiiiiiimiimmnš I ZA DOBRO PLVMBINGO 1 1 IN GRETJE POKLIČITE | | A. J. Budnick & CO. jjj =} FLUMBING & HFATING 5 6707 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 3289 E 976 E. 250th St. = lies. KEnmore Q238-M ?