TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2254 TRNOVSKA VAS
Trnovski
imit
Izpod peresa odgovorne urednice
Drage bralke in bralci!
Prisrčno pozdravljeni na straneh poletne številke Trnovskega zvona. Končno je prišel pričakovani čas počitnic, dopustov in poletnega oddiha. Včasih se zdi, kakor da smo starši še bolj željno čakali počitnic kot pa naši mladoburneži.
V pomladnih mesecih, ko so se pokazali prvi sončni žarki, je marsikomu padla koncentracija pri delu. Najbolj se to pozna pri otrocih v šoli. Bolj kot gre proti koncu šolskega leta, bolj razmišljajo o drugih stvareh, le o šoli in ocenah bolj malo. Ampak ravno pomladni meseci so tisti, ki so najbolj obremenjujoči, takrat je v šolah največ preverjanj, testov, spraševanj.
In tu se nam odraslim poraja vprašanje, zakaj naši otroci hodijo v šolo; zaradi novega znanja in izkušenj ali le samo zato, da bodo domov prinesli čim boljše ocene. Živimo namreč v času, ko je življenje prehitro, da bi ga ujeli. In roko na srce dragi starši, še vedno se raje pohvalimo sosedom in znancem z dejstvom, da je naš otrok odličnjak, kot da zna šolsko znanje uporabiti pri praktičnem izvajanju.
Naša materialistična družba je na žalost otrok izbrala ocene namesto znanja, čeprav nikjer ne piše, da so dobre ocene vedno odraz popolnoma osvojenega znanja, ki ga bodo znali v življenju tudi uporabiti.
Komaj na polovici leta smo, pa je to že zaznamovano s številnimi vremenskimi ujmami in katastrofami, ki nam jih pripravlja narava. Že ob najmanjšem oblaku se v strahu oziramo v nebo in trepetamo. V nekaj minutah je namreč lahko uničen naš dolgoletni trud, v nekaj minutah lahko izgubimo celo streho nad glavo.
Ob številnih podrtih drevesih, odkritih strehah, od toče potolčenih poljščinah in uničenih avtomobilih se človek res zamisli, s čim smo naravo tako razjezili, da nas napade z vsemi silami. Morda narava res ni čuteče bitje in je nesmiselno govoriti, da smo koga razjezili, vendar nas vso poznavanje nastanka teh ujm pripelje do zaključka, da smo za celotno situacijo v resnici res krivi sami.
V bistvu bomo ljudje s svojim razvojem sami zapečatili svojo usodo, svet namreč ni pripravljen na tako hitre in korenite spremembe. Dosegli smo neko stopnjo razvoja, ki ga narava več ne dohiteva in zato prihaja do teh nekontroliranih vremenskih sprememb, ki pa bodo ob tem življenskem tempu samo še hujše. Morda so moje misli zdijo komu smešne, ampak ljudje nismo nastali iz danes na jutri, pred nami so že številni predniki in prav nikjer ni ohranjen noben podatek, da bi vreme povzročalo toliko škode in naravnih katastrof kot prav v zadnjem času. A jaz še vedno verjamem, da se nam narava maščuje.
Vendar bolj kot tuhtati in razvijati najrazličnejše formule in tehnologije, ki bi prelisičile naravo, je vredno spremeniti našo miselnost in naše zavedanje, da je vse odvisno od nas samih. Da ni narava tista huda teta, ki nas kaznuje po krivici, ampak da smo ta “huda teta” v resnici mi sami. Pravijo, da je kazen vzgojna, žal pa je to le stari rek in zgleda, da nas bo morala narava še večkrat opoziriti nase, preden se bomo svojih napak zavedali, da o priznanju le teh sploh ne govorim.
Na koncu vam želim, naj vam poletje mine sproščeno in varno, pazite nase, na tiste okrog vas, izogibajte se pretiranemu soncu, razvedrite se in odpočijte, da si boste nabrali novih moči za september. Z naslednjo številko Trnovskega zvona se bomo z novimi zanimivostmi oglasili v začetku oktobra.
Prijazno vabljeni, da s svojimi prispevki sodelujete.
Odgovorna urednica
TRNOVSKI ZVON
Izdajatelj: Občina Trnovska vas Odgovorna urednica: Andreja Krajnc
Uredništvo: Barbara Drumlič, Andreja Krajnc in Dušanka Škamlec.
Lektoriranje: Barbara Drumlič
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas
Telefon: 02/757-95-10
Telefax: 02/757-16-61
E-pošta: trnovski.zvon@trnovski-zvon.si
Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 380 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno.
Grafično oblikovanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., 070 670 740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Spletna stran: www.trnovska-vas.si
23. redna seja Občinskega sveta Občine Trnovska vas
Občinski svet Občine Trnovska vas seje 14. 5. 2009 sestal na 23. redni seji Občinskega sveta Občine Trnovska vas. Na seji je Občinski svet obravnaval devet točk dnevnega reda. Svetniki so sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna občine Trnovska vas za leto 2008, podali pozitivno mnenje Dragu Skurjenemu za zasedbo delavnega mesta ravnatelja JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas, obravnavali trende varnostnih pojavov na območju občine Trnovska vas za leto 2008, sprejeli letni program športa občine Trnovska vas za leto 2009 in letni program kulturne dejavnosti občine Trnovska vas za leto 2009, sprejeli sklep o prenosu nepremičnine ceste (parcela št. 286/14 k.o. Biš) v last občine Trnovska vas v status javnega dobra ter obravnavali porevizijsko poročilo Računskega sodišča RS. Na koncu seje je župan podal informacijo o delu občine, svetniki so podali pobude in vprašanja.
23. redna seja Občinskega sveta je potekala nekoliko drugače, saj so svetniki gradivo za sejo prejeli med drugim tudi v elektronski obliki ter sejo spremljali preko svojih prenosnih računalnikov. Seje Občinskega sveta bodo v prihodnje potekale v elektronski obliki, gradivo bodo svetniki dobivali samo v digitalni obliki in ne več po pošti, tako kot do sedaj. Delovanje programa bo zaščiteno z uporabniškimi imeni in gesli, zato je prejel vsak posameznik uporabniško ime in geslo, ki mu omogoča vstop v program tudi od doma.
Podpis pogodbe -obnova Trnovske vasi
V četrtek, 14. 5. 2009, ob 12. uri je bila v prostorih občine Trnovska vas podpisana gradbena pogodba z najugodnejšim ponudnikom Cestnim podjetjem Ptuj, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo za projekt »Obnova Trnovske vasi«. V tem projektu se bo izvajala gradnja javne kanalizacije kanala B v Trnovski vasi, javne razsvetljave ob regionalni cesti Rl-229 v centru Trnovske vasi, avtobusnih postajališč v Trnovski vasi in javna razsvetljava Trnovska vas-Trnovci. Ponudbe, ki jih je oddalo sedem ponudnikov, so se med sabo močno razlikovale. Najugo-
dnejšo ponudbo je oddalo Cestno podjetje Ptuj, ki bo investicijo končalo do novembra 2009. Investicijo sofinancira Evropska unija, in sicer Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Operacija se izvaja v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. V okviru omenjene operacije izvaja občina Trnovska vas »Obnovo Trnovske vasi«. Občina Trnovska vas se je prijavila na javni razpis za ukrep 322 pri Ministrstvu za kmetijstvo, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja in pridobila 161.230 evrov nepovratnih sredstev. Nepovratna sredstva za omenjeni ukrep je možno dobiti v višini do 50 % opravičenih stroškov. Investicija po projektantski oceni je znašala 449.000 evrov, najugodnejši ponudnik, s katerim je bila podpisana gradbena pogodba, pa je oddal ponudbo za 233.592 evrov. Omenjena investicija je del investicije gradnje krožišča in pločnikov v centru Trnovske vasi, za katero se pravkar zbirajo ponudbe pri Direkciji RS za ceste, javno naročilo po odprtem postopku je že objavljeno na portalu javnih naročil. Pogodba z izvajalcem glede na razpisno dokumentacijo gradnje krožišča in pločnikov v Trnovski vasi je bila podpisana 26. 5. 2009. Komplet investicija bo zaključena v letu 2009 v vrednosti okrog 1.400.000 evrov.
ČISTILKA MARIJA
V sobot,o 21. 03. 2009 nam je v kulturni dvorani v Trnovski vasi večer popestrila »čistilka Marija«. Med čiščenjem stanovanja pri Kurnikovih nam je razodela svojo življenjsko pot. Čistilka Marija je monokomedija pisatelja Toneta Partljiča. Zgodba govori o čistilki, ki ima dva otroka in je napol ločena od svojega moža. Medtem ko čisti, rada opravlja in včasih tudi kaj spije. Komedija je zanimiva in smešna ter polna situacij, ki vsakemu privabijo smeh na obraz. V vlogi čistilke Marije se nam je predstavila krajanka Suzana Sušnik. Najprej so se začele bralne vaje, nato pa osvajanje odra, vključevanja rekvizitov, glasbe ... V igro je vložila obilo svojega časa, truda in volje. Ostati zbran in eno uro sam neprestano govoriti je zelo težko. Potrebno je veliko koncentracije in tudi znanja. Toda ves trud je poplačan, ko stojiš pred polno dvorano gledalcev, ki te z veseljem in z zanimanjem poslušajo, ki se smejijo ter ti na koncu od srca zaploskajo. Menim, da bi se morali vsi takšnih in drugačnih kulturnih prireditev več udeleževati. S tem bi dvignili raven kulture in tistim, ki kaj pripravijo, dali dodatno motivacijo in samozavest za nadaljnje delo.
