Št 166.
V Ljubljani, torek dne 16. avgusta 1910.
Leto 1
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1‘50. Za Inozemstvo celoletno K 28
Neodvisen političen dnevnik,
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Uspeli.
V vojski zapoveduje vojaški službeni red čuvati in braniti zastave, podpirati tovariše osobito v trenotkih največje nevarnosti. Neizpolnjevanje te dolžnosti je ne le v sramoto vsakemu posameznemu vojščaku, marveč škoduje tudi dobremu imenu cele armade.
Ti vojaški ukazi imajo popolno vrednost tudi v politiki.
V naši narodno-napredni stranki je nastal zadnje dni položaj, ki bi lahko postal za stranko in za narodno-napredno idejo usodepoln. V odločilnem trenotku se je hotelo malodušno vreči od sebe orožje in mu-nicijo. V odločilnem trenotku se je širila po Ljubljani obupna govorica, nazori nevredni krepkih ljudi, nečastni narodno-napredne stranke.
Avtonomija ljubljanskega mesta je bila v nevarnosti. „Jutro“ je bilo prvi list, ki je opozoril javnost na spletke radi ne-potrditve ljubljanskega župana. Za njim so posneli to vest nemški in češki listi. Bil je uprav zadnji čas, ko še ni bil up izgubljen, da je usoda avtonomije ljubljanskega mesta že zapečatena. .Jutro" je dokazalo, da je baron Schwarz sporazumno s klerikalci hotel strmoglaviti ljubljanskega župana. .Jutro" je izdalo edinole častno parolo: V boj za svojega župana! Zvestoba za zvestobo! .Jutro“ je bil edin slovenski list, ki je klical na delo .Slovansko enoto" in se skliceval na dolžnost slovanske vzajemnosti.
Danes je položaj izdatno izpremenjen.
Nemški, češki in celo poljski listi potrjujejo, da je imel postati ljubljanski župan žrtev klerikalnih intrig. Iz Prage prihajajo vesele vesti, da so se sedaj tudi slovanski poslanci zavzeli za potrditev glave ljubljanskega občinskega sveta. Izgineva pa malodušnost tudi med nami samimi in danes smo vsi enih misli: Potrditev ljubljanskega župana je še možna. Če pade ljubljanski župan bo rešilo čast stranke ljubljansko občinstvo pri novih volitvah.
Bojazljivci in ničvredneži bi bili, če bi se ne upali do skrajnosti braniti časti in avtonomije ljubljanskega mesta! Viharne demonstracije in živahne ovacije, ki jih je prirejalo zadnje dva dni slovansko in slovensko občinstvo morajo odpreti tudi baronu Schvvarzu oči, da končno vendarle uvidi, da je avtonomija naše slovenske stolice sveta stvar vsega ljubljanskega prebivalstva in prisrčna stvar ostalih Slovanov v Avstriji. Županova potrditev je edinole po zaslugi .Jutra" v najboljšem tiru. Dolžnost našega izvrševalnega odbora je sedaj skrbno čuvati, da ne pride zopet v nevarnost naša čast, naša stranka in narodno - napredna misel!
Celjski sokolski zlet.
Radi pomanjkanja prostora nam ni bilo možno včeraj priobčiti obširnega poročila o impozantnem in nad vsa pričakovanja vspelim nedeljskim celjskim zletom slovenskega sokolstva. Storimo to danes naknadno in spopolnjujemo naše kratko včerajšnje poročilo.
Nemci in vlada proti zletu.
Ko so celjski Nemci zvedeli, da obišče letos zopet Celje večje število Sokolov, so se silno ustrašili in so se takoj obrnili na vlado z zahtevo, da zlet prepove. Vlada ima, seveda, za naše ljube Nemce in nem-čurje vedno poslušna ušesa, ali ker se ni upala zleta kratkomalo zabraniti, je prišla na pametno misel, da dovoli zlet v Gabrjih tik pri Celju, torej v slovenski okoliški občini, ali da Sokoli ne smejo korakati čez mesto, nego izstopijo iz vlaka v Štorah, odkoder odkorakajo peš v Gabrje. Razun tega je sklicala vlada v Celje orožništvo iz cele Štajerske in najbrže tudi še iz drugih krajev, ker orožnikov je kar mrgolelo v Štorah in v Gabrjih in tudi na celi poti od Štor do Gabrjev, a mnogo jih je bilo tudi skritih po gozdovih; konsignirano je bilo tudi vse vojaštvo v Celju, ki se ta dan ni smelo geniti iz vojašnic.
In Sokoli so vendar prišli s posebnim vlakom iz Ljubljane in z navadnimi vlaki od vseh strani.
V posebnem vlaku
so se peljali Sokoli iz Ljubljane in okolice, Ribnice, Vel. Lašč, Primorskega, Gorenjskega, Litije, Zagorja ob Savi in iz Trbovlj, na celi progi navdušeno pozdravljanj. Omenjamo posebej pozdrav v Laškem trgu, ki je bil ves v slovenskih zastavah, a na dimniku tamošnje slov. pivovarne je plapolala Sokolom v pozdrav velikanska slov. trobojnica, ki je segala od vrha dimnika do tal. Ljudstvo se je zbiralo ob celi progi in pozdravljalo Sokole z mahanjem robcev in klobukov, kar je Sokole navdalo s tolikim navdušenjem, da so se iz vlaka neprestano orili Nazdar- in Živio-klici in neprestano so pele trompete, pri čemur se je posebno odlikoval izborni zbor trobentačev .Sokola" Ljubljana I.
Naravnost nepopisno navdušenje je pa zavladalo v posebnem vlaku, ko se je ta pomikal
čez Celje!
Okolica vsa v zastavah in tik pred Celjem velik napis: Pozdrav okolice. Na celjski postaji se vlak ni ustavil, pač pa je vozil malo počasneje in takrat se je razlegal iz vlaka glas sokolskih trompet tako silno in Nazdar- ter Živio-klici so bili tako burni, da so odmevali daleč naokoli.
Na postaji ni bilo — razun železn. uslužbencev, polic, uradnikov, stražnikov in
orožnikov — nikogar, ker niso pustili orožniki niti Slovencev niti Nemcev na peron.
Iz Štor v Gabrje.
V Štorah je bil prvi oficijelni pozdrav. Sokole je tam čakal celjski .Sokol" z godbo in z oddelkov Sokolov na konjih. Tukaj so se pridružili Sokolom, ki so se pripeljali s posebnim vlakom, Sokoli iz Ptuja, Maribora in druga društva celjske sokolske župe. Orožnikov je kar mrgolelo, ali potrebni niso bili, ker Sokoli se niso niti zmenili za par ponižnih in boječih žvižgov, ki so prihajali z oken nemške šole, pač pa so navdušeno odzdravljali zbranemu slov. ljudstvu, ki je ponosno zrlo na nepregledno vrsto čilih, krepkih Sokolov, ki se je pomikala
proti Gabrjem,
ob zvokih godbe in sokolskih trompet. Tri četrt ure je trajal ta pohod in na celi poti vse polno orožnikov in vladnih komisarjev. V Teh a rji h je bilo vse polno slov. zastav in slavolokov in — kar je najvažnejše — vse polno slov. ljudstva, ki se je kar trlo ob cesti in pozdravljalo Sokole s takim navdušenjem kot se to zgodi malokdaj in malokje. Naravno, da je to silno navdušilo tudi Sokole, ki se jim je zdela pot prekratka, toliko nepričakovanega so na njej doživeli.
