124. Številka. Trst. v jH tek ± junija IJS99. lVcaj XXIV. ..Edinost" izhajn dvakrat na tla»e *pre jema uprui niši vo. Naročnino in osrla*e je plačevati loco Trst. Vreilnlšlvo In tlnkarna «e nahajata v ulici Carinita *tv. 1'2. (prat iilšt vn, nit-pnivnistvn In «|» rej eni ii nje inaenitoi v ulici Molili piccolo -iv. H. II. natisu-. Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dihih,| 1. Odrski ministri ho se vrnili danes v Budimpešto. Bcrolhl 1. Državnomu zboruje došel v razpravo zakonski načrt v varstvo obrtnih delavcev. Po tem zakonu se imajo kaznovati z ječo one osebe, ki hi o štrajkih in ustavljanju dela od strani podjetnikov z besedami ali dejanjem [uplivale na delavee ali delodajalce; ako bi o tem prišlo v nevarnost človeško življenje ali osebna lastnina, je dotičnika obsoditi v kaznilnico. Pariz 1. Sinoči se je vršil dobro obiskan nacionalističen shod v čast Deroulčda in Haberta, ker so ju porotniki rešili obtožbe. Deroulfcde je napadal parlamentarizem in žide ter priporaČal ple-biseitarno republiko. Več drugih govornikov se je izrazilo v enakem zmislu. Zbor se je z vršil, ne da bi bilo izgredov. Piiriz 2. Nji razpravi pred kasaoijskim sodiščem je Drevfusov branitelj hvalil poprejšnje življenje svojega branjenea ter izvajal, da se mu po kr ivici očitajo soralični nedostatki; edino, kar govori proti njemu, da so tajni spisi. Pariz 1. Marchand je prispol sem. Ob navdušenih ovaeijah občinstva se je podal v ministerstvo za mornarico. Nešteta množica, ki je bila zbrana tam, je zahtevala zastave. Iz hiše nasproti ministarstvu so vrgli nekaj zastav, katere je redarstvo zaplenilo. O tej priliki je prišlo do pretepa. Marchand se je pokazal na balkonu na strani ministra za mornarico in svojih drugov; množica ga je burno pozdravljala. Ithil I. (Zbornica poslancev.) Na dnevnem redu je drugo čitanje političnih predlogov. Skupina skrajne leviee stavi predhodno vprašanje, da-Ii naj se imenovani predlogi čitajo v drugič. Ministerski predsednik odklanja to vprašanje, ker je o tem že odločila zbornica. Ta predlog skrajne levice se jo odbil po daljši razpravi in glasovanju po imenih. 21H glasov je bilo proti, lX\ za. Poslanci (Vispi, Rudini, Sonino, Giolliti in Prinetti so glasovali proti predlogu. Zanardelli pa zanj. Potem je predlagal poslanec Lazzaro, da se odloži čitanje političnih predlogov. Zbornica je zavrgla tudi ta predlog v poimenskem glasovanju z 2IH glasovi proti H2; potem se je seja mirno zaključila. Carigrad 1. Po vesteh, došlili semkaj, so Kurdi umorili armenskega duhovnika, ki je drugi prijor nekega samostana v Satunu. 17 PODLIH rr E Iv. Na kmetih. --t Spisal Poluks. y- V. Na Visokem pri fari je minila deseta maša. Ljudje so vreli iz velicih na stežaj odprtih vrat. Praznično oblečene ženske v novih volnenih in svilenih rutah so v gručah stopale preko prostornega trga in na tej ali oni strani hitele po hribu navzdol: ta v Zavode, ona v Dolino, druge v Osredek. Bil je krasen dan. Vse je bilo solnčno, svltlo. "in krasno. Temnozeleni gozdi, ki so krili hribovje; polje, ki se je v pisanih, rnjavih, zelenih in rumenkastih pasovih bliščalo iz doline; vasi, ki so prijazno čepele sredi polja ali vabljivo krile stran ka«ega hriba, vse je dihalo mir, vse je praznovalo nedeljo. Ceste in steze so se kakor trakovi stezale čez polja, vezale vasi, se zgubljale v sivkasto-modri daljini ali na gozdnih porobkih. In nad vsem tem krasno, jasno nebo, bleščeče soluce, gibljiv, čist zrak ! Bila je res nedelja v naravi in vaseh in v ljudeh, ki so zadovoljnih, svežih obrazov vreli iz cerkve, polnili trg pred župniščem in odhajali na razne strani v doline. Resnejši možaki, nekateri že sivi in stari, drugi čvrsti in čili so se ustavljali pri lipi, ki je z svojimi mogočnimi vejami senčila malone ves prostor med cerkvijo in župniščem. Na obgraji, ki je liici kaka miza sklepala Zgodovinske črtice. (Po Jon. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1848. leto.) (Dalje.) 13. Šolstvo. Šolstvo je bilo nerazvito; mnlo je bilo šol, premalo za ukaželjni in uka potrebni narod. Po Slovenskem je bila, izvzemši velike kraje, redko kje kaka »trivijalka«, a se te so presedalo n. pr. kranjskim stanovom minolega veka in zahtevali so 1790. leta od cesarja, da naj se osnovne šole pustč samo mestom in trgom »po potrebi«. Osnovna šola ni imela za slovenski narod pravega uspeha, kajti smatrali so osnovno šolo prvim zavodom za razširjanje nemščine med nenemškim narodom. Napoleon I. je dvignil v ilirskem kraljestvu na ščit francoščino, poleg nje je zanikal nemščini lipo, je sedel močan mož. Njegova polgosposka suknja in papirji, ki jih je resno držal v roki, so kazali, da ima nekako službo, nekako avtoriteto pri teh ljudeh, ki so stali krog njega. Mirno je sedel in gledal na gručo, ki se je čim dalje bolj zgoščavala krog lipe. Med starejše možake se je pomešalo tudi nekaj mlajših« ki so nekako v zadregi stali poleg starih in tiho izpraševali svoje sosede, , ki so jim odgovarjali v enako tihem spoštovalnem glastf. Tudi kaka ženska je obstala pri lipi. Gotovo kaka udova, kateri je tudi skrbeti, da zve, kaj ukazuje gosposka. Oni mož, občinski sluga, je šc enkrat pogledal čez gručo. Menda se mu je poslušatcljstvo njegovo zdelo polnoštevilno, kajti pokimal je zadovoljno in se z nekako prakso vppel na svojem zvi-šenem prostoru. Močno se je odkašljal, pomaknil klobuk malo nazaj, razvil papirje, še enkrat pogledal čez svoje poslučalce in začel počasno z debelim močnim glasom: Razglas. «Od c. kr. okrajnega glavarstva se je naročilo županstvu, da se vam oznani, da je po ij: toliko in toliko prepovedano . . .» Tu je sledila dolga dolga prepoved glede pašnje po polju. In ko je občinski sluga prečital oglas do zadnje pike za datumom, odkašljal se je in začel zopet otl konca : «Vsem hišnim posestnikom se zaukazuje najstrožje tekom 14 dni. . Natisnila tiskarna kotiaotcija lista „Edinost" v Trstu. veljavo deželnega jezika« in prepustil samo narodnemu jeziku skromen kotiček; saj se kar mahoma francoščina ni mogla vliti v slovenske glave. Kako krepko je pa Napoleon pospeševal veljavo njeno, povzamemo lahko iz dejstva, da je v kratki dobi francozke vlade postala uradni jezik celo v najbolj hribovskih vaseh. Napoleon je uvel torej v male šole slovenščino kakor u č n i j e z i k, v s r e d n je šole p a k a ko r u č n i p r e d m e t. Cesar Fran I. je odločno zaukazal ustanovitev osnovnih šol; za silo so morale zadostiti nedeljske šole. Uspehi so bili skromni; cesto ni bilo šolske sobe, ni bilo učitelja, niti knjig, in vesel je moral biti prijatelj narodne omike, ako je čul, da tu in tam poučuje kak doslužen vojak ali duhovnik vaško deco. V tržiškem (Monfalcoue) okraju je kapelan brezplačno poučeval otroke revnih svojih župljanov pod širokimi vejami stare lipe : hvaležen je bil blagi duhovnik ubogim kmetom, da so mu le pošiljali svojo deco v to »šolo«, in da je tržaški guverner dovolil mu to opravilo. Leta 1H44. je bilo na Kranjskem malih šol i) nemških in H4 slovensko-ncmšklh; leta 1*47. pa 12 nemških, 2.'» slovenskih in <»C> nemško-slo-venskih. O štajerskih in koroških šolah pa velja opis Slomšekov-: »Dobili smo ABC-tablo, bile so pismouke, kak ti raki velike, pa le nemške in latinske; o slovenščini ni bilo ne duha ne sluha. Slovkali smo in čivkali slovenska deca, pisali smo najprej nemško, potem latinsko; le v domačem jeziku ne.« Slovenski šolarček je dobil v roko tisto nemško slovnico, kakor nemški dijak v Gradcu! V 2. razredu je čital nemško čitanko in učil se evati- Tudi to je prečital do konca, med tem, ko so njegovi poslušalci v znamenje, da slišijo iu razumejo, prikimovnli molčč vsakemu stavku. Prečital jim je na to še razglas, da je prepovedan vsak uvoz živine od tod in od tod, Vadi te iu te kužne bolezni med živino. In koje dovršil tudi to delo, odkašljal seje močneje, počakal malo in začel z glasnejšim in živahnejšim glasom : (>glas. Naše c. kr. sodišče, naznanja, da se bo dne 25. t. m. v prostorih tega sodišča ob II. uri do-polmlne vršila javna dražba zemljišča Antona Pav lovca iz Zavod hiš.-št. f>, v lož. št. ravno iste katastra lne občine ...» Ljudje so ostrmeli. Pošepctovanje se je čulo iu naraščalo v vzklike in pogovore. Gruča se je Jelu gibati, vse se je oživelo. Zadnji del sodnijskega oglasa o cenitvi, varščini itd. se je zgubil v vedno naraščajočem šumu, iz katerega so se čuli klici čudenja. Komaj je občinski sluga odčital datum in skočil na tla, je hotel vedeti vsakdo, zakaj in kako.*!' — Kdo ga toži ? — — Za koliko? — In k <• deset rok se je doteknilo čestiti ji ve suknje županovega faktotuma. — Reieh. Za 2G00 gld. vknjiženega dolga z obrestmi in stroški. — Reieh?! — (Pride še.) gelija nemški. »I"čitelji so bili mučitelji* s to nenaravno pedagogiko, ki se je habala, da doseza ogromne vspehc, da-si je narodu vcepila samo nekaj nemških besed, a /a pravo omiko ni storila ničesar. Najv tč se je mladina priučila materinščini v nedeljski šoli, ki je bila slovenska in se je jela razcvitati od leta 1830. sem. V ti šoli in na »izpraševanji« je strmel duhovni učitelj, opazujoči, da ilčenee ne ume odgovarjati niti slovenski niti nemški. Zato se jo lotil najprej duhovnik agitacije ze preosnovo narodne Šole na podlagi materinščine; čim bolj se je uverjal o brezuspešnosti učnega /interna, tem holj mu je rastla gorečnost za versko-nravno vzgojo mladine, tem odločneje je dokazoval, da se (»ni vzvišeni smoter ne doseže, dokler se ne postavi pouk na edino pravo, namreč narodno podlago. V srednjih šolah je latinščina gospodovala neomejeno, eelo pri matematiki je rabila za poučni jezik. Smo-li mi tržaški Slovenci sedaj kaj na boljem od naših pradedov po Slovenskem pred HM) leti ? Koliko slovenskih šol nam vzdržuje vlada v Trstu, koliko nam jili vzdržuje mesto?! Po dobrih petdesetih letih od onega dneva, ko ho narodi prelivali kri za svobodo zlato, moramo reči: Nobene! Koliko so na boljem po okoličanski Slovenki ? Ako hoče okoličanski oče svojega sina študirati, ko mu je dovršil okoličansko šolo, poslati ga mora v pripravnico. Za vso spodnjo okolico je slavna vlada našla kotiček v Hojami, kjer se uliva slovenski deei nemščina v glavo, ako hoče pohajati potem srednje šole. Nezaslišano je od države, da zahteva od slovenskih otrok najprej znanje nemščine, ako hoče biti Slovenec deležen dobrot državnih ustanov! Koliko na boljem je nemški učenec ! Kako se skrbi zanj, in kako mačehovsko za slovenskega otroka, da-si so slovenski groši v davkariji baš tako dobri, kakor nemški ali laški, da-si je slovenska kri, ki jo preliva Slovenec v vojni za državo, baš toliko vredna, kolikor nemška ali laška, če ne celo več! Kako pa je v mestu ? V prvem razredu že cepijo ubogemu slovenskemu otroku nemščino v glavo, ako pošilja oče otroka v normalko. Lašč i 110 mu silijo, ako otrok pohaja v laške šole. Jedino s pomočjo tujščiue more slovenski otrok ]>riti »naprej«. Kje so še take razmere, kakoršne so pri nas v Avstriji, v oni Avstriji, o kateri