Dušanka Škamlec
Krizno vodenje v času recesije
Konec lanskega leta smo še govorili o finančni krizi, ki je zelo hitro prizadela celotni finančni sektor. Za mnoge je bila še nekoliko abstraktna, saj so bile posledice še le posredne. V nadaljevanju je zajela celotni realni sektor in jo doživlja skoraj vsak posameznik. Če ga ni prizadela materialno, čuti vsaj psihološke učinke krize. Potrošnja prebivalstva se znižuje, podjetja so bolj previdna pri investicijah, prodaja trajnih dobrin je izrazito prizadeta, management v podjetjih se sooča z likvidnostnimi težavami in iskanjem finančnih virov, vlade bolj ali manj uspešno sprejemajo protikrizne ukrepe, povečuje se brezposelnost in negotovost. Razmere v gospodarstvu se še vedno iz dneva v dan poslabšujejo. Tudi, če bi dno krize že bilo doseženo, bo okrevanje dolgotrajno in zahtevno. Razmere v mnogih podjetjih kažejo na to, da je potrebno krizno vodenje. Poslovni model marsikaterega podjetja v današnjih okoliščinah ne daje več pričakovanih rezultatov. Spremembe so potrebne in jih je potrebno narediti prej kot pozneje. Pogosto se management v takšni situaciji znajde pred dilemo ali narediti spremembe, ki bodo učinkovale le za krajši čas, ali narediti korenite
spremembe z dolgoročnimi posledicami. Smiselno se je lotiti sprememb, ki bodo imele trajni vpliv na dolgoročni razvoj podjetja in pri tem premagati različne notranje in zunanje odpore. V času recesije je smiselno ukrepe osredotočiti na naslednja področja: stroški poslovanja, povečanje diverzifikacije dejavnosti, realna ocena obstoječih programov, spremembe v modelu trženja, zagotavljanje tekoče likvidnosti in stabilnega financiranja poslovanja (tudi z morebitnim dezinvestiranjem). Na vseh navedenih področjih lahko dosežemo boljše rezultate, če smo z odločitvami tudi kakšen korak pred negativnimi dogodki ali informacijami. Pri vseh ukrepih mora management ob zagotavljanju tekoče likvidnosti imeti v mislih dva zelo pomembna in po svoje ključna elementa: motivacijo in informiranje. Pomen pretoka notranjih informacij in zaupanje notranji javnosti je izrazitega pomena za vodenje v kriznih časih. Recesija ima vse značilnosti, da bo trajala ali bo vsaj pustila posledice za več let. Zato je še toliko bolj pomembno zagotoviti ustrezni pretok notranjih informacij in s tem omiliti poslabšanje notranje klime v podjetju. Izpostavljenost zaposlenih medijskim sporočilom o negativnih posledicah, ki jih prinaša gospodarska kriza in se kažejo v odpuščanjih in znižanjih plač, je zelo velika. Vodstvo podjetja ne sme zaposlene prepustiti le enoznačnim negativnim sporočilom, ki so jih deležni s strani medijev. Ne smemo pozabiti, da se zaradi psiholoških učinkov recesije zaposleni več kot običajno ukvarjajo s vprašanjem, kako bo gospodarska kriza vplivala na njihovo zaposlitev in status v podjetju. Neustrezna ali prepočasna odzivnost vodstva lahko spodbudi ključne kadre v podjetju, da prestopijo v kakšno drugo podjetje, ki se jim v teh časih zdi bolj stabilno. Odhod ključnega kadra bi za podjetje v teh časih bil še dodaten udarec in bi poslabšal že slabo notranjo klimo v podjetju. Napaka bi bila tudi, če bi nosilne zaposlene obravnavali kot lahko nadomestljive, saj delo v času krize od zaposlenih zahteva dodatno prilagajanja in angažiranja. Zamenjava nosilnih kadrov bi zato bila v tem trenutku slabost z vidika obvladovanja notranjih procesov in slab znak drugim zaposlenim. Vodstvo podjetja mora ubrati pot, ki zagotavlja najboljšo notranjo informiranost zaposlenih in povečati motiviranost zaposlenih, saj je potrebna za spopad z večjimi težavami, kot so jih zaposleni običajno vajeni. Zato je naloga najvišjega vodstva v podjetju, da identificira krizni tim, ki pripravi plan oz. strategijo spopadanja s krizo, da zagotovi pravočasno in prepričljivo informiranje zunanje ter notranje javnosti o stanju in ukrepih v podjetju ter sprejema odločitve na podlagi realnih dejstev in preverjenih informacij. Fraza »ne dajemo izjav« in podobne v tem primeru niso sprejemljive. Uspešnost spopadanja s težavami, ki so pred managementom in zaposlenimi kljub vsem dobrim ukrepom ni vedno zagotovljena. V primeru dolgotrajnosti krize oz. počasnega okrevanja je zelo pomembno, s kakšnimi rezervami iz časa visoke gospodarske rasti smo vstopili v krizne čase. Zato se bo pogosto potrebno, spopasti tudi z neuspehom.
Dam ir Topolko

MEDVASKI TURNIR
V nedeljo, 3. maja 2009 se je na igrišču v Trnovski vasi odvijal 2. medvaški turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral Klub malega nogometa MITMAU.
Turnirja so se udeležile zgolj 4 ekipe: Trnovska vas, Biš, Sovjak, kočič. Število udeleženih ekip je bilo ponovno nižje, kot so pričakovali organizatorji. Najbolje so se odrezali igralci Biša, ki so drugič zapored osvojili naslov prvaka, odkar to prireditev organizira KMN MITMAU. Od treh odigranih tekem so dosegli 2 zmagi, in sicer proti Trnovski vasi ter kočiču. Za največjo presenečenje pa je poskrbela ekipa iz Sovjaka, ki je uspela iztržiti remi proti favoriziranemu Bišu. Drugo mesto je tako kot lani zasedla ekipa Trnovske vasi, tretjo mesto pa si je priboril Sovjak. Ekipa iz Sovjaka je na turnirju najbolj presenetila in tako drugič zasedla tretje mesto na tem turnirju. Razočaranje organizatorjev ni ostalo zakrito. Kljub obljubam številne vasi v naši občini niso sestavile ekipe, udeležile pa se turnirja letos niso niti povabljene ekipe. Tako turnir s povrnitvijo prestiža in pomena ostaja zgolj želja glavnega organizatorja.
Gledalcev in interesa je iz leta v leto manj, zato se postavlja ključno vprašanje, če se še splača vlagati trud v organizacijo športnih in drugih prireditev. Za kraj lahko že prevečkrat uporabimo izraz spalno naselje, ki ga uporabljamo predvsem za skupnostno nedejavna naselja, s čimer v prihodnjih letih ne bi rad označeval naše občine. Rezultati
1:3 6:2 1:2 2:5 5:5 0:5
kocic : Sovjak Trnovska vas : Biš kočič : Trnovska vas Sovjak: Biš kocic : Bis
Sovjak: Trnovska vas Lestvica Mesto 1.
2.
3.
4.
Ekipa
Biš
Trnovska vas Sovjak kočič
Točk
7
6
3
1
Leon Pavalec
POMLAD V DRUŠTVU KMETIC
V društvu kmetic smo v aprilu organizirale srečanje s prijateljskim društvom iz Stoperc. Celodnevno srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, ob klepetu, kavici in ogledu našega kraja. Gostje smo sprejele v lovskem domu, se potem odpravile v vrtnarstvo Golob in nato v zavod Hrastovec - enoto v Trnovski vasi, kjer so nam prijazno razkazali bivalne prostore varovancev. Tretja postaja je bila Simoničeva domačija. Naše srečanje smo zaključile s kosilom v gostišču Siva čaplja, kjer nas je obiskal g. župan. Konec aprila nas je Biotehnična šola iz Ptuja povabila k sodelovanju v svojem projektu. Udeležile smo se delavnic v prostorih šole v Grajenščaku, kjer so nam
profesorice prikazale izdelovanje aranžmajev in slovesno pogrnitev mize. Na koncu smo pristale v njihovi kuhinji, kjer smo pripravljale več vrst širokih rezancev (navadni, graham, špinačni ...), jih v celoti izdelale in pripravile. Rdeča nit projekta je bila pšenica.Trinajstega junija smo se odpravile na izlet po Dolenjski. Ob prijetnem vremenu in prelepi pokrajini je dan prehitro minil. Ponovno smo spoznale, da je Slovenija res lepa dežela.Ker se bliža čas počitnic in dopustov, vam želimo lepo preživeto poletje, jeseni se pa zopet oglasimo. Pridne gospodinje tudi poleti pripravimo kaj dobrega za družino, zato vam prilagamo recept za izdelavo osvežilne in hitro pripravljene jedi.
Marica Maguša
RECEPT
TESTENINSKA SOLATA S TUNO
Špinačni rezanci
Sestavine:
•	2 jajci
•	25 dag moke (pol ostre, pol gladke)
•	40 g spasirane špinače Priprava solate Sestavine:
•	300 g špinačnih rezancev
•	150 g tunine v olivnem olju
•	1 rdeča paprika
•	1 zelena paprika
•	balzamični kis
•	sol, poper, strt česen
Postopek
Rezance skuhamo v osoljenem kropu, kuhane odcedimo in v še mlačne zamešamo konzervo tunine skupaj z oljem ter s strtim česnom. Premešamo in pustimo, da se vse skupaj ohladi, potem dodamo na kockice narezano papriko, balzamični kis, solimo in popramo po okusu. Dobro premešamo in postrežemo.