Svoj vrhunec je pa doseglo navdušenje
v Gabrjih,
kjer	so se zbrale nepregledne množice ljudstva	iz	Celja in okolice	in	pozdravljale
dolgo vrsto Sokolov, ki so korakali proti telovadišču, kjer so bile poskusne vaje za popoldansko javno telovadbo.
Ob	11. uri dopoldan	so	prišli — po
isti	poti	kot oni Sokoli, ki	so	se pripeljali
s posebnim vlakom — dolenjski, hrvatski in srbski Sokoli. Posebno pozornost je vzbujal zagrebški srbski .Sokol", ki je prišel s svojo fanfaro.
Ob 1. uri popoldan je bil obhod po Gabrjih. Pri obhodu je bilo
okolu dva tisoč Sokolov
in pogled na to dolgo vrsto krepkih sokolskih postav je na ogromno množico ljudstva, ki je stalo na obeh straneh ceste, tako vplival, da vsklikanju ni bilo konca. Na dvorišču novega .Sokolskega doma" se je sprevod končal, dr. Božič je kot predsednik društva »Sokolski dom", pozdravil v navdušenih besedah zbrane Sokole in ko so govorili še nekateri, so se Sokoli razšli po gostilnah na kosilo, a mnogi so ostali v .Sokolskem domu", kjer je bil banket, pri katerem je igrala fanfara srbskega .Sokola" iz Zagreba.
Pri javni telovadbi popoldan je padal dež, ali to ni ustrašilo niti Sokolov, niti občinstva, ki ni zapustilo svojih prostorov.
Program je bil izvršen do poslednje točke in ker je potem tudi dež ponehal, se je razvila na telovadišču po končani, nad vse vspeli telovadbi, ljudska — v pravem pomenu te besede — veselica in samo vzorni sokolski disciplini se je zahvaliti, da so imeli ob 9. uri zvečer glasovi sokolskih trbmpet, ki so klicali k odhodu, uspeh, tako težko so se Sokoli ločili od prijaznih Gabrjev.
Odhod je bil enak prihodu. Tudi v Teharjih je bilo navzlic pozni nočni uri slovo ravno tako presrčno in burno, kot je bil pozdrav.
V Štorah so Nemci in nemčurji zopet od daleč — ker blizu se niso upali — malo žvižgali, ali Sokoli se na to niti ozrli niso, ker niso hoteli imeti opravka — z otroci.
Vladne šikane.
Ne samo da niso smeli v Celje, nego tudi po Gabrjih ne bi smeli hoditi povsod. Na enem delu državne ceste — od domobranske vojašnice do mestu — spada namreč svet ene strani okoliški, a svet z druge strani mestni občini. Do treh popoldne so Sokoli smeli hoditi tod in tudi obhod se je vršil tamkaj, ali pozneje je vladni komisar zabranil hoditi tod Sokolom v kraju.
Vlada je hotela najbrže izzivati s tem, ali Sokoli so sprevideli namen in niso šli na limanice. Sokoli so prišli v Gabrje manifestirati sokolsko in slovesko misel in jo utrditi v tej važni naši postojanki in to so tudi dosegli, ker sledovi, ki jih je zapustil celjski sokolski zlet, izvršen tako kot je bil, bodo večji, kot bi bili v slučaju, da je bilo došlo do kakega pretepa. To je vedela že naprej vlada in zato je izzivala, ali — brez vspeha; Nemci in nemčurji so pa korajžo izgubili.
Iz slovenskih krajev.
Iz Notranjskih goric nam poročajo: Predvčerajšnjim je izbruhnil v hlevu posestniku Ant. Ciliča požar, ki bi se lahko razširil na sosednja poslopja. Prvi, ki so prišli na pomoč, so bili naši vrli Sokoli, ki jih sedaj ne more prehvaliti lastnik hleva, četudi je zagrizen klerikalec. Imen požrtvovalnih Sokolov nočemo navajati, ker oni nočejo hvale, ker vedo, da se bližnjemu mora pomagati v sili, ne glede na to, ali je prijatelj ali nasprotnik. Čudno se nam pa zdi, da naši .fetrajnarji" niso prišli na pomoč svojemu članu. Seveda, požar se ne gre gasiti v .fetrajnarski" uniformi, a gospodje .fetrajnarji" se zbirajo samo za to, da se pokažejo v pisani uniformi, posebno trebušasti načelnik in spe.
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.
[67J
.Jaz pa ostanem sama tu in se bom sijajno dolgočasila".
.Oh, saj se lahko zabavaš s tem, da varaš svojega dragega soproga", ji je rekel Cezar.
.Vojvodo Bisaglijskega? Revež siromak! ... Ali je on sploh vreden, da bi se ukvarjala z njegovo ničev-nostjo ?“
.Si že najdeš razvedrila. Kadar hočeš, nisi nikdar v zadregi."
Lukrecija je skomizgnila z ramami.
.Kar se tiče razvedril . . .“ je povzel papež. .Naše Rimljane čaka zabavica, ki se ji ne bodo upirali, kakor se mi zdi . . .“
,Da, usmrčenje gospoda de Ragastens*, je dejal Cezar.
In zdaj je prišla vrsta na Lukrecijo, da se je stresla ob tem imenu.
.Kdaj mu odsekajo glavo?" je vprašala mrzlo.
»Pojutrišnjim, sestrica, ko vzide solnce. Ali prideš gledat?"
.Gotovo."
.Vrli vitez! ... Kar bo mene najbolj zanimalo, bo to, ko ga bom gledal v levji jami."
Tako je Cezar imenoval celico z golaznijo, ki smo jo popisali. Nadaljeval je:
.Jutri zjutraj ga pahnejo vanjo; in sam hočem biti navzoč, da postrežem temu dičnemu prijatelju z najgorkej-šimi tolažbami. Tristo satanovi Sam hočem paziti, da bo imel v svoji luknji dobro in številno družbo . . . Danes sem poslal dvanajst lovcev v okolico; ti mi prineso bogato zbirko beloušk, krastač in modrasov . . . Tako mi je, kakor da bi bil že zdaj priča njegovih naslad ..."
Cezar se je režal in kazal zobe. Strašno ga je bilo pogledati. Nenadoma pa se je naslonil s komolcem na koleno, in nagla guba mu je legla preko čela.
.On ljubi Primavero!" je mislil sam pri sebi. .In kdo ve, če ne ljubi tudi ona njega? Kdo ve, če nista že menjala poljuba Jjubezni, do katerega si lastim pravico jaz? . . . Oh! Če je tako . . . potem hočem izumiti kako nečuveno muko . . . Pokažemo mu, prokletemu!"