pravijo, da je v nji svobodno življenje, da vlada ravnopravnost?! Res imamo lastno šolo sv. Cirila in Metoda. A kaj je ta šola za vse tržaške otroke?! Kobi jih imeli deset, ne vem, če bi zadostovale. A še v tej šoli morajo slovenskega otroka mučiti tudi z nemščino, sicer hi mu bila zaprta pot v srednje šole. O slavni možje, o slavni učenjaki, tisočera Vam hvala, ko ste izumili za slovenski rod, tlačeni od vekov, toliko imenitnih sredstev za zboljšanje socijalnih razmer slovenskemu narodu! Lah bodi ali pa Nemec, ako hočeš, da se ti bo dobro godilo v Trstu, tako nas uči država gledč šol; ako pa nočeš tega, sklicujč se na jednakopravnost, pa »m ar se h h i na u s« iz mesta v okolico! Res, priprosta in kratka rešitev tržaškega slovenskega šolskega vprašanja! (Pride še.) Politični pregled. TKST, ± junija 1899. Deželni zbor iatraki. V tem deželnem zboru je že jelo postajati dolgočasno, odkar so se umaknili hrvatski in slovenski poslanci. Da bi se jeden druzega napadali, tega vendar ne marajo iu ne smejo, pa tudi nimajo pravega povoda za to, ko so si tako lepo jednaki jeden drugemu ; da bi pa iskre laškega govorništva švigale v stvarnih razpravah, na to se ne spominjajo že več niti tisti poznani »najstarejši ljudje« v deželi. In tako jim postaja dolgočasno: onorevoli doli v dvorani nimajo nikogar, nad katerem bi si hladili svojo dvaj-setstoletij-kulturno jezico, in gori na galeriji mora — sodrga zevati od samega dolgega časa. Je že tako; brez hrvatsko-slovenskili poslancev ni »življenja v deželnem zboru istrskem. Ti pa nočejo in nočejo priti. In dolg čas je, prav zares dolgčas ; dolgčas pa mori človeka. Kaj ti pomaga deželno-zhorski mandat in kaj imaš od tega, da si člen vsemožne iu od vseh podpirane večine, če pa nimaš prilike, da bi izvrševal mandat svojem ukusu in izkoriščal svojo moč — v divjanju proti drugim in zasramovanju drugih?! Kaj vedo drugod l>o svetu, kaj je mandat in kako ga treba izvrševati ?! V Istri vedo to. Kako še »nazaj« so s »kartami« gori v Pragi, smo videli prav nedavno temu. Nemške manjšine ni bilo v zborniei, a češka večina je hrezzmiselno tratila čas eeltf z stvarnimi, mirnimi razpravami o splošno koristnih načrtih in se je spozabila tako daleč, da se je izogibala vsaki besedi, ki bi mogla žaliti ali vznemirjati nenavzočo manjšino in nje volilce. Kakov parlament je to?! V Istri umejo stvar vse drugače, oni vejo, kakov mora hiti parlament! Tu je »življenje« v razpravah in »dolgčas« v deželni zbornici je najbolj ob-sovražljena stvar v deželi — istrske irredente. Tu jo dajejo manjšino! Hočete-li uzornejšega parlamenta, nego je ta istrski, v katerem je neprestana gonja proti manjšini, kakor proti divji zveri ? ! In Če je izhežala gonjačem iz vida in če je jelo postajati dolgčas — kakor te dni — pa si jo pri-voščajo — in eontumaeiam ! Tako je bilo v seji minole sobote, katero so izpolnili z samo gonjo proti nenavzoči manjšini in proti večini prebivalstva v deželi. Nekak »uvod« je dal vladni zastopnik, okrajni glavar Fahinni, ki je odgovarjal na interpelacijo radi shoda »Edinosti« v Šmarjah, oziroma radi tega, ker se je ta shod vršil v šolskem poslopju. Opravičeval je sicer nekako učitelja Mahniča, češ, da je krajna šolska oblast dovolila prostore, a pri-dodal je hitro, da to ni bilo prav in da je preskrbljeno, da se kaj tacega ne zgodi več. V tem zasedanju je nekaj posebnegu to, da se vsi odgovori okrajnega glavarja Fabianija dvigajo v taki višini, da dosezajo zadovoljnost laških interpelan-tov. Vsi prigovori in laški mejkliei, ki naj bi izgledali kakor znaki nezadovoljnosti, niso seveda druzega, nego manever, da bi ljudje ne videli, kako zadovoljni so lnški signori z vladnimi odgovori. Druga točka v seji od minole sobote je bila — slovenska trobojnica. V posebni interpelaciji jo pori. Ventrella razvil svojo zastavo proti slovenski zastavi. Tega signori ne morejo trpeti, da slovenska društva v deželi ra/.obešajo slovensko zastave. To da je grozna provokaeija, to da je pojav panslavizma. In te nesrečne oblasti da ne store nič proti temu. Kako vse drugače da postopajo proti prebivalstvu »della Venezia Giulia« — vsaki dan izvemo kaj druzega : naše pokrajine so torej »julska Benečija« —: kar z ekscesivno naglico se uvajajo procesi radi vsake cvetlice, radi vsake serpentine v belo-rudeče-zelenih barvah. Taka dvojna mera da provzroea v Italijanih nezaupanje do vlade in je na škodo italijanskemu prebivalstvu; zato so in-terpelovali in zahtevajo: slovenske zastave se morajo prepovedati, italijanske — belo-rudečo-zelene zastave pa se morajo dovoliti kakor znak narodnosti v deželi. Kakor se vidi, gospoda niso posebno skromni. Barve tujo države naj bi bile dovoljene, deželne barve, potrjene od avstrijskih cesarjev, pa bi se morale prepovedati. Tretja točka je bila interpelacija radi slavi-zaeije mape na davčnem uradu v Pazinu. Interpe-lantje zahtevajo, da mora biti mapa le italijanska in da je uvesti strogo preiskavo proti onemu, ki se je drznil zapisati z slovanskim pravopisom imena — slovanskih krajev ! Četrta točka: interpelacija radi »vandaličnih Činov«, ki se dogajajo o vsakih volitvah na škodo — Italijanov. Interpelacija označa ljudi slovanske stranke kakor »barbare«. Peta točka je bila strupena resolucija proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. Z osnutjem tega gimnazija da se žalijo ustavna prava Italijanov. Dežela istrska — nota bene: z dvema tretjinama slovanskega prebivalstva — da protestuje proti temu