Dober tek vam želi
Društvo kmetic Trnovska vas

STROKOVNA EKSURZIJA
GRADOVI JUŽNE ČEŠKE
Na pobudo članov Občinskega sveta občine Trnovska vas, je občina Trnovska vas organizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo. 22. maja 2009 smo sev ranih jutranjih urah odpravili na dolgo pričakovano ekskurzijo. Z avtobusom smo se popeljali na pestro in zanimivo pot proti južni Češki. Peljali smo se v smeri Graz - Linz do mejnega prehoda s Češko. Po prestopu meje smo pot nadaljevali ob toku reke Vltave, do gradu Rožmberk. Med kratkim peš vzponom do gradu so nas presenetile dežne kaplje, katerim pa se nismo pustili motiti in smo z veseljem nadaljevali pot. Z velikim pričakovanjem smo vstopili v grad, saj nas je pritegnila že njegova zunanjost. Grad je imel veliko lepo urejenih in stilno bogatih soban. Med ogledom smo prisluhnili tudi zgodovini gradu in legendi o družinah, ki so tu živele.
Po ogledu smo nadaljevali vožnjo do Češkega Krumlova, kjer smo si ogledali staro mestno jedro in grajski kompleks. Češki Krumlov je uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Svojo največjo blaginjo je doživel v času Rožmberkovih lordov, ki so ga izbrali za sedež svoje kraljevine. V tem času je ležal na križišču med češko, avstrijsko, bavarsko in
severno italijansko pokrajino. V mestu in na gradu se tako čuti vpliv različnih kultur. Ogledali smo si tudi čudovit grajski vrt.
Nato smo se odpeljali do Čeških Budojevic. Pred nastanitvijo v hotelu smo še šli v pivovarno Budweiser in poskusili njihovo pivo. Nastanili smo se v lepo urejenem hotelu s 16 nadstropji. Sama sem bila v 15., s katerega se mi je razprostiral lep razgled. Po okusni večerji smo si ogledali še mesto, nato pa se odpravili spat.
Po zajtrku smo nadaljevali pot do gradu Hluboko. To je eden najlepših in najveličastnejših gradov, ki je bil v lasti družine Schwarzenberg. Grad je izredno bogat in v njem se skriva čar različnih obdobjih. Vsaka sobana skriva svojo zgodovino. Grad je resnično vreden ogleda. Po ogledu gradu, smo se peljali še do Ohrade in si ogledali Lovski grad. Grad velja tudi za prvi specializirani muzej Evrope.
Ustavili smo se še v kraju Trebon in si ogledali grobnice Schwarzenbergov.
Sledil je povratek proti domu. Peljali smo se v smeri Dunaj in si ga nenačrtovano ogledali. Peljali smo se po »ringu«, 7 km dolgi ulici, ob kateri so najbolj znane in znamenite stavbe na Dunaju.
Domov smo se nasmejani in zadovoljni vrnili v poznih večernih urah ter z mislimi na naslednjo strokovno ekskurzijo. Le kam nas bo pot peljala naslednje leto?
Dušanka Škamlec
VETER V LASEH
Že sedmo leto zapored je potekal tradicionalni Veter v laseh - športna prireditev, s katero bi mladim radi dokazali, da je življenje lepo tudi brez uživanja drog. Svojo energijo lahko sprostijo v športnih dejavnostih, s tem pa ohranjajo telesno kondicijo. Prireditev poteka po vsej Sloveniji. Športna prireditev je potekala v soboto, 9. maja 2009, na igrišču v Trnovski vasi. S soncem obsijano jutro je mlade in poskočne kengurujevce privabilo na igrišče. Tam jih je pričakala maskota društva - kenguru. Preden so se začeli boriti za svoje diplome, so se razgibali z aerobiko. Razgibaval se je tudi kenguru in tako še bolj pri-
tegnil mlade ter jim privabil dobro voljo in nasmešek na obraz. Tekmovali so lahko v različnih igrah, kot so nogomet, košarka, rolanje, streljanje z zračno puško in odbojka na mivki. Kdor je želel, pa se je lahko preizkusil tudi v risanju na asfalt. Organizirali so tudi nogometni boj med predstavniki občine in predstavniki kengurujev, ki pa je žal zaradi nezgode odpadel. Mladi so se vztrajno borili in najboljši so si prislužili diplome ter majice. Prireditev je bila uspešno izpeljana in že se vsi veselimo prihodnje. Pridite, tekmujte, nasmejte se in se sprostite s kenguru-jevci.
Dušanka Škamlec
Srečanje s svojci v DBE Zavoda Hrastovec - Trnovska vas
Sobota 6. junija je bila za stanovalce DBE Zavoda Hrastovec - Trnovska vas, posebno doživetje. Stanovalci so tega dne v svojo sredino povabili svoje domače, znance, prijatelje, da skupaj preživijo dan. Povabljeni so bili tudi predstavniki občine, gospod župnik in predstavniki društev v občini, s katerimi hiša izjemno dobro sodeluje. Kot se seveda spodobi, je stanovalce in njihove svojce v začetku prav prijazno pozdravil in nagovoril direktor Zavoda Hrastovec mag. Josip Lukač. Učenci osnovne šole Destrnik- Trnovska vas so skupaj s stanovalci in njihovimi svojci pripravili čudovit kulturni program, ki je prisotne raz-
vedril. Tudi župan občine Trnovske vas je stanovalce in njihove svojce nagovoril ter jim zaželel prijetno bivanje in počutje v naši občini. Popoldan v kulturni dvorani in pred njo je potekal ob prijetnem druženju ter klepetu ob dobrotah, ki so jih pripravili stanovalci skupaj z zaposlenimi in njihovimi svojci.Dobro leto in pol bo že, odkar je bivša osnovna šola v Trnovski vasi velikodušno ponudila streho stanovalcem in zaposlenim Zavoda Hrastovec. In od takrat dalje je šola, ki so jo naši učenjaki dotrajano zapustili, ponovno zaživela v vsej svoji lepoti. Prenovljena in sodobno preurejena je spremenila svojo namembnost in postala ne le hiša, ampak tudi dom novim stanovalcem, ki se v njej prav dobro počutijo. V notranjosti in zunanjosti bivše šole je znova zaznati življenje, okolica je zacvetela v vsej lepoti in zelenju, saj njeni stanovalci pridno skrbijo za okolico in jo urejajo. Vodja DBE mi je naročila, naj se ob tej priložnosti še posebej zahvalimo vsem društvom in posameznikom, ki so njihove stanovalce skorajda vzeli za svoje. Predvsem Društvo kmetic Trnovska vas in Krajevna organizacija Rdečega križa, s katerimi čudovito sodelujejo, saj stanovalce neprestano vabijo in vključujejo v svoje prireditve in dogajanja. Vsak dan znova lahko ugotavljamo, kako zelo prav je, da so nekoč plemeniti ljudje, ki so o tem odločali, imeli dovolj poguma in predvsem človeške srčnosti, da so staro dotrajano šolo ponudili nekomu za dom. Tako zelo prav je, da stanovalcem kažemo gostoljubje in jih toplo sprejemamo medse, kajti tudi oni nam dajejo veliko. In vsak dan znova se moramo truditi, da bi jim pomagali. Življenje jih je namreč že samo po sebi dovolj zaznamovalo. Danes še morda sočutno zremo nanje, ker smo na tej strani reke, če pa bi se nekoč, jutri znašli na drugi strani, bi si najbrž tudi zelo želeli, da bi bil med nami most in da bi drugi sprejemali našo drugačnost.
Andreja Krajnc
PEŠCI V PROMETU
Dandanes se ljudje premalo zavedamo kakšno nevarnost predstavlja promet. Večina od nas je vanj vključenih vsak dan, bodisi kot voznik avtomobila, kolesar, motorist in seveda tudi pešec, ki je edini udeleženec v prometu brez zaščite, katera bi ga varovala pred poškodbami. Pešci so vse osebe, ki so izven motornega vozila na cesti. Med pešce uvrščamo tudi osebe na motornih invalidskih vozičkih; kolesarje, mopediste in motoriste, ki potiskajo svoje vozilo.
Pešci, kot udeleženci v cestnem prometu, spadajo med najbolj ogrožene prometne udeležence. Pogosto so žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (vožnja z neprilagojeno hitrostjo, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja preblizu desnemu robu vozišča, neočiščena ali zarošena stekla na vozilu ipd.). Zanemariti pa ne smemo niti nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi kršitev predpisov ali napak, ki jih storijo sami.
Otroci v prometu
Otroci so dnevno vključeni v promet. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu. Pogosto pozabljamo na to, da otrokom majhnost ne omogoča, da bi imeli tak pregled čez dogajanje v prometu kot odrasli. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti zaznavnega in spoznavnega razvoja. Ne smemo pozabiti, da otroci:
-	nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo iz leve ali desne,
-	dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozila,
-	ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj,
-	ne razlikujejo dobro pojmov, npr. levo, desno,
-	njihova pozornost se hitro usmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje),
-	zaradi razvoja mišljenja pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo avto, ki se približuje, vendar to velikokrat ni res.
Zato je ogrožena tudi njihova varnost. Največ žrtev med otroci pešci je v starosti od 4 do 7 let, ko še ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa. Zato so jim potrebni pomoč, učenje, nasveti, vodenje in nadzor odraslih.