Nemo se je penil in stiskal pest. Lukrecija bi se bila prestrašila in celo papež sam, če bi ga bila pogledala. Toda videla ga nista.
Stari Borgia je bil z duhom v Tivoli . . . Blodil je pod senčnicami svoje vile, prenašaje v naročju devico, ki jo bil namenil objemom svoje starosti. Lukrecija pa je ležala na trebuhu in se ni ganila; nestalno je gledala tja-vendan ter premišljevala:
»Ah, ta nepoznana slast I Spustiti se v peklo ječe tisto uro, ko duša jetnika umira v grozi bližajoče se smrti 1... Vdati se mu, vklenjenemu v verige . . . Okušati njegovo ljubezen, podeseterjeno od strahu . . . Daviti se med njegovimi poljubi in njegovimi verigami ... in to baš tisto minuto, ko ga pahnejo v celico z golaznijpl . . . Doseči, da se krik groze, ki se mu iztrga, kadar ga opustč med
mu
ga
da,
bo izva-te mi je
živali, zlije v eno s krikom strasti, ki bila združitev z mano ... Te slasti treba!“
Težko sopeč so vsi trije pozabljali vsak zase navzočnost ostalih dveh ter okušali glodanje izumljenih naslad na lastnem mesu, ki je zamiralo v stekli zbesnelosti njihovih sanj.
Cela ura molčanja je potekla tako.
Ko so se vsi trije zavedli so se spogledali med seboj in niso bili zavzeti, videči drug drugega bledoto.
,Z Bogom, otroka; počivat pojdem," je dejal papež.
.Jaz pa pojdem premišljevat svoj vojni načrt", je rekel Cezar.
„In jaz — ugibat, kako naj si priskrbim doslej neznano zabavo," je zaključila Lukrecija.
Nekaj minut kasneje je bila Lukrecija v svoji sobi v Palači Smeha. Sla je v kopel, nato se je dala masirati in naparfumiti, in ko je legla v posteljo, je velela, da naj jo pustč samo.
Glavo zavito v	čipke svojih	blazin, ki jih je v zabavo
grizla in trgala z zobmi, je zdaj	okrepila	svoj naklep	in
dognala sama s seboj, kako ga hoče izvršiti.
Hotela je še enkrat videti Ragastensa. Sklenila je, da ga pojde posetit v njegovo celico in to tik pred tisto uro, ko bodo morali spustiti nesrečnika v celico z golaznijo, v tisto strašno predsobo smrti.
Niti en sam hip ni mislila na to, da bi otela viteza. To, kar je dražilo njeno perverzno pohlepnost je bil baš poljub obsojenega k	smrti, objem	spojitve	s človekom,	ki
mora umreti, in ki	vč, da ga	ne reši	nič in nihče	na
svetu . . .	  (Dalje.)
Splošni pregled.
Iz poljskega kluba.
Glasilo krakovskih demokratov »Reforma" prinaša vest, da so odlični člani poljskega kluba odločili, da združijo vse one elemente, ki so se naveličali borbe v stranki, v eno koalicijo. Odnošaji v poljskem klubu so po mnenju teh nevzdržljivi, ker se razne frakcije neprestano preprirajo, kar onemogočuje delo. Oni poslanci, ki so voljni to idejo podpisati, se bodo zbrali v septembru h konferenci, da izdelajo skupen program, na temelju katerega bode možno izvesti novo formacijo stranke. Ime nove koalicije še ni zagotovljeno. List pravi, da bi vodilni krogi navedeno novico skušali brezuspešno utajiti.
Novi kardinali.
Prihodnji kardinalski konsistorij se vrši oktobra ali novembra, ker je papež baje sklenil, da se prihodnjega leta, v letu jubilejnih slavnosti kraljevine Italije, sploh ne vrši konsistorij. Papež hoče za sedaj samo štiri duhovske dostojanstvenike imenovati za kardinale, namreč lisabonskega patrijarha Mendesa Bello, nadškofa pariškega Amette, majordomusa vatikanskega monsignorja Vislettija in kneza Granito di Belmonte, dunajskega nuncija. Pri prihodnjem konsistoriju torej ne bode imenovan nobeden kardinal iz nemškega ali angleškega ozemlja, iz slovanskega pa seveda tudi ne. Papež že sploh tri leta ni imenoval nobenega kardinala in vsled tega je 18 kardinalskih sedežev prostih.
Poostrena šolska obveznost na Francoskem.
Kakor znano, je Francija zelo prosvetljena država, ali vendar uvideva napredni minister-predsednik potrebo uvesti nov šolski zakon, ki bode silil prebivalstvo še bolj na šolski obisk. Briand pripravlja načrt, kako bi poostril obveznost šolskega obiska, kajti med rekruti prošlega leta je celih 13.000 analfabetov. Seveda se ti rekrutirajo večinoma iž Bretanje in iz baskovskega ozemlja.
Španski klerikalci se puntajo.
Oni klerikalci, ki učijo takrat, kadar se jim obeta dobiček, svoje verne ovčice, da je vsaka oblast od boga,v ravno isti klerikalci hujskajo sedaj na Španskem proti ministru-predsedniku, češ, on hoče pod-grebsti tla veri. Klerikalci severnega dela španske dežele so zopet sklenili, da hočejo prirediti zadnjo nedeljo v avgustu velik protestni meeting proti sedajni vladi. Časniki so obelodanili dolg manifest »katoliškega odbora" za pokrajino biskajsko, v kateri spominjajo Baske, da je njihova verska dolžnost boj proti vladi. Končuje se manifest „z besedami: »Baski! Triumf bode naši Živela svoboda, Kristus, papež in verske družbe!"
Dnevne vesti.
Nemci napadli celjski »Narodni dom“? Včeraj se je raznesla po Ljubljani vest, da so celjski Nemci in nem-čurji po odhodu Sokolov, ker prej se niso upali, napadli celjski »Narodni dom" in razbili s kamenjem vse šipe. Z druge strani se pa javlja, da so Nemci naskočili novi »Sokolski dom" v Gabrjih, kar bi tudi bilo mogoče, ker se nahaja poslopje tik pri mestu, a celjski Sokoli in drugo slov. občinstvo je bilo vse na veseličnem prostoru, ki je zelo oddaljen od »Sokolskega doma". — Beležimo te glasove, ker je verojetno, da jutri dobimo pa gotovo potrditev te vesti in pa natančno poročilo, ali pa dementi.
Kaj je to imelo pomeniti? Ko so se v noči od nedelje na ponedeljek vrnili v Ljubljano Sokoli iz Celja, je stal pred postajo v Kolodvorski ulici neki konjeniški oficir z enim vojakom in ko je slišal na-zdar- in živio-klice, s katerimi je občinstvo pozdravljalo došle Sokole, je takoj oddirjal v kalopu v mesto. Bila je to najbrže vladna »sprednja straža" ki jo je imela obvestiti, alco bi se »kaj zgodilo". Gotovo so go spodjev kaj pričakovali.