najslovesneje, deželnemu odbora pa se nalaga, naj stori vse potrebno, da ta odredba vlade ne zadohi ustavnega potrjenja. Duleis in fundo! Šesta točka: gonja proti poslancu Mandieu. Proti temu gospodu so neke ženske vložile tožbo, ker se čutijo razžaljene po nekem dopisu v »Naši Slogi«. Deželno sodišče je zaprosilo dovoljenje za sodno postopanje proti Mandiču. A gospodje v večini niso storili le tega, za kar je prosila oblast, in česar najbrže ne bi bila storila večina nobenega druzega parlamenta, ampak storili so še nekaj več; pooblastili so tudi državno pravdništvo, da more Mandica tudi nemudoma zapreti!! F, gospodine Caml>er, kje so »polieijsti« ?! Tu se je laški fanatizem — ravno zato. ker je bil zagrešen od razumništva in na takem mestu — pokazal v najodurneji obliki. S tem skrajno odijoznim činom je večina deželnega zbora zaključila minole sobote svoje »delo« za — blagor dežele!!! Mi smo res radovedni, kedaj se zaščitniki in zavezniki takih ljndij počnejo — sramovati svojih branjeneev in zaveznikov! Slovenska delegacija in politični po- saj. »Slovenec« je priobčil soglasni sklep katoli-ško-narodne stranke, da se ne more udeležiti na-merjanega shoda slovensko-hrvatskih državnih in deželnih poslancev, na katerem naj hi podali izjavo zoper narodno-politični program Nemcev. Razlogi temu sklepu so bistveno nastopni : Nemška opozicija sama ne smatra svoj program resnim; ta program ne zasluži torej skupne demonstracije naših poslaneev. Pa tudi v stvarnem obziru ni potrebna taka demonstracija, ker je že vseslovenski shod od septembra 1897. točno označil stališče vsaeega Slovenca, stališče, ki izključuje in obsoja narodno politične zahteve Nemcev. Katoliško-narodna stranka se točno drži sklepov vseslovenskega shoda. »Sploh pa katoliško-narodni poslanci ne sedejo k isti mizi z liberalno-narodno stranko v deželnem zboru, dokler ta poslednja ne pretrga vsake zveze z baronom Sehweglom. Tako se glasi izjava katoliško-narodne stranke. Iz članka v številki našega lista od minole srede je razvidno, da se naša sodba o vrednosti nemškega programa precej ujema z sodbo katoliško-narodne stranke. In tudi o tem ni menda nobenega dvoma, da obsojamo vsako paktiranje z Nemci, ako je obrnjeno proti drugi slovenski stranki, ker smo tega uverjenja, da zahteva že slovenski patrijoti-zem, da uplivanjc domačih medsebojnih diferenc nikakor ne sme sezati preko slovenskega okvirja. Ali liberalna ali klerikalna: naša politika mora biti nasproti vnanjemu svetu vsikdar le — slovenska! Obsojamo torej paktiranje na rodno-napredne stranke z Nemci, kakor smo svojedobno obsojali slično paktiranje konservativne stranke. In vendar ne od o brujem o gori omenjenega sklepa, ki je znak, da Kino zašli na jako nevarna in usodna pota. Kajti najusodneje in najnevarneje se nam zdi, ako hi naš domači prepir začel metati svojo senco tudi na državnozhorsko delegacijo, in jo cepiti v dva tabora, tako, da bi jedni ne hoteli tega ali onega, tudi če je pametno, le zato, ker so — hoteli oni drugi. Naša delegacija je maloštevilna in | le tedaj, ako združuje vse sile in jih izrablja za modro parlamentarno taktiko, more priti do veljave in koristiti narodu našemu. Razcepljena ni le obnemogla, ampak tudi v zasmeh. Kdo bo imel kaj respekta preti kakoršnosibodi manifestacijo v najbolje namene in za stvar, ki bi bila vsemu narodu na korist, ako jej bomo mi sami že v naprej manjšali pomen in vrednost s tem, da se jej odtezamo zdaj ti, zdaj oni ?! Malo je naših poslancev, a še to malo zginja v nič, ako radi nesrečnega domačega prepira ubijajo jeden drugemu ugled in veljavo. Menimo torej : čim se je storil sklep, da se skliče shod in se je ta sklep objavil tudi vnanjemu svetu, pred kateri m je ra v no delegacija v svoji u k u p n o s t i poklicana p r e d s t a v i t e 1 j i e a naroda slovenskega — naj bi se bil vršil ta sestanek. Take ukupne manifestaeije imajo vsikdar svojo moralno vrednost, a v prvi vrsti naj se ne pozabi na obmejne trpine, katerim so take manifestacije poslancev v n a j-lepšo i n n aj i z d a t n e j o v spod h ujo. Sploh hi izrekli še enkrat željo: nehajte z nesrečnimi re-kriminacijami in predbacivanji! Nehajte opravičevati svoje pogreške s tem, da opozarjate na to, da je nasprotna stranka tudi že storila tak greh ! Tudi če je tako: greh ne postane radi tega prav nič lepši! Ali naj se za vso večnost maščuje nad nami resničnost pregovora: das ist der Flucli der bosen That, dass sie fort\viihrend zeugend uur boses inuss gebtihren. K položaju. Pogajanja mej obema vladama za obnovljenje pogodbe vise še vedno mej nebom in zemljo. Le toliko se more videti z absolutno gotovostjo, da merodajni krogi delajo krčovite napore, da ne bi prišlo do skrajnega in da ne bi krona prišla pod neprijetni »moraš» — da bi ona morala razsekati ta zapleteni vozel. Zlasti sc trudi skupni finančni minister Kallav. Pred par dnevi se je /delo, kakor da se je porušil zadnji mostiček, )M> katerem hi l»ilo možno iz zagate. Avstrijski in ogerski ministri se niti niso več posvetovali med sel»oj. In «Neue Freie Pressc» je — prefrigano, kakor zna le ona — že gladila jn»t novi nemško-liheralni dohi. Ker ve, da jej taka doba ne bi prišla lahko, dokler je sedanja desnica skupaj, skuša pa po ovinkih: jela se je dobrikati katoliški ljudski stranki in jej delati poklone notri do tal, češ: vi ste poklicani, da izvršite to veliko nalogo in da »spravite Nemee z državo« ! Baron Dipauli bodi odrešenik države, ki naj bi vzel Cehe na