Starejši v prometu
Med udeleženci prometnih nesreč je nesorazmerno veliko starejših pešcev (starih 65 let in več). Starejši ljudje se zavedajo vseh nevarnosti prometa in poznajo njihova pravila. Njihove zmanjšane čutne in gibalne zmožnosti jim preprečujejo, da bi to znanje tudi učinkovito uporabili. Tako z zamudo zaznajo prihajajoča vozila in napačno
ocenjujejo njihovo hitrost ter čas, ki jim je na razpolago za prečkanje ceste. Zaradi počasnejšega gibanja so dalj časa na cesti ter zaradi počasnejšega odzivanja na spremembe bolj ranljivi. Vozniki bodite zato še posebej pozorni tudi na to skupino udeležencev v cestnem prometu.
Varnost pešcev v temi
V	mraku, temi in ob slabih vremenskih pogojih (megla, dež ali sneg), je pešec, zlasti na neosvetljeni cesti, slabo viden, še posebno, če je oblečen v temna oblačila. V takih razmerah ga voznik opazi mnogo kasneje, kot ob dobri vidljivosti. Velikokrat prepozno.
V	manjših naseljih in zunaj naselja oz. tam, kjer pešci za gibanje uporabljajo vozišče, ker ni pločnika oz. hodnikov za pešce, pride do naleta vozila na ta način, da vozilo naleti na pešca, ki se giblje po delu vozišča. To se najbolj pogosto zgodi ponoči, ker voznik zaradi zmanjšane vidljivosti in nepričakovanega pojava pešca vozi z neprilagojeno hitrostjo. Zaradi tega mu pri zaznavi pešca ne uspe, da bi z zaviranjem ali zavijanjem preprečil nalet na pešca.
Voznik opazi ponoči ali v mraku pri zasenčeni luči na vozilu:
-	temno oblečenega pešca na razdalji 26 m,
-	svetlo oblečenega pešca na razdalji 38 m,
-	pešca s kresničko ali odsevnim trakom na razdalji 136 m.
Varnost pešcev se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih bistveno izboljšala, vendar še vedno sodijo med najbolj ogrožene skupine udeležencev v prometu. Nesreče so pogoste v naseljih, kjer ni uličnega sistema in varnih površin za pešce, na prehodih za pešce in v temnem delu dneva v jesenskih in zimskih mesecih. Najbolj je ogrožena starostna skupina nad 65 let, med poškodovanimi pa je še vedno veliko otrok.
Število poškodovanih na cestah od leta 2003 do 2008
25000
19058
20000
16703
16490
14719
1 15000
š- 10000
1240*
Graf 1: Število poškodovanih na cestah od leta 2003 do 2008

vofftfiiKttuf vccnk mepada v»i pofettnun
Vrsta udeležene« v prometni nesreči
Majska srečanja ob kapelici v Sovjaku
Vaščani Sovjaka se v maju ob nedeljah in ob cerkvenih praznikih že tradicionalno pridno zbiramo k »šmarnicam« ob vaški kapeli. Z molitvijo, s pesmijo in skupnim druženjem udejanjamo besede, ki jih je kot popotnico kapeli zapisal p. dr. Slavko Krajnc: »da je kapelica namenjena verskim in tudi družabnim srečanjem vaščanov«.
Tudi letos smo se cel maj pridno zbirali, včasih nam je bil prostor pred kapelico že skoraj pretesen in še sami nismo mogli verjeti, da premore najmanjša vas v naši občini toliko ljudi dobre volje. Po molitvi, branju šmarnic in petju smo se namreč vedno zadržali ter posedeli ob kapelici in prijazno poklepetali o vsakdanjih stvareh.
Graf 2: Udeleženci v prometnih nesrečah z največjim tveganjem smrtnega izida
Nekaj nasvetov za varnejšo udeležbo pešcev v prometu
Pešci:
-	poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešca (odsevne trakove, kresničke),
-	upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu cestišča,
-	predvidevajte ravnanja drugih udeležencev v prometu. Vozniki:
-	upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost,
-	hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve,
-	na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih),
-	izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.
VARNO VOŽNJO!
Predsednica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Trnovska vas Petra Tašner
Seveda smo tudi letos, kot se za takšna srečanja spodobi, »sovjaške šmarnice« ob koncu meseca maja primerno zaključili, najprej z nagovorom p. Slavka vaščanom, kasneje pa še z veselim druženjem in pesmijo v »huti«. Sovjaške gospodinje so ponovno pokazale svoje spretnosti v kuhinji, gospodarji, ki jim je še kaj ostalo v kleteh, pa so prispevali svoj del.
Sovjačani pa vas tudi letos, vse občane in ljudi dobre volje, vabimo na že tradicionalno »Sovjaško žegnanje«, ki bo v nedeljo, 23. avgusta, ob 15.00. Po maši bo za vse prisotne pogostitev s prijetnim druženjem, kjer vam letos obljubljamo posebno presenečenje.
Besedilo in fotografija: Andreja Krajnc
Dogajanja in aktivnostiv Strelskem društvu
Izlet na avstrijsko Koroško
V	soboto, 4. 4. 2009 smo se odpeljali na izlet na avstrijsko Koroško. Obiskali smo lovski muzej v Stainzu, staro orožarno Avstro-Ogrske v Gradcu in si ogledali samo mesto Gradec. Popoldne smo nameravali preživeti v Minimun-dusu, vendar se jim je prav dopoldan tisti dan pripetila nezgoda z vodovodno napeljavo in zaradi sanacije niso sprejemali obiskovalcev. Predčasno smo se odpravili do Vrbskega jezera in nato še na razgledni stolp v hribih nad jezerom, s katerega smo videli skoraj do doma. Razgled je bil res enkraten.
Izleta se je udeležilo okrog 40 članov našega in sosednjih strelskih društev, s katerimi smo preživeli lep dan ter utrdili naša prijateljstva.
2. mesto SDTV na Prvomajskem turnirju Letošnji Prvomajski turnir, ki smo ga priredili sedmo leto zapored, je potekal 2. 5. 2009 na montažnem strelišču v kulturnem domu Trnovska vas. Zmagali so strelci SD Osek, 2. mesto si je pristreljala A ekipa našega društva, ki je tokrat nastopila brez Dejana Cvetka. Nadomeščal ga je Bojan Maguša. 3. mesto so zasedli strelci B ekipe Društva upokojencev Voličina.
Za prva tri mesta med posamezniki se je bil kar trd boj, saj so bili rezultati zelo izenačeni; 1. mesto Branko Peklar (SD Osek) 178 krogov, 2. mesto Gregor Verdovšek (SD Velka) 176 krogov, 3. mesto Mirko Tenšek (SD Velka) 176 krogov. Naš najboljši je bil Sandi Njivar na 5. mestu. Veter v laseh - sodelovanje s ŠD Kenguru
V	soboto, 9. 5. 2009 smo sodelovali na prireditvi Veter v laseh, ki jo v Trnovski vasi že vrsto let organizira Športno društvo Kenguru. Prisostvovali smo z izvedbo strelske discipline streljanja na tarčo, za popestritev pa smo streljali na napihnjene balone. Zelo smo veseli, da se je naše discipline udeležilo veliko število mladih deklet in fantov, med katerimi so nekateri pokazali obetajoče strelske sposobnosti. Tisti, ki so bili prvič v stiku s športnim streljanjem, pa so imeli možnost spoznati osnove tega športa. V obeh kategorijah je nastopilo 20 tekmovalcev.
V	kategoriji osnovna šola se je na koncu odvijal zelo zanimiv in napet finale; tekmovalca za prvo mesto sta bila
izenačena tudi po prvem dodatnem streljanju in šele v tretjem krogu smo dobili zmagovalca. Najboljši je bil Boštjan Rola, takoj za njim se je uvrstila Jasmina Štebih, na tretjem mestu pa je končal Rok Štebih.
Med srednješolci je potekal za tretje mestopodobno napet boj. Na koncu je bil najboljši Benjamin Kuhar pred Bojanom Magušem in Erikom Cvetkom. Celotne rezultate lahko najdete na straneh ŠD Kenguru (http://sdkenguru. mojforum.si/sdkenguru-abaut 140-75 .html)
Udeleženci ponovno navdušeni nad airsoftom Tudi letos smo se podali na rekreacijski spopad z AIRSOFT opremo. V sodelovanju z Airsoft društvom Črni panter smo se zbrali v nedeljo, 17.5. 2009 pri opuščenih vojaških objektih v bližini Ptuja. Sodelovalo je 15 fantov, večinoma članov našega društva, imeli smo pa tudi nekaj gledalcev. Po odzivih sodeč je bila izbrana lokacija zadetek v polno, saj smo bili vsi navdušeni nad konfiguracijo gozdno-grmovnega terena z vmesnimi objekti in jarki.
Začetek občinskih lig 2009
Zaradi obnove društvenih pušk pri puškarju, sta se Občinska liga in Občinska liga - mladi začeli z nekaj tedensko zamudo. Trenutno vodstvo v ligi pripada Romanu Maguši (692), sledita mu Sandi Njivar (685) in Damjan Prajndl (684).
Med mladimi vodi Vid Fras (158), drugi je Rok Štebih (135), tretji pa Aleš Štebih (127).