Čehi v Ljubljani. Češki gasilci so se zelo pritoževali radi tega, ker se jih ni pravočasno obvestilo, da je hotel »Union" klerikalno podjetje in se jih je peljalo tam Ko bi oni prej vedeli, da je »Union" klerikalen, ne bi šel nobeden tam. Čehi so se pritoževali tudi radi tega, ker se je stavila v program gasilskih slavnosti skupna maša, h kateri so prišli zelo nevoljni, samo da ne demonstrirajo javno proti prirediteljem, ki mislijo, da se mora vsaka reč začeti z mašo in niso vprašali prej vseh udeležencev, ako so s tem zadovoljni.
Primorci in deželni glavar Šuklje. Splošno se je zapažalo, da so primorski gasilci pri nedeljskem defiliranju na Kongresnem trgu gledali v stran, ko so korakali zraven dež. glavarja Šukljeta. Možje so preponosni, da bi izkazovali čast takemu »značaju", kot je naš deželni glavar Šuklje.
Črna nehvaležnost nemškega mili-jorja. Na občnem zboru »Zveze kranjskih gasilnih društev" smo dobili interesantno sliko, kako umazana in nehvaležna je milijonarska tvrdka Leykam. Kakor znano, je pričela v začetku meseca aprila goreti tvor-nica papirja v Medvodah. Pet požarnih bramb je nemudoma prihitelo na pomoč in preprečilo še večjo škodo. Pirniška požarna bramba je bila celih 14 dni na licu mesta in je imela velikanske stroške. En ognje-gasec je zadobil tudi nevarne telesne poškodbe in je še danes popolnoma nesposoben za delo. Toda milijonarska tvrdka Leykam ni smatrala za potrebno, da bi požarnim brambam povrnila vsaj stroške. Nasprotno, odpraviti jih je hotela s par drobtinicami. Tako je imela pirniška požarna bramba nad 3000 K škode, — toda dobila je za plačilo »velikansko" vsoto 320 K. Ognjegasno društvo v Sorah je dobilo mesto 800, 230 K- Tacen mesto 100 32 K. Ljubljansko gasilno društvo, ki je jilo telefonično pozvano na pomoč, je dojilo samo 128 K povračila, stroški pa znašajo 550 K. To je naravnost pesek v oči slovenskim gasilcem. Če tvrdka lahko pod-jira Nemce, je njena prokleta dolžnost, da jovrne požarnim brambam vsaj stroške. Sicer pa prizadetim svetujemo, da napravijo v to svrho druge korake.
Kaznovan nemški Izzivač. Sinoči ob 11. uri je prišel v gostilno »Pri kroni" v Gradišču znani nemčurski izzivač pleskar Pirker ml. in je začel izzivati in žaliti slovenske goste. Gostilničar, ki je znan kot vljuden in takten mož, ga je prosil, naj bo miren, ali Pirker je dalje izzival tako nesramno, da so bili slov. gosti primorani pokazati mu vrata. Storili so to zelo mirno, ali mož jim ni hotel biti za to hvaležen, nego je začel kričati razne nesramne žalitve, n. pr. »slovenske k ... e, a razen tega se je celo zaletel v enega Slovenca. To je bilo pa že preveč; tudi slovenske potrpežljivosti je moralo biti konec in mož je dobil par vročih klofut, potem so pa Slovenci, ki se niso hoteli pretepati, poklicali stražnika, ki je odpeljal moža na policijo.
Jugoslovanski krematorij. Iz dobro poučenih krogov smo dobili vest, da se Svobodna Misel ne misli kar tako kloniti nemškoslovenskemu klerikalizmu, ki jej je prepovedal včerajšnji shod. Kongres se bode vršil dne 8. septembra popolnoma gotovo in če ne bode mogel drugače, pa pod takimi pogoji, da ga ne bode nikdo skušal onemogočiti. Na dnevnem redu bode samo vprašanje o jugoslovanskem krematoriju. Čujemo, da bode vsakemu na prosto dano, da se ga udeleži ali ne.
Tovarna zgorela. Prejšnja last velikega dobrotnika slovenskega naroda, pokojnega Kotnika tvornica za parketc, je v nedeljo ob 1. uri popoldan začela iz neznanih vzrokov goreti. Ogenj je planil pri sušilnici in jo je popolnoma uničil, na druge dele poslopja pa ni segel, ker so vrli prebivalci Verda in okolice ogenj kmalu pogasili. Predsednik trgovsko obrtne zbornice, ki je sedaj lastnik omenjene tvornice na Verdu, trpi občutno škodo, ki se še ne da primerno oceniti. Nezgodno je bilo, da ni bilo nobene požarne brambe blizu, ker so vse bile na gasilskem zletu v Ljubljani. Gospod Lenarčič je dolžen hvalo prebivalcem vasi.
Ogenj v Starem Udmatu. Včeraj se je okolu 11. ure ponoči vnel kozolec g. Tr-škana v Udmatu. Ljubljanska požarna bramba je prišla takoj na lice mesta in v kratkem času ogenj pogasila. Pri gasitvi se je pripetila tudi mala nezgoda. Neki gasilec iz Opatije si je pri razdiranju plota predrl po nesreči roko z žrebljem in je močno okrvavel. Ponesrečenca je takoj obvezal prisotni zdravnik in tako preprečil zastrupljenje krvi. Škoda je neznatna.
Preprečena nesreča na železnici. V soboto zvečer krog osme ure bi se bila na progi dolenjske železnice v Novem Udmatu pri distančni plošči zgodila grozna nesreča, da ni bil čuvaj Škriba tako pozoren in prisotnega duha. Pri plošči je namreč stal to vorni vlak iz Novega mesta, ki bi bil imel zavoziti na južni kolodvor. Signal nasproti iz Ljubljane je pa prišel, da ^prihaja osebni vlak proti Novemu mestu. Čuvaj se je ta koj zavedel, kaka nesreča preti vlakoma in osebam, pa je takoj dal signal: »Vse vlake ustaviti". Strojevodja bi se seveda ne bil smel premakniti, ali on je proti predpisom pomaknil vlak na južni kolodvor, da je ime drugi vlak prosto pot. S tem je imel osebni vlak četrt ure zamude, a čuvaju edinemu se je zahvaliti, da je obvaroval blago in ljudi pogube.
Obrtno-umetniška zadruga se usta novi v Trstu. To bode zavod po tujih uzo-rih, ki mu še ni para na Slovenskem. Na osnutku se dela s tako podjetnostjo, da je vse že v polnem teku in da bomo kmalu lahko pozdravili prepotrebno jugoslovansko institucijo, ki je velikanskega pomena za naš gospodarski in narodni razvoj v Trstu.
Žurnalistika v Trstu. Popolnoma ve-rojetna je iz Trsta došla vest, ki pravi, da za sedaj ni misliti na kako ustanovitev novega dnevnika, ne od te ne od one strani. Pač pa se zelo zdi, da se v hekem že ob-
stoječem podjetju neopazno pripravlja preobrat, česar je zelo želeti. O novi ustanovitvi ni govora.