uzdo. Navihani nemški list ve namreč, da čim bi se katoliška ljudska stranka polakotnila po taki »častni misiji« — ne bi bilo vač sedan je večine, da bi nastala razpoka, skozi katero bi mogli prilezti razni nemško-liheralni ministerski kandidati. — Te dni torej se je že zdelo dunajski Židinji, da se nekaj svita na nemškoliberalnem obzorju; no, po današnjih poročilah bi sodili, da je bila ta pomladanja sapica v nemško-židovskem listu vendar nekoliko prenagljena. Ta poročila pravijo, da merodajni krogi še vedno delajo odločno na to, da ne pride do tega, da bi moralo odstopiti to ali ono ministerstvo. In eeld to se govori, da ne bo ravno Thunovo — ako pride do tega,da jedno odstopi — ki bo moralo iti, ampak da ni izključeno, da pojde Hzellovo. Madjarski ministri so se povrnili v Budimpešto, toda povrnejo se na Dunaj bržkone v nedeljo, kar je znamenje, da se bodo pogajanja nadaljevala. dtiki poslanec dr. Herold se je pred svojimi volilci nastopno izjavil o sedanji situvaeiji: Naj sedanja kriza izpade kakor hoče, mi ostanemo na čvrstem mestu svojega prepričanja in tudi nasprotniki najdejo zastopnike naroda češkega na njihovem mestu. Oehi so vedno pravili, da nemške opozicije ni mogoče spreobrniti. Sedaj je to jasno iz njihovega programa. To ni program poslancev, ampak nevednežev, katerim je le do izzivanja slovanskih narodov. To ni program za državo iu narod, to je paskvil na politični razum, spis, katerega je sestavil človek v halucinaciji, slika največe dekadence politiškega sveta. Thun lahko vidi sedaj, da ni on, ni katera druga vlada ne more sestaviti programa, ki bi zadovoljil Nemce. Nemei nas silijo v borbo, no, mi smo pripravljeni sleherni trenotek vsprejeti to borbo, prepričani, da nam bo sledil narod tudi tedaj, ako mu naložimo nov, še težji boj. Ni češki poslanci, ni narod češki ne dopusti, da bi češki jezik doživel ponižanje; raje hočemo voditi borbo do skrajnosti. Mi smo pripravljeni na to borbo. Z Balkana. Iz Srbije prihaja zopet vest, da misli nesrečni Milan zapustiti Srbijo. Najprej da odide v Karlove vari in potem — da se ne povrne več v Srbijo. Mi verujemo radi nadaljnemu zatrdilu, da se v Srbiji prav po otročje vesele dneva, ko Milan obrne Srbiji hrbet Kralj Aleksander da spremi svojega očeta do Karlovih vari, kmalo na to pa da se sestane se svojo materjo, kraljico Natalijo. Mej tem, ko si zastopniki vlasti v Haagu razbijajo glavo, kako bi ublažili grozote vojne, pa molče k temu, da se — na sramoto vsej Evropi — dogajajo v nesrečni Makedoniji najstrašncjc stvari, ker se boje — zameriti Turčiji. Kaj naj store torej Makedonci ? Zastopnika makedonskega kongresa niso dopustili na mirovno konferenco v Haagu. Živi ne morejo v grob, tega pa tudi nočejo, da bi se kar dali mirno poklati. Rusija ima še vedno tirjati od Turčije na vojni odškodnini. Sedaj so stvar uredili tako, da bodo prihodki sedmih turških pokrajin pridržani v to. Domače vesti. Procesija sv. Rešnjega telesa se je vršila včeraj ob najkrasuejem vremenu. Ali tistega posebnega tržaškega označja, s katerim se je odlikovala v nekdanjih boljih časih, ni imela včerajšnja procesija, tistega okoličanskega kolorita, ki je neizmerno poveličeval to veliko cerkveno slavnost. Okoličanov ni bilo. To je, bilo jih je že nekaj, ali niso nastopili v skupinah, kakor nekdaj. Sosebno v narodnih nošah okoličanskih! smo opazili le par oseb. In kako lepo je bilo to nekdaj, kako lepo, in do srca segajoče, ko so krepke postave okoličanov in brhke okoličanke v svoji slikoviti noši korakale v skupinah, |m»Im>žuo prepevaj« nabožne i pesmi v svojem materinem jeziku ! Tempi pasmi t i ! Po čegavi krivdi? Nočemo govoriti o tem, ali koti-! statovati moramo vendar, da se je ta — kako bi i rekli ? — dekadenca začela z istim časom, ko i so naš jezik izgnali iz staroslavne katedralke Sv. | J usta. — (losporia Jurlzze — finese. Iz Rojana nam pišejo: Ceeilijankc rojanske so se udeležile včerajšnje procesije sv. Rešnjega telesa. Pele so slovenski. Prišel je žnjimi tudi gospod župnik Jurizza. I Ni pa šel — kakor ohičavajo drugi duhovniki iz ! okolice — tesno pred, poleg ali za svojimi ovči-j cami, ampak precej bolj zadej, tako, da je bilo i družili ljudi mej njim in eecilijankami. Tako se je ' njegova rojanska vrsta videla veliko dalja, nego je bila v resnici in gospod župnik je slednjič morda sam verjel, da ima —toliko somišljenikov v Rojanu! Slovanski umetniki. Po »Slov. Narodu« posnemljemo: Dunajski listi so polni hvale o našem rojaku Navalu-Pogačniku, opernem tenorju na dunajski dvorni operi. Imenujejo ga prvim liričnim tenorjem vseh nemških gledališč. Vsak a ko je znamenito, da sta sedanja najboljša pevca dunajske dvorne opere Slovana : tenorist Naval — Slovence in basist Heš — Ceh. Zaroka našega prestolonaslednika. List »VViener Allg. Zcitung« jo prinesel brzojavno vest, da nadvojvoda Fran Ferdinand skoro pride v obiske na bavarski dvor, kjer se zaroči s princeso Matildo, hčerjo prinea-regenta Luitpoldn. Zabavajo se! Laški poslanci v deželnem zboru istrskem se zabavajo izborno, kakor je razvidno iz poročila o seji od minole sobote. Pa ne le v zbornici, ampak tudi izven zbornice se jim dobro godi. Vsaki hip imajo kako pojedino, vsaki hip kakov izlet. Te dni so bili v Izoli. Tudi tu je bil seveda — banket, kjer so ob polnih čaših šumnega »patrio refoseo« slavili jeden druzega in — gentile sangue latino, ki se baje pretaka po žilah »graci-joznih Izolank«. Dobro se jim godi, dobro — tem bolje — čim slabeje se godi