Medvaški turnir - priložnost za prvi korak k strelskemu športu
Vse občanke in občane občine Trnovska vas vabimo na Medvaški turnir, 28. 6. 2009, ob 9. uri na montažno strelišče v kulturnem domu. Sestavite svojo ekipo ali se pridružite že obstoječi. Sodelujejo občani naše občine, vsaka vas lahko ima več ekip, ki štejejo 3 osebe. Člane našega društva prosimo, da sestavijo ekipe za svoj kraj. Več informacij dobite pri organizatorju Danijelu Maguši (031472239) in predsedniku društva Romanu Maguši (031506049). Posebej vabljeni tudi mladi strelci.
Za vse ostale informacije o dejavnostih v našem društvu smo na voljo na spletni strani www.sdtv.si, na elektronskem naslovu sd.trnovskavas@gmail.com in na GSM: 031 506 049.
Roman Maguša
Trnovski zvon -17. julij 2009
GASILSKI TEČAJ
V začetku januarja 2009 se je pričel tečaj za vodjo skupine v gasilstvu, ki ga je organizirala Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci. Organizacijo in vodenje tečaja je prevzel predsednik Gasilske zveze Trnovska vas-Vitomarci Alojz Fekonja, višji gasilski častnik II. stopnje. Tečaj je trajal vse do meseca maja.
Tečaj je obiskovalo 34 tečajnikov, ti pa so bili iz PGD Biš, PGD Vitomarci, PGD Destrnik, PGD Desenci, PGD Gočo-va, PGD Sv. Trojica, PGD Benedikt in PGD Sv. Jurij. Izpite in tečaj pa jih je uspešno opravilo 28.
Tečaj je potekal v gasilskem domu Biš, v registrirani učilnici gasilskega izobraževanja s strani Gasilske zveze Slovenije. Predavatelji so bili s celotnega območja Podravske regije, od katerih se je zahtevala strokovnost. Tečaj je kar zahteven, saj predstavlja odskočno desko za nadaljnje izobraževanje in napredovanje vsakega posameznika. Po končanih izpitih so se tečajniki z nekaj predavatelji zbrali v gasilskem domu Biš in zaključili tečaj z gasilskim srečanjem.
Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci skrbi za izobraževanje gasilskih kadrov. Razpisala je nadaljevalni tečaj za gasilca, ki prav tako poteka v učilnici gasilskega doma Biš. Le-tega obiskujejo tečajniki iz PGD Biš in PGD Vitomarci. Tudi ta tečaj vodi predsednik GZ Trnovska vas-Vi-tomarci Alojz Fekonja. Ta tečaj bo potekal v dveh delih. Končal se bo v zimskih mesecih, ko bodo udeleženci tečaja pridobili naziv gasilec in bodo usposobljeni za operativne gasilske naloge.
Dušanka Škamlec
Prostovoljno gasilsko društvo Biš
Gasilsko društvo je humanitarna organizacija, ki skrbi za požarno varnost občanov v naši občini. Operativni člani se sprotno usposabljajo za gašenje in reševanje ob požarih ter za reševanje in pomoč pri naravnih nesrečah. Za kar je zraven društva odgovorna tudi lokalna skupnost. Zraven usposabljanja morata društvo in občina skrbeti za opremljanje operativnih enot, ter s tem zagotoviti hitro in varno posredovanje ob požarih ter drugih nesrečah. Naše prostovoljno gasilsko društvo ima že kar 133-letno tradicijo. V tem času so se genaracije gasilcev usposabljale in opremljale po danih možnostih. Vodstva občine, GZ Trnovska vas-Vitomarci in PGD Biš so ugotovila, da je določena gasilska oprema zastarela in jo je potrebno posodobiti, da bo odgovarjala predpisom za varno delo pri gašenju in reševanju.
Gasilsko društvo je imenovalo odbor za nabavo novega gasilskega vozila GVC 16/25.
Odbor se je sestal z županom in vodstvom občine Trnovska vas, kjer smo se dogovorili, da se prične postopek za nabavo novega vozila s pripadajočo gasilno in reševalno opremo, ki bo odgovarjala predpisani tipizaciji.
Odbor je pripravil in posredoval županu ter občinskemu svetu tudi finančno konstrukcijo za nabavo novega gasilskega vozila, iz katere so razvidni viri financiranja, kot so: Občina, država, PGD in občani.
Glede na dejstva, ki so omenjena in na dejstvo, da zadnje čase pretijo večje nevarnoti naravnih katastrof, se moramo vsi zavedati, da je posodobitev gasilske opreme nujna, saj bomo s tem občanom zagotovili hitro in varno pomoč v nesreči.
Prepričani smo, da bomo s pravilnim pristopom in s skupnimi močmi zmogli izpeljati zadano akcijo.
Odbor za nabavo gasilskega vozila PGD Biš
V SKRBI ZA VARNOST
Previdno s soncem
Komaj smo se prav naužili pomladi, cvetja in prvih sončnih žarkov, že je tu vroče poletje, čas počitnic, dopustov in brezskrbnega poležavanja na plažah in ob bazenih. Ne smemo pa pozabiti, da sončni žarki iz dneva v dan postajajo bolj intenzivni in posledično seveda tudi bolj nevarni za naše zdravje, če se pretirano in nepremišljeno izpostavljamo soncu.
Sonce in zmerno sončenje ima sicer ugoden vpliv na zdravje ljudi, saj je vendar Sonce vir življenja na zemlji. Sončni žarki so tisti, ki omogočijo nastanek vitamina D, krepijo obrambno sposobnost proti infekcijskim boleznim, izboljšajo preskrbo tkiva s kisikom in ugodno vplivajo na krvni obtok.
Sodobni Evropejec si danes že težko predstavlja poletja brez izpostavljanja Soncu iz kakršnihkoli razlogov. Vendar pa so si mnenja strokovnjakov glede škodljivega vpliva pretiranega izpostavljanja Soncu enotna. Prav tako se tudi širša javnost čedalje bolj zaveda navarnosti sončenja in povezanosti slednjega z različnimi boleznimi kože. Vemo, da pretirano nastavljanje sončnim žarkom pospešuje staranje kože, povečuje tveganje za nastanek kožnega raka in povzroča nastanek opeklin. Zelo pogoste pa so v zadnjih letih tudi alergije na Sonce, ki jih še dodatno lahko izzovejo nekatera zdravila, mila ali dišave v določenih kozmetičnih izdelkih.
Poškodbe, ki nastanejo v koži zaradi delovanja sončnih žarkov, niso posledica delovanje toplote oziroma infrardečih žarkov, zato tudi sončne opekline niso tipične opekline. Prekomerna izpostavljenost UVB sončnim žarkom povzroči v koži poškodbe, ki jih opazimo kot rdečico, oteklino, bolečino in pekoč občutek, povišano temperaturo kože in v hujših primerih tudi povišano temperaturo telesa. Ker pa ta reakcija nastane po sončenju, moramo biti toliko bolj pozorni, da nas zakasnela reakcija ne zavede, da se ne zaščitimo ali s Sonca umaknemo pravočasno. Pri dolgoletnem prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom se koža ne more več v celoti obnoviti, v njej nastanejo zadebelitve in postane izšušena, kar je vidno kot staranje kože.
Da bomo preprečili vse to bodimo pozorni na nasvete strokovnjakov, ki so si prav tako kot ugotovitve o škodljivosti Sonca dokaj enotni.
Najboljši način preprečevanja škodljivih vplivov Sonca je izogibanje Soncu in pokrivanje kože s svetlimi in ne pretankimi oblačili.
Vsekakor se ne izpostavljajmo Soncu med 10. in 16. uro, ko je najmočnejše in zato najbolj nevarno.
Uporabljajte zaščitno sredstvo za sončenje, ki ga v zadostni količini nanesite na kožo 30 min pred začetkom sončenja. Na kožo ga nanesite zopet po vsakem kopanju, brisanju z brisačo oziroma vsaki dve uri.
Najbolj ogrožena so naslednja mesta na koži: nosni greben, ličnice, ramena, dekolte, prsne bradavice, stegna (ob robu izreza kopalk), kolenski zgib, podplati, zato jih morate še posebej dobro zaščititi. Dobro si zavarujte tudi
Trnovski zvon -17. julij 2009 ustnice, saj ima koža na njih le malo lastne zaščite.
Ne pozabite na zaššito oči in uporabo kakovostnih sončnih očal, ki vsebujejo filtre proti UVA in UVB žarkom. Kožo negujte tudi po sončenju.
Pijte dovolj tekočine, najbolje vodo ali le rahlo sladkane pijače.
Posebno pozornost posvetimo otrokom Posebej ogroženi so dojenčki in mali otroci, ki še nimajo tako razvite naravne zaščite proti Soncu kot odrasli, zato jih ne izpostavljajte direktnim sončnim žarkom. Dojenčke in majhne otroke najbolje zaščitimo s senco in obleko. Sončne opekline v otroštvu namreč povečajo tveganje za nastanek kožnega raka v kasnejših letih. Otroci naj nosijo lahka, svetla oblačila in pokrivala.
Tudi starejši in bolniki z visokim krvnim tlakom ter bolniki po srčnem infarktu morajo biti s Soncem zelo previdni.
Predvsem pa bodite pozorni in poslušajte svoje telo. Če postane vaša koža občutljiva ali vroča, so ogrnite, ša bolje pa je, da se umaknete v senco. Vaše telo vas bo običajno še pravočasno opozorilo, če ste mu le pripravljeni prisluhniti.
Predvsem pa se NIKOLI, res NIKOLi ne opecite na Soncu.
Andreja Krajnc

Šmarnice v Bišu
V mesecu maju smo se vaščani Biša ob nedeljah in praznikih zbirali ob kapeli v Bišu, pri Roškarjevih.