Tuji oficirji pri manevrih. Z dovo-jenjem vojnega ministrstva se udeležijo bodočih manevrov italijanski vojni ataše Albricci z Dunaja in' kapitan angleškega generalnega štaba W. Tifi. Deležna bodeta skoro cel teden vaj 1. polka tirolskih cesarskih strelcev na Tirolskem. Čudno! Med avstrijsko armado se spušča tuje oficirje, ki imajo važne službe pri raznih osrednjih vojaških uradih. Tukaj občujejo s štabnimi oficirji, zvedo za sklepe in nakane, odkrivajo se jim tajnosti, spoznavajo obmejne craje in to vse z višjim dovoljenjem. Ka-rega drugega pa, ki ni prosil vojaških oblasti za kaj, pa zaprejo in sodijo kot špijona, dasi še morda na to mislil ni.
Za svetovni mir. Iz Terezijanske akademije pride dne 18. avgusta, kakor vsako eto 70 novih poročnikov k infanteriji, 12 c lovcem, 36 h konjeništvu, 1 k pijonirjem in eden v armadno stanje. Tehniška vojaška akademija da 40 poročnikov k poljski trdnjavski in gorski artileriji, 21 poročnikov i pijonirjem, 5 k železniškemu in telegrafskemu polku in 1 k infanteriji. Vštevši vse mlade junake iz drugih zavodov smo prepričanja, da bo treba patrijotom zopet večjih davkov.
Pešcem prepovedano je odslej hoditi ali stopati na tir male železnice v Gru-jerjevem prekopu.
Pri novem mostu med Poljansko cesto in Hradeckega vasjo so na desnem jregu oporni zid iz betona že izvršili.
Pri železničnem predoru na Martinovi cesti je promet odprt za pešce in vozove. Svet so vodi primerno regulirali.
Vino podražili so že zdaj nekateri gostilničarji v mestu' in na deželi. Tudi dolenjski in vipavski vinogradniki so zvišali cene starini za 40 do 100 K pri hekto-itru. Draginja zija konsumentom nasproti izza vseh oglov.
Hišni posestniki imajo vložiti svoje napovedi o hišni dohodnini do 31. t. m. pod ogibom kazni. Na-j nihče ne zamudi z vložitvijo.
700 K je bito ukradenih v Tržiču neki natakarici. Sumijo nekega moškega, ki ga orožništvo zasleduje.
Tatvine. Delavcu Avgustu Lebnu je bil v cukrarni iz spalne sobe ukraden plišast zelen klobuk, suknjič zelenkaste barve in eni pisana srajca. Tatvine sumljiva sta dva delavca, ki sta v isti sobiv spala in od dela neznano kam odšla. Železniškemu delavcu Leopoldu Omahnu je bila na Dolenjski cesti ukradena iz stanovanja srebrna ura in črna usnjata denarnica, v kateri je imel 10 K denarja. Nekemu delavcu pa srebrna ura vredna 12 K. Neki prodajalki je bil ukraden iz mize v prodajalni zlat poročni prstan, vreden 8 K. Sumljiv tatvine je nek moški, ki je bil malo poprej, ko je tatvino opazila v prodajalni.
Utonil je včeraj ob 2. popoldne v Ljubljanici pri izlivu Gruberjevega prekopa pri kopanju neki delavec, ki je bil zaposlen pri regulacijskih delih. Utopljenca še niso našli in tudi njegova identiteta še ni znana.
Nesreča. Ko je v soboto zvešer peljal na ročnem vozičku hlapec Anton Kramar iz južnega kolodvora dva zaboja težka 150 kg, sta se na Miklošičevi cesti pri frančiškanski cerkvi zaboja nanj prevrnila. Mimo idoče občinstvo je zaboja vzdignilo da je mogel Kramar vstati. Poklicani policijski zdravnik g. dr. Illner je Kramarju rane, katere je zadobil na glavi, na čelu in na levem kolenu obvezal in so ga na to prepeljali na dom.
Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjem je na Marijinem trgu povozil s kolesom hlapec Matevž Ivančič postrežnico Jožefo Dragarjevo in jo na glavi in levi roki težko poškodoval. Ker Ivančič ni zvonil in tudi ni imel predpisane številke, ga čaka tem strožja kazen.
Kaj vse pijanec st’ri. Na graški kli niki so imeli v petek zanimiv slučaj. Neki alkoholik si je dovolil veselje, pa je sklenil požreti žlico na niti. Ker ni mogel požreti žličine glave, jo je odtrl in pogoltnil samo držalo. Na kliniki so mu dognali z Ront genovimi žarki, kje mu tiči del žlice in na hvalo moderni vedi so mu jo izdrli brez bolečin in posledic.
Izgubljeno in najdeno. Gosp. Rafael Kolenc je izgubil v petek od polnoči do pete ure v jutro na soboto 150 K- Eden bankovec je bil po 100, drugi po 50 K. Izgubila se je svota grede od Martinove ceste (Pavšeka) do Žabjeka.
osrednja zveza na Dunaju. Za sedaj lahko samo pripomnimo, da so bila posvetovanja zelo živahna in da so nad vse pričakovanje uspela. Obetajmo si obilo ploda od njih. Zaključke in sklepe o posameznih važnejših zadevah še objavimo, danes prinašamo pa samo resolucijo, ki se je v občnem narodnogospodarskem odseku prvi posvetovalni dan predložila in pomalenkostno izpremenila. Ona slove:
Slovenski narodnogospodarski kongres v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta 1910. tolmači prepričanje odličnih zaščitnikov in prijateljev Slovanstva o nujnosti narodnogospodarskega napredka slovanskih narodov ter priznava v to svrho nujno potrebo, da bi se narodnogospodarske organizacije razširjale in razvijale in da bi se tam, kjer še niso, ustanavljale v svrho pospešitve proizvajanja in razširjanje spečavanja. V krajih in kronovinals, kjer je to potrebno, je uporabljati pri tem izkušnje nabrane v že obstoječih organizacijah, in sicer s pomočjo v ta namen ustanovljenih faktorjev. Ta osnovna misel zadeva kulturne in gospodarske potrebe vseh narodov, posebno pa slovanskih s pristavkom, da naj močnejši in izkušnejši pomagajo slabšim. — Slovanski narodnogospodarski kongres določa pomanjkljivosti in potrebo narodnogospodarskega in kulturnega razvoja in sprejme delni načrt, kako naj se deluje za povzdigo in pospešitev narodnega gospodarstva v slovanskih krajih in kronovinah. — Negovanje vzajemnih gospodarskih stikov se priznava za prospešno in potrebno. — Kaže se osnovna potreba, da bi se poleg ustanavljanja in ojačavanja raznih lokalnih, okrajnih in deželnih narodnogospodarskih organizacij osnovale tudi močne državne zveze. — Kongres odobruje dosedajne korake za osnovanje zvez slovanskih obrtnikov, rokodelcev in trgovcev. Slovanskemu narodnogospodarskemu društvu se nalaga, naj ukrepa o namerah udeležnikov kongresa dalnje naredbe. Udeležniki kongresa, poedinci in organizacije, pristopijo kot člani Slovanskemu narodnogospodarskemu društvu na Dunaju, katero kot slovanskogo-spodarsko središče določa potom odsekov v smeri danih sredstev podrobnosti postopanja, opravlja tekoča opravila, razdeli delo specijalnim organizacijam in poedincem glede predlogov in izvršitve istih ter oskrbuje priprave za prihodnji narodnogospodarski kongres. Kongres poziva udeležence — poedince in organizacije — naj Slovansko narodnogospodarsko društvo v tem delu krepko podpirajo ter marljivo sodelujejo. — Na kongresu podana poročila in dodatno popolnitve k poročilom, kakor tudi predlogi in sklepi kongresa naj se po možnosti razširjajo v krogih interesentov v svrhe poučevanja in uresničevanja sklepov in na-vodov kongresa. — Slovanski narodnogospodarski kongres poziva vse slovanske deležnike, prisotne in neprisotne, naj zvesto varujejo z ozirom na vseobčni znatni narodnogospodarski razvoj svoje narodnogospodarske interese s pomočjo v proizvajanju in trgovanju izkazanih sredstev.