deželi. %a sovraštvo in proti ljubezni da se je izjavil — tako pravi goriški »Corriere* — knezo-nadškof Missia s tem, ker ni prišel v zadnjo sejo deželnega zbora goriškega in ker je s tem podrl vse italijansko-strankarsko-sladke nade gospoda viteza Pajerja in njegovih prijateljev in somišljenikov na desni in na levi. Ker torej knezonadškof se svojim virilnim glasom noče pomagati mogočnim gospodom, da bi mogli nadaljevati svojo slavofobako in za slovenski del dežele izmozgovalno politiko, ker se ni hotel storiti sokrivca na dušenju materijalnih iu moralnih koristi goriških Slovencev, ker ni hotel ponuditi svoje roke, da bi italijanski poslanci zastopnikom večine v deželi vrgli zanjko J okolo vratu, ker ni hotel — da povemo na kratko — azistirati taki politiki brez vsake pravičnosti, obzirnosti in brez vsake morrfle, ker ni hotel pomagati zatiralcem v njih divjanju proti zatiranim]: zato se je izjavil za — sovraštvo in zoper ljubezen. Torej to je ljubezen, ako je kdo koga brezčutno zatiral do sedaj in ga hoče tudi v bodoče! Imajo pač svoje posebne pojme o ljubezni ti naši ljubi Italijani! »Tržaško podporno lil bralno društvo« naznanja vsem svojim členom, da so se uradne ure za sprejemanje udnine določile kakor sledi: ob delavnikih od 9. do 1. in od 3. do 7. ure zvečer; ob nedeljah in praznikih ob 9. do 1. po-poludne. Velikonočni, binkoštni in božični praznik je društveni urad popolnoma zaprt. Odbor. Občili zbor «kmetijske družbe* za Trst ili okolico. Dne 4. junija t. 1. priredi naša kmetijska družba svoj redni letni občni zbor in sicer ob H. uri dopoludne v prostorih «Slovanske Čitalnice® v Trstu v ulici sv: Frančiška št. 2. Vzpo-red je sledeči: 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev odbora, 5. Razni predlogi in nasveti. Ker se bo na tem občnem zboru razpravljalo o zelo tehtnih stvareh našega domačega kmetijstva, ste prošeni vsi členi družbe in podružnic ter tudi drugi za gospodarski napredek našega kmeta zares imeti rodoljubi, da se v velikem številu udeležite tega zborovanja. Dostaviti moramo, tla se bo občni zbor v slučaju nesklepčnosti vršil nedeljo pozneje tudi ob vsakem število udeležencev. Izlet v — Bnclilcrjevo kopni Išče. Lepo vreme včerajšnjega popoludne je privabilo nad dve stotini ljudi na pa rti i k »Istria«, ki se je ob .'i in )hi1 uri imel podati v prijazno Izolo. Izletniki pa so prišli le do Buehlerjevega kopališča. Kajti v stroju se je nekaj pokvarilo; pravijo, da je stopila voda v dele stroja, kjer je ne bi smelo biti, ter je ustavila vse delovanje mehanizna. Na parnik so prihiteli pomorski pristav in piloti, in ti poslednji so potegnili parnik zopet k obrežju. Po poldrugournem čakanju smo bili zopet na kopnem. Kakor čujemo, je stroj popravljen ter je parnik še sinoči odplul v Piran. Odbor »Slovenske Matice« bo imel dne 7. junija ob 5. uri popoludne svojo CXV!II. sejo v društveni pisarni v Ljubljani. Za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Hrvatska akademična mladina na Dunaju snuje podružnico te družbe. Z veseljem jemaje na znanje to vest, poživlja nekdo v »Hrvatski domovini« hrvatsko akademično mladino v Zagrebu, naj s pomočjo rodoljubnega meščanstva in vzlasti rodoljubnega ženstva zasnuje akcijo v ta namen, da bo po vsej Hrvatski dovoljeno snovati podružnice rečene družbe. Naprej za naše brate v Istri, saj kri ni voda ! Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila lil Metoda. Oddelek »Slovanskega pevskega društva« in bratje Oehi so nabrali v veseli družbi v Lonjeru »pri županu« v nedeljo dne 1. junija 17 kron 20 stot. »Naša straža«. V velikem slov. mestu »lobi takoj službo vsestransko izurjen in marljiv ter pošten sedlarski pomočnik. Za isti kraj se išče tudi za novo ustanovljeno skladišče manufakturnega blaga »krojaškezadruge« vešč voditelj. Slednji bi nastopil svojo službo 1. oktobra t. 1. Več pove »Naša straža« v Ljubljani. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala te dni svoje knjižnice XI. zvezek. Ta številka je bila zaostala, ker zadnji njen že poprej izdani spehljaj nosi XIII. številko. Pričujoči XI. zvezek je Tomo Zupanovega «N a š cesar F r a n Josip I » 2. natis. Drugi natis cesarjevega življenja popravlja in pomtmžujc poprejšnji 1. natis. Nov ja namreč tu 10. odstavek: «Kranjski 17. polk pri Kustoci in vitez Zitterer iz 66. ogrsko-slova-škega polka», pa odstavek : «Cesarice Elizabete smrt in njen pokop», Družbin prvomestnik, Tomo Zupan je daroval ves ta drugi, 5000 proizvodov broječi natis družbi zato, ker je bil prvi namenjen družbi v prid in se je razprodal z dobičkom. Mnogoštevilne okusne podobice 1. natisa so v tem 2. še pomnožene — tako, da jc v knjižici, ki broji 72 strani, 31 podob. Nove so namreč: Baron Cehovin ■ vitez Zitterer; dunajska mladina pred cesarjem in cesarica Elizabeta malo pred smrtjo. Glede svoje zunanjosti je to najlepša družhina knjižica; tiskana je v slavnostnem odelu. Posamezni zvezek jej stane 20 kr.; njih 100 pa 15 gld. — Sezite, Slovenci, po tem novem knjižnem daru družbe sv. Cirila in Metoda in oveselite ž njim sosebno še našo šolsko mladino. Poboj. Včeraj ob 11. uri po noči je prišlo v Androni Gusion v starem mestu do krvavega pretepa. Dve osebi, neki Mahnič in Slavec, sta obležala mrtvi, 24-letni mehanik Fran Fonda pa je z noži težko ranjen na vratu in drugod. Zdravnik rešilne postaje dr. Senigaglia je konsta-tiral smrt prvoiinenovanih dveh ter podelil Fondi nujno pomoč. Poslednjega so spravili v njega stanovanje v ulici