Z molitvijo, branjem verskih zgodb in s pesmijo smo pridali delček k čaščenju Marijinega meseca maja.
Ob koncu meseca, in sicer zadnjo nedeljo v mesecu maju, je po pobožnosti sledil prijeten zaključek za vse, ki so se udeleževali molitve.
Barbara Drumlič
Finale državnega tekmovanja v atletiki
4. junija so se učenci in učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas udeležili finala državnega tekmovanja v atletiki v Novi Gorici. Sodelovalo je preko 300 najboljših atletov iz 220 osnovnih šol v RS. Nastop si je zagotovilo sedem učencev, med njimi trije s posebnimi potrebami, ki so tekmovali v konkurenci invalidov. Rok Čeh, učenec 7. razreda, je s časom 8,05 sek. osvojil sijajno 2. mesto v teku na 60 m. Anja Fladung se je s časom 8,64 sek. uvrstila med 12 najhitrejših v teku na 60 m, Urban Pšajd je v kategoriji mlajših dečkov v skoku v višino s preskočenimi 145 cm osvojil 6. mesto, Teja Gašperič je prav tako v skoku v višino s premaganimi 135 cm osvojila 9. mesto. Med invalidi je v konkurenci gluhih Rok Korent zmagal v skoku v daljino in osvojil drugi mesti v teku na 60 ter na 300 m. Učenka 4. razreda Katja Rodošek je v konkurenci gluhih nastopila v treh disciplinah in osvojila dve medalji: za tretji mesti v teku na 60 ter 300 m. Filip Fa-razin je v konkurenci invalidov na vozičkih osvojil drugi mesti na 60 m in v suvanju krogle. Učencem čestitamo za njihove nastope in zbran pogum. Naša mala četica je osvojila 8 medalj in se tako več kot dostojno predstavila celotni Sloveniji.
Sprejem odličnjakov in učencev s posebnimi dosežki
Župana občin Trnovska vas g. Alojz Benko in Destrnik g. Franc Pukšič sta v ponedeljek, 15. 6. 2009 sprejela učence, ki so dosegli odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole ter učence s posebnimi dosežki v šolskem letu 2008/2009. Sprejema se je udeležilo 35 učencev, ki obiskujejo JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas. Vid Murko, Uroš Črnko, Nina Flajšman, Rok Kajzer, Ines Kuhar in Tanja Trinkaus so učenci, ki so vse razrede osnovne šole končali z odliko. V projektu Turizmu pomaga lastna glava “Vodna dežela žabe Treze” so sodelovali učenci: Sašo Ar-nuga, Martina Kolednik, Anja Gabrovec, Aljaž Krajnc, Lea Mesareč, Tjaša Oman, Matjaž Pukšič, Primož Prigl, Larisa Pukšič in Manuela Kovačec. Raziskovalno nalogo “Le predi, dekle predi” so pripravile: Eva Hrastar, Aleksandra Kramberger in Damjana Žampa. Sara Belec, Špela Petrovič, Larisa Mahorič, Nina Sluga, Ines Selinšek, Martina Muršec, Florjan Fras, Lovro Bočkaj, Thomas Pihler, Davor Pleten, Alex Vrečar in Žan Krajnc so učenci, ki so nasto-
pali v ekipi ŠKL. Državnega atletskega tekmovanja se je udeležil Rok Čeh.Posebne dosežke so dosegli tudi učenci s posebnimi potrebami: Rok Korent, Katja Rodošek in Filip Farazin. Srečanja so se udeležili ravnatelj g. Drago Skurjeni, razredničarka ga. Nataša Zebec, razrednik g. Ernest Kokot in mentorji. Župana sta učencem čestitala za dosežen uspeh in pohvalila to, da so svojo energijo pozitivno usmerjali v učenje in šport, čeprav so se zaradi tega velikokrat odpovedali prijetnejšim rečem. Zaželela sta jim veliko uspeha pri nadaljnjem šolanju in izrazila željo, da se po končanem študiju vrnejo v domači kraj, kjer bodo s pridobljenim znanjem ustvarjali pogoje za razvitejši jutri vseh občanov. V zahvalo sta župana učencem, ki so bili vsa leta odlični, podelila pohvale, karti za terme Ptuj ter USB ključek. Po uradnem delu je sledila pogostitev v gostišču Siva čaplja.
Debelost pri otrocih
Če se v vsakdanjem življenju dovolj kritično ozremo okrog sebe, vidimo, da je žal okrog nas vse preveč prekomerno prehranjenih, da ne rečemo ravno debelih, otrok.
Pojav debelosti v zadnjih desetletjih skokovito narašča, v razvitih državah prerašča že v pravo pandemijo, veča pa se tudi pojav debelosti v manj razvitih deželah, ti. deželah tretjega sveta.
V Sloveniji je po podatkih debelost in prekomerno težo najti pri več kot 50 % odraslih (v ZDA pri 60-70 %) in 30 % otrok, kar zahteva takojšen pristop vseh pristojnih zdravstvenih služb in države k reševanju te problematike.
Predvidevajo, da bodo stanja, kot so presnovni sindrom, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni, ponovno povzročila skrajševanje pričakovane življenjske dobe, ki se pri evropski populaciji v zadnjih letih povečuje. Podatkov o tem, kako je povezana debelost v otroštvu z debelostjo v odrasli dobi, je malo, kaže pa, da debeli otroci pogosto ostanejo debeli tudi ko odrastejo. Povečana telesna teža v mladosti predstavlja tudi pomemben dejavnik tveganja za razvoj visokega krvnega tlaka. Debeli otroci in mladostniki se pogosto srečujejo tudi z negativnimi psihosocialnimi posledicami. Zaradi predsodkov, ki jih družba goji do debelih ljudi, imajo v življenju, velikokrat po krivici, slabše možnosti. Zato imajo največkrat negativno samopodobo, zmanjšano samozavest, so plahi in negotovi ter zato osamljeni, pogosto tudi depresivni. Debelost, ki se prične v otroštvu, nadaljuje v odraslem obdobju in povzroča posledice, ki močno povečujejo obolevnost ter smrtnost, zato predstavlja pomemben so-cialno-medicinski problem.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj debelosti pri otrocih
Kaj povzroča to svetovno epidemijo debelosti pri otrocih? Za debelost vemo, da je sicer lahko tudi gensko pogojena, vendar je videti, da njen alarmantni porast v zadnjih desetletjih kaže na to, da ne gre le za gene. Nekateri strokovnjaki in raziskovalci na tem področju namreč trdijo, da porasta debelosti ne moremo pojasnjevati z ničemer, kar je povezano z geni, kajti za spremembo naših
genov je 30 let prekratka doba. Čeprav geni in hormoni lahko pri otrocih povzročajo debelost, pa si večino odvečnih kilogramov naberejo, ker preveč jedo in se premalo gibljejo.
Epidemija, do katere je prišlo v zadnjih desetletjih, je posledica sprememb v socialnem, ekonomskem, kulturnem in naravnem okolju. Energijsko neravnovesje pri prebivalstvu je posledica dramatičnega zmanjšanja telesne dejavnosti in spremenjenih prehranjevalnih navad, vključno z večjo porabo energijsko gostih in hranilno revnih živil ter pijač (z veliko vsebnostjo nasičenih maščob in skupnih maščob, soli in sladkorjev), v kombinaciji s prenizkim vnosom sadja in zelenjave.
Znano je, da je velika večina otrok in mladostnikov v svoji predšolski ter šolski dobi nepravilno prehranjena. Tako rekoč vsakdanji pojav je, da gredo otroci v šolo brez zajtrka ali z zelo skromnim zajtrkom, znano je tudi, da se mnogi prehranjujejo s hamburgerji, sendviči ter sladkimi in gaziranimi pijačami. Vemo tudi, da se »moderni« otroci zelo malo gibljejo. Za Slovenijo je znana statistika, da se s športom redno ukvarja le 13 % mladih.
Med glavne dejavnike, ki vplivajo na zadnje čase naraščajoč problem debelosti pri otrocih štejemo predvsem dejavnike, ki vplivajo na življenjski slog otrok.
Vendar ne glede na rezultate študije, ki se opravljajo in prav gotovo ne bodo vzpodbudni, moramo starši z najpomembnejšimi ukrepi, ki so znani, pri svojih otrocih začeti že danes.
Kaj lahko takoj naredimo starši?
•	Otrokom postrezimo več sadja in zelenjave kot pa hitro pripravljene hrane.
•	Pri pripravi jedi namesto cvrtja uporabljamo druge metode, pri katerih se porabi manj maščob.
•	Vzpodbujamo otroke k raznim oblikam telesne dejavnosti.
•	Omejimo otroke pri gledanju televizije in uporabi računalnika.
•	Dajmo otrokom vzgled, tako da se sami zdravo prehranjujemo in gibljemo.
•	Načrtujmo družinske izlete z gibanjem.
•	Omejimo otrokom uživanje raznovrstnih brezalkoholnih in sladkanih pijač ter visoko kaloričnih sladkih prigrizkov.
•	Bodimo dovolj kritični do pojava debelosti pri otrocih.
Andreja Krajnc
Akcija zbiranja tetrapakov uspešno zaključena
Slovo devetošolcev
Po osmih letih skupnega učenja, druženja in prijateljeva-
Od 2. marca do 29. maja smo učenci in učitelji OŠ Destr-nik-Trnovska vas skupaj z vsemi enotami vrtca sodelovali v akciji zbiranja tetrapakov, ki ga je v sklopu EKOŠOL organiziralo podjetje Saubermacher Slovenija.