Slovanski narodno-gospodarski shod v Ljubljani.
Krog polednajste ure so se torej udeležili vsi prisotni razdeljeni na četvero panog, zadevnih posvetovanj. Kar se je včeraj predpoldan in popoldan sklepalo, zlasti v občnem narodnogospodarskem oddelku, ni za javnost, ker mora vse sklepe, razven resolucij, pregledati in odobriti,
Štiridesetletni jubilej „Ljubljan-skega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva".
(Konec.)
Popoldne se je ob polu 5. uri vršil občni zbor »Zveze kranjskih gasilnih društev". Podnačelnik Petrič otvori zborovanje in pozdravi vse došle goste. V imenu Čehov se zahvalita za pozdrave ces. svetnik Vozab in Hubalek. Nato sledi tajniško poročilo. Tajnik Trošt konštatira, da se je odbor trudil po svojih močeh povzdigniti zvezin ugled, toda ni imel posebnega uspeha. Slovenska inteligenca nima za gasilce nikakega zanimanja in se sramuje nositi gasilsko obleko. Zadnji zvezin občni zbor se je vršil dne 15. avgusta 1908 na Vrhniki. Od tedaj se je ustanovilo 21 novih gasilnih društev. Zveza obstoji iz 166 društev, ki imajo skupno 5124 članov. Izven zveze je 13 gasilnih društev. Odbor je imel štiri seje. Društvo je popolnoma nepolitično in ima samo človekoljubne namene. — Iz blagajniškega poročila posnemamo, da ima »Žveza kranjskih gasilnih društev" v »Kmečki posojilnici" naloženega 2354 K, v poštni hranilnici pa 161 K 46 vin. denarja. Blagajniški ostanek znaša 200 K 33 v. Za onemogle gasilce, vdove in sirote se je ustanovila 1. 1907. jubilejna ustanova, ki ima 5543 K 43 v premoženja. Obresti te ustanove se razdelijo vsako leto dne 2. decembra. Preglednik računov gosp. Barle naznani, da so vsi računi v najlepšem redu in predlaga odboru in blagajniku absolutorij. Sprejeto. — Nato pride na vrsto točka o spremembi pravil. Na občni zbor ima vsako društvo, ki šteje najmanj 20 članov pravico, odposlati enega zastopnika, za vsakih nadaljnih 10 članov po enega zastopnika več. Občni zbor je sklepčen, če je navzoča vsaj tretjina članov. Odbor se voli za dobo treh let in obstoji iz petih članov, in sicer iz načelnika, podnačelnika,
/
poslovodje in dveh odbornikov. Obenem se izvolita tudi 2 namestnika. Sprejeto. Vse okrajne zveze morajo biti ustanovljene do 1. 1911. Sedež deželne zveze je Ljubljana, vendar pa načelnik zveze stanuje tudi lahko drugje. Pravila se bodo v kratkem predložila v odobrenje. Sprejme se tudi predlog o sanitetni izobrazbi društvenih članov. Tajnik Trošt nato še predlaga, da naj se v kratkem času ustanovi tehniška komisija in priporoča, da naj se v to komisijo izvolijo samo strokovnjaki. Pri volitvah se izvoli sledeči odbor: Franc Dober let, načelnik; Josip T urk, pod-načelnik; Leutgeb, Merhar, Rus, Debeljak, Toman, Petrič, Majer, Smole, Ogorelec, Tratar in Hude, odborniki. Poslovodja: Fran K s. Trošt. Nato se predsednik Fr. Doberlet zahvali za zopetno izvolitev in zaključi občni zbor.
* Izvoz lesa iz Bosne-Hercegovine.
Lani se je izvozilo iz Bosne in Hercegovine 311.000 ton žaganega lesa proti
202.000 tonam predlanskega leta. Vrednost lesa je znašala 21,620.000 kron (oziroma
20.014.000 K leta 1908). Zlasti živahna je bila kupčija z železničnimi pragovi, ki so bili letos mnogo dražji, nego zadnjih pet let. Zelo pa je nazadoval izvoz hrastovih dog, ker je ruska konkurenca v inozemstvu ves trg preplavila.
* Ločitve zakona na Francoskem naraščajo, in sicer najbolj med delavci.
V letih od 1898. do 1908. se je število zakonskih ločitev več kakor podvojilo, dasi prebivalstvo ni prav nič naraslo; poskočilo je od 4641 na 9687 slučajev. Ločijo se čisto mladi ljudje po treh do šest mesecih zakona in to večinoma iz čisto lahkomiselnih vzrokov. Francoski sociologi so radi tega v velikih skrbeh in razmišljajo, kako bi se dale razmere izboljšati.
* Zveza bolgarskih pevskih društev.
V »Slovanski Besedi" v Sofiji se je osnovala zveza bolgarskih pevskih društev. Na zborovanju je govoril naš slovenski štajerski rojak profesor Bezenšek. Bolgarska pevska zveza si je nadela nalogo, da deluje z vsemi silami na to, da se osnuje zveza vseh slovanskih pevskih društev. Kakor čujemo, se ima ustanovni shod vseslovenske pevske zveze vršiti prihodnje leto v Belgradu. Na zborovanju v Sofiji je profesor Bezenšek predložil že načrt pravil za vseslovansko pevsko zvezo.
* Izdelovanje medu. Največji čebelar na svetu je Harrison v Kaliforniji, ki ima €00 panjev ter izdela letno 100 tisoč kilogramov medu. Na Grškem imajo 30.000 panjev, na Danskem 80 tisoč panjev z 1 milijonom kilogramov medu, na Ruskem
110.000	panjev z 1 milijona kg medu, v Belgiji 290.000 panjev z 2'i3 milijona kg, na Holandskem 240.000 panjev s 3 milijoni kg in na Nemškem 1,450.000 panjev, ki pridelajo 20 milijonov kg medu. Največ panjev v Evropi ima Avstro-Ogrska, namreč 550.000, ki prinašajo letno 20 do 21 milijonov kg medu. Severnoameriške Združene države razpolagajo z 290.000 panji, ki so last 70.000 čebelarcev ter prinašajo letno 31 milijonov kg medu.