Maloanton št. 6, d oči m so umorjena prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. O vzroku poboja se ne ve nič gotovega; govori se, daje nastal prepir o vprašanju zaslužka. Policijski ravnatelj Busich vodi preiskavo osebno. Samomor. Jakob Lampronti, krošnjar s platen i no, se je včeraj ob 6. uri zjutraj zastrupil s fenilno kislino. Njegov sin je našel sobo od znotraj zaklenjeno; ko jo je odprl, je Lampronti že umiral. Ko je došel dr. Ruzzier, je bilo že prepozno, »lasi stanuje v isti hiši. Vzrok samomoru jc baje ta, ker je Lampron-tija neka žena obdolžila, da ji je ukral novčarko s 5J7 gld. ter ga tudi ovadila radi tega. Ravno je bil dobil sodno vabilo v tej stvari. To ga je razburilo tako, da si je vzel življenje. Ze prej enkrat so ga zdravili v bolnišnici, ker se mu je pamet mešala. Poskusen samomor. 48-letua Marija Hut. v ulici S. Servolo, se je dne 1. t. m. vrezala z no- ženi tia veeih krajih ol> sklepih na roki. Videti je, da se ji meša pamet. Povožen. Viktor Mitrpurgo, lM.»-letni zaselmi uradnik, je priš«'l iti. m. m. v ulici Barrierm veeehia |mk1 voz. PtiAkodovan je na desni nogi. l>r. Fonda mu je na rešilni postaji, kamor ga je pripeljal neki redar, podeli! prvo pomoč. Drzni tatovi so po noči dne .">'>. m. m. s ponarejenimi ključi odprli pisarno Josipa Kggerju na trgu della ("aserma št. .'5 ter odnesli eno zlato in eno srehrno uro, skupaj v vrednosti l(.'f> gld. Potem so >e obiskali hotel Furopa«, kjer so iz neke pisnlne mize, katero so odprli šiloma, odnesli 2.~> gld. in srebrno uro, vredno .'tO gld. Različne vesti. Delavski nemiri v Rifli. «\Volffnv hureau» javlja iz Petrograda : O spopadu delaveev z redarji in vojaštvom dne 17. m. m. je bilo ubitih 7 do H oseb, in 20 težko ranjenih. V noči od IS. do 11'. maja so delavci porušili 13 javnih hiš v petro-grajskem in moskovskem predmestju. Isto se je godilo dve sledeči noči. Dne '22. m. m. so začeli požigati tovarne. I)ve so razdrli. Tudi sledeče dni so rušili in požigali tovarne. Dan za dnevom se dogajajo cele bitke med delavci in kozaki. Vse gibanje je soeijahstično-anarhističnega značaja. Kolovodij še niso mogli najti. Kraljica in ovčar. Med mnogimi anekdotami, ki se pripovedujejo o priliki nje osemdesetletnice iz prejšnjega življenja angleške kraljice Viktorije, se pripoveduje tudi ta-le: Kmalu po svoji poroki je kralj iea slikala v okolici Balmorala. Nekega jutra je baš postavila svoje slikarsko stojalo na rosnati livadi, kar je prignal pastirček čredo ovac ter zaklieal slikarici, da se naj nemudoma pobere stran, da pojdejo ovce lahko svojo pot. Seveda se ni ni kdo zmenil za ta neprijazni opomin. »Hak>, ladies, ali se poberete?« je zakričal še enkrat z vso močjo ter napodil svoje ovce proti stojalu. »Ali ) ne veš, s kom govoriš?« ga je vprašala kraljičina spremljevalka. »Ne vem, pa me tudi ne briga. Tu je pot za moje ovce«, je dejal pastir precej osorno. »No tvoje ovce se menda vendar umaknejo an-gležki kraljici«, je dejala dvorna dama smehljaje. Deček je nekaj časa zaničljivo gledal kraljico ter dejal potem: »No, potem pa bi se tudi lahko drugače oblekla, da bi človek videl takoj, da je kraljica«. Potem je pognal ovce v drugo stran. Delovsko gibanje. Iz Hofiec javljajo dne 30.t. m.: Štrajk v tukajšnjih tkalnicah nadaljuje. Večina štrajkujočih delaveev opravlja poljsko delo po pristavah v okolici. Podjetniki nočejo ugoditi zahtevi, da se delavcem poviša mezda. Sicer vlada mir. Iz Brna poročajo dne 30.t. m.: Fabrikanti volnenih izdelkov so imeli zborovanje, na katerem ho sklenili, da ostanejo složni nasproti delavcem, da pa iste, kedar odstopijo od svojih zahtev, zopet vsprejmejo na delo. Poskusnje z novimi torpedi. V Stookholmu poskušata sedaj znani Anglež Armstrong in Šved Orling nov vodljiv pomorski torpedo, katerega je izumil Orling. Ako se ta iznajdba isto tako obnese v praksi, kakor na teh poskusih, je pričakovati popolnega preustrojstva pomorske hrambe. Kakor se je izrazil Armstrong, bo ta torpedo strahoval eelo brodovje oklopnie. Samomor ogleduha. Iz Lvova poročajo dne 2D. t. m., da se je v policijskem zaporu v Prze-myslu obesil neki Rus, ki je bil zaprt radi ogle-duštva. Kuga. Po uradnih poročilih iz Kujire, kugu, ki se je pojavila v Aleksaudriji, ni nalezljiva, tako zvana huhouska, ampak navadna kuga. O epidemiji da ne more biti govora. Od !> bolnikov zadnjega meseca jih je 7 že deloma zdravih, deloma se še zdravijo; le dve osebi ste umrli. Delavsko gibanje. Kako poročajo iz (Veuzota, so v tamošnjih plavžih vsi delavci ustavili delo. Prišlo je do hudih nemirov. Neko stražnico so hoteli užgati. V varstvo plavžev so poklicali vojaštvo. Mirovni sodnik je napovedal za nedeljo shod delodajalcev in delavskih odposlancev, da se, če mogoče, doseže sporazumljcnjc. Narodno gospodarstvo. Koroške posojilnice. Posojilnica v Veli-koveu je imela zadnje leto 2f>7.()t'l gld. prometa, čistega dobička pa X7('t gld. 75> ne., * m l katerega so (»dkazali .~>0 gld. Ciril-Metodovi družbi, »Naši straži« pa 2f» gld. Rezervni zaklad znaša IP.'T gld. ~t'J nč. Posojilnica v Sr. Janžu v Kožni dolini ima 73.873 gld. vlog; izposojenih je 72.1 Si ghl. <'i-stega dobička je bilo v letu 18!»* 232 ghl. K", nč., rezervni zaklad ima 1711' ghl. 20 nč. Posojilnica v Klečali je imela zadnjega upravnega leta 102.302 ghl. prometa in 410 gld. .r>0 nč. čistega dobička. Rezervni zaklad je dosegel 15«.»