Zbiranje je bilo zelo uspešno, saj smo v slabih treh mesecih zbrali kar 30000 tetrapakov. Tako smo vsaj malo razbremenili naše okolje in pokazali, koliko odpadnih tetrapakov nastane v naših gospodinjstvih.
Hvala vsem, ki ste pomagali zbirati.
Stanka Drobnak
Če gledamo svet na ozek način - kako zelo je lahko ozek!
Če ga pogledamo na zloben način - kako zelo je lahko zloben!
Če gledamo nanj sebično - kako zelo je lahko sebičen!
Če po pogledamo nanj na širok, prizanesljiv in prijateljski način- koliko čudovitih ljudi najdemo na njem!
(Horace Rutledge)
nja je prišlo neizbežno slovo. Slovo od učencev, učiteljev, slovo od osnovne šole. Skupaj smo se učili, se družili, premagovali ovire, veliko je bilo smeha in tudi kakšna solza je bila vmes. Ostali bodo spomini in skrivnosti, ki jih bomo skrbno čuvali zase.
Zaključno prireditev (valeto) smo imeli v petek, 5. junija, v Štajerski hiši kulinarike.
Ta dan nam bo ostal v nepozabnem spominu. Nestrpno smo pričakovali večer. Najprej smo se zunaj skupaj fotografirali. Potem se je ob 19. uri pričelo zares. Ob vhodu v dvorano smo pričakali učitelje in starše. Sprejemali smo jih z glasnim aplavzom. Potem smo pričeli s programom, v katerega so posamezni učenci vložili veliko ur truda in dela. Splačalo se je. Mnogo spodbudnih besed so povedali razrednika Nataša Zebec in Ernest Kokot, ravnatelj Drago Skurjeni, župana Občine Destrnik Franc Pukšič in Trnovska vas Alojz Benko. Tudi mi smo se poslovili in zahvalili najboljšima razrednikoma in ostalim učiteljem, ravnatelju ter županoma. Prejeli smo pohvale in priznanja. Zaplesali smo plese, ki smo se jih naučili na plesnem tečaju. Sledil je ples s starši in z učitelji, nato pa še druženje celo noč. Tudi torta velikanka ni manjkala. S skupnimi močmi smo jo razrezali. Bilo je lepo in nepozabno, kot bodo nepozabni spomini na naše osemletno druženje.
V im en u generacije 2001-2009 Rok Kajzer

PREHRANA V OS DESTRNIK-TRNOVSKA VAS
Hrano na OŠ Destrnik-Trnovska vas načrtujemo in pripravljamo po Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraže-valnih ustanovah, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Na načrtovanje hrane na naši šoli vplivata tudi ekonomski in gastronomsko/kulinarični vidik. Velik poudarek je na kakovosti in pestrosti hrane. Nadzor pri sprejemu in pripravi hrane izvaja po navodilih HACCP šola sama. Obroki hrane so sproti pripravljeni.
Na jedilniku je hrana iz naravnih sestavin (juhe, omake, prikuhe) iz živil, ki vsebujejo malo ali nič konzervansov, veliko sadja, različnih mlečnih izdelkov, rib, govedine...
Učenci imajo vsak teden na jedilniku šolske malice enolončnico ali podobno jed, mlečne izdelke, črni, rženi ali polnozrnati kruh, pozimi skoraj vsak dan čaj, poleti sok s 100 % sadnim deležem in vsak drugi dan sadje.
Za pripravo hrane sta na matični šoli zadolženi kuharici Marija Cvetko in Zolka Fras, na podružnični šoli pa kuharica Suzana Muršec. Otroci, ki zaradi različnih diet ali bolezni ne morejo
Otroci v jedilnici pri razdeljevanju hrane
uživati načrtovane hrane, dobijo ustrezne nadomestne jedi.
Pri načrtovanju prehrane otrok v šolah in vrtcih veljajo enaka načela kot za otroke, ki se hranijo doma. Posameznega otroka je v šoli mnogo teže ustrezno prehraniti kot v družini, ker imajo otroci različen tek in ker je želje posameznega šolarja možno upoštevati le v omejenem obsegu. Razumljivo je torej, da šolska malica oziroma šolska prehrana ne more biti vedno po okusu prav vseh otrok. Tudi skrbno pripravljen, polnovreden obrok hrane ne izpolni svojega namena, če ga učenec odklanja. Pri načrtovanju jedilnikov so zato upoštevane želje naših otrok in so prilagojene prehranskih smernicam. Zato izvedemo ankete, ki priskrbijo povratno informacijo o priljubljenosti jedi pri šolskih obrokih.
Vsi učenci od 6. do 9. razreda sestavijo tudi seznam jedi za en teden v mesecu, ki jih vključimo v jedilnik šolske malice. Vsak mesec je na vrsti drugi razred.
Primer jedilnika v aprilu 2009:
bn+imv.	.Tp.H:
o. april	orni kruh, krem maslo, bela kava, banana
7. april	Goveja juha, rženi kruh, mafini
8. april	Francoski rogljiček, čaj, sadje
9. april	Sendvič s suho salamo in sirom, čaj
10. april	Pšenični zdrob, mini žemlja, čokoladni posip, hruška
Jedilnik so sestavili licenci 'J. b razreda US Uestrnite.
Včasih je slišati kritike, da dobijo otroci za malico premalo hrane. Zavedati se je treba, da je šolska malica samo eden izmed dnevnih obrokov in da je le dopolnilo zajtrku. Ni mogoče pričakovati, da bo otrok, ki ni zajtrkoval in je njegov prvi obrok šolska malica, prav s tem obrokom pokril večino dnevnih potreb po hranilih in energijskih snoveh.
Najpomembnejša pravila zdrave prehrane ne vsebujejo zapovedi ali prepovedi, temveč le priporočila za večjo ali manjšo količino tega ali onega živila. Torej ni zdrave in nezdrave hrane, ampak so samo dobre ter slabe prehranske Hitro pripravljena hrana (pica, bot dog ...) enkrat na mesec ne predstavlja resne nevarnosti za naše zdravje in zdravje naših otrok. Zdravje je ogroženo, če je takšna hrana na jedilniku vsak dan. Otroci namreč ne vedo, kakšno hrano potrebujejo, vedo le, kakšno si želijo. Uvedba ustrezne prehrane in zdravega načina življenja je lahko velik preobrat ter velik korak naprej za vsakega posameznika in njegovo družino. Osnovno vlogo pri uvajanju kakovostne hrane v jedilnik otroka ima družina, šele nato vplivata vzgoja v vrtcih in osnovnih šolah.
V Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas skrbimo za to, da je ustrezna prehrana in primerno prehranjevanje sestavni del življenja. Vsi delavci šole z različnimi aktivnostmi, ki jih izvajamo na naši šoli, pripomoremo k enotnemu vzgojnemu vplivu na kulturno prehranjevanje.
Med glavnim odmorom učitelji v vsaki učilnici (učencem od 1. do 9. razreda) pomagamo pri razdeljevanju hrane. Največji pomen posvečamo skrbi, da se šolska malica razdeli hitro, da je razdeljevanje hrane higiensko, da si učenci pred malico umijejo roke. Pri tem upoštevamo tudi kulturo prehranjevanja, da so učenci pri jedi umirjeni, da hrano pojedo za mizo in ne stoje ter da odvečne hrane ne mečejo v koš ali odlagajo na neprimerna mesta.
Velikokrat presenečeni ugotavljamo, da učenci raje obiskujejo krajevne trgovine, kjer si kupujejo čips, smoki in podobne jedi ter napitke, ki vsebujejo veliko sladkorja in umetnih dodatkov, ki zvišujejo telesno težo, povzročajo hiperaktivnost in so zdravju škodljivi - čeprav šola po pouku ponuja popoldansko malico.
Prehranjevalne navade naših otrok želimo izboljšati tudi z različnimi aktivnostmi, ki jih izvajamo pri razrednih urah, predmetu gospodinjstvo in izbirni vsebini sodobna priprava hrane. Izdelujemo plakate, pripravljamo razstave, pišemo članke, pripravljamo različne vrste jedi, poizkušamo ...
Pri predmetu gospodinjstvo usmerjamo učence k upoštevanju načel zdrave, varovalne in varne hrane, ki pomembno vplivajo na njihovo zdravje ter na kakovost življenja. Vsako leto izvajamo ob svetovnem dnevu hrane brezplačne zajtrke za učence obeh šol... Učenci sedmih in osmih razredov so pripravili razstavo V šolskem letu 2008/2009 imajo vsi učenci, ki obiskujejo OŠ Destrnik-Trnovska vas, brezplačno šolsko malico. Smo ena izmed redkih šol v Sloveniji, če ne edina, ki omogoča vsem učencem brezplačen obrok hrane.
Vedno iščemo kompromis med raznolikostjo in ustreznostjo hrane ter tem, da jo učenci radi pojedo.
Organizatorica šolske prehrane za OŠ Destrnik-Trnovska vas
Jasmina CAF
VELIK USPEH UČENCEV JVIZ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS ŽABA TREZA, »TURISTKE« IN »PREDIGE« PREPRIČALE STROKOVNE KOMISIJE
Učenke Eva Hrastar, Aleksandra Kramberger in Damjana Žampa so uspešno zagovarjale nalogo Le predi, dekle, predi.
Učenci iz OŠ Destrnik-Trnovska vas so postali državni prvaki v tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, na tekmovanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije pa so z dvema raziskovalnima nalogama osvojili zlati priznanji ter dosegli dve uvrstitvi na državno tekmovanje.