* Bakterije, ki žro železo. Železne cevi, ki se polagajo v zemljo^ kaj kmalu zarjavijo pod vplivom vlage. Če niso gal-vanizovane in z degetom okaljene, se tudi kmalu pokažejo zelo razjedena mesta. Kemik Gaines je pa sedaj prišel na to, da povzročijo to izpremeno neke materije in sicer bakterije četvero raznih vrst. Te bakterije povzročijo, da izpuhti iz železa kislina, ki pušča za seboj one pore, katere nazi-vamo v vsakdanjem govoru razjednost. Najboljše sredstvo proti temu je, da se do dobra odtegne voda iz okolice železnih cevi, kajti ona se lahko okisa. Še bolje in lažje pa je obdati cevi z ogašenim apnom.
* Dragoceno carjevo življenje, ki bode pri njegovem potovanju po Nemčiji zopet v nevarnosti, nočejo Nemci z lastnimi sredstvi^ varovati, ker bi bilo treba znatne vsote. Če se carja ne usmili nemški državni zbor, bode ali moral plačati straženje sam, ali pa opustiti brezmiselno paradiranje po tujem. Tako je itak bolje.
Nžjisovejšft lelefonska Sa brzojavea poročila.
Požar v mednarodni svetovni razstavi v Bruslju.
Bruselj, 15. avgusta. Včeraj ob pol 10. uri zvečer je nastal v tukajšnji mednarodni svetovni razstavi in sicer v belgijskem oddelku strašen požar, ki se je z grozovito hitrostjo razširil po vsem belgijskem, francoskem in angleškem oddelku. Več tisoč ognjegascev in vse vojaštvo je neprejtrgoma celo noč poskušalo pogasiti ogenj. Šele ob 5. uri zjutraj se jim jev posrečilo ogenj vsaj deloma lokalizirati. Škoda je naravnost ogromna.
Bruselj, 15. avgusta. Požar se je razširil tudi v enem delu mesta in popolnoma uničil 17 privatnih poslopij. Belgijski in angleški oddelek sta strahovito poškodovana. Francoski oddelek za življenske potrebščine je popolnoma pogorel. Italijanski oddelek in oddelki malih držav so ostali nepoškodovani. Tudi mednarodni strojni oddelek so rešili pred pogubonos-nimi plameni.
Bruselj, 15. avgusta. Kakor se je sedaj dognalo, škoda najbrže ni tako velika, kakor se je prvotno mislilo. Ogenj je, kakor se poroča, nastal v belgijskem kuhinjskem oddelku. Vendar se pa lahko z gotovostjo potrdi, da se za pravi vzrok in povod strahovitega požara ne bo nikdar natančno zvedelo. V starem delu mesta se je vsled grozovitega dima zadušilo v zverinjakih več zverin.
Bruselj, 15. avgusta. Ko se je v tukajšnji mednarodni svetovni razstavi pojavil požar, se je nahajalo v razstavi nad
100.000	obiskovalcev iz vseh evropskih držav. Ko je publika zaznala, da je v razstavi nastal ogenj, se je je polastila strahovita panika. Vršili so se skrajno pretresu-joči prizori. Vse je v obupu drvelo iz razstave. Več ognjegascev in vojakov je bilo pri gasitvi težko, oziroma lahko ranjenih. Najbolj je vsled požara prizadet antver-penski oddelek. Tu je pogorel briljantni posnetek, ki je predstavljal mestno hišo. Škoda znaša nad en milijon frankov. Dragocenosti francoskega oddelka so v zadnjem trenotku rešili. Na kraju nesreče se je pojavilo nebroj tatov, ki so zlasti v francoskem dragocenostnem oddelku pokradli mnogo biserov, toda policija je vse aretirala. Vojaštvo je kroginkrog obkrožilo razstavo, da prepreči vsako nesrečo. Kolikor je dosedaj znano, se izmed publike ni nihče ponesrečil.
Bruselj, 15. avgusta. Nemški, nizozemski, španski, ruski, švicarski, danski, av-stro-ogrski, turški, portugalski, švedski, perzijski, japonski, kanadski, brazilski in oddelek Unije so ostali popolnoma nepoškodovani. Francoski paviljon je zelo poškodovan, oddelek za življenske potrebščine uničen. Mednarodni strojni oddelek ima le neznatno škodo. Italijanskega oddelka požar sicer ni dosegel, vendar ima vsled vode, ki je udrla v razstavo veliko škodo. Več objektov je močno poškodovanih, deloma popolnoma uničenih.
Veliki vezir Hakkl paša v Marijinih varih.
Marijine vari, 15. avgusta. Avstrijski minister za zunanje zadeve, grof Aehrenthal je priredil danes na čast velikemu vezirju Hakki paša slavnosten banket. Popoldne je veliki vezir dalje časa konferi-ral z grofom Aehrenthalom.
Avijatični polet v Kopru.
Koper, 15. avgusta. Povodom tukajšnje razstave se je včeraj nemški avijatik Auer z Bleriotovim aparatom vzdignil v zrak in napravil več zelo povoljnih poletov. Mnogobrojno občinstvo je avijatiku priredilo burne ovacije.
Hotel pogorel.
Bočen, 15. avgusta. Tukajšnji hotel „Carersee“ je danes popolnoma pogorel. Izmed ljudi se ni nihče ponesrečil.
Truplo v Donavi.
Dunaj, 15. avgusta. Kakor smo že poročali, so našli v soboto v Donavi truplo nekega 171etnega mladeniča. Sedaj je policija aretirala tesarskega pomočnika Kristijana Voigta, ki je osumljen, da je mlade niča umoril. Voigt je bil radi umora že dvakrat v preiskavi, toda zdravniki so vselej konstatirali, da ni pri pravi pameti in je bil radi tega iz zapora izpuščen.
Spopadi na grško turški meji.
Solun, 15. avgusta. V kraju Papa-buli na grško-turški meji je prišlo včeraj med Grki in Turki do hudega spopada. Grki so pričeli streljati, toda so se morali končno umakniti. Na bojišču so pustili tri mrtvece. Ravno ob istem času je prišlo na grško-turški meji tudi do boja med grškimi in turškimi pastirji. Trije grški pastirji so bili ustreljeni, dva turška nevarno ranjena
Bolgarski vstaši.
Sofija, 15. avgusta. V Vodeni se je ustanovila nova bolgarska revolucijonarska organizacija. Komiteju načeluje znani bolgarski vstaški voditelj Černopejev. Komite je izdal na vse svoje člane posebno okrožnico, v katerih se jih navdušuje na bo proti Turkom, obenem pa odločno prepoveduje predati Turkom orožje. Kdor se ne bo držal teh ukazov, bo od komiteja naj-strožje kaznovan.