!» gld. 77 nč. „AGRICOL" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti n a, Istre, Goriške in pri tu k. p o 1 j e d e 1 j s k i <1 r u ž h i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-karuili in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i o o l«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fen deri i dr. v Trstu. Via Limita ne a itv. 1. Zastop iu zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg Iti, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Vin Farneto; Cillta, Ponterosso ; Cumar, Vin Belve-dere; Jellersitz, Barriera veechia; Mlzzan, San Gia-como; Ongaro, Via deli' Orologio; Petrone, Via Giulia in Cumar, Općina. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah, /a enkratno insercijo ne plača po 1 nč. za besedo; za več-kratuo insercijo pa se cena primemo zniža. Ojftasr zu v*e leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava .'Ml nvč. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Koper 1. (Deželni zbor.) Danes je bila razprava o resoluciji, naperjeni proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. Ooverili so predlagatelj Bubba, posl, (\»stantini in Hennati. Vsi trije so napadali vlado. Predložena resolucija se je seveda vspre-jela soglasno. Dllllilj 2. Kriza je stacijonarna in ni javiti ničesar posebnega. Kiulhllpesta 2. V današnji seji zborniee je izjavil Szell, da z uredbo razmerja moj Avstrijo in Ogersko ni možno odlašati. On si prizadeva, da bi se to vprašanje rešila ustavnim potom, toda malo nade je za to. Dosedaj se ni moglo doseči spora-zumljenje. Mogoče je, da nastane m i niste rs k a kriza na obeh straneh. Bud i lil pestil 2. »Pester Llovd« oporeka me-nenju, kakor tla avstrijska vlada ni bila obveščena o Szellovi klavzuli ter da je Banffv že dne 25. januvarja obvestil avstrijsko vlado, da klavzula, določena v Jšlu, odpade v sporazumljenju z mero-davnimi činitelji. Ni bilo torej treba, da jo še Szell obvesti o tem. »Pester Llovd« pri poznava, da se je avstrijska vlada izjavila v svojih odgovorih, da ni zadovpljna s tem, da bi odpadla rečena klavzula, tla pa vendar ni povdarjala, da s tem odpadejo vsi dogovori in da bo avstrijska vlada stavila sedaj druge zahteve. Razvitje bančnega iu valutnega vprašanja da je prišlo še le pozneje, ko je Szell po svojem nastopu službe vnovič opomnil, da odpade islska klavzula. Iltid i lil pest a 2. Govori o položenju meni »Pester Llovd«, tla ininisterslci predsednik Szell pride morde že prihodnji teden v položenje, d a ponudi svojo demisijo. Ni da bi moralo takt) priti, ali mogoče je, da pride tako. »Budimpešti Naplo« meni, tla položenje je tako, tla zasedaj ni nade tlo zboljšanja. »Pesti Naplo« pravi, tla je naprosil Szell v klubu liberalne stranke, naj bodo mirni in naj se izogibajo vsemu, kar hi bilo podobno demonstraciji. Najnoveja trgovinska yest. »W - Voi'K 2. junija (Tzv. brzojav.) Pšenica za takoj , za julij S45/m, za julij 81% za sopt. HI1/«, za (lec. Hl7/s, Koruza za juli IV.)% za september ii*7/s Mast 522, Posredovalnica za potovanja. 1 I • ■■ ■ ■ | • *■ Piazza Negoziante 1. AIOIZII mOZetlC "^H-nii« J J korana potovanja in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu I. P, MM. Zaloga krompirja, zelja in fižola. ■ B * || ulica Molili pieeolo št. VdlOVeC JdK. i««« zalogo krompirja, zelja fižola in drugih pridelkov Razprodava na debelo. Poduk v glasbi. ■ t ■ ulica Stadion Hl. i. n. po. |1| S^ljl učuje glasbo praktično in teoretično, d« ma in zunaj Zaloga olja. mila in kisa. II i » j Ulica Torrente št, vatovec Anton • ";n kisa na ilrolmo in debelo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. ulica Carlntia št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Jak. Perhauc cene zmerne. Via Acquedotto štev. S. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna, Pirih Ivan Via Medla St. 5]., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna H. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> liti ov naprej. Na Stantič Josip Obuvala. „pri Pepelu Krajevcu" na Kožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko j Solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročhe. ■ j ulica Riborgo št. 2,r». Velika nfinar I 6T6P zaloga in delavnica-vsakovrstnega obuvala po naročbi. Trgovci. Grižon Via Giulia <>4 prodaja vsakovrstnih jestvin, ko* lonijalnega blaga in ol je Ant. Furlan cene brez konkurence. Pitizza S. Francesco št. '2. Pro-dajalnica jestvin in kolonialnega blaga. Postrežba točna. Abram Fran Via 8. Francesco št. Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. | | n i Via Stadion št. 'JO, pekarna I a K r RPllrllin 'n slaščičarna, svež krtih večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tiali domač kruh v pecivo. Postrežba točna. na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd. R. Kolar Anton Šorli priporoča svoji kavarni Commercio ,n Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski iu mnogo drugih časnikov. T - ■ -| Via S. Francesco štev. 1(>, mesar, š S|1|1I|k postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. I. Tavčar, krojač Via delle Beccherie štv. 15. priporoča se slovenskemu ob-činstve. Via Rarriera veccliia St. lil, prodajalnica vsakovrstnega nia-' nufakturnega blaga in drobnari j Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty; Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Čutari na št. f»., priporoča ' svojo zalogo kolonijal-uega blagu na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja. odda elegantno nieblirano sobo z razgledom na občinski vrt iu hrano ali pa hrano samo. Ponudbe sprejema upravništvo.