Uspeh se je začel v torek, 14. 4. 2009, ko je turistični podmladek OŠ Destrnik-Tnovska vas na ptujskem delu državnega tekmovanja v Turizmu pomaga lastna glava v Super mestu s predstavitvijo projekta Vodna dežela žabe Treze dosegel zlati priznanji - eno za najboljšo nalogo na festivalu in drugo za skupno kategorijo, ki jim je služila kot karta za veliki finale.
Ob tem bi se radi zahvalili tudi vsem staršem, učiteljem, znancem in prijateljem, ki so si vzeli čas in nas prišli obiskat na Ptuj, ter tudi tako pripomogli k našemu velikemu uspehu.
Najboljši v letu 2009 OŠ Destrnik-Trnovska vas.
ŠE ENKRAT HVALA!
Zaključno tekmovanje vseh prejemnikov zlatih priznanj (28 najboljših šol v Sloveniji) je potekalo 23. 4. 2009 v Mercator centru Šiška v Ljubljani. Vse sodelujoče so pozdravili Romana Kramar, direktorica maloprodajnega območja, Mercator, Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem
Maskota vodne dežele: Žaba Treza
pri ministrstvu za gospodarstvo RS, Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije.
V Ljubljani so »turisti«, kot sebe imenujejo, svoje delo odlično opravili in zasedli prvo mesto med vsemi prejemniki zlatih priznanj iz predhodnih tekmovanj.
Junaki tega uspeha so Primož Prigl, Larisa Pukšič, Sašo Arnuga, Anja Gabrovec, Aljaž Krajnc, Lea Mesareč, Tjaša Oman, Matjaž Pukšič, Martina Kolednik in Manuela Ko-vačec. Mentorja mladih »turistov« pa sta Aleš Mardetko in Urška Horvat.
K uspehu pa je pripomogel tudi učenec Gregor Šalamun, ki je izdelal spletno stran projekta, ki si ga lahko ogledate na www.datoteka.net/vodna-dezela.
Svoj uspeh so učenci nadgradili že naslednji dan. V petek, 24. 4. 2009, je na Ptujski Gori potekalo regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije za področji turizma in etnologije.
Učenke Larisa Pukšič, Martina Kolednik in Manuela Ko-vačec so na področju turizma predstavljale raziskovalno nalogo o Vodni deželi žabe Treze. Mentor naloge je Aleš Mardetko. Učenke Aleksandra Kramberger, Damjana Žampa in Eva Hrastar pa so na področju etnologije predstavljale raziskovalno nalogo Le predi, dekle, predi, ki so jo izdelale pod mentorstvom učiteljev Aleša Mardetka in Hilde Bedrač. V njej so raziskale zgodovino pridelave in predelave lanu na območju občin Destrnik in Trnovska vas. Obe nalogi sta si prislužili zlati priznanji in se uvrstili na državno tekmovanje mladih raziskovalcev.
Aleš Mardetko

OBISKALI SO NAS VODNIK REŠEVALNEGA PSA IN NJEGOVA SURJA, VETERINAR IN MAČEK MAC
V okviru naravoslovnega dne smo 22. maja v naši skupini spoznali gospoda Toneta Horvata iz društva REPS, v katerem se ukvarjajo s šolanjem psov v reševalne namene. S seboj je pripeljal tudi svojo labradorko Surjo. Predstavila sta dejavnost društva in prikazala reševanje pogrešane osebe.
Gospod Kruno Gašparac, veterinar iz Veterinarske bolnice Ptuj, je prikazal, kako poteka pregled mačke, ampak Mac nad tem ni bil nič kaj navdušen. Veterinarja smo povprašali tudi o naših hišnih ljubljenčkih in izvedeli marsikaj zanimivega. Ob koncu smo svoje ljubljenčke tudi narisali in plakat predstavili na razstavi.
OŠ Destrnik-Trnovska vas
PRIREDITEV OB ZAKLJUČKU BRALNE ZNAČKE
V četrtek, 28. maja, je bila v kulturnem domu prireditev ob zaključku bralne značke na Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas. Gost prireditve je bil vsestranski glasbenik, kantavtor in pevec Adi Smolar. V zelo pestrem pevskem nastopu je na zanimiv način predstavil svoj pogled na svet, njegov nastop pa je izžareval pozitivne vrednote, ki jih poudarjamo tudi v šoli. Na prireditvi se nam je predstavil tudi kot književni ustvarjalec. Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. V tem šolskem letu je v tej dejavnosti sodelovalo 143 učencev obeh šol. Dve učenki 9. razreda sta za bralno značko brali vsa leta in sta si pridobili naziv zlata bralka, za kar ju je Društvo Bralna značka Slovenije nagradilo s knjižnim darilom.
Mateja Miklošič, mentorica bralne značke

ZAHVALA
V 80 letu starosti nas je zapustila
TEREZIJA MAJERIČ iz Črmlje 21 19. 7.1929 - 5. 6. 2009
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in sestre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvala g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo, Danilu Dobaji za opravljene molitve in nagovor, pevcem za odpete pesmi, govorniku DU, zastavonoši, praporščakoma in svečarjem. Hvala Cvetkinim sodelavcem iz NLB, Zdenkinim prijateljem iz Poreča, gasilski desetini iz Biša, pogrebnemu podjetju Almaja in zdravniku dr. Tomažu Šaubahu, ki jo je vedno bodril v njeni težki bolezni ter patronažni sestri Martini, sosedom in prijateljem, ki so ji stali ob strani.
Vsi, ki smo jo imeli radi
OTROCI OBISKALI LOVSKI DOM
V	mesecu maju so učenci OŠ Trnovska vas skupaj z učitelji obiskali lovski dom in starešino g. Ernesta Vršiča.
V	lovskem domu jih je pričakal tudi lovec Jože Arnuga. Na začetku jim je starešina povedal, da ima lovska družina 2300 ha veliko lovišče, katerega večina leži v Pesniški dolini. V lovskem domu so si ogledali živali, ki živijo na našem lovišču. To so srna, zajec, lisica, fazan, jerebica, veverica, kuna, divja svinja, kanja, raca ...
Po ogledu lovskega doma in razstavljenih trofej, so se odpravili k starešini na dom. Tam so si lahko ogledali nekatere žive živali. Starešina jim je pokazal puško, lovsko obleko, klobuk, škornje, nahrbtnik in lovskega psa. Med drugim je učencem povedal veliko novega o gozdnih živalih. O tem, kako se določene živali pripravijo na zimo in da nekaterim živalim pomagajo zimo preživeti tudi lovci. Izvedeli so tudi, kakšna je naloga lovcev v družini in v naravi. Ob koncu so se učenci še posladkali in se z novim znanjem veseli odpravili proti domu.
Dušanka Škamlec
OBVESTILO
LD Trnovska vas obvešča, da bo v soboto, 29. 8. in v nedeljo, 30. 8. 2009 streljanje na glinaste golobe.
OBVESTILO
»Nikoli se ne prepiraj z bedakom.
Najprej te bo potegnil na svojo raven, kjer te bo sesul, ker ima pač več izkušenj.«
(angleški pregovor)
LD Trnovska vas obvešča vse krajane, da bo Hubertova sveta maša v nedeljo, 2. 8. 2009, ob 10.00 v cerkvi Sv. Bolfenka. Vse prisotne bo lovska družina pogostila s srninim golažem.
Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive pa tudi žalostne dogodke, ki jih v našem kraju piše življenje.
Če želite, da bomo kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili mi, pa to sporočite odgovorni urednici.
Vaše prispevke in fotografije za naslednjo številko Trnovskega zvona, ki bo izšla predvidoma v prvi polovici oktobra, pošljite najkasneje do konca septembra na naslov:
•Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, s pripisom ZA TRNOVSKI ZVON,
•po e-pošti: trnovski.zvon® trnovska-vas.si ali • jih oddajte v tajništvu občine.
ČISTILNA AKCIJA 2009
Naša občina naj bo čista in zelena, takšen je bil moto čistilne akcije, ki je potekala v soboto, 18. 4. 2009 po celotni občini Trnovska vas. Čistilne akcije se je udeležilo približno 90 občanov, ki so na območju občine pobrali približno 50 m3 odpadkov. Med odpadki so prevladovali gospodinjski aparati, plastenke, pločevinke, razne folije, organski odpadki (svinjske kože)
Te odpadke je odvrgel človek!
AVTOPREVOZNIK
Harlan Tašner, s.p.
22-SJ UfM/-. /r/ : 02/m M //
Nudimo vam prevoze vseh vrst gradbenega materiala
GSM: 041/642-916
»Štorklja prinaša«
Štorklja je v naši občini pridno na delu. Z veseljem vam zopet sporočamo, da se je od zadnjega izida našega glasila pa do junija letošnjega leta v naši občini pomudila še dvakrat.
Če ste ji »pridno pisali« in jo povabili v vaš dom, bomo lahko z veseljem poročali o njenih novih podvigih že v naslednji številki občinskega glasila.
KOMU je »štorklja« zaupala novi rod	KAM je odložila svoj čudež življenja	KDAJ je poletela čez naše kraje	KDO je novi občan Trnovske vasi
Valeriji Ivančič	Trnovska vas 6	april 2009	Nives
Emi Žugman	Biš 47	maj 2009	Neža
Srečnim staršem ČESTITAMO, novim občanom pa želimo, da pogumno zakorakajo v ta svet!
Uredništvo Trnovskega zvona