Velika železniška nesreča.
So u j on, 15. avgusta. Včeraj ob tri četrt na 11 sta trčila tukaj dva vlaka. V osebnem vlaku je bilo nad 1100 izletnikov. Učinek nesreče je bil grozen. Šest železniških vozov je popolnoma razbitih. Nad sto oseb je težko ranjenih, 38 je mrtvih. Kurjač je padel pod lokomotivo, ki ga je razmesarila.
Ekspedicija na južni tečaj.
Kapsko, 15. avgusta. Kakor znano, se je raziskovalec južnega tečaja Cook podal s posebno ekspedicijo proti južnemu tečaju. Toda, ker dalje časa o njem ni bilo nikakega poročila, se je domnevalo, da se je ekspedicija kje ponesrečila. Sedaj pa se poroča iz Kapskega, da je včeraj Cook s svojo ladjo srečno prišel do „Rta dobre nade“.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.^
Zahvala.
Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XXII. glavna skupščina Zaveze avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev dne 6. in 7. avgusta t. 1. v Novem mestu uspela tako lepo.
Prav posebno pa se zahvaljuje „Uči-eljskemu društvu za novomeški okraj“ za Hesrčen sprejem in tovarišu predsedniku Davorinu Matku za lepi pozdrav na kolodvoru; pripravljalnemu odboru za obilni trud, ki ga je imel s pripravami za Zave-zino zborovanje; blagorodnemu gosp. županu Josipu Ogoreutzu za laskave besede, ki nam jih je izpregovoril na kolodvoru v pozdrav; slavnemu narodno-naprednemu občinstvu novomeškemu za krasen sprejem na kolodvoru in vsem onim, ki so nam kazali svoje simpatije s tem, da so okrasili svoje hiše z zastavami; slavni „Narodni čitalnici" za prepustitev prostorov v »Narodnem domu“, za zborovanja; gosp. Radovanu Krivicu in Engelbertu Ganglu za njiju izborni, temeljiti poročili; gosp. prof. Majcnu, ki nas je pozdravil v imenu »Narodne čitalnice*, gosp. prof. Antonu Jugu za navdušen govor in iskren pozdrav, ki ga je izpregovoril v imenu političnega društva »Skala"; gosp. juristu Radovanu Krivcu za pozdrav v imenu akademiških prosvetnih organizacij; gosp. juristu Iv. Legatu za pozdrav v imenu »Dolenjske podružnice Prosvete"; gospodu ravnatelju Rohrmannu in gospodu adjunktu Lapajnetu za ljubezniv sprejem in za razkazovanje uredb in naprav na deželni kmetijski in vinarski šoli na Grmu; vsem onim, ki so brzojavnim in pismenim potom pozdravili naš shod; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, ki so prihiteli med nas, in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila Zaveza tako impozantno.
Vodstvo Zaveze avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev.
Tajnik:	Predsednik:
Viiibald Rus.	L. Jelenc
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
a
Fran Krapeš.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja.
Snaženje stanovanj in oken j.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
in učenca
sprejme Fr.Zajec, optiker in urar, Ljubljana,
dobro zažmahane, stare in nove, velike in majhne prodaja
IT7\ BTJGG-E1STIO-,
sodarski mojster v Ljubljani.
? I ? I K O
? O ?
I K O
Najboljša ufg sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
I K O
? O ?
nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
v>
IKO“.
I K O
? O ?
Leopold Grošelj
Spod. Šiška št. 88. stavbeno in umetno ključavničarstvo
se priporoča cenj. občinstvu za izdelovanje žičnih mrež, ograj na grobeh, železnih svetilk, balkonov, verand, štedilnikov, držal za firme in vseh v to stroko spadajočih del
Zaloga, izposojevanje in popravljanje koles.
• - - Delo solidno, cene primerne. - - - -
V gostilni „B0LE“
nasproti Št. Peterskega mosta
se točijo zopet pristna vina, sveže pivo. Gorka in mrzla jedila na razpolago. Vse dobro in ceno.	■	-
.r.	rasa*,	j&ute	jr-
tal JURIJA"
je Trsals dan
vso noč odprta.
Z velespoštovanjem
Štclan Miholič.
m'	m
Priporoča se za sa svoa stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 13
izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Restavracija ..Reinighaus"
v Spodnji Šiški išče za 1. november ISIO
dobrega •«- •«-gostilničarja.
Ponudbe na zalogo piva Bratje Reinig-haus, Spodnja Šiška.
Cvetlični salon
XjjuL“blj ana
Pod trančo štev. 2
poleg Cevi arskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
Oglejte si največjo zalogo
polj edelskf la	stroj ev,
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge : :	v železnino spadajoče predmete. : :
E
Poletna oblačila
za gospode in dečke kakor tudi damska kon-zzz fekcija se prodaja zaradi minule sezije zzz
pod vsako
v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovie
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
2iT^ Z IsTA. IbT I Xj OI
Velecenjenemu obCinstvu in svojim ljubim prijateljem vljudno naznanjam, da sem z ‘današnjim dnem prevzel znani
hotel »Ilirija", Kolodvorska ul. 22.
Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijanska vina v sodili in steklenicah ter vedno sveže marčno belo in črno pivo iz združenih pivovaren Žalec in Laški trg.
Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonnement po prednostnih cenah.
Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih.
Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod najugodnejšimi pogoji.
Velik senčnat vrt in kurljivo kegljišče.
Popolnoma nanovo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora najtopleje priporočajo.
Zahvaljujoč se za doscdaj mi kot ravnatelju Grand-hotela »Union* izkazano zaupanje bilježim z najodličnejšim spoštovanjem
IVAN BRAČIČ, hotelir.
2 Kolinska cikorija j« najboljša !
Delniška družba
združenih pivovaren Žalec in Laški trg
v Ljubljani,
: priporoča svoja svetla in črna piva. ---■	—
Ravnateljstvo v JLaškem trgu.
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ. Ljllbljatia -avarski dvon
------------------------------------------------------------------------ 7	■»	Ustanovljeno	leta	1908.
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam -------------------- v	vseh	večjih	mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawi, Dunaj I. Schulhof 6. -----------------------
Hotel in restavracija
„Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
+ Vincenc Richterja
				
				
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam,, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Vincenc Richter, Dunaj IX. Sobieskygasse22. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj I.. Tuchlauben št. 9.
Izvrstna prilika
za potovanje v
AMERIKO
je in ostane z novimi parniki
VELIKANI:5
Kaiserin Auguste Victoria 25.000 ton
Amerika............. 24.000 „
Cleveland........... 20.000 „
Cincinnati.......... 20.000 ,,
Preš. Lincoln .... 20.000 ,, Pres. Grant .... 20.000 „
Brezplačna pojasnila daje:
FR SEUNIG,
ljubljana, Kolodvorska ulica 28.
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
priporoča
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specialitete zavratnic in nogavic; steznik
„Diredoire“ P. D.
“o«™ ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, “n"
30i_46	Stritarjeva, ulica, štev. 2.
r======= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 % °|o.